140. številka._Ljubljana, v četrtek 20. junija 1895._XXVIII. leto. lonriROD. >hs»ja vsak dan iveier, iziuifii aedelje in praznike, ter velja po pufiti prejcman za »vstro-ogertke dežele za vse leto 15 g!d., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden •noseč 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto Vi gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. na meeec, po 30 kr. xa fetrt leta. — Zh tuje deželo toliko vefi, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., fce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravništvo je »a Kongresrem trgu St. 12. Upravnifitvu naj Be blagovolijo pošiljati narocuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državna podpora Ljubljani in drugim po potresu oškodovanim krajem. (Beseda slovenskim državnim poslancem.) Vladna predloga, 8 katero naj se dovoli po potresu prizadeti Kranjski in Štajerski državna podpora do najvišjega zneska 4,000.000 gld., je sedaj državnim poslancem znana. Ce se hoće doseći nje namen, morali bode ta o ti predlogi obe zbornici najhitreje postopati. Zategadelj je naravno, da se sedaj h kakimi pogajanji ne bo dalo mnogo doseči, in da tudi ni več časa, da bi odšla ta ali ona deputacija na Dunaj, da bi v zadnjem trenutku prosjačila okrog poslancev. Previdno pa se nam vidi, opomniti gospode državne poslance na obljube, dane deputaciji ljubljanskega mesta, ter jih prositi, da se v trenutku sklepanja spomnijo teh obljub. V prvi vrsti pa so sedaj slovenski poslanci poklicani, da posvetijo vse svoje moči v to, da se dovoli višja državna podpora, nego jo predlaga vlada. Obilo ne bodemo govorili, ali utis vladne predloge je pač ta, da se posebno glede Ljubljane premalo predlaga. Kar je pod tremi milijoni, je prenizko, in zelo se čudimo, da se tu vlada ue poslužuje tistega sredstva, ki se je ob svojem času tudi v Zagrebu prav dobro obneslo. Će se ne motimo, je tudi gospod deželni predsednik nasvetoval, da naj se gotovi kategoriji oškodovancev dovoli posojilo z nižjo obrestno mero. V to kategorijo spadajo tisti „sramežljivi" oškodovanci, ki ne bodo hoteli za brezobrestno posojilo prositi, boječ se pikrih opazk ali zasramb, ki pa svojo škodo, dasi nimajo preveč zadolženih posestev, isto tako težko občutijo, kakor drugi, glede kojih ni dvomiti, da bodo imeli popolno pravico do brezobrestnega posojila. Takim posestnikom bi posojilo, ki naj se obrestuje z 2°/0, prav dobro prišlo, tembolj, ker si b privatnim kreditom ne bodo mogli pomagati. Kdo bode — vsaj v prvih bodočih letih — v Ljubljani hotel na poslopje, ki je količkaj obremenjeno, kaj posodit i ? Zatorej upamo, da Doktor Strnad. (Spisal Fr. G. Kosec.) (Dalje.) „Gospod doktor, ne bila bi niti Vas sprejela, če bi bila vedela, da ste tudi Vi takov pustež!" „Gospića Marta !M „Se li ni zgodil noben nov škandalček v našem kopališči? — Jeli dosel kak zanim*v tujec, — kak parček mladih poročencev? — Nič? — Ah, pojdite še Vi, odkoder ste prišli! Spala bom." In prekrižala je pod svojo črnolaso glavieo svoji roki, da sta pala nazaj ohlapna kineška rokava ter sta se pokazala dva polna bela lakta. Doktor, vojaški zdravnik Strnad, ki je dotlej slonel na nizkej zori ob verandinem robu ter pušil smodke sanjavo zroč preko jezera, po katerem so švigale ladjice z raznobojnimi zastavicami, ozrl se je po zadnjih Martinih besedah plašno po njej. „ Domov me podite?! — Kako ste kruta! — Saj vender veste, da me osrečuje že Vaša bližina, — ako vidim vsaj rob Vašega krila, O, le molčite, spite, — a jaz naj ostanem tukaj! — Naj Vas li gugljem? — naj Vam zaigram na kitari in zapo-jem uspavanko?" Nobenega odgovora. Vrvena mreža ziblje se komaj vidno sem ter rja. se bode podpora za Ljubljano zvišala vsaj za milijon goldinarjev in če ne gre drugače, naj se pa zvišek dovoli deloma kot posojilo z 2% obrestno mero! Pa še druge pomanjkljivosti kaže nasvetovana podpora. Na deželi naj dobe. prizadeti posestniki 200.000 gl. podpore, ki je podarjena, mej tem, ko znaša tista podpora za Ljubljano samo 100.000 gl. Toni pravo razmerje. Poslopja imajo v Ljubljani mnogo večjo vrednost, ter so tudi v mnogo višji meri poškodovana, nego oua po deželi! Čemu tedaj razlika? Naj se Ljubljani v tem oziru vsaj toliko da, kolikor se ponuja deželi, to je 20 0.000 gld. Istotako upliva na razsodnega ćloveka jako n eprijetno, da predloga vlade, — kakor prava varčna gospodinja, ki niti zrnca s peharja zgubiti noče — še celo tistih 25.000 gld., ki so se dali kot prva pripomoć, sedaj prišteje k subvenciji 4,000.000 gl., in da upravi ljubljanskega mesta, ki je imela ogromnih izvenrednih troškov, niti beliča podariti noče. Menimo, da je skoraj nepotrebno, opozoriti parlament, da pričakujemo, da se vsaj tistih 5 0. 00 O gld., ki je omenja §5. vladne predloge, mestu podari, ker bi bilo res nekako beraško, će bi se država na tem polju potegovala za brezobrestno posojilo. Kot regulacijski fond naj se dovoli Ljubljani 100.000 gld. Tak znesek je korec vode, ki se zlije v jezero. Ima visoka vlada resno voljo, pomagati nesrečnemu mestu, potem se ima omenjeni fond podvojiti, in dovoli naj se vsaj 2 00.00 0 gld. Gospodje poslanci, ozrite se vsaj na Ogersko! Se je li ondi Szegedin reguliral s sto ali dve.stotisoč gld.*.-' Deželi se je primeroma več dovolilo, nego Ljubljani. Ubogi ti deželi zadnji vinar iz srca privoščimo, dasi smo prepričani, da se brezobrestno posojilo 1,245.000 gld. do cela nikdar porabilo ne bode. Naš kmet silno nerad privoli, da s« mu v Doktor se dvigne raz zofo in pristopi tiho k mreži. Tu leži cvetoče žensko bitje v vsem svojem priprostem, a tem dražestnejšem čaru. Počasi se je sklonil doktor preko njenega obrazka, da bi pritisnil nanj vroč poljub, a v istem hipu se odpro dolge Martine trepalnice in zadene ga osoren pogled. „Pfuj! — gospod doktor!" „Marta, Marta, — kako Vas ljubim!" Zopet so je sklonil, ljubkujoče objel njeno golo ramo ter pritisnil na njo svoje trepetajoče ustnice, in ni jih odmaknil, dokler ni planila pokonci ter mu iztrgala svoje rame. „Ti ropar, — Tiokrutnež!" — vikala je gladeča z dlanjo boleče mesto. „Tu glejte, kako strašno poljubljate I" Skočila je iz mreže ter mu kazala rdeč krog, vidni odtisek njegovih ustnic. In zopet ga je bliskajoči!) očij koketno zmerjala: „Kopar, — silovitež!" On pa jo je potisnil poleg sebe na zofo, prijel jo za obe roki ter ju poljubljal. . . divje, neutrudno. . . „Dosti, dosti !u — vzkriknila je končno Marta smeje se mu puleča iz rok. In ko se ga je rešila, ovila mu je nakrat obe roki okoli vratu, privila ga na svoje prsi ter mu pritisnila na usta dolg, dolg poljub . . . Nato je planila na noge. „Sedaj pa pojdite, gospod doktor! — To Vam knjigi obremeni zemljišče in naše selske občine o kaki garanciji niti besedice čuti ne bodo hotele! Zategadelj ni pričakovati, da bi kmetic radi 20 — 100 gld. — in takih škod bode po deželi največ! — romal k javni knjigi, in zategadelj bi se zgorej omenjeni znesek 1,245.000 gld. brez nevarnosti smel znižati za kakih 400 000 gld., in sicer na korist faktorju, ki bo tako brezobrestno posojilo krvavo potreboval. In ta revež je dežela kranjska kot taka Vsa poslopja ima razbita in razsuta; govori se, da bode potrebovala C00.000 gld. ali še več, če bo hotela vse popraviti in prezidati. Celi svet se čudi, da naš deželni odbor niti prsta ni ganil, d a bi si pridobil brezobrestno posojilo od strani države. Na državuozborskih poslancih je sedaj, da popravijo zamudo deželnega odbora, ter dehijo na to, da se od zneska 1,245.000 gld. pridrži deželikranjskikottaki 4 0 0.000 gld., da bode v stanu, zvršiti vse rekonstrukcije na deželnih poslopjih, izmej kojih se mora deželni dvorec, kar je itak znano, do zemlje podreti! Dve reči sta še, ki nam težita srce. Ouje se. da hoče vladna predloga brezobrestna posojila dovoljevati le proti knjižnemu zavarovanju (gegen bucher-liche Sicherstellung.) ali pa pod poroštvom občin. Nekateri zastopajo sedaj mnenje, da je tu umeti pravo pupilarno zavarovanje in da bode država za svoja brezobrestna posojila vselej takrat, kadar se v knjigi ne hodo mogla na tistem mestu zavarovati, kjer se smejo zavarovati otroški denarji, zalit- vala poroštva občin. Ce bi se skleueni zakon tako tolmačil, potem smo z državno podporo pri kraji. In ker bode državna tinančna oblast — naj si je že tinančni minister pl. Plener ali pa Stanislav Dadeni — pozneje prej kot ne uplivala na to, da se državna podpora ne bo izplačala v najvišjem znesku 4,000.000 gld., bati se je, da bi se navedeno strogo tolmačenje v zakon in oziroma v prakso ne zaneslo. Predloga naj bi se torej popravila v toliko, da se v zakon vsprejrae tudi določilo, da ima bodi v plačilo za Vašo prijateljstvo, — ne, za Vašo ljubezen M Strnad je zrl molče v njene ogljenočrne oči in ni se ganil. Bil je bled. „Takoj pojdite, — sicer . . .!" Ponudila mu je svojo ozko rokico s tistimi dolgimi, rožnatimi prstki. „Marta, zopet me odpuščate brez nade, da bodete kdaj moja, vsa moja? — Ne obljubite mi, da Vas smem jedini ljubiti?4 Ustnice so mu bolestno trepetale. Ona pa se mu je zopet približala ter mu z obema rokama pobožala lici. „Ti ubožec!" — je dejala pomilovalno, na to pa pritisnila svoje gladko lice k njegovemu, katerega je obkrožala lepa polna brada. — „Želiš si ognja, s katerim se do smrti opečeš! Ti veliko dete! — Tudi jaz Te ljubim danes, — n»\ jutri mi boš morda že zoprn, — saj si ne morem pomagati! — Izprememba, novost je moj uzor. Soproga, zvesta, jedino Tebi udana družica skozi celo življenje bi menda ne mogla biti. Ti pa zaslužiš takega bitja, katerega si tudi vreden, Ti dobri Janko! — Pozabi, izbij si misel na me, — jaz Ti trajne sreče ne morem dati, ker je sama nimam . . . Ali si mi pa zato vsejedno dober? Da? — No, reci d a , pa roko mi daj kot prijatelj avojej prijateljici, — tako . . . Sedaj pa pojdi, — do svidenja!" nDo svidenja, Marta!- — — — (Dalje prlh,) t i 8 t a komisija, ki bode dovoljevala brezobrestna posojila vimenu države, od sin- j čaja do slu čaja po svojem lastnem prepričanji razsojevati t ud i o te m ; da j e likako posestvo zadostne knjižne varnosti ali ne. Diuga reč pa je ta, da menda vladna predloga ničesar ne omenja, kdo bode imel posojila od slučaja do llučaja dovoljevati, oziroma kako se ima sestaviti dotična komisija, ki bode odločevala o prošnjah oškodovancev, će bodo v to imenovani samo uradniki, bodi si politični bodi si v družbi z justičnimi uradniki, se je bati, da ne bi se komisija postavila na pretesnosrčno fiskalično stališče, kar bi seveda v prvi vrsti škodovalo ljubljanskemu meščanstvu. Zategadelj je neobhodno potrebno, da je meščanstvo vsaj nekoliko zastopano v že večkrat omenjeni komisiji, in našim poslancem uplivati je na vlado, da nam tega zastopstva ne odreče, bodi si, da se že v zakon vsprejnie dotično potrebno določilo, bodi si, da minister pri razpravi v zbornici da potrebna zagotovilu, koja asa pomirijo. I)r. Iv. T. Koalicija - porušena! (Izviren dopis.) Na Dunaju, 19. junija. Koalicija, to še ne dve leti staro bitje, ki je prišlo že pohabljeno na svet in ni bilo nikdar zdravo, je po dolgotrajni agoniji včeraj v proračunskem odseku izdihnilo svojo dušo. — Odlašalo se je glasovanje o Celji do skrajne meje. Konečno je vender prišla odločilna seja. Bila je kratka, a tem pomenJjivejia. To kazala je že njena zunanjost. Dvakrat so se sešli člani budgetnega odseka poluo-itevilno zaradi postavke za Celje in osobito včeraj je prisostvovala množica poslancev nečlanov, kakor se redkokedaj nahaja v javnih sejah v tolikem šte vilo. Ze to je kazalo in občutil je vsakdo, da pač ni šlo \eč za tistih par slovenskih predmetov na posebnem zavodu v Celju, ampak da je Ho za — celi politični zistem. Celje ni bilo drugo več, kakor od vseh strank za to odbran predmet, da se na njem zruši politični nestvor, kateri smo vedno pobijali, kateremu smo vedno odrekali življensko silo. To politično formacijo, katero je baje politična pamet zasnovala, porušila je okolnost, da se srca v njej združenih strank niso nikdar zbližala. Toda celjska gimnazija sama na sebi, čeravno runa pomena za druge stranke, je velikega političnega pomena za slovenski narod. Od početka koali-* i j e sem stal je slovenski narod in njegovi poslanci in to koalirani, kakor nekoalirani, v sre-d otočju avstrijske politike in slovensko vprašanje je dalo povod, da se je na njem zrušila oblast in prevlada nemštva in dalo povod, da so se sjedinile politične stranke, katere so sodelovale v časih, ki so bili za naš narodni r.»zvoj najboljši. Z veseljem nas lahko navdaja, da i sljske gimnazije ni privolila koalicija, kakor je pričakoval oni del poslancev, kateri se je bil pridruži] koaliciji, ampak da so jo privolili izven koalicije stoječi poslanci, ker šest ne koalirani h poslancev je zanjo glasovalo Uresničilo se je, kar smo bili tolikokrat trdili, in to naj se nikdar ne pozabi ! Da pa se je stvar tako ugodno zvršila, omogočila je silno nespametna taktika nemške levice in to, kar so je vršilo neposredno pred odločilnim glasovanjem. Nespametna je bila taktika Plenerjeva, ki je po vsej sili hotel, da se pred razpravo državnega proračuna dožene davčna reforma. Da se je državni proračun zapostavljal, da se je dotiralo do tega, da je treba tretjega provizorija, da se v Avstriji i« ni pričela razprava o proračunu za leto 1895. ko se je na primer na Francoskem že dognal proračun za 1. 1896. in da bode slednjič proračun delegacij, kateri se nanaša na proračuna obeh državnih polovic, že v nekolikih dneh gotov za leto 1896. — to je vzbudilo nevoljo na najvišjem mestu S tem j« bilo treba računati. Vrhu tega je pri celjskem vprašanju levica ustvarila položaj, da bi proračun tekočega leta tudi še sedaj ne bil dovršen in In se odgodil tje do blizo konca leta, za kar bi bilo morda treba tudi še četrtega provizorija. To je levioo vrglo in ona. ki je še včeraj v svojih glasilih naglašala, da se bodo okoli nje zbirali tudi pri novi formaciji „državo vzdržujoči elementi", pretaka že danes britke solze na razvalinah svoje slave. Od cesarskega dvora je transpiriralo, da se zahteva dogotovljenje proračuna. Izdalo se je gaslo, če se ne dožene z levico, dožene sa proti njej. Za- gotoviti si j- bilo treba Mladočehov in dobiti od njih ebljubo, da opuste obstrukcijo pri proračunu. Oni so to obljubili. Veseli nas ta modri korak naših naravnih zaveznikov. Ne bode se moglo prezreti, da oni popuste svojo najskrajnejšo opozicijo, da pomorejo urediti najnujnejše državns potrebe, — posebno velika usluga je pa to tudi nam Slovencem, ker le to nam utegne rešiti celjsko gimnazijo, katera bi bila po provizoriji do jeseni, kakor ga je želela nemška levica, zgubljena vkljub včerajšnjemu ugodnemu sklepu. Navdaja nas pa tudi nada, da utegne ta mladočeški korak postati začetek novih političnih odnošajev, ki bi napravili konec permanentni krizi v Avstriji, krizi, katera traja od Gaučevih ordonanc sem iz 1. 1887. onih ordonanc, katere so izpodbile tla Staročehom in privedle v zbornico Mladočehe. Le-teh stvar in naloga bode, ne da bi kaj popustili od svojih zahtev, določiti za sedaj mogoč program in taktiko, po katerih bi se kon-solidiral notranji po'ožaj brez levice in če treba proti levici, kateri so itak dnevi šteti. Mi Slovenci se pa tega prevrata še posebno veselimo, ker se je porušila koalicija, ki je razdvojila naše slovenske zastopnike. Nikakega zadržka ni, da se zopet združijo na vzajemno delovanje. „Qaod felix, faustum fortunatunujne sit!" V I Jlillljnill, 20. juniji. Celjska gimnazija. Da se je celjsko vprašanje tako poostrilo, seje največ zahvaliti dru.Men-gerju. Ta mož je bil nevoljen, da so pri sestavljanju koalicije njega prezrli in niso mu za zasluge, ki jih ima za liberalno stranko, dali kacega mini-sterskega portfelja. Zatorej je jel rovati proti Ple-nerju in VVurmbrandu, ki sta postala ministra. Celje se mu je pa zdelo za to primerno sredstvo. Peljal se je sam v Celje, da se je pri celjskih Nemcih o stvari poučil. In tedaj so se v Celju dogovorili, da se Slovencem ne sme dati gimnazija, prej mora pasti sedanja vlada. Menger je na to začel svoje delovanje. Najprej se je proti celjski gimnaziji izrekel mestni zastop v Krnovu, kjer je Mengerjev volilni okraj. Potem je Menger še v levici vse tiste može pregovoril, ki bi bili radi ministri, a so jih bili prezrli pri sestavi koalicije. Ti so skrbeli, da se je iz celjske zadeve naredilo veliko politično vprašanje. Poleg teh je nasprotoval posebno gimnaziji v Celju Dumreicher s svojimi so mišljen ki, kateri se bolj vjemajo po mišljenju z nemšlimi nacijonalci, nego z liberalci, če tudi sede v levičarskem klubu. Levičarji in kriza. Levičarji so nakrat mehki postali in le gledajo, kako bi zopet zlezli v vladno večino. Sedaj bi radi preprečili dovolitev rednega budgeta, in priporočajo provizorij, da bi jeseni pri proračunski razpravi jih potrebovali. Tedaj bi se pa skušali spraviti v vladno veČino. Sedaj si posebno prizadevajo, da bi Poljake pridobili na svojo stran. Zadovoljni so, da se je voditev ministerstva izročila namestniku Kielmannseggu, kateri je njim precej naklonjen. Najbolj se pa boj« liberalci, da ne bi Mladočehi vstopili v novo večino. Schonerer je odložil predsedstvo „Nemškega ljudskega društva" na Dunaju, ker mej člani tega društva ni bilo več jedinosti. S tem je pa razdrta vsa tako imenovana Schonererjeva stranka. Schonerer je še pri zadnjih volitvah nekaj roval proti krščanskim socijalistom, a se je pokazalo, da ga zapuščajo celo njegovi ožji privrženci. Sklenil je zatorej umakniti se javnemu delovanju. Za krščanske socijaliste ima to nekaj pomena, ker sedaj pojdejo pri občinskih volitvah krščanski soc jalisti in nemški nacijonalci složno v boj proti liberalni stranki. OgerBka vlada prodaja hrvatske gozde. Zagrebški trgovci so izvedeli, da je ogerska vlada dala cepiti gozde v Žutici in Čezrai na Hrvatskem, ker jih misli pod roko prodati. Vlada hoče le nekaterim bogatim inozemskim trgoveem pripomoči do ugodne kupčije. Škodo bi seveda imela le Hrvatska, ako se gozdi ne prodado po ugodni ceni. Več zagrebških lesnih trgovcev je zatorej naprosilo trgovsko zbornico, naj se obrne do bana in hrvatskega ministra, naj se gozdi sedaj nikar ne prodajajo, ker je čas za to neugoden, zlasti naj ne prodaja gozdov pod roko, temveč le po javni dražbi. Seveda se najbrž ogerska vlada na želje hrvatskih trgovcev ne bode ozirala. Vedno je vidneje, kako napačno je bilo, da so 11 rvat j« pri sklepanju nagodbe dovolili, da so tinančne zadeve ogerske in hrvatske skupne. Ko bi tega ne bilo, bi Madjari ne imeli prilike go- i spodariti po Hrvatskem v škodo Hrvatom. Te napake pa sedaj ni lahko popraviti, posebno sedanja hrvatska vladna stranka se bi kaj tacega niti zahtevati ne upala. Občinske volitve v Italiji. V več mestih v Italiji vršile so se občinske volitve po novem zakona. Udeleževali so se jih tudi liberalci. V Turinu je voljenih 40, v Bologni pa 22 klerikalcev. V tu-rinskem mestnem zastopu so sedaj klerikalci in liberalci jednako močni, v Bologni je pa 22 klerikalcev proti 38 liberalcem. Klerikalci postajajo torej nevarni liberalcem. Pomilosčenje političnih zločincev v Italiji Govori se, da bode dne 25. t. m. podpisal italijanski kralj dekret, s katerim se pomiloste skoro vsi, katere so bila lani obsodila vojna sodišča na Siciliji in v Massa-Carrari. Kdo ve, če ni Crispija nekaj to k temu nagnilo, da je prebivalstvo obsodilo tedanje postopanje vojnih sodišč s tem, da je tri obsojence volilo za poslance. Crispi skuša potolažiti razburjene duhove in si pridobiti popularnost, katero je že skoraj povsem zgubil zaradi svojih sleparij in svojega oblastnega postopanja. Vzlic temu so najbrž njegovi dnevi že šteti, kajti mej večino v zbornici so kaže neki razkol. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. junija. — (Deželni odbor kranjski) je sklenil predlagati deželnemu zboru, naj se, ker je sedanji deželni dvorec po sodbi strokovnjakov tako poškodovan, da se mora podreti, na tem mestu sezida nov deželni dvorec, v katerem bodo prostori za deželni odbor pa tudi za deželni zbor. Nadalje se je deželni odbor posvetoval, kaj storiti z deželno hišo, takozvanim lontovžem. Deželna vlada se izseli iz tega poslopja dne 1. avgusta t. 1. Deželni odbor je sklenil, naj se poslopje pripravi tako, da se bo mogla v njem nastaniti žandarmerija, za kater* stanovanja mora sedaj dežela plačevati velike svote. — (Izpred sodišča.) Aprila meseca je „SIo-venec" priobčil dopis iz Trnovega na Notranjskem, v katerem se poroča, da je tamošnji dekan g. Ivan Vesel načeloval posvetovanju o ustanovitvi mlekarske zadruge, katera se je vršila ravno mej popoln dansko nedeljsko službo božjo. Radi te lažnjive in žaljive trditve je g. dekan Vesel sedaj vložil pri tukajšnjem deželnem sodišči obtožnico proti g. Andreju Kalanu kot odgovornemu uredniku „Slovenca- zaradi razžaljeuja časti in predlagal glavno obravnavo pred porotnim sodiščem. Naš list je koj, ko je bil „Sloveneca objavil omenjeni dopis, obsodil nečuveno hujekarijo znanih mladih duhovnikov. — (Trgovsko bolniško in podporno društvo.) Povodom otvorenja novega društvenega asila. v novem poslopju usmiljenih sestra poleg nove deželne bolnice bode prihodnjo nedeljo ob 10. uri v domači kapeli sv. maša, po cerkvenem opravilu pa si bodo društveniki lahko ogledali prostore asila. — (Nevaren lovski tat) Že delj časa bilo je mestni policiji znano, da neki kmetsko oblečen mož prodaja po Ljubljani srne in sicer po tako nizki ceni, da se je koj moral vzbuditi sum o nepošteni provenijenci. Včeraj pa se je posrečilo aretovati nevarnega lovskega tatu, ko je ravno š I ponujat srno v restavracijo na južnem kolodvoru Pri policiji je izjavil, da se imenuje Anton Perteku, ter da je posestnik na Malem Vrhu. Čez nekoliko časa pa je otekel mestnemu ujetničarju, vendar ga je policija že včeraj popoludne na mostu čez Gruberjev kanal zopet prijela. Po pričah sn j« konštatovalo, da ae mož imenu;e Anton A n zel o in da je posestnik v Podgozdu pri Igu. Pripeljal je včeraj zopet mej drvi skrito srno v Ljubljano. Dognalo se je, da je Anzelc v zadnjih dveh letih vsaj 40 srn in veliko štavilo zajcev prodal v Ljubljani. Pri hišni preiskavi, katero je včeraj izvršila žandarmerija v Podgozdu, našli sta se pri An zelen dve srnjakovi koži. Nevarni lovski tat izročil ae je deželnemu sodišču. — (Nesreča ) Tesar Janez B i ■ j a k hotel je včeraj popoludne zapreti neko okno v dragem nadstropji bivše tovarne za sladkor. Pristavil si je v ta namen lestvo; ko pa je prišel na vrh, izpod* maknila se je lestva in Bizjak padel je na pod ter se po zdravniškem izreku težko poškodoval. Prenesli so ga v deželno bolnico. — (Osobne vesti) Zdravnik dr. Heribert Borštner se preseli kot okrožni zdravnik v Bra-slovčs na Štajerskem. — (Nadvojvoda Leopold Salvator na Kranj -skem ) Dne 18. t. m. prispel je nadvojvoda Leopold Salvator, potujoč po vojaških opravkih, v Novo mesto, kjer se je nastanil v prostiji. — (Nesreće.) Pri streljanji s to piči je bil težko poškodovan v Trnovem na Notranjskem 18letni posestnikov sin Jožef Šircelj vsled lastne neprevidnosti. — V Javorniku je 15letnemu Lo-rencu Sodja v žagi kranjske industrijske družbe kolo cirkularne žage odrezalo štiri prste na levi nogi, ker je vsled neprevidnosti stopil preblizu. Prenesli so ga v fužinsko bolnico. — (Ljutomerski občinski svet) je dne 8 t. m. volil novega župana. Dosedanji kot neprostovoljni humorist znani župan Ivan Schvvarz, nianjoneta v rokah ljutomerskih Bismarkovcev, je bil zopet izvoljen in sicer z dvema glasoma večine. V občinsko predstojništvo ni bil voljen noben Slovenec, dasi zastopajo slovenski občinski svetniki dve tretjini vseh volilcev. — (Bralno društvo v Sevnici) bo dne 30. t. m. popoludne ob 3. uri v gostilni g. Franc Simončiča v Sevnici imelo svoj redni občni zbor. — (Akad. tehniško društvo „Triglav" v Gradcu) imelo bo v soboto dne 22. rožnika 3. redno javno zborovanje. Lokal: Hotel Goldenes Ross, Mariahilferstrasse. Začetek ob 8. uri! — (Ob Vrbskem jezeru) pri Celovcu je letos že prav mnogo tujcev, v Porečah in pri Ma-jerniku celo več nego lansko leto. Razvrste se tako-Ie: V Porečah 288 (lani 243), v Vrbi 221), v Krivi Vrbi 65, pri Majerniku 17 (lani 11), v vojaški plavaroi 16. Sezona je prav živahna. — (Vojaške vesti.) V Gorici garnizujoči top-ničarski polk št. 57 bode odšel od tam dne 12. julija. Isti dan bode ostal v Vipavi, dne 13. v Postojni, dne 14. v Cirknici. Dne 10- bode polk v Velikih Lašičah, dne 17. v Žtižemperku, dne 18. v Novem mestu, dne 19. v Kostanjevici, od koder odide dne 20. preko Samobora in Velike Gorice v Petrinjo na Hrvatskem. — (Telefonska zveza Trsta z Dunajem.) Ker se je zasobno telefonsko omrežje na Dunaju podržaviio, se je uvedla z današnjim dnevom zveza mej vsemi abonentnimi postajami tega omrežja in tržaškim omrežjem. Pristojbine so iste, kakor so bile ustanovljene za relacijo Trst-Dunaj, namreč za navaden pogovor 3 minut. 1 gld. 50 kr., za nujne pogovore je plačati trojno pristojbino. — (Intendančna kriza v Zagrebu) Hrvatskemu narodnemu gledališču preti velika izguba. Intendant dr. Stjepan pl. Miletič hoče odstopiti, če mu . lada ne dovoli potrebne finančne podpore. Ko je dr. pl. Miletič prevzel intendanco, je bilo hrvatsko gledališče v žalostnih razmerah Z velikim trudom je je povzdignil tako, da je sedaj mej prvimi v celi monarhiji. To se je seveda moglo zgoditi le z velikimi tinancijalnimi žrtvami. Razen subvencije v znesku 32.000 gld. se je izdalo še 80 000 gld. Zaradi tega deficita delajo sedaj birokrat je iut-'iidanci sitnosti in morda pride res do tega, da dr. Miletič odstopi, kar bi bilo v interesu hrvatskega gledališča zelo obžalovati. — (Shod hrvatskih dijakov v Zagrebu) bode dne 15. in 16. julija. Do zdaj so se že oglasili visokošolci dunajskega, graškega in inomoškega vseučilišča, kakor tudi nekaterih drugih višjih vseučilišč. — (Električen tramvaj na Reki) V torek je pregledala komisija progo za proiektiran električen tramvaj na Reki, ki bode vozil od „Scoglietto" do tovarne za izdelavanje torpedov. Izmej interesentov ni nikdo ugovarjal. — (Za Ljubljano ) Upravni svet zavoda „Santa Mana deli' Amina" v Rimu je na predlog rektorja msgr. Nagla sklenil pokloniti po potresu poškodovanim prebivalcem Ljubljane in dežele Kranjske 1000 lir. — Senat v Hamburgu je na prošnjo evangelske občine ljubljanske poklonil mestni občini v Ljubljani 100 mark z izrecno željo, da se ta vsota ne porabi samo za evangelske siromake nego sploh za vse podpore potrebne brez razločka veroizpovedanja. * (Potres na gornjem Štajerskem.) Včeraj popoludne ob 2. uri 34 minut je bil precej hud potres v Miirzzuschlagu; okna so žveuketala, ure so obstale, stvari v sobah so se zibale in ljudje so se opotekali ter preplašeni bežali iz hiš na ulico. Tudi v Kapellen v okraju Murzzuschlag so ob istem Času čutili močen sunek. * (Zgorel samostan i Avguštinski samostan v Vrhlabi na Češkem je popolnoma pogorel navzlic napornemu delovanju gasilcev. Škoda je velikanska. * (Konkurenca krasotici bode v mesecu oktobru v Varšavi Prvo darilo bode 1000 rublje v, drugo 700 in tretje 500 rubljev. Razsojevalstvo je prevzelo več slikarjev in časnikarjev. * (Dva vojaka na jeden strel usmrćena) Pri vojaških vajah v Neisseju na Nemškem je te dni jeden vojak ustrelil z jednim strelom dva tovariša. Dognalo se je, da je nesrečni strelec bil prejšnji ch4n nH straži in pozabil zameniti ostre naboje v puški s takimi, kakoršni se rabijo pri vajah. * (Trojčki z dodatkom) Tedni je povila v Panzu mlada žena tri deklice, katerim se je koj drugi dan pridružila še četrta. Mati in štiri deklice »o popolnoma idrave. * (Dobro jo je zadel) neki gledališki ravnatelj v Terniju v Italiji. Naznanil je burko „Zapahu in dostavil na listu „Ta igra nikakor ni za mlada dekleta. Svarimo torej čč. matere in očete, jemati svoje hčerke v gledališče". In kaj je bila posledica? Gospice hčerke so res morale ostati isti večer doma, zato so pa matere in očetje kar trumoma vreli v gledališče, kamor jih je gnala radovednost. Kdor se je najbolj smejal, je bil navihani gledališki ravnatelj, ki je naredil izborno kupčijo. * (Stara ljubezen ne zarjavi.) Resnico tega pregovora dokazuje inserat, ki ga je nedavno prijavil list „Times". Glasi se: „Onemu gospodu, ki mi je 1. 1864 razodel svojo ljubezen, katerega sem pa takrat odvrnila, javljam, da bi zdaj, ko so umrli vsi moji sorodniki, bila pripravljena uslišati njegovo eventuvelno novo snubitev. E. D. G. " — Vprašanje je le, se li ni morda v 30 letih bivši snubec že ohladil ? * (Ljubosumen pes.) Da tudi pes more biti razžaljen do dna svoje pasje duše, kaže nastopna dogodbica. Neki mlekar pri Oranienburgu na Nemškem je pošiljal vsak dan mleko na kolodvor. Voziček je vlekel pod vodstvom dekle že več let zvesti „Karo". Necega dne pa so ga zaprli in vpregi i v voziček ovčarskega tovariša nTyrasaM. Ko je dekla bila fe precej daleč od doma, pridrvi Karo in se začne zaganjati v Tvrasa. To je trajalo tako dolgo, da je dekla morala spreči Tvrasa. Komaj se je to zgodilo, je postal Kar » miren in ae postavil pred voziček, da ga dekla vpreže, kar je res tudi storila. Tj-ras pobral jo je vesel proti domu, Karo pa je zadovoljno vlekel voziček proti kolodvoru. 1 Tj i Slovenol in Slovenke! ne z&blte družbe 3v. Cirila ln MetodaI K- A I I Darila, i Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Občinsko upravi-teljstvo v Spljetu zbirko 731 gld. 31 kr.; uredništvo „Jugoslavj.«nskega Stenografa" v Plovdivu zbirko 124 gld. 8 kr.; pešpolk princ \Vindisch-Gratz št. 90 v Rzeszovvu kot čisti dohodek po častniškem zboru v ta namen prirejenega koncerta 113 gld. 30 kr.; pevsko društvo „Podravac" v Koprivnici kot čisti dohodek Ljubljani v korist prirejenega koncerta 70 gld. 21 kr.; administracija časopisa „Narodni Listyu v Pragi kot nadaljnjo zbirko 27 gld. ; vojaški z travniki v Požtinu 18 gld. 50 kr.; mestni magistrat v Uugvaru 10 gld. ; gospod 1. Kogel, gostilničar v Leipzigu 12 mark; občina Lužna na Čeikem 5 gld.; gospod I. Kauch na Dunaju 2 gld. 75 kr.; administracija časopisa „Narodne Novine" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 1 gld. 50 kr.: gospo dičina M. Pascotini na Dunaju 84 kr.; gospodičina Adela Rauch v Šumptrku na Moravskem 60 kr.; gospod E. Breitenf*lder na Dunaju 30 kr. KLnJi±ovnost. — „Prosvjeta" ima v št. 12. naslednjo vsebino: L Z. Ladanjski: Velika subota; K Katalinič-Jeretov: S vršit re ko Tale; H. Dragošu-: Si^et; 1. Stanič: Moderna robkinja; T—r: U noći; E. La-szovvskv: Trakošrau ; F. Barušič: Iz nutarnjega život i životinja; M Bpgovič: Kroz mirt i lovor; Gutierre de Cetina: Življenje je moje; C. Bolaigue: Tann-hiiuser; Opis slika; Ilustracije: Ljepotica od Ču-makova; Občinska palača, toranj s javuim dobni-koin i dio viećnice u Trogiru; Mletački grb u trogirskoj vlečnici; Grad Trakoščan; Trakoš 1.463 gld. 1 kr. na 70 576 gld. 3t> kr., torej za 11 'J 13 gld. 85 kr. — Dana posojila narastla so od (18.713 gld, 36 kr. na 79.033 gld. (Jl kr., torei za 10.320 gld. 25 kr. 1! »čun dobička in zgube iz kaže dobička 1213 gld. '.12 kr., kateri znesek po sklepu današnjega občnega zbora na sledeči način razdeli: Zadružnikom na njih zadružni kapital od 10.380 gld, primeroma časa vplačila, dividendo po 6 gld. od sto j03 gld. 30 kr.. ravnateljstvu po £ 14. zadružnih pravil 60 gld. 70 kr.. nagrada za izdelovanje letnega računskega sklepa 100 gld., darilo družbi sv Cirila iu Metoda 10 gld. darilo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Postojut 15 gld., dijaškemu podpornemu društvu ., Uadogoj" zadnji obrok ustauovmne 30 gld. in ostanek 491 gld. 8(> kr. se pridene zadružnemu zakladu, kateri torej znaša z dnem 1. januvarja 1895 bi83 gld. 87 kr. Dividenda po 5 gld. od sto plačuje se vsaki uradni dan, to je vsaki petek od t), do 12. ure dopoludn*\ — Zaradi zagotovitve kruha, ovsa, sena, slame, drv, premoga in koaksa za I. 1895 razpisuje c. in kr. intendancija 3, voja v Gradci zaknpne obravnave in sicer za preskrbovalni inagacin v Gradci dne 15. julija t. 1., v Mariboru 11. julija, v Ljubljani 8. julija, v Celovcu 18. julija, v Trstu 3. julija v Gorici 2. julija in v Pulju 5. julija t. I. Nataoč-neji pogoji glede teh obravnav poizvedo se pri vseh c in kr. preukrbovalndi magaciuih in političnih okrajnih glavarstvih. Ztkupni razglas, obsezajoč potrebščino, splošne pogoje in ponudbeni formular je na ogled tudi v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani. Meteorologično poročilo. čfts °P»- 'bafometral Tem zovanja peratnra Vetrovi T Nebo Mo-krina v mm. 7. zintrnj 2. popbL H. zvečer 736 2 786*4 784'fi IT'«" C 25 o« C 191° C si. zah jasno il, zah i obl. si. zah. d. jas. O'00 dežja. Srednja temperatura 20tf\ za '21° nad normalom. IDunajska "borza dne 20. junija 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 86 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 „ 86 „ Avstrijska zlata renta....... 123 , 20 „ Avstrijska kronska renta 4° c..... 101 „ .r>0 „ Ogerska Blata renta 4°u....... 138 „ 60 „ ()•'« rsk.i kronska ivnta 4'....... 99 v 60 , Avstro-ogerskc bančne delnice .... 1077 m — „ Kreditne delnice......... 407 „ 50 , London vista........... 121 , V:i n NemAki drž. bankovci za 100 mark . . 59 n 40 „ 20 mark............ 11 , 87 , 20 frankov........... 9 n 62", „ Italijanski bankovci........ 46 g 02'/» , C. kr. cekini........... 5 a 6H n Dne 19. junija 1895. 4 , državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 36 kr. Državne srečke iz 1. 18*54 po 100 gld.. . 196 „ 75 , Dunava rog. srečke 5°,0 po 100 gld. 131 „ 50 , Zemlj. obč avstr. 4'/',0 0 zlati zast. 1 isti . — „ — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „ 75 „ Ljubljanske srečke......... 23 , 60 „ Kndolfove srečke po 10 gld...... 23 , 60 , Akcije anglo-avstr. banke po 300 gld. . 172 „ 50 „ Trainway-dništ. velj. 170 gld. a. v. . . . 554 „ — » Papirnati rnbelj......... 1 . 30'/t n Gospodičina /.«'11 najeli iieiiielilovaiio noImi I. juliju ali po#iicjc. Ponudbe naj se blagovolijo oddati prej ko mogoče v upruvniStvu ,Sbnenskega Naroda". (804—2) Razprodaja! Nikdar več v življenji se ne nudi redka priložnost, za samo 2 gld. d'vbit i nastopne prekrasne in koristne predmete. — 35 komadov /a 2 gld in sicer : 1 jako elegantna pozlačena ara I lepo verižico, ki točno gre, s ,'ilctno garancijo; 1 prekrasna kravata za gospodo od pristne svile; 1 jako lepa igla /.* kravate z umetnim briljant.oin; 1 prekrasen častniški portomonnaie od usnja, ličen in trpežen; 1 jako lopa brosa za gospe, Pariška fm.ona; l prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom; l prekrasen smodkovnik; 1 pn-krasen ustnik za smodke; 3 komade gumi) za prsa od double-slata z siuiili-briljanti; 2 komada gumb za vratnike «/te«" = pivo v moji restavraciji na južnem kolodvoru. C. tr. |18tm rainaieljiuo aT.tr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda -v*l?»Tna.«ar«, odL 3.. jvinlja. 1895. H mm opno omenjeni prihajal"! In odhajal ni cul oinfc.'«ri ao v ujimhttm mu«. arednjeevropeki om j« krajnemn Ana v LJub- (Ki3—n restavrater. potovalni uradnik proti dobri stalni plači in proviziji. Prosilci strokovnjaki Dai vlože osebno pismene ponudbe z referencami do *<0. )ii iiffu t« I. pri generalnem zastopu v Ljubljani kr. pri v. zavarovalne družbe za življenje Avstrijskega Phonixa". (7 m Lekarna Trnk6czy. Dunaj. V. Protinski cvet ei ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 51) kr. Odločno tiajholjAe mazilo zoper trgutij« po ikIiIi. Itn Iiic v rok tali, iiok»1i. v brisi ter v živrili. otrpnete u obrilno poiitu. Lekarna Trnk6czy v Gradci. Bl«X=I=l=lTJ=t=T=>=l=l l)Ml mm t mlnnti nepre). Odhod ta LJublJan« (jui. kol.) Oe 19. ur* 5 mera. po noH oaabnl ?l»k t Trhli, Pontabel, Beljak, Oe-lOTte, TiluMOlfttU, lijuhim, ce Selathal v Anuoe, Iachl, i i nnm dan, Bolns0T»d, Lvnd-Oattein, ZeU na jezeru, Inomost, Čarih, Steyr, Lino, Bndejerice, Pla«nJ, Marljnie t»r», Efter, Karlove r*re, Kran uovo rmt», Prago, Lipnijo, Dunaj Am»t«ttcn. Oh rj. Mri tO mnitt. tjutru) melanl vlak » Novo mesto, Kooevi« O* 7. Mrl lO tnin. mjutr^f oaebui vlak v Trbii, Poutabel, Beljak. Ca-iovM, Vranianifeata, Ljabno, Dnnaj, trnrn ftelcthaJ v Solnofrrad, Dima rim Amatetten. Ob 11. hH SO tnin. dopoiuttn* o«ebol vlak v Trhli, Poataeal, Reljak, OaZorao, RVanaenafeite, LJnbno, Ralathal, Solnoarad. Oo IU. uw4 SJt min. p 7. uri S/O mirt. rmvr melanl vlak * Novo meito, Kooavfa Bazun tega ob nedeljah in pratnikib ob A. Mri 26 min«/ popolndnc oaobnl vlak v Loece-Iiled. Prihod v lajubljano (jaS. kol.). Ob ff. teri ffV min. »jMtniJ oaabni vlak ■ Dunaja via Amatattan, Lip-aije, Praga, Franoovih v arov, Karlovih ▼arov, Kgr», Marijinih varov, Planja, Bodejevio, Solnoirrada, Llnoa, Stajra, Omundena, laohla, Aua-aaaa, Zella na jezeru, Lenil Oaatelna, f^abnaga, Oalovaa, Beljaka, Franaanafeata, Trbiia. Ob ff. Mri 19 min. *Jutr<\) metani vlak ta Kočevja, Novega m o« ta. Ob LI. Mri *9 min. ol%*Hn* oeabni vlak a Dunaja via Amstetten, Upaije, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Planja, Bndejevio, Bolnograda, Uinoa, Stevra, V ari »a. Gen ove ^ Ourlha, Breimlee, Inomoita, Zella na jaaarn, Land-Oaat«laa, L]L.'negaa Celovca, Pontabla, Trbiaa Ob *. uri H9 min. t><'t",l**ftt*" tneiani vlak ia Kooev.iu, Novega meeta, Ob *. Mri .">.> m».tn • in Tilubnraa. Bel)aka, Oolnvca. Ponlabta. Trbiia. Hb V. Mri US min. mvr+*r metani vlak i« Kočevja, Novega Metla. Kazun tega ob nedeljah in praznikih ob 10« uri 40 minut zvećer onobnj vlak iz licaou-Bleda. Odhod ls Ljubljane .dr1 kol.J O* T. ur* »S min. »Jutru) v Kamnik, g ff. OH „ poftoiudn* p . a rt. . HO . ««r«r . n ,, lO. ,, ta „ mrrrtv „ „ feledn)! vlak lt» ob uedeljab in praaniklh.j Prihod V lajubljano .> Ha ribo ru t* railcii aa ■ Juh I j a II i Trstu .. CforlCl I*u I ju I 1. 15. e a 1995 1**9 •> Natan^neji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razgl, sa v št. 134 ^Slovenskega Naroda" z dnć 12. junija 1H95, kakor tudi pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Ljubljani do 8. julija 1895 mej 10. in 12. uro dopoludne. C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci. Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod. ri.a,5vL^oda-cie3ši3a3a.i pogroji. ILST PojaBnila se dajć ntl Vlnrljck Vcrt^KlJe itnII nI. 19. 11. ini«lNlro|iJ«k. vaak dan od 2. do 3. ure popoludne 72">—11) Popolna razprodaja. Zaradi opustitve trgovine se po znatno znižanih cenah razprodaja kuhinjsko posodje, okovi, orodje, peči. krtače itd. pri (bio—1) Albinu Achtschin-u Ljubljana, Gledališke ulice št. 8. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o h i p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".