Slovenski akademski oktet
uživa s svojimi nastopi v radiu splošne simpatije
poslušalcev.
OSTNINA PLAČANA V GOTOVINI ♦ CENA 5 DINARJEV
Ceščina.
Poučuje konz. ref. g. J. Novak.
(42. lekcija — 10. junija 1929.) Mluvnice (slovnica). Za j m en a ukazovaci ten, ta, to (kazaini
1., 5. moji (živi) moje. me (než)
4. moje, me
zaimki ta, ta, to).
Čislo množne moje, me
mych rafm
moje, me
mych
mymi
mo|e, ma
mo|e, ma
Rod: mužskv
1.	ten
2.	toho
3.	tomu
4.	toho (živ.) ten (než.)
6.	o tom
7.	tim
ti (živi) ty (neživi)
ženskv	stfedni			Z a j m	ena tazaci.	
Čislo jednotne		1.	kdo	kdo	co	kaj
ta	to	2.	koho	koga	čeho	česa
te	toho	3.	komu	komu	čemu	čemu
te	tomu	4.	koho	koga	co	kaj
tu	to	b.	o kom	o kom	o čem	o čem
		7.	s kym	s kom	s čim	s čim
o tom tim
ta
nase našeho našemu naše
o našem našim
o te tou
Čislo množne t V
tech tem
ty
o tech temi
Z a j m e n a privlastnovaci (svojilni zaimki). (Skloneni mekke — mehka sklanjatev.) Rod: mužsky	ženskv	stfedni
Čislo jednotne
1.	a 5. naš	naše
2.	našeho	naše
3.	našemu	naši
4.	našeho (živ)	naši naš (neživ)
6.	o našem	o naši
7.	našim	naši
Čislo množne 1., 5. naši (živi)
naše (neživi)
2.	našich
3.	našim
4.	naše
6.	našich
7.	našimi
Nasleduje 1. dil dialogu »Praha« (učebnice prof. Orožena str. 90).
(43. lekcija — 13. junija 1929.)
Za j mena privlastnovaci (skloneni tvrde — trda sklanjatev).
Rod: mužsky	žensky	stfedni
Čislo jednotne
1., 5. muj	moje. ma	moje, me
2.'	meho	me	mčho
3.	memu	me	memu
4.	meho (ž.)	moji, mou	moje, me muj (než.)
6.	o mem	o me	o mem
7,	mvm	mou	mvm
Prislovi'.
Mladi- ležacr, stafi žebraci. — Pečeni holubi nelitaji do huby*. — Vrana k vrane seda, rovnyr> rovneho si hleda1'. — Opatrneho7 buh opatruje. — V každe veci hledme* konce. -— Prace kvapna", malo platna10. — Hloupost11 zavidi1- bohatemu a posmiva13 se chudemu. — Vesela mysl pul zdravi.
—	Ptaka poznaš po peri14, človeka po reči1'.
1 prislovi (pregovor) — 2 mladf, -a, -e, mn. mladi, -de, -da (mladi) — 3 ležak lenoch, mn. lenoši (lenuh) —- 4 huba prostonarodno: usta ■— 5 rovny, -a. -e (ravni, enaki) —• " hledati, -am, -aš, -a (iskati) — 7 opatrny, -a, -e, mn. opatrni (previdni)
—	* hledeti, -dim, -diš, -di (gledati) hledeti na konec (gledati na konec) — 8 kvapnf, -a, -e (nagli) _ 10 platny (vredni) — 11 hloupost (glupost) — 12 zavideti (zavidati) — 13 posmfvati se (smejati se nekomu) — 11 peri (perje) — 13 reč (jezik, govor).
Srbohrvaščina.
Poučuje profesor g. I. Mazovec.
(V sredo, 12. junija ob 19.)
Preidemo na stavek (rečenica):
Stavki so po svojem zmislu:
1.	trdilni, ki izjavljajo kako trditev, s prepričanjem, da je ta trditev resnična; n. pr.: Zdravlje je največe bogatstvo; ja bih to drukčije učinio;
2.	stavki (rečenice) so lahko tudi vpra-šalni; n. pr.: Tko je stvorio svijet; jeste li tamo bili? —;
3.	stavki pa lahko izražajo tudi kako željo ali zapoved, n. pr.: Živio napredak! ■— Do-nesite mi vode!
S tem smo omenili tri osnovne skupine stavkov po njihovi vsebini; omeniti je treba še, da je stavek, ki izraža zahtevo, samo poudarjena,
močneje in jačje izražena želja.
* * *
Poudariti moramo tudi stavke, ki kako dejstvo priznajo, drugo pa zanikajo, — eni trdijo, drugi pa zanikajo; n. pr.:
Glasba v našem radiu
(Iz razgovora z glasbenim referentom Ljubljanskega radia, g. dr. A. Dolinarjem.)
»Ali bi, gospod doktor, mogli dati nekaj informacij o načelih in načrtih, ki Vas vodijo pri Vašem delu?«
Prevzel sem mesto glasbenega referenta pri naši postaji brez vsakih tozadevnih izkušenj. Zavedal sem se pa, da tvorijo naše razmere nekaj posebnega, da je vsako ozi-ranje na tuje postaje brez pomena, a da je glavno — poskušanje. Danes smo že prišli iz tipanja, zato sem smatral za umestno, da se seznanim z načinom in metodami tudi drugih postaj, 0 Veliki noči sem obiskal postaji na Dunaju in v Pragi.
Naloga našega radia v glasbenem oziru je, da spravi do veljave slovensko glas-b o. Kakor znano, je slovenska glasba močna predvsem v zborovski literaturi, revnejša v instrumentalni literaturi. V prvi vrsti prihaja v poštev narodna pesem, katere pa imamo v instrumentalni priredbi jedva pet venčkov. Precej obširna je naša literatura samospevov, ki jo baš zato radi uporabljamo, dasi vsakomur samospevi ne ugajajo. Od naše zborovske literature naj omenim cerkveno glasbeno literaturo, ki je v Slovencih izredno bogata. Cerkvena pesem tvori bistven del splošne slovenske glasbene kulture, z njo tudi dostojno stopamo pred tuje narode ter predstavljamo našo glasbeno individualnost. Prihajajo pa tudi številne zahteve iz naše province, naj se oddaja čim več nabožne glasbe. Iz naše klavirske literature smo tudi že črpali program za dva večera.
Pri tuji glasbi nam gre seveda za njene glavne reprezentante. Tako smo posvetili že nekaj programov češki, ruski, poljski glasbi. Pri tem smo seveda kakor pri slovenski glasbi navezani na dva zunanja činitelja:
na material, ki je na razpolago (šele v zadnjem času smo mogli nabaviti nekaj novih stvari) in na kompozicije, ki so namenjene manjšim ansamblom (trio, kvartet, majhen orkester). Prirejanje številnejših klavirskih večerov ovira pomanjkanje primernega prvovrstnega klavirja, ki dospe v kratkem. Pripravljamo tudi orgelski večer, upam, da se tozadevna pogajanja kmalu zaključijo.
Zborov in pevskih ansamblov imamo nekaj, radijski orkester je med najboljšimi. Posebno poglavje pač tvorijo pevci - s o 1 i s t i. Držimo se načela, naj bolj priznani pevci ne nastopajo prepogosto, ker postane sicer njih nastop prevsakdanji. Pač pa smo zbrali neki krog solistov, deloma opernih pevcev, deloma zasebnikov: radio je dvignil marsikak talent.
Pri vsaki glasbeni točki je važno vprašanje honorarja. Pri spočetka nujno nizkih kreditih se je zato marsikak dogovor razbil, dočim moram podčrtati uvidevnost in požrtvovalnost nekaterih, tudi izvrstnih moči, ki ostajajo radiu zveste tudi pri razmeroma nizkih honorarjih.
Šlo mi je vse doslej za to, da ustrežemo čim več odjemalcem. Nikakor ne izpuščam iz vidika važnosti komorne glasbe, čiste muzike. Neizbežne pa so koncesije ostali publiki. Končno je harmonika od časa do časa primerna . . . Od srca sem hvaležen za vsak nasvet, na zafrkacije od koderkoli se seveda ne moremo ozirati.
Nadejam se pač, da je radio s svojim dosedanjim delom vsekako dvignil po svoje glasbeno kulturo Slovencev v toliko, da je razširil poznanje glasbe: skladateljev in del, ki jih ima priliko brati v sporedih in slišati pred izvajanjem vsak poslušalec. Znanje se s tem odločno dviguje.
V	načrtu za prihodnjo sezijo pa imam sistematično izgradnjo glasbene izobrazbe naših poslušalcev. Uvesti mislim tečaj pevskega pouka (glasovne vaje), ki bo dobrodošel vsakemu našemu, zlasti podeželskemu pevcu. Nujen in važen bo s tem v zvezi tečaj iz glasbene teorije. Prav tako bo dobrodošel tečaj iz harmonije. Za najširše kroge poslušalstva in dvig njih glasbene kulture pa bo važen tečaj iz oblikoslovja, ki bo sistematsko uvajal v razne vrste glasbenih umetnin (sonata itd.) v zvezi s predavanji o splošnih glasbenih vprašanjih, o glasbeni zgodovini, slogu itd,
V	tem okviru bo treba urejati glasbene programe. Podčrtati moram pri tem razumevanje večine naših glasbenih faktorjev za sodelovanje pri delu naše postaje, zlasti opere in njenega ravnatelja g. dr. M. Poliča, ter Glasbene Matice ljubljanske. Z malimi izjemami gredo vsi slovenski glasbeni krogi radiu na roke.
Pri vsem delu za glasbeni del našega radia pa imam priliko spoznati vedno in vedno znova, kako malo je pri nas storjenega v muziki. Ne omenjam pomanjkanja kake zbirke ali sistematske folklorne glasbe. Saj nimamo nikake osrednje glasbene knjižnice, ampak smo odvisni od zbirk zasebnikov . . •
»V programih pravilno upoštevate slovensko in tudi splošno jugoslovansko glasbo. Ali je v tem oziru kaj odziva iz inozemstva?«
Naj Vam povem le to, da ljubijo slovensko glasbo povsod. Dobili smo sporočil o tem iz Bavarske, iz severne Češke, iz Porenja. Radi nekaterih komornih stvari so nam pisali celo po note. Enaka sporočila smo dobili iz severne Koroške. Znano Vam je, da je neki krakowski kvartet poslal svojo sliko s pismom, da navdušen posluša slovenske narodne pesmi. Prav tako sporoča tudi naš prijatelj Anglež g. Gulliland, da je na svojem potovanju od Barcelone preko Švice povsod slišat p«, hvale naši narodni pesmi. Žalostno je le, kakor sem že omenil, da pri nas v tem oziru nimamo sistematično urejenega materiala . . .
»Kako pa je kaj s sosednimi in južnimi deli naše države?«
Našo pesem poslušajo izredno radi. Sporočila imamo iz Dalmacije in Vojvodine. — Druga stvar pa je prirejanje večerov srbske in hrvatske narodne pesmi od naše strani. Posledica je, da tudi drugod v državi radi poslušajo našo postajo in da na drugi strani n. pr. belgrajska postaja oddaja slovenske narodne pesmi. Oddajanje narodne pesmi naših južnih bratov je pa važno tudi za nas v svrho večjega spoznavanja, ker je vendar nujno, da se seznanimo predvsem mi z glasbenim bogastvom našega juga, ki ga inozemstvo kot svojevrstnost tako upošteva.
»Katero glasbo smatrate za primernejšo v radiu, instrumentalno ali vokalno?«
Vsak čas ima svoje zakonitosti, zato je težko določiti večjo sposobnost tega ali onega. Vse zavisi od poskušanja, glavno pa je mehek, voljan glas. Manjši ansambli so pri-poročljivejši od velikih. Pri posameznih glasovih solistov je zanimivo to, da je marsikateri v dvorani zanič, za radio pa kakor ustvarjen . . .
»Kako sodite o oddajanju koncertov z gramofonskim ploščami?«
Njih vrednost vidim v dvojem: možno je oddajanje stvari in pevcev, ki jih sicer nikdar ne bi mogli slišati, drugič pa izpolnijo precejšen del programa, za katerega ni treba — plačati honorarja . . . Glavno pa so prvovrstne in izbrane plošče. Naše niso vedno na višku, vendar brez moje krivde.
»S sestavljanjem programov je bržčas težko?«
Težko je sestaviti stalen program za štirinajst dni naprej. Pri orkestru in predavanjih koncem koncev ni take težave. Težko je s solisti in drugimi opernimi močmi, za katere je težko določiti vnaprej, kdaj morejo biti na razpolago. Isto je z opernimi predstavami. Prav tako ni mogoče predvidevati nenadno dospelih glasbenih moči, ki jih seveda mimo določenega sporeda pridobimo, če le mogoče, tudi za radio. Tako so spremembe tu pa tam neizbežne, vendar so spričo razmer očitki v tem oziru prav malo na mestu.
Veseli srno pa lahko, da imamo sedaj svojo revijo. Pripomogla bo brez dvoma k ustaljenju razmer v našem radiu. N. K.
Najugodnejši nakup RAOlO-materijala in najnovejših tipov RADIO - APARATOV Vam nudi specijalna radio-trgovina Liubliana. Dalmatinova 13
RADIOVAL
TEJLET^363 Zastopstvo:
L0EWE- RADIO
BERLIN
Kako postavim dobro anteno
I. Kržišnik, Št. P.
Tvoj prijatelj je pri tebi večkrat poslušal radio program in se končno odločil, da si tudi sam nabavi radio. Kajpada vpraša glede nabave aparata, glede postavitve antene, vzem-ljenja itd. za svet tebe, starega praktika. In mu svetuješ, naj si nabavi prav tak aparat kot je tvoj, anteno seveda postavljata skupaj (čeprav bi tega ne smela) in končno pride slovesni trenutek, ko natakneta slušala na ušesa. In glej ga spaka, kdo bi ne bil nevoščljiv, njegov aparat poje bolje, kot tvoj. Sedaj pa urnih korakov domov in takoj nos v aparat, da se dožene, kje je preklicani vzrok, da je moj aparat slabši od prijateljevega. Hm, morda je elektronka zaradi osta-relosti postala naglušna, zamenjam jo z novo — nič bolje, morda ni mrežni odvodni upor pravi, zamenjam — nič bolje, morda niso tuljave in kondenzatorji dovolj »low loss«, morda ni . . . Vznevoljen odložim slušala. 0, čisto po krivici dolžiš aparat in njegove dele, da slišiš slabše kot prijatelj. Ima namreč radio naprava razen aparata še en prav tako važen del, ki sprejem napravi dober ali slab. Antena je to. Vzemimo, da imaš zunanjo ali visoko anteno, in o tej se bomo nekoliko pogovorili.
Antena je bistven del vsake radio sprejemne naprave in ima ta namen, da sprejema potom indukcije visoko frekvenčne tresljaje ali oddajne valove. Pod visokofrekvenčnimi tresljaji mislim namreč električen tok, ki v sekundi menja svojo smer več stotisočkrat, aH ki napravi anteno v sekundi več stotisočkrat pozitivno in negativno električno. Ker pa so ti tresljaji silno šibki, zato mora biti antena toliko skrbneje postavljena, da je dovolj občutljiva za sprejem in pa, da te šibke tresljaje kolikor mogoče brez izgub dovede v aparat, v katerem se (potem po precej kompliciranem procesu spremene v slišne zvoke. Kakšna mora torej biti dobra, to je občutljiva antena? 1. Biti mora iz materijala, ki je dober električen prevodnik. 2. Imeti mora primerno višino in dolžino. 3. Izolirana
mora biti kar najskrbneje proti vsem predmetom, ki imajo stik z zemljo. 4. Dovod v aparat mora biti čim krajši in brez ostrih vpogibov. Navadno uporabljajo za anteno vrvico, spleteno iz tankih brončastih žic. Čemu, si ne znam razložiti, ker taka bron-časta vrvica ni ne v električnem oziru, pa tudi ne v mehaničnem na višku. Mnogo boljša od te je 2 mm debela bakrena žica, ki je posrebrena. Srebro je namreč boljši prevodnik elektrike kot baker, in posrebrena bakrena žica služi prav tako dobro, kot če bi bila vsa iz srebra. Visokofrekvenčni tok se razširja namreč samo po površju kovine. Tudi taka žica ne oksidira tako hitro kot bakrena; saj je znano, da antena iz stare, že oksidi-
^MtAAf
/ i/// cm
SC M/PCPCIHEJŠE
Upofrebite Tungsram Dariteve elehfronke!
rane žice sprejema mnogo slabše, kot iz nove. Tako posrebreno žico je dobiti tudi pri nas po trgovinah in služi navadno za spoje v aparatih. Ce pa imaš že napeljano anteno iz bakrene ali brončaste žice, jo vsako leto enkrat, recimo jeseni, pred začetkom prave radijske sezone snemi in temeljito osnaži in očisti od rje ali oksida. Jaz pri tem rabim sidol. Ob tej priliki tudi preglej, če so v redu izolatorji, če morda ni kateri počen, ali pokrit z algami ali nesnago. Če so izolatorji zvezani z motvozom ali z vrvjo iz konoplje, poglej, če ta ni preperela.
Kako pa naj bo antena dolga? Ni to tako zelo važno, kot navadno mislijo. Za sprejem valov od 200 do 600 m zadostuje, če je dolga 30 m ali celo nekaj krajša. Stvar je namreč taka, da z daljšo anteno nekaj povečamo jakost sprejema, občutno pa poslabšamo selektivnost. Zaradi številnih jakih oddajnih postaj pa nam ne more biti toliko ležeče na jakosti glasu, kot na nemotenem sprejemu. Morda si že videl kje speljani dve antenski žici vštric. Kdaj je na mestu taka dvojna antena? Samo tam, kjer ni na razdaljo prostora vsaj 25 m, da bi postavili enojno anteno. Kakšen pa je efekt take dvojne antene? Le za kakih 20% večji, kot če bi bila žica enojna. Ako tedaj napnemo dve žici, dolgi po 16 m, ki pa morata biti poldrugi meter narazen, potem je učinek te dvojne antene tak, kot če bi bili napeli le eno žico, pa tisto 20 m dolgo. Ne misli torej, da boš slišal še enkrat glasneje, ako vzporedno z enojno anteno napelješ še eno žico. — Mnogo, mnogo važnejša od dolgosti antene je njena višina nad zemljo. Tu pa pač lahko rečemo, da čim višje je napeljana antena, tem boljša je. Eno zmoto je pa treba tu popraviti: Če namreč amater napelje svojo anteno 2 m nad streho vzdolž hiše, ki je visoka 10 ni, naj ne misli, da je njegova antena 12 m nad zemljo, ker je faktično le 2 m, ali v najboljšem slučaju toliko, kolikor je razdalja od hišnih zidov, ki so v zvezi z zemljo, do antene. Tudi drevesa, ki rasto pod anteno, vplivajo nanjo in predstavljajo prav za prav zemljo. Vendar se vpliv dreves na anteno pozna le poleti, ko so drevesa živa. Semintja se tudi obnese tako zvana podstrešna antena, kjer je antenska žica napeta vzdolž v podstrešju, ali pa speljana v cikcaku od trama do trama. Gotovo je, da je taka antena vedno slabša od visoke zunanje antene, popolnoma nerabna pa je, če je streha krita s pločevino.
Največjo skrb je predvsem polagati na kolikor moč dobro izolacijo antene napram
opornim točkam. Če na primer napelješ 25 m dolgo anteno tako, da bo en konec pritrjen na hišo, drugi pa na 8 m visok drog, ki ga daš postaviti nalašč zato, potem naj bo drog vsaj 35 m, a raje še več oddaljen od hiše. Antena naj bo na obeh koncih privezana na izolacijski verigi, ki sta sestavljeni vsaka vsaj iz treh porcelanastih jajčnih izolatorjev. Potem naj bo pa še na vsakem koncu do 5 m dolga pocinjena žica, ki je pritrjena na drog, oziroma na hišo. Ako pa pritrdiš anteno na enem koncu na drevo, je potrebno, da je razdalje od izolatorjev do drevesa vsaj 10 m. ' Tudi je v tem slučaju potrebno, da antene preveč ne napnemo, da bi se sicer utrgala, ko se drevo v vetru ali celo v viharju maje. Dobiti pa je tudi izolatorje na Spiralnih vzmeteh, ki prav dobro služijo, če moramo anteno na enem koncu privezati na drevo. — Oni konec antene, ki je bliže hiši, mora biti spojen istotako s posrebreno žico, in ta je speljana v aparat. Pravimo ji antenski dovod. Ta žica naj gre kolikor mogoče premo, brez zavinkov in ostrih vpogibov v antensko stikalo in od tam skozi okno v sobo. Ako antenski dovod speljavaš krog hišnih oglov, bodi gotov, da boš prav slabo sprejemal. Dovod mora biti povsod vsaj meter od zidu, in pri napeljavi v sobo naj antena raje ne gie skozi zid, ampak skozi obod onega okna, kjer bo stal za stalno radijski aparat. V okenski obod izvrtamo namreč primerno luknjo, vtaknemo vanjo porcelanosto ali pa tudi gumijasto cevko in skozi to potegnemo antenski dovod v sobo. Žica pa naj pred luknjo visi nekoliko navzdol, da ne bo ob deževju zatekala po žici voda v sobo. Važno je tudi omeniti, da se mora antena izogniti vseh drugih električnih napeljav, telefonskih in telegrafskih žic, najskrbneje pa svetlobne napeljave. Tudi ne sme nikdar iti s takimi žicami vzporedno, če pa se mora ž njimi križati, naj se pravokotno in vsaj nekaj metrov nad njimi ali pod njimi. Da pa je postavljanje antene v obližju omrežja z visoko napetostjo silno kočljivo in naravnost smrtno-nevarno opravilo, je itak lahko razumljivo. Saj še nismo pozabili žalostnega slučaja, ko sta iz bližine Ljubljane pred dvemi leti svojo neprevidnost pri montiranju antene plačala dva radio amaterja z življenjem. Prav zaradi te nevarnosti je pri nas postavno določeno, da smejo montirati radijske antene le poklicni elektrotehniki. Je to čisto prav, le žal, da ti možje največkrat nimajo v tej stroki potrebnega znanja, kar pač ni čudno, ko je še vsa radijska tehnika razmeroma nova.
(Prihodnjič dalje.)
lili

Izboljšajte Vaš sprejemni
aparat
PHILIPS „MINIWATT"
Najvažnejši del vsake radio-insta-lacije so žarnice za sprejemanje. Slaba žarnica pokvari (udi najboljše delovanje dobrega aparata.
Zahtevajte zato le najboljše, kar Vam nudi veda in tehnika ter kupujte samo
PHILIPS „MINIWATT"
žarnice za sprejemanje.
PHILIPS
RADIO
Zahtevajte od vašega radio trgovca!
Generalno skladišče:
Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino:
„NORIS" k. d.
Zagreb, Ounduličeva 26
Za Srbijo, Črno goro, Vojvodino in Srem:
VIKING, k. d.
Beograd, Kneginje Ljubice 8
aDII
Radijski napovedovalec in vlomilec.
»Radio je najboljša iznajdba, ki sem kdaj nanjo naletel!« je dejal vlomilec.
Slučaj pa je bil ta-le. Neka stara gospodična, ki nima boljšega opravka, poseda stalno ob oknu in gleda ljudi in avtomobile na ulici ter oblake v zraku.
19. maja t. 1. je videla v nasprotni hiši človeka v tretjem nadstropju, ko je bil prav marljivo na tem, da prazni in pregleduje omare in predale. Ker je stara gospodična vedela, da nasproti nikogar ni doma (vedno ve, kaj in kako je v soseščini), se je domislila, da bo mož pač vlomilec. Po telefonu je poklicala policijo, ta pa je po postaji WGY oddala brezžično poročilo, da je v tretjem nadstropju 5737 Prairie Avenue vlomilec pri svojem poslu. Različni policijski avtomobili, ki so premljeni s sprejemnimi aparati in vedno patruljirajo po mestu, so sprejeli to sporočilo. Nemudoma so se podali na označeni kraj. Ko je poročnik Walter Storms z revolverjem v roki odprl vrata v stanovanje, ni našel nikogar. Iz zvočnika je donela vesela melodija, pri aparatu pa je ležalo kratko pismo, ki ga je bil zapustil vlomilec in je imelo sledečo vsebino: »Ljubi napovedovalec WGY, najlepša hvala za Vaša sporočila. Baš prav ste mi prišli. Zelo dober napovedovalec ste! Priporočam se!«	I. F. P.
Radijska glasba po lučiiem omrežju.
V Clevelandu se je osnovala družba, ki se namerava baviti z oddajanjem radijske glasbe po lučnem omrežju. Zaenkrat hočejo oddajati trikrat dnevno. Postavili so v Clevelandu že 2000 takih sprejemnih aparatov. Če se pokaže uspeh, hočejo razširiti ta sistem po vsej Ameriki. Oddajana glasba je deloma reproducirana deloma orkestralna. Važno je to, da ni motenj.	I. F. P.
Pasji lajež po kratkih valovih.
Organizacija radijskih zvez z Byrdovo ckspedicijo se razpreza že dokaj široko. Preko postaje KDKA oddajajo pasji lajež, ki je namenjen psom ekspedicije v razvedrilo.
Morda izvemo v kratkem, da se je posrečilo oddajati pasji pogovor ... I. F. P.
Radio preprečil epidemijo.
V nekaterih vaseh ob reki Yukonu v Alaski je neki misijonar ugotovil slučaje črnih koz. Nevarnost resne epidemije je bila velika, zlasti ker ni bilo na razpolago cepiva.
Misijonar pa je oddal po svoji oddajni postaji za kratke valove poročilo, v katerem je prosil, da se mu nemudoma pošlje zadostna množina seruma.
Neki amater v Seattle-u je sprejel to poročilo in ga oddal naprej. Posestnik letala v Fairbanku v Alaski ga je začul, spravil takoj zadostno množino seruma v svoje letalo ter se brž podal v vas.
Misijonar in njegovi pomočniki so nato cepili vse prebivalce, ter tako preprečili nadaljnje razširjenje bolezni.	I. F. P.
Tudi rekord.
Williard van der Veer, eden izmed filmskih operaterjev Byrdove ekspedicije na južni tečaj, ki se trenutno nahaja v temi polarne noči, je minuli teden najel za svojo ženo v New-York poletno hišo.
To je bilo spričo izvrstnih radijskih zvez med ekspedicijo in Združ. državami mogoče. Nekaj dni poprej ga je bila namreč povprašala njegova žena brezžičnim potem in obvestila o legi in ureditvi hišice, ki bi jo rada najela za počitnice.
Brzojavko je v redu prejel in van der Veer je odgovoril takoj, da je zadovoljen . . .
I. F. P.
Hadio
akumulatorske katodne in anodne baterije proizvaja Domači » VATIl A -A K V M V CA TO R«
t Ing. J. <£ F. Domicelj, Maribor, Strossmayerjeva i^-uciciv . ullca štev. 3 - Zagreb, Safmište 55
K sporedu tega tedna
Kaj nam bo povedala antena?
Radio-Ljubljana pridno seznanja občinstvo s slovenskimi pesniki in pisatelji. Vsak ponedeljek berejo pisatelji svoje spise v našem študiju. Tako bo bral ta ponedeljek pisatelj g. Anton Seliškar svoje spise.
Ravn. VI. Pintar
r.as v svojih zanimivih predavanjih seznanja z našimi kopališči in letovišči.
Odlični poznavatelj skritih biserov Slovenije g. Kunaver predava v t o r e k o podzemeljskem svetu o skritih dvoranah okrog Cerkniškega jezera. Dr. Valter Bohinec bo še nadalje predaval o naši sosedi Italiji.
Večini občinstva so neznane cvetlice, ki rastejo na obronkih naših gora. S temi nas bo seznanila ga. dr. Piskernik v predavanju v sredo ob 18.30. Ker je program ob sredah, ko oddaja naša postaja umetniški del tudi zagrebški postaji, izredno bogat in zanima širše občinstvo, zato se bo odslej ta napovedoval tudi v esperantskem jeziku.
V četrtek bo pripovedovala pravljice radio-tetka. Ob 19.30 bo predavanje o 30-letni vojni in o posledicah te vojne, ki so se pokazale pri nas zlasti v novih kmetskih uporih.
Odlični znanstvenik prof. Grafenauer nas bo seznanjal ob petkih s prvo dobo slovenske literarne zgodovine.
Malokateremu Slovencu so znane skrivnostne moči naših kopališč. Zato bo marsikdo v soboto ob 19.30 poslušal zanimivo predavanje ravn. Pintarja o: Zdraviliščih in termalnih kopališčih v Sloveniji. Takoj za
njim pa bo predaval dr. Vrančič, podravna-telj Pokojninskega zavoda: Kaj nam nudi sedanje pokojninsko zavarovanje nameščencev?
Muzikalni del.
Prvi tovrstni nastop meščanskih š o 1 se vrši v nedeljo, 9. junija v Unionu in radio prenaša ta koncert. Meščansko šolstvo se je razvilo pri nas šele po 1. 1918., toraj v lastni državi. Kakšen je ta razvoj, nam priča razstava, ki jo je priredilo učiteljstvo meščanskih šol ob proslavi 10 letnice obstoja v prostorih letošnjega velesejma. Meščanska šola goji posebno zadnja leta tudi glasbo in sicer polagoma pričenjajoč sistematično vokalno glasbo (razredno in zborovo petje v zvezi z osnovno glasbeno teorijo), ki je obvezna in potem tudi instrumentalno glasbo (gosli in klavir) in to kot prosti predmet. To je edina pot, po kateri se bo zmisel za splošno glasbeno izobrazbo utrdil in razširil.
V pondeljek zvečer je prenos koncerta Akademskega pevskega zbora iz Uniona. Ta koncert je mišljen kot višek proslave 10 letnega jubileja obstoja ljubljanske univerze. Spored navaja najnovejšo zborovsko literaturo.
Svetozar Banovec,
priljubljeni tenorist naše opere, priredi v radiu v petek ob 20 pevski solistični večer.
Pevski solistični večer absolvira operni tenorist g. Banovec in sicer izključno s slovenskimi narodnimi pesmimi. Pri tej priliki izvaja tudi prvi Pavčičev venček, ki ga je pel na svojem samostojnem koncertu.
Zagrebški sobotni program nosi naslov: Romunski večer.
i I*> D.D.-P It)
V>y.'.'.i-.'! ife:	m
SI	i« *
Lis v	is?
	
Nedelja, 9. junija
522 kc Liubliana
575 m 2*5 kW
10.30 Poljedelska ura.
Ing. Černe 11.00 Koncert Radio-orkestra: Ruprecht: Iz lastne moči, Lehar: Frasquita-valček, Fetras: Ruski zvoki (suila v treh stavkih), Berhards: Burlaki, Aletter: Reverie, Lowitz: Klepetulje. Vmesne speve poje gosp. Švigelj: Pavčič: Priplula je pomlad, Grečaninov: Smrt, R. Strauss: Vsi sveti, R. Strauss: Noč, Wagner: Bolesti
15.00 Časovna napoved. Reproducirana glasba 15.30 Humoristično čtivo,
pisatelj Milčinski 16.00 Koncert Radio-orkestra: Fetras: Slavnostna koračnica, Ertl: Donavske slike, Fetras: Regata na Al-stru, Amadei: Der Minne-sanger: 1. Slavnostni vhod,
2.	Podoknica Trubadurja,
3.	Ljubavne sanje, 4. Že-nitovanjska slavnost, R. Strauss: Deux reve Vmesne točke: 1. Citraški duet g. Tišlerja in njegove hčerke. 2. Žvižganje na hrugkovem peresu g. A. Dobnikar
20.00 Prenos koncerta zbora združenih mešč. šol iz Uniona 22.00 Časovna napoved in Dnevna poročila
659 kc Belgrad
455 n 2"5 kW
12.15 Plošče
17.00 »Narodno selo.« Ljudska
praznična zabava 20.00 Predavanje: Dr. M. Leko, »O pomenu »Rd. križa«.«
20.20 Srbski cigani Grujiča s sevdalinko ge. Maca s spremljavo harmonike
21.40 Dnevna poročila
21.55 Veseli pihalni kvartet
973 kc Zagreb 30o73kS
11.30 Vojaška godba. Dirigent: Wimer
17.00 Prenos nogometne prvenstvene tekme. Govori: Marijan Polič
19.45 Kulturne in društvene vesti
20.00 Prenos opere iz Nar. gled. zagrebškega. Med odmori vesti in vremenska napoved
1130 kc Košice 22565k«
7.00 Prenos iz Prage:
varski koncert 9.00 Prenos iz stolnice 12.05 Orkestralni koncert 20.15 Koncert. Dr. Blaha 21.00 Prenos iz Prage
937 kc Breslau
Kari
321-2 m 4 kW
8.45 Prenos zvonenja iz Kristusove cerkve 11.00 Jutranje bogoslužje 12.00 Veseli zbori. Koncert uči;.
pevskega zbora Gleiwitz 15.25 Popoldanska godba. Sopran
solo s klavirjem 18.10 Moderna klavirska godba 19.30 »Nezaposlenim vstop pre-vedan!« Pohod z mikrofonom skozi veleindustrijsko podjetje Čehnic 20.30 Šlezka strelska slavnost
Sluhorajanje 22.30 do 24.00 Plesna godba
892 kc Poznanj
336*3 m 1-5 kW
10.15 Služba božja 12.15—12.55 O poljedelstvu 15.15 Simfonični koncert. Prenos iz varšavske filharmonije
18.20 Koncert: petje in klavir 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna godba
874 kc Praga 343 2kw
7.00 Prenos v Brno, Bratislavo in Košice iz Karlovih va-rov: Orkestralni koncert 9.00 Cerkvena glasba 12.30 Orkestralni koncert (prenos iz Brna) 16.30 Orkestralni koncert (prenos iz Brna) 19.00 Prenos v Bratislavo:
Godba 19.50 Športne vesti 20.00 Plesi
20.30 Prenos v Brno: komedija R. Braca: »Nič ni nad poštenost«
21.00 Prenos v Košice: Koncert 22.20 Prenos iz Bratislave: Poljudna glasba
829 kc Leipzig 36149>S
8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja pobožnost 12.00 Promenadni koncert 15.00 Iz svetovne literature: Be-
nevenuto Cellini 17.30 Godba na gitaro in flavto 19.30 Koncert orkestra 22.00 do 00.30 Godba za ples
802 kc Stuttgart TkS
11.15 hvangeljska pobr.žnosi 12.00 Alzaška komorna glasba 14.00 Pravljice
15.30 Angl. pesmi. Poje Frances
Allsom, London 16.00 Koncert
19.30 Pevski nastop japonske
pevke Ilatsue Yuasa 20.30 Gostovanje berlinske opere: »Majniški sen« in
21 -15 Nasprotja.« Plesna godba od včeraj in danes
7841 kc Toulouse "fts
12.45 Instrumentalni koncert 13.15 Soli (piston in flavta) 13.30 Religiozna glasba 20.30 Koncert simfoničnega
koncerta 21.00 Koncert radijskih trgovcev 21.45 Plesna godba

INGELEN ?*4*7*8 ELEKTRONSKI
JE IZREDNO FIN A CENEN APARAT
TTTTTTTTTTT
»TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
766 kc Hamburg
391-6 n. 4 kW
7.00 Zvonenje
7.05 Pozdrav in jutranji koncert iz pristanišča 11.00 Obiski po hamburških muzejih 12.00 Koncert 14.00 Petje
10.30 Od gora do morja. Moški zbori. Poje m. zbor Fin-dorff-<
10.30 Športno predavanje 20.00 IJbogi Jonathan. Opereta v treh dejanjih. Spisala 11. \Vittmann in Julius Bauer, Komponist C. Millocker. 22.50 Zabavni koncert
739 kc Bern V506kw
10.00 Glasbeno-]iterarna mladinska ura 15.30 Popoldanski koncert 20.30 Orkestralni koncert 21.00 Slavni menuetti in gavotte
(Trio) 22.30 Pozni koncert
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
19.30 Dekle zlatega zapada.; Opera v treh dejanjih od G. Civinini-ja in C. Zan-garini-ja. Prenos iz gledališča. Nato plesna godba.
694 kc Brno
7.00 Pren. iz Prage (Karlovar-ski koncert)
9.00 Cerkvena glasba (pren. iz Prage)
i 12.30 Pren. v Prago: Orkestralni koncert
16.30 Pren. v Prago: Plesna godba
19.00 Orkestralni koncert
20.00 Koncert ameriškega klavirskega virtuoza Mr. Co-vrell-a
22.20 Pren. v Bratislavo: Plesna godba
475-4 m 4 kW
8.00 do 9.00 Bogoslužje 12.00 Prom. koncert. (Plošče) 15.00 Ura o deželi 16.00 Konjska dirka Frankfuri-
skega dirk. kluba 16.30 Koncert Radio-orkestra
63i kc Berlin
6.30 do 8.00 Jutranji koncert 9.00 Jutranja pobožnost 12.00 Opoldanski koncert 14.00 Šah
15.00 Bolezni čebel. Predava g.
dr. Armbruster 16.25 Športna slavnost; predavanje in tekme 19.00 Država in vzgoja mladine
(dr. Richter) 20.00 Koncert orkestra. Nato do 00.30 plesna glasba
613 kc Ziirich
489-4 m 4 kW
12.30 Plošče 16.00 Koncert
20.00 Vojaške in studentovske
pesmi ob lutnji 21.00 Sakiofonski soli
577 kc Ounai
519-9 m 15 kW
10.00 Prenos slavnostnega sprevoda 15.30 Koncert
16.15 Veliko darilo Avstrije. — Prenos iz dirkališča Freu-denau 17.50 Komorna glasba 20.05 ;Oedipus.« Drama. Spisal Sophokles. Dva dela. Nato večerni koncert in oddajanje slik
559 kc Miinchen
536-7 m 4 kW
11.30 12.00 13.45 16.00
18.05 20.00 21.30
22.45
Koncert Radio-orkestra Promenadni koncert Šah
Koncert trobentačev 7. art. polka
Ura domače godbe Koncert Radio-orkestra Kabaretni prenos: »Najboljši recept.« Enodejanka od Anny Welden - Kaminski, v. d. Osten. R. Staab Jazz in Tango
lngelenaparat L Itradvne L -7 z elektronkami vred 4930 Din
Oglejte si naše aparate na Radio razstavi na velesejmu, paviljon K
Reprezentanca
Radio tovarne Ingelen
Ljubljana, Miklošičeva c. 34/1.
Din 4950'-
Ingelen 11-7 prednosti i
1.)	Elegantna zunanjost
2.)	Najvišja salektivnost
3.)	Nedosegljiva čistoča glasu
4.)	Visokovreden materijal
5.)	Močan in poln zvok
6.)	Enostavna manipulacija
7.)	Nizka cena
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved.
Borzna poročila 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Mendelsohn-P>artoldy: op. 61: Poročna koračnica, Fučik: Donavske pripovedke, Auber: Fra Dia-volo, IIalevey: Judiilja, Lincke: Muzikalna dirka, Petrič: Domače rože 18.30 češčina, g. Novak 19.00 Francoščina, dr. Leben 19.30 Zdravstveno predavanje 20.00 Prenos koncerta Slov. akademskega pevskega zbora iz Unioina pod vodstvom zborovodje gosp. Franceta Marolta ter s sodelovanjem konservatoristov: gdčne A. Mezetove in gg. M. Rusa in P. Šivica. — Moški zbor A. P. Z.: Adamič: Zdravica. O. Dev: Kvišku plava moje hrepenenje. J. Pavčič: Pesem o kapitanu. — Sopran s klavirjem. Poje gdčna Mezetova, spremlja g. Šivic. Lajovic: Begunka pri zibeli. Osterc: Štiri belokranjske. — Moški zbor A. P. Z.: Lajovic: Breza in hrast. — Bas s klvirjem. Poje g. M. Rus, spremlja gosp. P. Šivic. Premrl: Beg, Skrivnosti. Osterc: Solnce v zavesah. — Moški zbor A. P. Z.: Adamič: Kadar kriknemo, Napitnica. — Odmor. — Ravnik: Kam si šla mladost, Solnce v zenitu. — Sopran s klavirjem: Kogoj: Otožnost. Vilko Uk-mar: Pesem. M. Kogoj: Vera. — Moški zbor A. P. Z.: M. Kogoj: Narodna, Requiem. — Bas s klavirjem: M. Kogoj: Oh ne verjemi. Vilko Ukmar: Melanholija, Starka za vasjo. — Moški zbor A. P. Z.: Marija in mlinar, Jaz mam pa konjiča, Srce je žalostno. Plavarska. 22.00 Časovna napoved in poročila
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
12.45 Radio-kvartet 20.00 Predavanje. Prof. dr. B. Milivojevič: Zanimive novosti iz biologije
874 kc Praga
343-2 m 5 kW
11.15 Plošče
12.30 Prenos iz Brna: Orkestr.
koncert 13.55 Borza
16.00 Tendenca na srednjeevr. tržiščih
16.30 Prenos v Bratislavo: Popoldanski koncert 17.30 Srbohrvaščina 19.05 Brnski radijski kabaret 20.30 Prenos v Brno, Bratislavo in Košice: prenos iz Berlina. Koncert Radio-fonske unije za Srednjo Evropo
22.15 Informacije o orlovskem
kongresu 22.25 Plošče
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
12.00 Plcšče
10.30 Koncert Radio-orkestra
20.00 Ura Rich. Straufia (k 65-
letnici njegovega rojstva) 21.00 Nove in stare angleške
pesmi
20.25 Radio-kvartet s sodelovanjem dr. Gerasimenka pri klavirju 21.30 Dnevna poročila 21.45 Recitacije iz italj. literature v srbskem prevodu 22.05 Tamburice
973 kc Zagreb 30o8Aw
13.15 Plošče
13.45 Dnevne vesti, gospodarska
poročila 20.15 Kulturne in društvene vesti
20.30 Prenos iz Berlina v okviru srednjeevropskih simultan-skih večerov 22.30 Dnevne vesti in vremenska napoved
1130 kc Košice
12.05 Orkester 17.10 Plošče
19.05 Prenos iz Brna: Radijski kabaret
20.30 Prenos iz Prage: Berlinski koncert
937 kc Breslau TkS
16.00 Narodni napevi. Orkester 18.00 Za starše
19.25 Hans Bredova šola: »Kaj znači filozofija za praktično življenje?« 20.15 Ob mikrofonu. lise Kamni-tzer. Nato kompozicije Rob. Hernfrieda in poročila
892 kc Poznanj S
13.05 Plošče
17.55 Popoldanski koncert
(petje in klavir) 20.30 Večerni koncert
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
10.30 Plošče
16.35 Koncert. Orkester in pelje 20.00 Pesnitve in godba iz Avstrije. Med dr. tudi : Trič-rač. po Nestroyu obdelal sluhoigro Al. Runge 21.30 Večer alemanskih komponistov
7841 kc Toulouse
38i-6 m 8 kW
12.45 Plošče (veliki orkester) 13.15 Pesmice (petje) 13.30 Soli (klavir, vijolina,
saksofon) 20.30 Koncert (harmonika) 20.45 Simfoničen orkester 21|i20 Fragmenti iz komičnih oper
21.45 Plesna godba
766 kc Hamburg
391-6 m 4 kW
16.15 Nemška mladinska ura: O
žabah in krastačah. 19.55 Prenos iz gledališča: >Slv.-Opera v treh dejanjih od Giovacchina Forzana 22.45 Aktualnosti
739 kc Bern
406 m 1-5 kW
12.50 Plošče (vedra glasba) 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Opera na ploščah: Weber,
»Čarostrelec« 21.00 Francoska burka La Cou-
pe enchantee« 21.30 Koncert orkestra
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
12.30 16.35 18.00
19.00
20.15 21.15
Plošče
Koncert Radio-orkestra Koncert Radio-orkestra — vmes bariton in nova plesna glasba
Dr. Jancke predava o M. Schelerju Pevski koncert Nordijska glasba. Nato koračnice in valčki na ploščah
694 kc Brno
432-3 m 2-5 kW
12.30 Pren. v Prago: Orkestralni koncert 18.15 Glasbeno predavanje 19.05 Pren. v Prago, Košice in Bratislavo: Radijski kabaret
20.30 Pren. iz Prage: pren. iz Berlina: Koncert
631 kc Berlin
475-4 m 4 kW
15.30 Vagabundski jezik in znamenja
17.00 do 18.00 Zabavni koncert
19.00 Svetovni ženski parlament v Berlinu. Predava podpredsednica A. Schreiber 20.00 Anekdote iz glasbenega
življenja 20.30 Prenos v inozemstvo: Dunaj, Budimpešto, Varšavo in Prago. — Nato plesna glasba
613 kc Ziirich
489-4 m 4 kW
12.32 Koncert dom. orkestra 16.00 Koncert 20.00 Francoska glasba 21.00 Ura Johanna Straussa
577 kc Dunaj TJ
16.00 Koncert
17.20 Za mladino: Iz življenja
Laube-ja 18J20 '.Velika kuga na Dunaju i. 1679
19.15 Premijere na Dunaju. Pogled v bodočnost 20.00 Arije in pesmi 20.30 Prenos iz Berlina in nato koncert
559 kc Miinchen
536-7 m 4 kW
11.00 Dopoldanski koncert 15.15 Oddajanje slik
12.55 Opoldanski koncert 15.30 Evropska narodna zgodovina
16.0!) Zabavni koncert Radio-tria 19.35 Kovač orožja.« Komična opera v treh dejanjih od A. Lortzinga
Torek, 11. junija
522 kc Ljubljana
575 m 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved. Borzna
poročila 13.30 lz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Folies Bergere, Fetras: Onjegin, Weigl: švicarska rodbina, Scbu-bert: H-mol simfonija, 1. stavek, Strauss: Netopir, Wertheimer: Mesečna ncč v Rio de Janeiro 18.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera 19.(K) Nemščina,
ga. dr. Piske mik 19.30 Naše sosedne države: Italija — gospodarske razmere, dr. Bohinec 20.00 Rostand: Cvrano de Ber-gerac, drama, izvajajo člani nar. gled. 21.00 Koncert Radio-orkestra:. Verbič: Planinski pozdrav, Fetras: Gorsko veselje, Floto\v: Allessandro Stra-della, Dvorak: II. stavek iz 5. simfonije, Zeller: Ptičar, Zerkovic: 1. Pismo iz Sorrenta, 2. Pesem cvetja
22.00 Časovna napoved in Dnevna poročila
659 kc Belgrad
12.45 Plošče
17.00 Ura za deco: Pravljice
17.25 Radio-kvartet
18.30 Predavanje. Dr. I), čošič:
O umetnem gnojenju 20.00 Recitacije Heinejevih pesmi v prevodu Z. J. Jo-vanoviča 20.20 Klasične plesne oblike. Estetična analiza z muzi-kalno osvetitljijo
21.25 Dnevna poročila 21.40 Humoristični dialog 22.05 Radio-kvartet
973 kc Zagreb
308-3 m 0-7 kW
13 15 Plošče
1.3.45 Dnevne vesti, gospodarska poročila
17.00 Poljuden popoldanski koncert radijskega kvarteta »Šidak«: Bis, koračnica. — Heler Bela, Španska uvertura. — Morena, Krasotica iz Valencie, valček. — Dvorak, Legenda, G-mol, št. 3. — Montana, Spomla-dna pesem. — Wetzel, Mar del Plata, tango. — Grossmann, Čardaš iz opere »Duh vojvod«. — Remec, Zagorske napitnice. — Brahms, Ogrski ples, št. 5 in 6. — Yradier, La Paloma. — Posti, La Sere-nata. — Langer, Landler. .— Wetzel, Parada zamorskih lutk 19.00 Dnevne vesti in vremenska napoved 19.05 Zdenko Žugeič poje pesmi iz arije Zajca, Glinka, Mascagnija
1130 kc Košice
12.05 Plošče 17.10 Koncert 17.50 Češke pesmi 20.15 Koncert 21.15 Plesna godba
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
14.35 Ura za deco: Pravljice o solncu, mesecu in zvezdah 16.30 Nova zabavna godba. Radio - orkester 19.30 Pregled. Poročila o umetnosti in literaturi
20.20 Večerna zabava. Radio -orkester
22.00 Prenos iz Berlina. Nato poročila
892 kc Poznanj ^
13.05 Plošče
17.50 Popoldanski koncert (prenos iz Warsza\ve)
19.30 Prenos iz poznanjske opere
23.15 Plesna godba
874 kc Praga
343-2 m 5 kW
11.15 Plošče
12.30 Prenos v Brno: Orkestr. koncert
13.55 Borza
16.00 Tendence na srednjeevr. tržiščih
16.30 Orkestralni koncert
19.05 Tamburice
20.00 Komorna glasba. Kvartet Zika
21.00 Prenos iz Brna: Slovaške pesmi
22.20 Prenos iz Brna in Bratislave: Poljudna glasba
361-9 m
829 kc Leipzig
4 kW
12.00 Plošče 16.30 Komorna glasba 18 05 Prenos za žene 20.05 Nemške ljubavne in ljubezenske pesni iz 5. stol. 21.00 Koncert Radio-orkestra
374-1 m 4 kW
802 kc Stuttgart
10.30 Plošče
16.1,5 Pop. glasba: Orkester in petje
20.15 Enodejanki: »Osvojevalec in »Luč v stolpu*:. Spisal K. Kosti in 21.00 Godba na pihala 22.00 »Pogovori z Beethovnom.-? Izvaja L. Sagau
784 1 kc Touiouse 3886J
12.45 Koncert. Soli (klavir, violina, cello, cimbale) 13.00 Operetni spevi 13.15 Klavirski kvintet v
E-mol, Brahms 13.30 Španske pesmi 20.30 Koncert. (Veliki orkester) 21.00 Koncert. Priredi »Philips 21.15 Simfonični orkester 21.35 Fragmenti iz oper 21.45 Plesna godba
766 kc Hamburg 3TJ
11.00 Prva nemška pisana zgodovina
11.30 Prenos za šole. O starejših spevoigrah 16.15 Gledališki zbor iz Kiela 17.00 XIX. pevska radio-ura: Na ples!
17.50 Dekle od danes v razmerju do svojih drž. dolžnosti. Govori dr. Olga Essig
20.00 XV. večer delovnega ljudstva: Mati. Petje, recitacije, muzika. 22.00 Aktualnosti.
406 m 1-5 kW
739 kc Bern
12.45 Plošče (plesna glasba) 16.00 Orkestralni koncert 20.00 Večer Hugona Martija 21.20 Vedra večerna glasba 22.15 Orkester
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
no življenje. Predava gosp. Caemmerer
16.30 Novo pojmovanje tovarištva. Predava dr. "VViirz-burger
19.10 Raziskovanje Arktike z balonom. Predava dr. We-gener
20.00 Utrinki: o ljubezni, možu, sobi, redu ...
13.30 Plošče
16.35 Koncert Radio-orkeslra (i/.
Stuttgarta) 17.45 Prireditev ob 65-letnici
rojstva R. Straufia 18.55 Miehel bere svojo tragedijo: »Pijanec« 20.15 Simfonični koncert 22.00 Pogovori z Beethovenoni. Prenos iz Stuttgarta
432-3 m 2-5 kW
694 kc Brno
12.30 Pren. iz Prage (Orkestr.
koncerl) 19.05 Koncert 20.20 Violinski koncert 21.00 Pren. v Prago in Bratislavo: Slovaške pesmi. 22.20 Poljudna glasba
63i kc Berlin 47i4J
15.30 Ženska društva in njih pomen za privatno in jav-
613 kc Ziirich
489'4 it, 4 kW
16.00 Koncert
20.00 Večer Hugona Martija
577 kc Dunai
519-9 m 15 kW
11.00 Koncert 15.15 Oddajanje slik 18.00 H kulturni zgodovini nemškega rokodelstva. Predava dr. Adelgard Perkmann. 20.10 »Zlatar iz Toleda.« Opera v treh slikali od Jacques Offenbacha. Nato oddajanje slik
559 kc Miinchen
536-7 m 4 kW
12.55 Opoldanski koncert. Godba
Philipp Wienner 14.45 Ura za ženo 16.00 Zabavni koncert. Komorni
kvartet A. Rosenberga 18.00 Komorna glasba 21.00 Zabavni koncert Radio -orkestra
Sreda, 12. junija
522 kc Liubliana
575 ni 2-5 kW
Opoldanski program odpade 17.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Apollo-marš, Cre-mieux: Če ljubav umre, Ruyssen: Aziada, orijen-talska suita: 1. Preludij, 2. Sanje o zvezdah, 3. Ples besov, 4. Aziadina smrt, Lehar: 1. Španski valček, 2. Imam nebesno-modro posteljico, Kockert: Poljubček, Skroup: 1. Kje dom je moj, 2. Hej Slovani
18.30 Iz rastlinstva, 19.00 Srbohrvaščina, ga. dr. Piskernik prof. Mazovec 19.30 Prenos Joh. Straussove operete >Cigan baron« 22.00 Časovna napoved in Dnevna poročila
659 kc Belgrad 2455kw
12.45 Radio-kvartet 20.00 Predavanje. Dr. Moskov-Ijevič: O Jugoslovanih izven Jugoslavije
20.25
21.55 22.05 22.35
Pevski večer: Ga. Pejino-vič — g. M. Pichler pri klavirju L. Matačič, dir. nar. gledališča. (Ta koncert se vrši event. ob isti uri v četrtek, 13. junija.) Dnevna poročila Predavanje
Radio-Jazz-orkester ali pa citre
973 kC
Zagreb 30o^S
13 15 Plošče
13.45 Dnevne vesti, gospodarska poročila
19.30 Prenos iz Ljubljane. Joh. Strauss: »Cigan baron -, opereta
22.30 Dnevne vesti in vremenska napoved
1130 kc Košice
265 m 2-5 M
12.05 Orkestralni koncert 17.10 Koncert
19.25 Prenos iz Brna: Opera: Dvorak. Jakobin
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
16.00 Ura za mladino 16.30 Komorni koncert 19.50 Pogled v čas. Dr. O. E. Meyer
20.15 Ljudski koncert. Prenos iz parka »Luna«, Breslau
336-3 m 1-5 kW
892 kc Poznanj
13.05 Plošče 17.55 Ura iznenadenja 19.30 Francosko kramljanje 20.30 Večerni koncert 22.45 Plesna godba
874 kc Praga
343-2 m 5 kW
11.15 Plošče
12.30 Prenos iz Brna: Orkestr.
koncert 13.55 Borza
16.00 Tendence na srednjeevr. tržiščih
16.30 Prenos iz Brna: Lutke 19.25 Prenos iz Brna: Anton Dvorak, Jakobin
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
12.00 Plošče 15.00 Za mladino 16.30Koncert. Radio-orkester 19.00 Walter Jager: Vek baroka in mi
19.30 Prenos iz Draždanske opere: »Benevenuto Cellini.« Opera v treh dejanjih. Napisal i)e VVaiilv-Barbier
802 kc Stuttgart T-5
12.00 Promenadni koncert. Nato
plošče 15.00 Pravljice za deco 16.00 Zbirke znamk za mladino 16.35 Popoldanska glasba 20.00 Simfonični koncert
784 1 kc Toulouse
38i-6 m 8 kW
12,45 Koncert. Orkester 13.00 Pesmi
13.15 Soli (klavir, violina in
mandolina) 13.30 Simfonični orkester 20.30 Koncert sinit', orkestra 21.00 Koncert. Priredi list
»L'Antenne« 21.45 Plesna godba
766 kc Hamburg
391-6 m 4 kW
16.15 Johaima Spyri. K 100. rojstnem dnevu mladinske pisateljice 17.00 Nova filmska muzika. —
Scarpa-orkester. 19.25 Centralna komisija za delavski šport in telovadbo. Govori Arthur Loh. 20.00 Inozemske veličine: Tlieo-dor Dreiser, pesnik amer. tragedije 21.00 Argentinija. Poročilo prof. dr. A. Goldschmida
739 kc Bern
406 m 1-5 kW
12.50 Plošče (resna glasba) 18.50 Plošče (vedra glasba) 21.00 Brazilska ura (glasba in literatura)
22.15 Pozni koncert
712 kc Frankfurt
42,-3 m 4 KW
13.15 Gramofonski koncert angl.
in franc. vojaške glasbe 16.35 Koncert Radio-orkestra (iz
Stuttgarta) 20.15 >E1. Duše.c Paquetova tri-dejanka
694 kc Brno
12.30 Pren. v Prago: Popoldanski koncert: Ruski zbori in orkester 19.25 Pren. v Prago, Bratislavo in Košice: Prenos iz bm-skega Nar. gledališča: Ant. Dvorak, Jakobin. Opera v dveh dejanjih
631 kc Berlin
17.00 Mladina pred mikrofonom 17.30 Zabavna glasba
20.00 Plesi 20.30 Narodne pesmi 21.00 Koncert. Nato do 00.30 plesna glasba
613 kc Zilrich
489'4 m 4 kW
16.00 Koncert
20.00 Stare pesmi ob lutnji 21.50 Koncert Rich. Wagnerja
577 kc Dunaj T-S
1.1.00 Koncert
15.15 Oddajanje slik
16.00 Koncert: Pomlad v muziki
17.00 Za deco: Pravljice
19.00 Delavske zbornice. Govori
dr. H. Paradeiser 20.05 Škotske pesmi. Solo in
klavir 20.30 Pevski nastopi 21.00 Serenada
559 kc Miinchen
5367 m 4 kW
16.00 Zabavni koncert
17.00 Ura za deco: Kadar govore
cvetlice. Igra s petjem. 21.15 Mornar, še en dan . . .
Godba od K. List-a 22.45 do 24.00 Godba za ples
Četrtek, 13. junija
522 kc Ljubljana
575 m 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved in
Borzna poročila 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Holzmann: Stric Samy, Ziehrer: Stari Dunaj, Grieg: Peer Gyntova suita I.: 1. Jutranje razpoloženje, 2. Ezina smrt, Geiger: Lehariana 18.00 Antologija slov. lirike,
ravnatelj Bratina 18.30 Pravljice pripoveduje
radio-tetka 19.00 češčina, g. Novak 19.30 Zgodovina Slovencev,
prof. Kranjec 20.00 Večer angleške glasbe II, izvaja Radio-orkester: Sid-ney Jones: Mimosa-valček, Nevin: Narcis, W. Wal-lacce: Maritana, Wood-forde-Finden: Suita indijskih ljubavnih pesmi: 1. Tempeljski zvonovi, 2. Obup, 3. Kašmirska lju-bavna pesem, 4. Do vstajenja, Fr. Humphries: Arabska žalostinka, Moret: Makovo cvetje, Brown-Ayer: Ochio Trik-Trot 22.00 Časovna napoved in Dnevna poročila
659 kc Belgrad
455 m 2 5 kW
12.45 Plošče
17.00 Radio-kvartet: Francoska
muzika 17.50 Za ženo
20.00 Predavanje. D. Grubič: O i<,jucui ustanavljanja kmetijskih zbornic 20.25 Radio-kvartet 21.25 Prof. dr. Čajkanovic: Iz
mitologije 21.50 Dnevna poročila 22.05 Burka v enem dejanju od F. Molnarja (v srb. prestavi)
22.25 Kvartet kralj, gardn. polka
973 kc Zagreb
13.15 Plošče
13.45 Dnevne vesti, gospodarska
poročila 20.30 Kulturne in društvene vesti
20.35 Komorna glasba. Sodeluje hrvatski trio. (Dr. Hugon Mihalovič, klavir — Karel Šulc, violina — V. E. Ko-ščica, cello.) W. A. Mozart, Trio, G-dur. — Rob. Schu-mann, Trio F-dur, op. 80. — Fr. Schubert, Adagio in Scherzo iz kvinteta C-dur 21.50 Dnevna poročila in vremenska napoved 22.00 Lahka večerna godba
1130 kc Košice
265 m 2-5 kW
12.05 Orkes.ralni koncert 17.10 Plošče 20.15 Operetna glasba 21.30 Plesna godba
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
16.00 Referat o knjigah. Dr. P.
Hildebrand 16.30 Arije iz operet. Radio-orkester
18.00 »O nebu.« Dr. K. Stumpff 18.25 Žensko vprašanje 20.15 »Mladostni prijatelji.« Vesela igra v štirih dejanjih. Spisal' L. Fulda. — Nato plesna godba
892 kc Poznanj
336-3 n 1*5 k IV
12.05 Mladinski koncert (prenos iz varšavske filharmonije) 17.50 Popoldanski koncert 20.30 Orgelski koncert
874 kc Praga
343-2 m 5 kW
11.15 Plošče
12.30 Prenos v Brno: Orkestr.
koncert 13.55 Borza
16.00 Tendence na srednjeevr. tržiščih
16.30 Prenos v Bratislavo: Koncert komorne glasbe 17.30 Prenos v Brno: Srbohrvaščina
19.30 Prenos v Bratislavo: Orkestralna glasba 21.00 Komedija: S. E. Hokoš:
»Na motociklu« 22.15 Informacije o orlovskem
kongresu 22.25 Plošče
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
12.00 Plošče
16.30 Koncert. Radio-orkester 20.00 »Noč pred sekiro.t Drama v devetih slikah. Spisal Alfred Wolfenstein
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
10.30 Plošče
16.15 Popoldanska glasba. Petje
in orkester 19.15 Zdravniško predavanje: Najvažnejše poklicne bolezni
20.00 Pevski večer: Lauri Volpi. Tenor iz milanske »Scale«. Nato: »V vrču pri zelenem venčku.« Vesele plošče.
784 1 kc Toulouse
38i-6 m 8 kW
12.45 Soli (klavir, violina, saksofon, klarinet, harfa) 13.15 Fragmenti iz operet 13.30 Nekaj tangov. Petje 20.35 Plošče. Priredi list »Le Haut-Parleurc
?66 kc Hamburg
391-6 m 4 kW
16.15 Goethejev oče na potovanjih. Predava dr. K. Bere nd t
19.00 Žena kot komponistinja. Predava Evelyn Faltis
20.00 Kompozicije žena: Marv \Vurni, Adele 0'ie, Marie Linz i. dr.
21.30 Veseli Robert Walter. Tri pripovedke
739 kc Bern ffU
12.50 Blošče (vedra glasba)
20.00 Mikrcfonski intervju letalca
20.30 Slovanski večer (poljske, ukrajinske in ruske narodne pesmi)
712 kc Frankfurt
421-3 m 4 kW
12.30 Gramofonski koncert iz
Mozartovih del 16.35 Koncert Radio-orkestra (iz
Stuttgarta) 20.00 Pevski koncert 21.00 Klavirski koncert
694 kc Brno
432-3 m 2-5 kW
12.30 Prenos iz Prage: Konceri 19.05 Orkestralna glasba 20.00 Klavirski koncert z orkestrom
21.00 Poljudna glasba: Vojaška godba
631 kc Berlin
475-4 m 4 kW
16.30 Novi človek v gospodarstvu. Predava dr. Luiher 18.00 Materina pisma. Bere L. Sagan
19.00 Umetnost, okus in moda.
Predava Westheim 20.00 Prenos iz filharmonije: Večer arij. Nato plesna glasba
613 kc Ziirich
489 4 m 4 kW
16.00 Koncert 20.00 Plesna godba 20.30 »Ali je Mr. Brovvn kazni vreden?« Slušna igra. Nato koncert
577 kc Dunai
519-9 m 15 m
11.00 Koncert 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Brazilija kot izseljeniška dežela. Predava dr. L. Neu-mann 20.05 Pisani večer 21.15 »Lord Spleen. Enodejanka od R. Oswalda. Nato lahna večerna glasba in oddajanje slik
559 kc Miinchen
536'7 m 4 kW
16.00 Umetnost pripovedovanja, j Prisrčnost in nežnost. Pre- j dava dr. Falkenfeld	i
12.55 Opoldanski koncert 16.00 Na svatbi. Radio-trio 17.«) Pripovedke od Fr. Miiller-
Partenkirchena 19.30 Kratka Dunajska ura. Cifre in petje 21.00 Simfonični koncert Radio-orkestra
Petek, 14. junija
522 kc Liubliana
575 m 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, Borzna
poročila 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Koračnica kadetov, Fučik: Baletke, Grieg: Peer Gynt suita II.: 1. Peer Gyntova vrnitev v domovino, 2. Solvejgina pesem, Heller: Beseda 18.00 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prof. dr. Ehrlich 18.30 Gospodinjska ura,
gdč. Krekova 19.00 Francoščina, dr. Leben 19.30 Slovenska literarna. zgodovina. prof. dr. Grafenauer 20.00 Pevski solistični večer g. Svetozarja Bandvca, oper-
nega tenorista: Ciklus slovenskih narodnih fantovskih pesnil: Pavčič: .laz 'mam pa konjča belega, Trije kovači, postopači, Ena ptička priletela, Takrat u starih cajtih, Pa kaj mi nuca planinca, Kedo bo listje grabu, Visoka je gcra, Fantje se zbirajo, (j ja, zmiraj vesel, Moj očka 'ma konjča dva, Gozdič je že zelen, Lepa si pomlad zelena, Zagorski zvonovi, Pijmo ga pijmo, J. Ravnik: Čaj so tiste stezice (Koroška), Ferjančig F.: Sijaj, sijaj solnčece, J. Ravnik: Hor čez izaro (Koroška), Kuba: Škrjaneek poje žvrgoli, Pod okence pridem, Bratci veseli vsi, Pavčič: Lahko noč
21.00 Koncert Radio-orkestra: Annat Alvez: Naprej, Fall: Stambulska roža, Suppe: Lahka konjenica, Frede-riksen: Skandinavska suita: 1. Visoko v gorah. 2. Na deželi. 3. Vhod \Vikin-gov. 4. Trollov ples, Dvorak: Dve pestili: 1. Kadar me stara mati, 2. Kež duh muj sam, Siede: Srebrna roža 22.00 Časovna napoved in dnevna poročila
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
12.45 Plošče 20.00 Predavanje 20.45 Radio-kvartet s sodelovanjem J. Mokranjea (cello). Skandinavske skladbe 21.25 Prof. A. Jelačič: Zgodovinski pomenki 21.50 Dnevne vesti in šah 22.10 Citre ali Jazz-orkester
973 kc Zagreb
308-3 m 0-7 kW
13.15 Plošče
13.45 Dnevne vesti, gospodarska poročila
19.00 Dr. Mirko Kus — Nikolajev predava o zagrebškem etnografskem muzeju
19.15 Kulturne in društvene vesti
19.30 Antonin Dvorak: Requiem za soli, zbor in orkester, op. 89 (prenos iz Prage)
22.(K) Dnevne vesti in vremenska napoved
1130 kc Košice ^S
12.05 Orkestralni koncert 17.10 Orkester
937 kc Breslau
321-2 m 4 kW
16.00 Tedenski pregled ženskega
društva Breslau 16.30 Zabavna godba 19.25 Šlezija govori: Mestni stavbeni svetnik Behrendt: Breslavska razstava 19.50 Delovna ura 20.15 Domača muzika. Pota od narodne pesmi do domače muzike
21.15 Kaj narod danes pesni? Recitacije
892 kc Poznanj
336*3 m 1-5 kW
13.05 Plošče
17.50 Koncert umetnikov
poznanjske opere 20.15 Koncert (prenos iz varšavske filharmonije) 22.45 Plesna godba
874 kc Praga
3+32 m 5 kW
11.15 Plošče
12.30 Prenos iz Brna: Orkestr. koncert
13.55 Borza
16.00 Tendenca na srednjeevr. tržiščih
16.25 Koncert
19.05 J. S. Machar: On . Dramatični prizor
19.50 Prenos v Zagreb: Prenos iz Smetanove dvorane v Pragi: Ant. Dvorak: Re-quieni
22.15 Sporočila odbora za proslavo 1000 letnice svetega Vaclava
22.25 Prenos v Brno in Bratislavo: Plesna glasba
829 kc Leipzig
361-9 m 4 kW
10.30 Operni popoldan 19.30 Dr. van Kempen, Dessau: »Nemška arhitektura od 1. 1900 dalje.« 20.00 Ura Wilhelma Rankena (k 50-letnici njegovega rojstva). Pesmi in godba. 21.40 Hamlet. Cita Paul Prina
802 kc Stuttgart
374-1 m 4 kW
10.30 Plošče
16.15 Popoldanska glasba 18.0U Koncert radijske reklame 20.00 Lakme.« Opera v treh dejanjih od E. Gondivel-a in Philippa Gille-a 21.45 Zabavna glasba orkestra
784 1 kc Toulouse
38i-6 m 8 kW
12.45 Koncert. Soli: violina, pianino, flavta, saksofon 13.00 Pesmi 13.15 Plesna godba 20.30 Koncert
21.00 Slavnostni koncert. Priredi 24 radijskih tvrdk. Med odmori jazz
766 kc Hamburg
391-6 m 4 kW
17.00 Pravljice
18.00 Koncert
20.00 R. Wagnerjev večer
22.30 Aktualnosti
739 kc Bern
406 m 1-5 kW
12.45 Plošče (plesna glasba) 20.05 Glasbeno-zgodovinsko predavanje
21.00 Slušna igra: »Prekinjeni ples?
22.15 Pozni koncert
712 kc Frankfurt T»g
12.15 Plošče
16.35 Gospodinjski popoldan 17.45 Koncert Radio-orkestra (iz Stultgarta)
18.30 O resnosti življenja. Bren-
tano bere svoj esej 20.15 Lakme.« Prenos opere 21.00 »Ljubavna pijača.« Burka
v treh dejanjih 22.00 Zabavna glasba (iz Stutt-garta)
694 kC
K2»m/>	432*3 »i
orno 2-5 kw
12.30 Pren. v Prago: Orkestralni koncert 22.20 Prenos iz Prage: Plesna godba
631 kc Berlin
15.30 Štedljivost v gospodinjstvu 17.00 Zabavna glasba 19.00 Tehnika železnic. Dr. Igel 20.00 Sluhoigre
613 kc Ziirich
489-4 nt 4 kW
16.00 Koncert
20.00 Pesmi ob flavti, goslih in klavirju
21.45 Pester zabaven koncert s-solisti
577 kc Dunaj TtS
11.00 Končen
14.00 do 16.15 Prenos iz Gradca ob priliki otvoritve nove oddajne postaje 114.00 Fanfare. Nato govori 14.45 Koncert graškega orkestra 17.30 Akademija 18.25 Tedensko poročilo za telesno kulturo 20-10 Biseri iz zakladnice Joh. Straufia. Instrumentalna in vokalna glasba. Nato koncert in oddajanje slik
559 kc Miinchen
536-7 m 4 kW
11.20 Plošče 14.45 Ura za ženo 16.00 Koncert Radio-orkestra 20.40 .Mož s cvetlico v ustih.« Enodejanka. Spisal Luigi Pirandelio 21.15 Groteske
522 kc Liubliana
575 n. 2-5 kW
12.30 13.00
13.30 17.00
18.30 19.00
19.30
20.00 20.30
Reproducirana glasba Časovna napoved. Reproducirana glasba Iz današnjih dnevnikov Koncert Radio-orkestra: Polnariow: Ruska lovska koračnica, Lo\venthal: Opojnost ljubezni, Floto«1: Uvertura k operi Marta, Bizet: Carmen, Leopol-dini: Cyrano, Lincke: Ku-kokama Estapo, Leopold: Praha, J. Lindsa.v: Aisha, Fall: Kjer male hišice stoje
O športu, dr. Šarabon Nemščina, ga. dr. Piskernik Zdravilišča in termalna kopališča v Sloveniji. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, ravnatelj
VI. Pintar Delavska ura Prenos iz Zagreba: Romunski večer. (Sodelujejo: A. Kcščevič-Badalič, sopran; Greta Z\viebaek, klavir; godalni kvartet Schon (I. violina: prof. Marjana Schon, II. violina: dr. Milivoj Schwarz, viola: Rikard Rosskamp, violončelo: dr. Ljudevit Čulumo-vič) in dr. Dane Kneževič. Na klavirju spremlja Pe-
ter Dumičič.) Dr. Dane Kneževič: Današnja Romunska. — Godalni kvartet Schon in Greta Z\vie-back: M. G. Andrico: Qua-tre novellettes za godalni kvartet in klavir op. 4., Allegretto, Lento ma lion troppo, Andanie cantabile. Vivo. — Anka Koščevič-Badalič poje romunske pesmi. — Godalni kvartet Schon: M. Jora: Godalni kvartet E-mol, Allegro co-modo, Presto, Andante espressivo, Allegro deciso 22.30 Časovna napoved in Dnevna poročila
659 kc Belgrad
455 m 2-5 kW
12.45 17.00 17.25 18.25 20.00
20.25
20.50
21.55 22.05
22.40
Radio-kvartet Ura za deco Radio-jazz-orkester Predavanje
Za narodno zdravje: v sporazumu z min. za nar. zdravje predavanje: O po-početku in razširjenju nalezljivih bolezni Prof. dr. B. Milojevič: Barcelona (o priliki svetovne razstave)
Radio-kvartet s sodelovanjem ge. Vrhunac Dnevne vesti
O. Wilde: »Florentinska tragedija«
Srbski cigani Grujiča
973 kc Zagreb
308-3 m 07 kW
13.15 Plošče
1.3.45 Dnevne vesti, gospodarska
poročila 19.30 lz svetovne književnosti 20.00 Knjižna ura 20.15 Kulturne in društvene vesti
20.30 Romunski večer. (Sodelujejo: A. Koščevič-Badalič, sopran; Greta Zvvieback, klavir; godalni kvartet Schon (1. violina: prof. Marjana Schon, II. violina: dr. Milivoj Sehwarz, viola: Rikard Rosskamp, violončelo: dr. Ljudevit Čulumo-vič) in dr. Dane Kneževič. Na klavirju spremlja Peter Dumičič.) Dr. Dane Kneževič: Današnja Romunska. — Godalni kvartet Schon in Greta Zvvieback: M. G. Andrico: Qua-tre novellettes za godalni kvartet in klavir op. 4., Allegretto, Lento ma non troppo, Andante cantabile, Vivo. — Anka Koščevič-Badalič poje romunske pesmi. — Godalni kvartet Schon: M. Jora: Godalni kvartet E-mol, Allegro co-modo, Presto, Andante espressivo, Allegro deciso (Simultanski prenos za Zagreb in Ljubljano) •22.30 Dnevne vesti in vremenska napoved
1130 kc Košice
265 m 2-5 kW
12.05 Orkestralni koncert 18.40 Tedenski pregled: Predavanja
20.00 Pren. z brnskega Stadiona
937 kc Breslau TkS
15.45 Ura o knjigah
16.15 Zabavni koncert
17.45 Pogled na platno. Filmi
tega tedna 19.20 Dva žurnalista in eno motorno kolo. Poročilo 19.45 Jubilejna slavnost zveze tehn. nastavljencev Šlezije. Petje
20.15 Sinfcnietta. Šlezijska filharmonija. Nato: Bratec moj! Starodunajska spevoigra v enem dejanju od J. Wilhelma 22.30 Plesna godba
892 kc Poznanj
336*3 m 1*5 kW
13.05 Plošče
19.15 Koncert
20.30 Prenos operete iz
Bydgoszcz-a 20.30 Radijski koncert 24.00 Nočni koncert (organizira »Philips«)
Proč z akumulatorji in baterijami!
Vse te \ani nadomesti univerzalni priklopni aparat »RADIONE«
874 kc Praga
343-2 m 5 kW
12.30 Prenos v Brno: Orkestr.
koncert 13.55 Borza
16.30 Prenos v Bratislavo: Popoldanski koncert (jazz) 19.05 Godba 20.00 Poljuden večer 21.00 Prenos iz Brna: Prenos s Stadiona: Koncert zbora moravskih učiteljev 22.25 Prenos v Brno in Bratislavo: Prenos iz Joaehims-thala: Jazzband
829 kc Leipzig
361-9 m 4 k V/
15.00 Pisana ura za mladino 16.00 Šah
16.30 Promenadni koncert 20.00 Koncert. Dresdener Lie-
dertafel.« 20.30 Plesna godba.
802 kc Stuttgart T-S
10.30 Plošče 14.00 Mladinska ura 15.00 Zaba\na glasba 16.30 »Fifofclock-19.15 Gospodarski pregledi Balkana. Predava dr. P. Brock 20.00 Bankett v Astoria-klubu 21.30 Gostovanje Claire Waldoff, Berlin
22.45 do 0.30 Plesna godba
784 i kc fouiouse
kW
12.45 Koncert. Soli: klavir, klarinet, harfa, oboa. 13.00 Pesmice. Petje 13.15 Orkester 13.30 Harmonika 20.30 Koncert velikega simfon. orkestra
21.00 Koncert. Priredi list ;>La Depeche«. Fragmenti iz komičnih oper 21.15 Havajska gitara 21.30 Pesmi 21.45 Plesna godba
766 kc Hamburg Tm
15.30 O knjigi
17.00 Komorna glasba za gitarro 20.00 »Konec dela je dober! Komedija v dveh delih od Shakespeareja 21.50 Aktualnosti ' 22.10 do 1.00 Koncert in plesna godba
739 kc Bern
12.45 Plošče (resna glasba) 16.00 Popoldanski koncert
20.00 Predavanje: Kaj zanima
akademika? 20.30 Studentovski večer 22.45 Radio Dancing
712 kc Frankfurt
13.15 Plošče (nemške pesmi) 16.35 .Koncert Radio-orkestra (iz
oper in operet) 18.45 Radijska visoka šola. Predava dr. Kuntzel 20.15 Radio-orkester 24.00 Plesna glasba
694 kc Brno 1253kw
12.30 Pren. iz Prage: Orkestrai-
koncert 19.05 Koncert: Plesi 20.00 Prenos v Bratislavo in Košice: Prenos s Stadiona: Koncert zbora moravskih učiteljev 22.25 Prenos iz Prage: Prenos iz Joachimsthala
631 kc Berlin 47Ž'tw
16.00 O higieni. Dr. Frank 16.30 Pomen ženskega dela v
drobni industriji 20.00 Mesto brez spanja. Iz berlinskega življenja. Nato plesna glasba. Ob 24.00 Skrivnost iz Montrougea. Igra o polnoči
613 kc Ziirich Tkž
16.00 Koncert 17.45 Koncert z orglicami 19.00 Zvonenje 20.00 Pisan večer
577 kc Dunaj
519-9 m 15 kW
11.00 Koncert 15.00 Oddajanje slik 15.45 Popoldanski koncert: Moderna dunajska glasba 17.15 Pravljice. Nato klavir in violina
19.00 Felix Braun. Iz lastnih del 21.00 Koncert pevskih zborov Vzhodne pevske zveze in del. pevske zveze »Gau Wien . Sodeluje 8000 pevcev. Nato večerna glasba in oddajanje slik
559 kc Miinchen 5347kS
16.00 Zabavni koncert. Radio-trio 17.30 Morska opica. Pripovedka
od H. Horn-a 19.30 Zabavni koncert. Radio -orkester
20.45 Zverinjak. Pisana ura v
besedi in glasu 22.45 Godba za ples
Ja se ne dam lako	Često sam znao re-
prevariti.	či, da se ja ne dam
lako prevariti. Marko tebi reče:	Marko tebi reče, da
Ti si zahvalna kči.	si ti zahvalna kči.
Učitelj reče za	Učitelj reče za
Stanka: »On je dobar Stanka, da je on do-učenik.«	bar učenik.
Opomniti moramo, da se pri direktnem in indirektnem govoru, poleg slovničnih razlik, ki so včasih precej zapletene, priključi še stavkovni naglas. Trdilni stavek moramo izgovoriti v vse drugačnem tonu, kot vprašalni, vprašalni stavek se pa zopet v stavkovnem naglasu zelo razlikuje od stavka, ki izraža željo, še bolj pa od onega, ki izraža zapoved. Vprašanje, če je oni, ki povprašuje zgolj radoveden, ima bolj miren, radoveden, tu pa tam zvit glas; želja se izraža s primerno skromnostjo, toda če vemo, da lahko željo poudarimo, je stavkov naglas vse drugačen in že prehaja v oni naglas, ki ga opažamo pri stavkih, ki izražajo zapoved: Če je zapoved utemeljena in podprta s primerno zaslombo, potem bo stavkov naglas odločen in bo počival komaj na eni, dveh ali treh važnih besedah; če je pa zapoved bolj nejasna, manj utemeljena in zapovedovalec ni popolnoma ali sploh ne upravičen do svojega zapovedovanja, potem se taka zapoved večkrat -— pa ne vedno! — čuje vse drugače in stavkov naglas je popolnoma drugačen, — V tem oziru Vas opozarjam na preza-nimivo, oziroma kot sedaj po novem pravimo »prezajemljivo« knjigo, ki jo je napisal Olaf Brockh, sloviti učenjak in ljubitelj našega slovenskega naroda o slovanski fonetiki. Tako, kakor je on pogodil stavkovni naglas ljubljanski, — mirno rečem, malokdo bi ga!
Še par besedi o nepopolnih stavkih; pri tem razumemo take stavke, ki nimajo vseh stavkovih členov, vkljub temu pa lahko doumemo njihov zmisel. Par primerov: Mi smo jučer bili u školi. a vi nijeste (manjka: bili u školi); ona bi znala lijepo pripovijedati, da hoče (manjka: pripovije-dati); kad su svi stali plakati, i ja sam . . . (manjka: stao plakati).
Iz navadnega govora imamo vse polno takih primerov; n. pr.: Jesi li pročitao ovu knjigu? — Jesaml Nijesam! (Manjka: pročitao knjigu!) — Tko je donio tu čašuodgovor: Ja! (Manjka: Sam donio!)
Sem in tja se opušča glavni stavek in se izreka samo stranski stavek, a zmisel stavka vkljub temu ne trpi; n. pr.: »Kad bih ja imao tvoju pamet!« (Dopolniti bi bilo: »Dobro bi bilo, ali — »bila bi velika sreča.« -— Redkejši so slučaji, da se opušča stranski stavek, vendar pa tudi v takih slučajih ne trpi zmisel govora, kar lahko spoznamo iz sledečega primera, vzetega iz športnega življenja: »Tko če prije dotrčati do ovog hrasta?« (Manjka: »Da vidimo«, ■— ali, — »da se vidi«.)
Nemščina,
Poučuje prof. ga. dr. A. Piskernik.
(V torek ob 19 in v soboto ob 19.J
Besedni zaklad za vajo: Das Lied von der M ii h 1 e (Tumlirz, 78, 79).
Das Lied. —es: —er pesem das Heidenmehl ajdova moka das Kukuruzmehl koruzna moka das Weizenmehl pšenična moka
der GrieB zdrob
der KukuruzgrieB koruzni zdrob
der WeizengrieO pšenični zdrob
das Ackerfeld orno polje, njiva
der Kuchen pogača, kolač
die Not, der Not, die Note sila
die Nottaufe krst v sili
die Notvvehr silobran
im Notfall v sili, kadar bo treba
der Saemann sejalec
der Schnitter žanjec
die Schnitterin žanjica
der Mahder der Maher kosec
die Sichel srp
die Sense kosa
der Pflug oralo
die Egge brana
der Pfliiger orač
der Egger branač
liat's — hat es — es hat ima
es hat nicht nima
es hat keine Not ni sile
leiden trpeti
Not leiden pomanjkanje trpeti ich leide Not, du leidest Not... •vvachen bedeti, čuti sich merken zapomniti si
ich merke mir, du merkst dir, er merkt sich, sie merkt sich, es merkt sich, wir merken uns, ilm merket euch, sie merken sich
sich es merken si to zapomniti schenken podariti, pokloniti bergen oteti, rešiti ich berge, du birgst. . . wir sind geborgen rešeni smo saen sejati (sehen videti!) ich sae, du saest, er saet . . . pfliigen orati
ackern orati; ich ackre. du ackerst..,
eggen vlačiti, branati
ich egge, du eggst . . .
schneiden rezati, žeti
mahen kositi; ich mahe, du mahst.,.
kraftig močen, krepilen
reichlich obilen, bogat
soleh (soleher, —e, —es) tak, takšen
stets vedno, neprestano
so tako
fein fino
wenn če, ko, kadar immerdar venomer.
Unpersonliche Zeitworter brezosebni glagoli: regnen deževat: es regnet dežuje schneien snežiti; es sehneit sneži hageln; es hagelt toča gre, toča pada donnern grmeti; es donnert grmi blitzen — bliskati se; es blitzt bliska se.
Ubung.
1. Wer saet das Getreide? 2. Wer pfliigt den Acker? 3. Wer ackert? 4. Womit saet der Saemann das Getreide? 5. Womit ackert der Land-mann? 6. Womit eggt der Egger? 7. Was maht der Maher? 8. Was sehneidet die Schnitterin? 9. Womit schneiden der Schnitter und die Schnitterin? 10. Womit maht der Maher? 11. Wo vvachst das Getreide und wo das Gras? 12. Woraus be-steht der Pflug? (Iz železa in lesa.) 13. Wer zieht den Plug? (Dva konja, dva vola.) 14. Wer halt ihn? 15. Woraus machst du die GrieBnockerI? 16. Regnet es? 17. Wann sehneit es? 18. Wann blitzt und donnert es? 19. Esse ich gerne Kuchen? 20. Wie gefallt dir das Lied von der Miihle?
LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V-JZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)
Univerzalni 6 elektronski
Radione
za valovne dolžine od 12 do 3500 m — sprejema evropske in transoceanske postaje
i.....""umni........Sip1" ......iiin»......'iiniir........UP .............w.....m..........mu1"'.......™.....up..........min"'' '""■nin".........ipr-m