cNjSluins pasjossiai t sjoto^Dl* Leto LXX. št. 153 LlvUlaaa, četrtek S. JsHJa 1997 Cena Din «^&ja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4*— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dio 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO ES CTPRA VNIftTVO LJUBLJANA, KnaUJeva aUcn St. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24t 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva Sto — NOVO ME8TO Ljubljanska 0». telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmavsrjeva ulica 1, telefon St. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob koiodvora 161. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Pred razpletom španske krize: Stališče Francije ostane neizpremenjeno Ekspoze zunanjega ministra Delbosa v zunanje političnem odboru senata -cena petkovi seji londonskega odbora ne bodo sprejeti f raneosko*angleiki predlogi, se bo Francija nmaknlla in si pridržala popolno akcijsko svobodo Vanz, S. julija, z. Včeraj popoldne se je pred počitnicami zadnjič sestal zunanjepolitični odbor senata pod predsedstvom senatorja Henrvja Berenger-ja. Zunanji minister Delbos je poročal o španskih vprašanjih in je trajala seja nad tri in pol ure. V začetku seje je predsednik odbora Berenger opozoril ministra na razburjenje odbora zaradi napetosti v Evropi, ki je nastala po dogodkih z nemškima križarkama »Dcutsehland« in »Leipzig«. Tem so sledile razne diplomatske akcije in tudi vojaške priprave od strani Italije in Nemčije. Odbor je posebno vznemirjen zaradi tega, ker se politika Rima in Berlina razvija v tej smeri, da so v nevarnosti francoske prometne zveze v Sredozemskem morju in na Atlantiku. Zato prosi ministra, naj pove odbonj. kako misli zaščititi varnost francoskih prometnih zvez, neodvisnost in nedotakljivost Španije, francoskega Maroka in pirenejske meje. Zunanji minister je obširno poročal O pogajanjih v zadnjih treh tednih in razlo/il tudi vse dogodke, ki so si sledili v tem času. Posebno je opozoril na to, da je francoska vlada odločena izvajati politiko sodelovanja v popolnem sporazumu z Anglijo. Tudi na petkovi seji odbora za nevmešavanje bo francoska vlada zavzela isto stališče kot Anglija. V imenu odbora se je nato predsednik Berenger zahvalil ministru in izja- vil, da odbor odobrava stališče vlade in njeno zunanjo politiko, obenem pa se še mora zahvaliti ministru za odločnost, s katero izvaja svojo politiko. Odbor je naročil predsedniku, da naj bo v stalnem stiku z zunanjim ministrom tudi za časa parlamentarnih počitnic in da naj v slučaju potrebe takoj skliče sejo odbora. Pariz, 8. julija, r. »Petit P&risien«, ki ima zelo dobre zveze z zunanjim ministrstvom, poroča, da je zunanji minister Delbos na seji senatnega zunanje političnega odfbora potrdil, da ne nameravata Francija in Anglija na petkovi seji londociskega odbora za nevmešava-avje staviti nikaJdh novih predflogov. Francija bo na tej seji nastopila z vso odločnostjo za nadaljevanje kontrole in nevmešavanja. Ce pa to stališče ne bo prodrlo, Francija ne bo več priznaila in dopustila nikaike kontrole na franco-sko-španski meji, tem manj, ker tudi na portug-alsko-španski meji stvaoino ni več nobene kontrole. Francija se bo v tem primeru poslužila svojih pravic kot suverena država, si pridržala svobodne roke in izdala dovoljenje, da se republikanska Vlada v Valenciji oskrbi z orožjem in municijo.. Tako postopanje je tudi v popolnem skladu z mednarodnim pravom, ker je valencijska vlada zakoniti predstavnik Španije, dočim je smatrati generala Franca za upornfka proti zakoniti vladi, ki po mednarodnem pravu ne bi smel uživati nikake podpore. Angleško posredovanje v Španiji Takoj po umiku tujih prostovoljcev naj bi izvedlo ljudsko glasovanje Pariz, 8. julija, tr. »Oeuvre« doznava iz Londona, da pripravlja angleška vlada velikopotezno posredovalno akcijo v Španiji. 2e več dni se vodijo pogajanja z zastopniki gejierala Franca. Ka-ker zatrjujejo v poučenih krogih, so ta pogajanja že zeio napredovala, tako da se v Londonu nadejajo, da bo posredovalna akcija tokrat vendarle uspela. V diplomatskih krogih sodijo, da izvaja velik pritisk na generala Franca tudi portugalska vlada, ki se ji dozdeva vedno večje poseganje Italije in Nemčije v Španijo vse boflj nevarno. Angleška vla- da si prizadeva, da bi dobila od generala Franca pristanek za umik vseh inozemskih prostovoljcev, nakar bi se s posredovanjem Anglije ustavile v Španiji sovražnosti in potoni ljudskega glasovanja, ki naj bi se izvedlo pod mednarodno kontrolo, odloČila oblika bodoče vladavine v Španiji. V tej zvezi pripisujejo važnost tudi razgovorom, ki jih je imel španski zunanji minister Giral pretekli teden v Parizu. Anglija pa vztraja na tem, da se mednaoima kontrola nadaljuje in poostri. Republikanska ofenziva napreduje Vladne čete so se polastile važnih postojank Madrid, 8. julija AA. Havas: Generalni £\ib osminip armade je ob 16. uri objavil, da £o republikanski oddelki zavzeli ViL!a-mievo de la Canada predsnoenjim ob 10. ur. pri tprn so vladne čete zajele nad 100 nacionalističnih vojakov, med njimi tudi n^k^sa topniškega stotnikainozemca. Saniteti ?o pokopali mnogo pobitih nacionalistov. Valencija, 8. julija A A. Havas: Ofenziva hladnih čet v južnem delu pokrajine Jaen s*3 hitro razvija. Republikanske čete so napredovale za 8 km v odseku od Časti Lo-del do Alt-ala Real. Uporniki po imeli hu le izgube. Na osvojenih postojankah je opaziti več sto trupel, kj jih je pustil sovražnik na bojišču, ko se je umaknil proti Puerso-lono«su. Valenrija, R. iuliia A A. Havas: .Ministrstvo za narodno obrambo objavlja, da so uporniki včeraj izvršili hud napad v odseku La? Rosa?. Napad je bil odbit. Barcelona- 8. julija AA DNB: Po vesteh tukajšnje radijske postaje so nacionalistična letala večkrat napadla nekaj parnikov Min Majona. Vendar pa so vs: parn4ki lahko zbežali v luko. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Na arajonski fronti so re- publ!kančke ^Tfk zavzele važne postojanke v odseku Sarinene. Poročila f rankovcev Salamanca, 8. julija. AA. DNB: Po vesteh vrhovnega poveljstva t*o na baskovski fronti nacionalisti brez težav odbili napad na pogorje Castro. Tudi na osrednji fronti so bili sijajno odbiti napadi sovražnika. St. Jean de L#uz» 8 julija AA. DNB: Radijska TM}=taia v San Sebastianu poroča, da so nacionalistične rezerve na madridski fronti dobile ojaoenje in prizadejale hud poraz marksističnim četam. Francija bo Kitila svoje ladje Pariz, 8. julij?, o. V zvezi z incidentom francoskega parnika »Treeastel«. ki je bil s tovorom živi! namenjen v Santander, a so ga nacionalisti odvlekli v BUbao in tem zaplenili je ministrski predsednik Chau-temps sklical snoči konferenco ministrov vojaških resorov. Na tej konferenci so sklenili, da. bodo dali vsem francoskim par-nikoin. namenjenim v španske luke za spremstvo vojne ladje, da jih ščitijo pred Resen spopad med Japonci in Kitajci Kitajci so se uprli japonskemu prodiranju — Najresnejši konflikt zadnjih let TOKIO, 8. julija, z. Službena agencija Domej poroča, da je prišlo docela nepričakovano do zelo resnih spopadov med japonskimi in kitajskimi četami severno od Pejpinga. Po manjših spopadih zvečer je prišlo proti jutru do pravcate bitke, pri kateri je sodelovalo tudi topništvo. Spopadi se vedno bolj širijo in so zajeli ie več provinc. Položaj je izredno resen. Gre za najresnejši konflikt, ki je nastal med Japonsko in Kitajsko v teku zadnjih dveh let. Japonsko vojno ministrstvo je odredilo, da se japonskim četam nemudoma pošljejo ojacenja. Po japonskem uradnem poročilu so spopade zakrivili Kitajci, td naenkrat nočejo vec priznavati pravic, ki so jih zagotovili Japoncem. Nankinška vlada je zadnje čase postopala zelo izzivalno, tako da je naposled prišlo do resnih spopadov, ki utegnejo Imeti dalekosežne posledice. napadi nacionalistov. Danes sta odplula iz Bavonna dva tovorna parnika z živili za Sanfander. Spremljajo iu dve križarki ki več podmornic. Francija slej ko prej ne priznava generala Franca kot vojskujoče se stranke in smatra napade njegovih vojnih ladij za morsko razbojništvo. Bordeaux, S. julija. AA. »Petit Journal-piše, da je vladna španska' ladja >Campo Amor« v noči od 6. na T. julij tajno opustila pristanišč* Verdona. kjer je bila ž* nekaj ča.-a vsidrana. Na ladji so se nahajale velike količine petroleja in bencina. Vs* kaže. da je nacionalistični del posadke premaga! vladi zveste mornarje in jih zapr! v Sikladi>cne prostore n* ladji. I^adja je krenila v neko •adonalTsticno pristanišče. Chamberlain namerava sklicati svetovno gospodarsko konferenco Po skrbni pripravi in dosedanjih uspehih Van Zeelandovih razgovorov upa na uspeh London, 8. julija, br. Dipl orna tsk; sotrud-nik »Dailv Expressa'< zatrjuje, da bo Chamberlain v kratkem, najbrže takoj po likvidaciji španske krize, dal pobudo za sklicanje nove svetovne gospodarske konferenci. Da pa se y naprej prepreči neuspeh, kakršnega je doživela konferenca leta 1933. bo konferenca sklicana se le potem, ko bo že med vsemi državami dosežen načelen spo- razum vsaj o m:.n;malnem programu. Nova konferenca naj bi javno potrdila to, kar sta doslej pri svojih razgovorih dosegla Van Zeeland in Frere. Njuni razgovori so obrodili zadovoljive uspehe in so zato v angleških vladnih krogih prepričani, da bo i namera\ana konferenca dovedla do zaže-i ljenega cilja in ustvarila temelje za splošno i gospodarsko obnovo. Tajna konferenca nemških škofov Nobenega upanja na spravo med cerkvijo in režimom — Bela knjiga papeža o Nemčiji Berlin^ 8. julija, br. Kakor se še le sedaj doznava, je sklical pretekli teden papešV nuncij v Berlinu v nekem neznatnem kraju tajno konferenco nemškega episkopata. Poleg papeškega nuncija so bili na konferenci vsi vodilni nemški škofje, med njimi berlinski škof Prevss ng. ki je podal na tej konferenci obširno poročilo o tako zvanih seksualnih procesih proti duhovščini in redovnikom kakor tudi o splošnem položaju katoliške cerkve v Nemčiji. Po poročilih ostalih škofov so prišli do zaključka, da napetost, ki je zavladala zadnje čase med katoliško cerkvijo in narodno socialističnim režimom, ni prav nič popustila, marveč da se je v splošnem še poostrila. Na rešitev nastalih sporov v doglednem času ni nit: misliti, ker kaže vse na to. da režim ne misli popustiti in da bo nadaljeval borbo proti duhovščini do skrajnosti. Na konferenci so govorili tudi o posebni »bel; knjigi«, ki jo namerava izdati papež o kulturnem boju v Nemčiji. Nemški škofje so izrazili željo, naj se ta knjiga izda čimprej, ker jim bo v veliko oporo v tej težki borbi. Posvetovali so se tudi o sklicanju izredne škofovske konference ter do-loč:li smernice za pastirsko pismo, ki ga nameravajo v kratkem izdati. To bo najobsežnejše pastirsko pismo, kar jih je kdaj izšlo v Nemčiji. Pastirsko pismo bodo najbrže tiskali v inozemstvu in ga kar v največjem številu razširil1 med vernike, pre- čitano pa bo seveda tudi v vseh nemških katoliških cerkvah. Prav tako namerava nemški episkopat i/dati poseben proglas z» inozemstvo, ki ga bodo razširili po vsem katoKškem svetu, poz i vaj oč ga. naj vsaj moralno podpre težko borbo nemških katoličanov proti krivoverskemu režimu. V narodno socialističnih krogih zatrjujejo, da so o vseh namerah nemških škofov poučeni ter groze z najostrejšimi represa.lt-jami, če se bodo nemški škofje obnr'li na inozemstvo. Italijanski glas o sporu Rim* 8. julija, b. Ugledna italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazio-nali«, pri kateri sodelujejo najbolj znani italijanski zunanjepolitični strokovnjaki, :zraža v posebnem članku mnenje iz poučenega vira, da so najvišje cerkvene oblasti v Rimu optimistične glede nadaljnjega razvoja odnošajev med Vatikanom in Nemčijo. V vatikanskih krogih mislijo namrečt da je prav v sedanji mednarodni napetosti notranji mir Semčiji posebno potreben in da zato tudi svojega verskega boja ne bo tirata do takega viška* ki bi škodit totalitarni organizaciji nemškega naroda po nacistični zamisli. Ital:janska revija poudar ja, da je Nemčija zunanjepolitično tesno navezana »na katoliško Italijo, katere poseben privilegij je, da ima na svojih tleh papeža, kar ni samo geografskega pomena«. Rojaki iz Amerike prihajajo na počitnice Danes fe prispelo v Jugoslavijo okrog ISO Hrvatov, Srbov in Slovencev iz Amerike Ljubljana, 8. julija Z jutranjim gorenjskim brzovlakom je prispela danes v Ljubljano spet večja skupina naših ameriških rojakov, v kateri so poleg 40 Slovencev in nekaterih Srbov, večinoma Hrvati. Kakor vedno, se je na glavnem kolodvoru tudi to pot zbrala velika množica občinstva, v Ljubljano, svojim rojakom nasproti pa je prišlo tudi precej Zagrebčanov. Na kolodvoru so bili tudi oficijelni predstavniki, in sicer za bana ravnatelj Izseljeniskega urada g. Fink, za železniško vojno delegacijo polkovnik g. Nedeljković, za Delavsko zbornico g. Gol-majer, za Javno borzo dela g. Vončina, za Narodni izseljeniški odbor dr. Joža Bohinjc, za Rafaelovo družbo župnik p. Zakrajšek, za hrvatsko društvo 3>Napre-dak« predsednik g. Harazim in drugi. Ko je pri vozil vlak s polurno zamudo na glavni kolodvor je zaigrala godba »Zarja« množica pa je priredila dragim rojakom, ki so že od daleč mahali skozi okna z ameriškimi zastavicami, prisrčen sprejem. Predno so jeli izstopati iz vagonov, so jih ljudje pričeli obmetavati s cvetjem, nato pa jih je prvi oficijelno pozdravil v imenu bana ravnatelj g. Fink, želeč jim na domaČih tleh prisrčno dobrodošlico. Čestital je Hrvatski ameriški zajednici, ki je organizirala izlet rojakov v domovino in pozdravil hrvatske rojake v imenu vse dravske banovine. Za hrvatsko društvo »Na-predakc je pozdravil hrvatske rojake predsednik g. Harazim. ki je izrazil iskreno veselje, da naši rojaki v tujini ne pozabljajo stare domovine, marveč ostajajo ž njo v stalni svezi in da se niso strašili dolge poti preko oceana, da si jo ogledajo po dol gih letih odsotnosti. Dalje je pozdravil svoje rojake zastopnik zagrebškega pevskega društva »Maksimir* g. Simonović, ki se jim je pripeljal še z nekaterimi drugimi člani naproti do Ljubljane. Katehet g. Premrou jih je pozdravil za Rafaelovo družbo, omenjajoč ljubeaen naših izseljencev do rodne grude in njihovo trpljenje v tujini, župnik p. Zakrajšek je posebej pozdravil enega najstarejših naših izseljencev g. p. Zupana iz Puebla, na-glašajoč njegove zasluge, ki si jih je pridobil v Ameriki kot pijonir našega izseljeni-štva. Za tople pozdrave in govore se je zahvalil predsednik »Hrvatske zajednice« g. But kovic naglasa joč, s kolikim veseljem in radostjo se vračajo naši izseljenci v staro domovino, da se ozro okrog in da vidijo njen napredek. Ob koncu govorov je zastopnik :,Napredka< izročil predsedniku lep šopek v narodnih barvah. V Ljubljani je slovenska skupina izstopila, vlak s hrvatskimi izseljenci je pa nadaljeval pot do Zagreba, kjer jim bo prirejen svečan sprejem v večjem obsegu. Prispelo je okrog 150 ameriških rojakov. Iz New Yorka so se odpeljali 30. junija s parnikom >Aquitaniac, ki je last Cunard Withe Line, 6. julija so prispeli v Cherbourg, odkoder so nadaljevali vožnjo z vlakom preko Pariza. Basi a, Buxa in Innsbrucka. Ameriške rojake sta spremljala uradnik Cunard Line v New Yorku g. Milutin ErcegoviČ in od avstrijske meje ravnatelj družbe za Jugoslavijo s. dr. P*i-mofič, PoCltlcnl ct$v%ni& Konkordat % Vatikanom Vsi beograjski listi javljajo* da pride konkordat z Vatikanom pred skupščinski odbor v četrtek popotdne. Sa tej seji bo ministrski predsednik in minister zunanjih del dr. Stojadinovič imel ekspoze o konkordatu, ie preje pa bo o konkordatu re-feriral v poslanskem klubu JRZ. V odboru za proučevanje konkordata, ki je bil izvoljen pred sedmimi meseci, *o. kakor posnemamo po »Obzoru«, ti le narodni poslanci: dr. Voja Janjič, predsednik. Artur Mahnik, podpredsednik, dr. Časlav Sikitovič, tajnik* dr. l'ekoslav Miletić* \iko LazartvU*, Bogoljub Knieže\'ičt Ljuba Pantič, Luka Kost renčić. Knrannj tistih uskokov* ki se skrivajo za Vašimi pte-či. Osebno Vas obžalujeva* da prevzemate za take stvari odgovornost in sva samo vesela* da sva rešena vsake zveze z Vašo okolico. Od 1'as izraženi želji, naj se od-ktoni javno razpravljanje o tej stvari, se ne moreva priključiti, ker je v prid zdravemu razvoju našega javnega življenje, da se škodljivi izrastki* kadar je treba, tudi javno ožigosajo.* — Tej »ločitvi duhov* je »Delavska politika* posvetila u\-odnik, ki ga zaključuje tako-le: »Z »gibanjem* se bomo, če bo treba, še pečati, saj dobro poznamo ptiče* ki se zbirajo v tem gnezdu« Pravo in nepravo funaiho delo Dasi so tudi Čehoslovaki imeti — tako izvaja »Javnost* — svojo majni&ko dekta-racijo z istim »habshurško-lorenskim* repom, kakor mi, vendar je (baš radi tega!) niso slaviti kot junaško de to* aH »o zato in še kako proslavljali dejansko junaško delo — veliko zmago dobrovoljetrv prt Zborovu proti isti habsburško-lorenski dinastiji. . . Pri tej priliki je bil tudi objav!jen zbornik v slavo dobrovoljcev, v katerem je senator Klofac, eden najhrabrejših politikov in mu-čenikov v borbi za svobodo proti Avstriji* ki je toliko let preživel po ječah, — napi' sal te-le značilne besede: »Kadarkoli srečam koga izmed udeležencev bitke pri Zborovu, imam čut, da sem — tudi navzlic vsemu, kar sem sioril v borbi za narodno stvar — tako majhen v primeru z onimi, ki so s puško v roki skupno s svojim padlimi tovariti dokazali svojo dejansko ljubezen do domo-vine.* čuvajte Jugoslavijo! Csrss, 8. jalij*, Beograd K). Parit lftM. London 31.o45. New Tork 4».876. Bruselj 73.525. Milan 23, Amsterdam ?40.12o. Berlin 175.35, Dmaj 82.10, Prs«« J&H Va*s *š*a 9sBk Wsiisre#ta &*%> Stran 2 >SLO VENSKI NAROD«, četrtek, 8. julija 1937. fe£vl53 Kongres mladinoslovcev v Ljubljani O telesnih in đuitmlh funkcijah otroka la inlai—tulka, ki iik razUkui* moderen Biolog Ljubljana, 8. julija Po srečnem premagan ju raznih ovir in težkoc jo bil le dovoljen H. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani, katerega bo priredil 26., 27. in 23. avgusta stalni slovanski odbor za prirejanje mladinoslov-nih kongresov v slovanskih državah. Pred sednik tega odbora je profesor Jfasarjr-kove univerze v Brnu Slovenec dr. Mihajlo Rostohar, člani pa so prof. dr. Ozvaki iz Ljubljane, prof. «ir. Bujas iz Zagreba, zdravnik dr. Mandie iz Zagreba, prof. ste-fanović iz Beograda, inšpektor Ramadano-vić iz Zemuna, dr. Jaxa-Byko\vski, univerzitetni profesor v Poznanju, dr. Štefan Baley, univerziteni profesor v Varšavi dr. Jan Uher, profesor Masarvkove univerze v Brnu, tajnik stalnega odbora, inspektor v ministrstvu Zeman in prof. Kubalek, oba iz Prage. KAJ JE PEDOLOGIJA Prvi pedološki vseslovanski kongres je bil L 1933. v Brnu. Mladinoslovje ali pedologija je znanost o otroku in mladostniku, in sicer raziskuje ta znanost vse pogoje in činitelje, od katerih je odvisen duševni razvoj otroka in mladostnika. Mladino-slovje obsega več posebnih strok, na primer biologijo otroka in mladostnika, ki raziskuje telesni ali fiziološki razvoj. Pedo-psihologija se peča samo z duševnim življenjem otroka in mladostnika, pedopsiho-patologija raziskuje oblike in vzroke duševne defektnosti otroka in mladostnika, pedosociologija raziskuje činitelje, ki ovirajo aH pospešujejo ter kakorkoli vplivajo na otroka v kolikor izvirajo iz družbe, zajednice aH okolja, v katerem otrok živi in dorašča. Pedokriminologija se peča z zločinskim mladostnikom ter proučuje, v kakšnih notranjih in zunanjih činiteljih je pogojena zločinskost mladostnika. So pa še druge znanstveno discipline iz področja pedologije, ki proučujejo duševno in telesno plat predvsem otrokovega in mlađostnikovega bitja in žitja. Vse stroke mladinoslovja pa imajo skupno osnovo, in to je življenje razvoj in rast otrok v njih najrazličnejših oblikah. Pedologija ni samo predmet znanstvenega raziskovanja, temveč so njeni izsledki važni in potrebni tu praktičnega pedagoga, saj je bilo praktično, živo življenje, ki je mindinosloveem vsililo vse probleme, ki jih s pomočjo pozitivnih metod proučujejo posamezne stroke mladino-sIo\*ja. UPORABA V PRAKTKNI VZGOJI Pedagog, ki vzgaja in izobražuje otroka in mladostnika, mora poznati duševno in telesno strukturo svojega gojenca, vedeti mora. kako se duševno in telesno razvija, kako raste, le tedaj bo z uspehom vzgajal in izobraževal ter dosegel svoj pedagoški cilj. Zaradi tega potrebuje praktični pedagog mladinoslovca kakor riba vodo. Mladi-noslovec mu pove, kakšna Je razvojna stopnja otroka v različnih dobah, s katerimi duševnimi funkcijami sme računati in katere se niso aktivne, ker bo le tedaj, če je o vsem tem poučen, vedel vreči pravo seme v pravem času v njivo otrokove duševnosti, tako da bo vzklilo. Pedagog mora vedeti tudi, v koliki meri se v določenih dobah pojavljajo določene funkcije v otrokovi duSevnosti, s katerimi otrok s pridom dojame obrazovalne dobrine, ki naj otroka izoblikujejo v takega ali drugačnega, človeka. Otrok namreč ni odrasli človek v malem, temveč je bitje s svojevrstno strukturo in celota zase, katere zakone je treba poznati. Mladinoslovec pojasnjuje vsa ta za pedagoga prevažna in prepotrebna vprašanja. Ne samo duševne funkcije otroka in mla-dostnika mora praktični pedagog poznati, temveč tudi telesne funkcije in vse činitelje, ki se tičejo telesnega razvoja otroka in mladostnika. Te probleme proučuje znanstveno pedobiolog. Danes Že vedo vsi moderni pedagogi, da je telesna vzgoja ravnotako važna kakor zgolj duševna vzgoja. Problem telesne vzgoje je med najvažnejšimi problemi sodobne pedagogike in zaradi tega se je bilo treba tega problema lotiti znanstveno. To znanstveno delo opravlja danes pedobiolog s pomočjo dovršene znanstvene metode. Tudi praktični otroški zdravnik je interesiran na teh vprašanjih. Doslej jih je moral sam reševati preden je mogel izvršiti potrebne korekture v nenormalnem telesnem razvoju. Mladostnih zločincev je čedalje več in vse kazenske sankcije kriminalnosti mladostnika ne morejo odpraviti. Zdrav pedagoški instinkt je spoznal, da je treba pobijati zločinstvo mladostnikov na drug način nego samo s kazensko prakso. Začeti je treba boj proti činiteljem, ki omogočajo zločine mladostnika, kajti mladostni zločinec je bolj igrača nekaterih socialnih in individualnih činiteljev. Pedokriminologija je danes zelo aktualna veda ne le za praktičnega pedagoga in pravnika, temveč tudi za socialnega zaščitnika. V vseh praktičnih poklicih vidimo, kako potreben je pravi Človek na pravem mestu. Vsak človek ni sposoben za vse naloge življenja v enaki meri. Samo tisti, ki ni zgrešil poklica, ki je kos nalogam poklica s svojimi sposobnostmi, je pravi mož na pravem mestu, ki lahko razvije svoje sposobnosti do vrhunca. Vsa vprašanja o sposobnostih gojenca za razne poklice rešuje danes znanstveno in strokovno psihotehnika in svoje izsledke praktično uporablja v poklicnih posvetovalnicah. PRI NAS VSE V POVOJIH Vsa ta vprašanja živo zanimajo tudi jugoslovanskega pedagoga, otroškega zdravnika, mladinskega sodnika, socialnega zaščitnika mladine in tudi starše. Mladino-slovni študij je v češkoslovaški republiki in v poljski republiki že na zelo visoki stopnji, tako da v marsičem prekaša slična prizadevanja pri Nemcih in pri Francozih. V Jugoslaviji je tak študij šele v povojih. Z odločitvijo, da bo drugi vseslovanski mla-dlnoslovni kongres v Ljubljani, je ustreženo želji zlasti jugoslovanskih pedagogov, ki bodo imeli priliko spoznati na predavanjih vse stroke pedologije. Kongres bo brez dvoma zelo koristil našim mladinoslovcem, saj bodo o najbolj važnih problemih s tega področja predavali priznani znanstveniki iz Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije. častni predsednik kongresa bo rektor ljubljanske univerze dr. Maks Samec, pokrovitelj pa knez-namestnik Pavle. Kamniške občinske zadeve Nasprotniki gasilstva v občinski upravi — Nova postaja tneroizkusnega urada Kamnik, 7. julija. Imenovana ^ii^asna občinska uprava je Imela v nedeljo ob 10. uri sejo, na kateri je sklepala o teko::h občinskih zadevah. Seja, Je bila prav znciimiva in gotovo bo zanrmalo kamniško javnost, o čem so gospodje odbenrniki sklepali in kaj so sklenili. Po običajnem čitanju zaipisnika aa»d-nje seje se je takoj razvila debata o mestnem kopališču in odškodnini, katero zahteva z^kupnica kpalLškega buffeta za škodo, katero je utrpeJa pred kratkim, ko je voda. po nevihti prestopila strugo, ker je Občinski nastavljetnec odnesel dtimov ročice za dvigranje zatvomic. Zahteva za-_ kupnxe je bila odbita, — Nato je prižla v debato vloga kamniške gasilske čete, ki prosi za Mestni park ob priliki proslave 55 letnice ustanovitve čete in razvitja prapora, ki je združena, z izletom gasilske zajednice dravske banovine v dneh iT. in 18. t. m. Obenem So gasilci napros'li občino, da zabije spominski žebelj v novi prapor. Tu je nastala takoj burna debata. Odbornik g. Beč je izjavil, da smatra predsednik čete g. Ceror gasilsko četo za politično društvo. To, • a je razvidno Iz teg«, ker je odalranil g. Beta ket člana kino-upra-ve. Dalje je izjavil, da se mu zdi razvijanje četnega prapora, odveč, ker hočejo ti ljudje s tem delati samo nepotreben pomp. D-rugi odborniki so pripomnili, da bi bilo bolj potiebno četi nabaviti cevi in ostalo oredje, za kar ji daje občina Že itak e take armature že za 40 dinarjev. Montirala sta tudi materijal, ki že danes ijavi itd. itd. G. Beč je vztrajal pri svoji zahtevi .da se podjetju radi tega odbije od računa 20%, za kar nosi on pol. no odgovornost. Sklenjeno je balo da se od podjetja aahteva preračun za omenjena popravila barvacvje Železnih nosilcev da se razpiše, drogove in trpnsformatorsko olje pa nabavi občina v lastni režiji. Mesarska zadruga je vlažila prošnjo, da se ob tržnih dnevih t. j- ob torkih in sobotah zabrani uvoz mesa in prodaja na stojnicah, ker kamniški mesarji trpe radi legi veliko škode1. S to vlogo so bili mestni očetje postavljeni pred zelo neugodno alternativo. Al: naj znččitijo 6 kamniških mesarjev in jim s tem dajo mežnost, da povišajo cene mesu, ali naj zaščitijo konzumente ki ravno radi uvoza ob torkih in sobotah lahko kupujejo meso po nižjih cenah in v zelo dobri kvaliteti. Na tako prošnjo se pač težko daje hitra odločitev. Sklenjeno je biio, da se prošnja zaenkrat Oilozili in se jo eventualno pozneje definitivno reši. v korist ene ali druge stranke. Najumestnejša bi bila pač rešitev vloge na ta način, da se kamniškim mesarjem predloži, naj predajajo boljše meso po cenah, ki bodo konkurenčne onim na stojnicah in prav gotovo bodo vsi meSČanikupo. vali pri njih, konkurenca pa se ob tržnih dneh gotovo ne bo več pojavila. — 6e en imeniten sklep, ki bo prav gotovo vleč vsem našim dobrim gospctfinjam. Občinski odborniki so sklenili ,da se bo odslej vodila stroga evidenca nad prekupčevalci. Id ajtrtraj zunaj mesta Čakajo na kmsflko ženice, prekupujejo živila in ista. potem po mnogo dražji ceni prodajajo na trgu. Vsakdo, kdor kaj taksga opazi, aaf to trgu in pratapcevalol bodo aajstraijs kaznovani. Ob zakJJuCku seje jO bil sproftsn tuđi predlog, da se končno vendar že enkrat uredi vprašanje spomenika padlim voja. kom in spominske pMKt pok. generalu Majstru. Sklenjeno je bilo, da se v najkrajšem času skliče Hria seja vseh maro-dajnih faktorjev, ki naj to vpraša njo končno urede, tako. da bo odkrije spomenika in plošče najkasneje letos v oktobru. Ob tej priliki opozarjamo fie sedaj, da so denar« na sredstva, sfcrana svoj čas srn spctnenflc padlim vojakom, last celokupnega Kamnika, v katerem tvorijo "veoteo napredno orijentirani ljudje in da ti ne bodo nikdar privolili, da so vprašanje spomenika padlim vojakom rešuje na način, kakor je to piređvtM »Cerkveni veatnik kamniške, mekjnjske In neveljske župnijec od 25. maja t. L, t-, j. da <^e spomenik padlim vojakom poratol kot nekak fundssnent c^r-harisrtiičnemu križu. radi katerega so oblasti po nedolžnem preganjale napredno kamniško mladino. Evharistični križ še daleč ne služi kot simbol vere in cerkve, ampak služi kot demc^nstrativen stmbol moči bivše SLS in je znak akrajme ne-okusnosti, če ne kaj hujšega, postavljati na. spomenike mrtvih politične križe. Belokrajina gospodarsko propada Črnomelj, 7. julija. Belokrajina je bila Eldorado nekdanjih mogotcev, ki so tu gradili trdne gra^ve rn zasedli velika posestva. Takoj po vojni so prihiteli k nam podjetni ljudje, da bi se okoristili z našimi gredovi, rudami in drugim nar^amim bogastvom. Nastale so tovarne :n otvorili so se dnarni zavodi, l>ovečal se je blagovni in -lenarni promet, vse to pa z namenom hitre obogatitve. Zgradile so se tovarne, zeposlilo se je lepo število delavoof domačih in tujih, zgradile so se tri parne žage velikega obsega, da so poedine zaposlile do 100 detevcev, doma in v gozdovih. Trgovski promet je bil temu primeren, tudi gostilna so poslovale in naši sejmi .?o bili izre/Tno dobro cbiakani. Pred leti je pa. nastopila denarna kr.z>i po vsej državi, a posebno pri nas, trgovina je opešala, blagovni in denarni promet je padel daleč izpod normale. Odslovili er* delavce in nameščence, reducirali na mi-nimtum delo. koli v tovarniških poljetjih toli v obratih. Denarctvo je hiralo, đ'kler ni končno prenehal poslovati največji denarni zavrd, drugi mali se še za silo drže, hira jr* in Če ne bo kmalu odpomoOi od nikoder, bo dolga bolezen sigurna smrt.— Za in ji sunitni udarec j? mogočni Ju-goles<:, največja lesna industrija, ki je bila dozdevno fundirana na trdnih tleh. Umolknile s^ parne sirene, tovarniške lokomotive so obtičale in bodo šle za staro železo v livarno. Jeremija se Je zjokal nad propastjo mesta., tudi mi bi se lahk- zjokali, ko vidimo puste barake, v katerih je bilo toli bujno vrvenje. Tračnico so odstranjene, samo nraai gnije jo, stavbe SO na prrvlaj za drva. Lrastnik, niso propaaii, temveč- so obogateli 'n se umaknili z obilnim plenom, zaščita j:h vasnsje, da uživajo Še dalje sa-dve dela drucih. Bukovje. Rog in še druga imen«, '-i znala povedati, koiko lesa so daM 33 izvoz v nernane kraje za ogromne vse te. cd katerih je dobila Bel"krajir.a le malo ali p>3 nič. Ostan* le še upa-re, Ja. premogoi-nik ne bo tako žalostno končal. Domačini od vsega svojega prirodnoga bogastva pa le nimajo nobene ali pa zelo malo koristi.. Le malo jih je, ki so znali izkoristiti priliko. Strojniki in kolektivna pogodba Ljubljana. 8. julija. Čitatelje smo že seznanili z zahtevami strojnikov, ki po značaju svojega dela spadajo bolj v nameščensko kakor delavsko stroko. Zveza strojnikov je predložila Zvezi industrijcev osnutek kolektivne pogodbe za strojnike :n kurjače, /da i pa čaka na pogajanja za sklenitev pogodbe. Od Zveze strojnikov smo prejeli: Osnutek kolektivne pogodbe smo poslali Zvezi industrijcev že 2. junija in zdi se nam potrebno naglasiti, da je rok 6 tednov dovolj dolg za odgovor članov Zveze industrijcev ter bi se pogajanja za sklen:tev pogodbe že lahko začela. V posameznih podjetjih, kjer so zaposleni tudi strojniki, so v veljavi kolektivne pogodbe, ki so pa za strojnike nesprejemljive, ker stro'niki niso sodelovali pr; sklepanju teh pogodb in niso biii povabljeni k podajanjem Zato je potrebno skleniti za stroko strojnikov in kurjačev pri vseh podjetjih v naši banovmi kakor tudi v drugih banovinah enotno kolektivno pogodbo. Nekateri se izgovarjajo na novo uredbo u •minirnaUiih mezdah ter na postopek o izvajanju te uredbe, češ da ne predn'suie, kako se naj 5-klepaio kolektivne posjoAs za takšno stroko, kakšna je stro mrka. Vendar podjetja lahko sklenejo kolektivno pogodbo ne glede na novo uredbo Pri nekaterih podjeten so pa že itak v veljavi kolektivne pogodbe za stroinike. Zve/a strojnikov je pokazala dovoli uvidevnosti in zahteve po osnutku kolektivne pogodbe nikakor niso pretirane, zlasti še. ker so se •življenjske potrebščine letos silno podražile, dočim so me/de «e vedno zelo n;zke, kakor so jih podjetniki znižali za časa krize. Zato strojniki pričakujejo, da jim bodo podjetia priznala pravico do ureditve delovnih razmer po predpis;h socialne zakonodaje. Izgovor, da so posamezna podietja med krizo utrpela silno škodo, ne more ovirati delodajalcev, da bi ne sklenil; kolektivne pogodbe in tud: ne upravičevati zavlačevanja pogajanj. Dovoli je znano, da so nekatera podjetia izrabljala krizo za zniževanje mezd. Stroka strojrrkov in kurjačev doslej se nima urejenih delovnih pogojev, zlasti ne v lesni in rudarski industriji, kier nekatera podjetia grobo kr«e pravilnik o uprav1 ianju parnih naprav. Oblastva bi ime la hvaležno nalogo, da bi se nekoliko poza-n;mala za obratovanje nekaterih strojnih obratov. Pričakujemo, da bodo na pristoj- | nSh mmtth. ugodili našim zahtevam ter sklicati čimprej pogajnja. Zveza &troiuikov bi ne želela uporabiti v meadnem bo;u zadnjega sredstva, čemur ss pa os bo mogla izogniti, če na bo naMs rasasnevanj* *s svois rahtere. Ker so nekatera podjetja ;z-javils našim članom, da to pripravljena podpisati kolektivno pogodbo po naievn osnutku, pričakujemo uvidevnost tudi drugih podjetij, da bo priiio do mirne poravnave. 0UZD v juniju Ljubljana, 8. julija OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v juniju. Povprečno je bilo savarovanih 64.482 moSkih in 35.121 žensk, skupaj 99.603 (v primeri z junijem lanskega leta -f* 11.563.) Bolnikov je bilo povprečno 2746 (4- 236). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.52, celokupna dnevna zavarovana mezda pa 2,342.860.60 din (-f-352.704.80). Naši gospodarska delavnost je zdaj v najpovoljnejši konjunkturi, število zavarovanih delavcev se dviga v tempu, kakršnega še nismo poznali. Povprečno število zavarovancev je dosegrlo 99.603. v drug-i polovici junija pa je bilo že prekoračeno Število 100.000. Letni prirast snasa ▼ primeri z junijem 1936 11.563. v primeri z junijem predlanskega leta 17. 113, v primeri z junijem 1934 16.600, v primeri z junijem 1933 pa 21.037 delavcev. Se važnejše je pa v gospodarskem in socialnem pogledu napredovanje delavskih mezd, ki so doseprle letos v juniju 23.52 din in je znašal letni prirast 91 par. Z naraščanjem zaposlenosti je naraslo tudi absolutno Število bolnikov, toda njih odstotek ne kaže nobenih bistvenih sprememb. Porast števila zavarovancev in delavskih plač je dvignil celokupno iinevno zavarovano mezdo za 352.704.80 din na 2.342.860 din. Gad jo je pičil Trbovlje, 7. i uli.a Zadnje dni je napočila pri na$ t^ezona borovnif. 2e v dopoldanskih urah odhajajo cele skupine odraslih olrok v bližnje gos-dove po borovnice. Zl;*.sti mno^o mladine pa crro po borovnice popoldne, ko satnea naiholj pripeka, menda zato. da SO v senčnatih Sjoadovih obenem tudi ohladi. Pa so tudi gozdovi v eedani: vrocinri silno nevarni Kevaroosl leži potuhnjeno skrita pod borov nicjimi strupeno kacp, KSdjS !■ modrasi, ki jih je letos v satih gozdovih posebno veliko, zlasti na prisojnih cozdnih porot jih-kjer #o sSVaSsl tudi borovnice naibujnej-Že obrodile. V ponedeljek popoldne je med drnaisji] Hs tudi hčera* upokojenoga^ rudarja S. Tobija Sajovica z Njive v bližrne cozdove nabirat borovnice. Kakor mnotlim delavcem- tako po bile tudi Saiovičevi družini borovnice v»ako polet e v skromen pri-bolj-ek. zato so jih otroci pridno nabirali. Seveda deklica ui slutila, da jo čaka v eoz-du nesreča. Ko je že nekai časa aaMrals borovnice, ie naenkrat začutila v de?ni roki ekelečo bolečino. Odšla jo hitro domov in k zdravniku, ki ji i** nudil prvo pomoč. Kljub zdravniški po moč j ra ie Sajovičeva se danes v nevarnosti. V roki čuti silne bolečine, tako da je prečula vsa noč. Ker pa ie bila nuđena učinkovita zdravniška pomoč in ie preteklo od kačjega pika ie nad 48 ur. ie verjetno, da ie tudi nevarnost za nio-no živijenie že minila. Vse. ki hodijo v sedanjih vročih dneh v gozdove in pcnTsai PShoEjs trboveljske okolice opozarjamo na nevarnost strune" ni h kač, zlasti pa naj bi mladina tx>s\a ne zahajala v gozdove. ____________ Iz Maribora — Obrtniki na VI. Mariborskem tednu. Priredita Mariborskih tedni šma;o na- BtfJI pmusatl dclovanie in napredek na"~e obrti, trgovine in industrije. Vsi razstavljala ?e zavedajo važnosti s^odelovanja^ na Mariborskom tednu, zato sp že dalje časa pred otvoritvijo vneto pripravljajo. Ena aaJsaalmHrejlia razstav ie v*ako leto razstava na^ih agilnih obrtnikov, saj pa je tudi zelo pestra in tako za obrtnike kakor za ol"i«kovaIce korana. Tudi letos so se mariborski obrtniki odločili za sodelovanje na Mariborv-kem tednu. Po pripravah sod^Č bo nilhova rsSSUlsS letos ^e večja in zanr nvve;ša, «;ai bodo razstavljali obrtivki vseh strok. Obiskovalci MT bodo lahko občudovali praktične izdelke na obrtniški razstavi in ugotovili lep napredek. Obrtniška razstava pa ima namen koristiti tudi obrtnikom samim, r^ai je znano- da nimajo baš rožnatega položaja. Prav zato je njihova marljivost in želja pripraviti! Čim lep^o razstavo ie tem boli upoštevanja vredna. Ker ie za obisk VI. MT. ki =e bo vrša od 31. jatijl do 8. avcusta- dovoljena polovina VOcnina je pričakovati zelo mnoeo obiskovalcev, ki bodo znali upoštevati agilnost marilorskih obrtnikov. — Vlom v občinsko b!apa;no. V torek 7?utraj je bila mariborska policija brzojavno obveščena o drznem vlomu v obHosko blajiaino pri Sv. Marieti niže Ptu;a. Tja ie odšel tukajšnji daktiloskop, ki bo skušal naitj sled za vlomile". Neznanci so odnesli, kakor pravi poročilo, večjo vsoto denarja in dracocene listine. — Gibanje marib«r-k*h rtarfcaaia M**-c**v. Med ti?k:ij?n inii stavbnimi delavcj ie zopet opaz;ti mezdno gibanje. Raje ni^o za-dovolini s svojim položaiem. Zato ie sklicala Zveza stavbnih delavcev v Mariboru 2a drev: ob 10. uri na vrtu (TnfonJ >redni občn,i zl-or. na ksterem bodo ohravnavnii važna stanovska vs>ra3aa^L __ SaapSssef * Iplrifasa. V svoiom stano van}n na Meliskl cesti <»5 si jO hotel tiara] končat; Brljcafs -oletni hoVtski vratar KofreVterl P*. V samomorilneni namonu is izpit četrt l;tra ^piri'a. ki r»a ni de'oval tako, kakor ie obupanec hot*»l. Poklicali ^o reSevalcp. k* so mu nudili nrvo pomoč. Knselbert ie ie izve>n nevarno«ti. — Lokomotiv« ca ie ra£me*ari!a. V torek Ae ie ob 12.30 v Ristrr; pri Ru^ah vr-cel pod vlak kletni ž**lezni*ki pomožni delavec Aveust Robnik iz Rezene pr: Ru^ah. Lokomotiva ie nesrečneža popolnoma raz-mesarila. Bil fe na meMu mrtev. Rotmik ie bil- kakor navadno, v službi na koro Škem kolodvoru v Mariboru. Dopoldne ie odšel iz delavnico pod protvezo. da gre k zdravniku. Toda šel Je v crcstovolmo smrt. Vzrok samomora so druž;n»ke razmere. — Kaf« je pičila na travniku ITletnejza hlapca Stanka Žunka iz Selnice ob Dravi, ko ie kosil. Poškodovanec se zdravi v bolnišnici. — >*«>i objekt PofilnUkeea doron kralji-ve Marije. V nedeljo lff. t. m. ob 0. uri bo blacoslovl knezo^kof u. dr. Ivan Tomažiž ob prisotnosti za**opnikov oblasti novp ot-jekte na Pooitni?kem domu kraljice Mari ie pri Sv. Martinu na Pohorju. hOLIDAI Dasjsai Četrtek, 7. julija katoUcasu: S0-zabata. DANAŠNJE P1IREOITV1 KJtass IttosJ: Barkarola. Kss« 1'iIm: Raskolj^ilkov. Klao Slika: Otroci Pavlove uilea (ob 20.30). Itiisli ■ Mstfca literarni većer ga. Marije Vedrinske ob 20. v dvorani bivšega hotela Tivolija. DEltKNE LIKABNE Danes: Dr. Kmet TyrSeva casta 43, Trnlcocsy ded.. Mestni trg 4, Ustar, aa* lenbuntova ulica 7. Jmmed mttm Kdo hi si misli!, da znamo pri na» graditi tudi moderne m.'fomohifske ceste? c*e se voziš po naših nemodernih koiavommtk cestah, se ti zdi res never/efno* čin hi hili tega zmožni. Pa smo in ie kako! Kar pojdi pogledat tja gori proti kratita, kako imenitno znamo graditi Uroke m gladke 9\>to-stradone. Sajprei smo dolgo sklepali in sklepali, dokler nismo sklenili pogrniti av-tomobilistom od Ljubljane tja gori do Kranja lepo ra\Tto betonirano preprogo, da se bodo lahko vozili po njej kakor po biljard-ni mizi. Ko je bilo to sklenjeno* smo zrn'i-hati rokave in se lotili dela. Zaprli smo cesto. posta\'iti čez n io »šrango« in napisali nad nfo* da je vv.v promet po nji prepovedan. Kdor se hoče še voziti, naj se vozi tam okoli šmarne gore ali koder pać noće. kajti med Kranjem in Ljubljano gradimo moderno avtomobilsko cesto. In gradimo /o, da lahko ves *vW strmi. Kie so Italijani in kje Nemci s snr>iimi m*tomohil*kimi cestami! Nemci grade sicer 25 m firoke avtomobilske ceste, nam pa tako široke R#JSJ potrebne, ker naši avtomohilisli niso pitani, da bi jim avtomobili plesali z desne na levo. Zato jih pa gradimo te nase ceste tako naglo, da se bo lahko že bodoče po-kolenje vozilo po njih. Ne vemo* kako bo s prometom po no\i cesti med Ljubljano in Kranjem Če bo skoraf ie dograjeni del v doglednem £**■ odprt prometu, bo cesta zopet kotanfasta in razrvana, ko bo dografen pnkltučeni drugi del. Tako bomo lahko v etapah graditi novo cesto kar nepretrgoma in \*enomer od enega konca do drugega in zopet od začetka do konca, nekako tako kakor če bi vlekli kačo, ki »e sproti od repa proti glavi požira. Iz Celja —c Onesnaževanje Savinje in mestni svet* V petek 9. t. m. ob 18. bo imel mestni svet izredno sejo, na kateri bo razpravljal in sklepal o ukrepih proti katastrofalnemu onesnaževanju Savinje po rajmih industrijskih podjetjih. —c Trajricna smrt občinske reve. Pred dnevi smo poročali, da se je v Laškem težko ponesrečila 87-letna občinska reva Helena ftarnerjeva. Dne 1. t. m. dopoldne je padla doma po stopnicah ter »i slomila desno roko, poškodovala levo roko in no« in dobila tudi notranje poškodbe. Ponesre-ćenko so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v PTfdo sjutrn j podlegla poškodbam. —c V celjski bolnici sta umrla v sredo 65-letni občinski revež Josip Kolar iz Loft pri Poljčanah in 31-letna Žena tovarniškega delavca Ivana Rekova z Malepa vrha pri Smartnem ob Paki. —c Dve nesreči. V ponedeljek je padel 18-letni sin zidarja Josip Gasperz iz Celovca v Turškem žlebu v Savinjskih planinah tako nesrečno, da si Je zlomil desno roko. V nedeljo si je 43-letni, v rudniku v Libojah nameščeni strelski mojster Franc Puanik pri padcu a kolesa zlomil levo nogo v členku. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. —c Pregled motornih voitU. V ponedeljek 12. t. m. od 15.30 dalje bo na Dečkovem trgu v Celju pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov tn avtotaksijev), za rtrugo polletje in sicer za meato Celje ter za celjaki, konjiiki. Smar-ski in gornjegraiski srez. K pregledu se pozivajo tudi lastniki novih vozil in onih vozil, ki so bila v popravilu in letos se niso bila pregledana. Iz Trbovelj — Gospodinjska ;«da v Trbovljah bo ?prejeia tudi le/tos '-4 učenk. Prosilke nai naslove prošnje na Društvo za varstvo otrok 'n mladinsko >krb v Trbovljah ter prilože prošnii spričevalo o dovršeni soUki obveznosti. Prošnie ie vlajjaii do -o. sveju-«^a. Pri sprejemu imajo prednost starejša deklete. — Jubilej Ka>iUkft tete. V nedeljo ie pro slavljala gasilska ccts pri 9v. Katarini nad Trbovljami svoi lOletni delovni jubilej. Gasilska Četa >v. Katarina *^e prav za prav lahko imenuje kmct.«.ka urasiteka četa laške gasilske iupo. Kajti njeno Maastva SS rekrutira izk'. iučno is kmečkih fantov n kmečkih trospodarjev ki *o Ustvari!1 *yO o gasiLsko četo zeoli zato. da si ohrani;o svoe imetje pred nevarnostjo }>ofcara in da se potom casileke župe izobražujejo. V četi vlada ^trotfa disciplina. *aj se je velika več;na članstva priučila pri vojakih in Četa, ki inia take člane- mora napredovati. Jubilej ^o počastili ItavUnJ sja-ilci sosednih čet in gasilstvu naklonjeno občinstvo. Uvodoma m združeni gasilski zbori eas:lvkih Čet zapeli £a*ikko himno, nato pa ie župni starešina C. i fantie od brhkih Katarinčank. ki eo tako tzvrsltno poskrbele, ds jo prireditev ros nadvse lr po kotrfals. Štev. 155 >SLUVEN5R1 NAROD«, Četrtek, 8. julija 1037. DNEVNE VESTI — Tre©vinska pogajanja s Italifro. Po*a-janla stalnega jugosloveiisikoitalijanšketfa mešanega trgovinskega odbora, ki se je sestal 28. junij« v Rimu. se nadaljujejo. O pogajanjih no ob:avljajo nobenih uradnih poročjil, pač pa italijanski tj*>k od časa do rasa poroda, da ugodno napredujejo. Glasnik« zavoda za pospeševanje zunanje trgovine piče v zadnji številki, da se bo najbrž proučila možnost povečanja izvoznih Kontingentov.ter izenačenja pogojev jn možnost konkurence za uvoz našega blaga |»od istimi poboji kakor jih uživata pri uvozu v Italiio Avstrija in Madžarska. Nadalje se bo obravnavalo vprašanje stalnega prome-»a, klirinsa in posebn h potreb glede na ? na razdelitve železniškega pomorskega in zračnega blagovnega prometa. — Premije tu zvo* jab*in za 100 k2". Premije bo izplačevala na temelju verificiranih cannskih potrdil, za katere daje i«voz nikom na razpolago potre! ne tiskovnne. (M letošnjega kontvngenla 1700 vagonov jabolk za izvoz v Nemčijo v rasu od 35. julija do St. decembra se dovoljuje za enkrat prva kvota 40.000 metrskjh stale* )*Mfc 0* carinski uvoz od 15. julija do 24. sep'em-bra s utrino 4.T»o mark za 100 kg preko obmejnih i>ostaj Kodenbach, Libau, Mittel-wald, Oderberg. Passau. Reitzenhein in Salzbcrg na temelju pismenega dovoljenja Privilegirane izvozne družbe. Vsaka pošiljka mora biti opremljena z jugo^lovenskjm f.topateio?kim potrdilom. Tzvoz jabolk, kjer Princesa korak. Zagrebškim novinarjem ie pripovedoval, kako brezobzirno so v Dalmaciji odirali filmske igralce odnosno podjetip, k; ie film izdelovalo. V Zlarinu je nek hotelir razbijal na v^o moč po eodu, bal ko so snemali prizore za zvočni film. Prosili so pa. naj neha razbijati- pa ni hotel. Zahteval ie naj mu plačajo takoj 100 Din, poiem je pa zahteval za vsakih pet minut stofak. S Petrovičem je prispela v Zagreb tudi Ita Rtna. — ?plit>ke gimnazi&tke v Ljubljani. V Ljubljano ie prispelo v torek 26 dijakinj ženske realne gimnazije v Splitu pod vodstvom profesorja g. Pera Percima in profesorice ge Rožene H ruš. Popoldne so se odpeljale na Bled, v Bohinj in Kranjsko goro. Vrnejo Fe preko Rogaške Slatine in Zagreba, ker tudi ostanejo nekaj dni. — Nastop Rančigajevih malih harmonikarjev na Polževem preložen. V nedelo so hoteli nastopiti priljubljen] Rančigajevi mali harmonikarji na Polževem, kjer je vladalo za njihov koncert že veliko zanimali ;c 'laleč po okolici. Ker 1k> pa v nedeljo svečano otvorjeno v Višnji gori prvo moderno športno kopališče na Dolenjskem, je ril n&stof) malih harmonikarjev na Polževem preložen na jesen, ko bo šolska mladina zopet zbrana in bodo lahko prišle na Folževo poslušat male harmonikarje tudi okoliške so!e. - Plezalni tečaj SPD. Alplnski odsek SPD priredi v dneh 15., 16. in 17. julija na Kamniškem sedlu in deloma tudi na Okre-šlju brezplačen plezalni tečaj za začetnike in tudi že malo izurjene plezalce. Vodila ga. bosta dva dobra plezalca Jeseničana. Vsakdo, ki ima veselje do plezanja in bi se rad naučil pravilno rabiti plezalno opremo, bo Imel v tem tečaju ugodno priliko. Od vsakega udeleženca se zahteva le, da prinese s seboj plezalnike (t. j. plezalne čevlje), po možnosti še kladivo, vrv, kline, in karabinerje. Prenočnina v koči bo brezplačna, hrano si preskrbi vsakdo sani. Oskrbnik bo tudi za nizko ceno kuhal tečajnikom hrano, ki jo prinesejo s seboj. Prijave sprejema do 14. julija opoldne osebno, po pošti ali pa telefonsko (29-63> SPD. Aleksandrova cesta 4.'I. Odhod ob vsakem vremenu bo skupen in sicer 14. julija s prvim popoldanskim kamniškim vlakom (13.45). Pričetek tečaja je v četrtek 13. julija ob 7. zjutraj na Kamniškem sedlu. — Velik uspeh naših vin na razetavl v P»rizn. Direktor e^rloške stanice v Top-čdei-u Hip. Bošnjak ie poslal beograjski Politiki« obiiino poečilo o velikem uspe_ hu naših vin na razstavi v Parizu. Francozi so kar navdušeni za naša vina. Od belih namiznih vin je dosegla najvišji uspeh mostarska žllovkav in >vugava« z otok** Visa, Med drugimi vini so Pranco. zi zelo hvalili tudi vina z-iane tvrdke Clo. tar Bovier iz Gornje Radgone, ugajal jim je pa tudi zeleni si Ivane." g. Brodarja iz Ormoža. Ti vina so dobila najboljšo oceno in najraje so jih pile Francczinje. — Kdaj b** «h»grajena železnica Varaždin —Koprivnica? Tudi Železniške proge ste grnde pfi na« na poseben način. Za železnico Varaž!in—Koprivnica so porabil; do* slej 25 milijonov. Administracija je pa kriva, da je nastal naenkrat zastoj. Komisije prihajajo na teren in ugotavljajo, da se delo še ni pričelo, ker ci kredita. Skupna komisija prometnega in poštnega ministrstva ie v torek ugotovila, da brzojavne ta telefonske proge ni mogoče položiti dokler ne bodo položene tračnice. Zdaj na vse* proci delo počiva. Po Varaždinu se že govori, da nova proga ne bo dograjena niti do konca proračunskega leta, torej do a pri ta ms. — V prepiru ubil o?e»a s sekiro. V vasi Šušnjari blizu Zagreba se ie oni dan spri 671etni kmet Ivan Horvat s svojim sinom. Med prepirom je «?:n poerabil sekiro in udaril očeta po glavi, da bi u*el očetovemu napadu. Težko ranjenega Horvata so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer je p« kmalu iedihnil. Rana sama na sebi ni bila nevarna, pač pa je nastalo zaeirup-ljenje krvi. u— Kopalni vlaki na progi L|*l»Ijaaa gl. kol. — Škofja Loka. Pričenii od 8. julija dalje vozita na progi Ljubljana gl. kol. -—Škof j a Loka kopalna vlaka št. 932 in 9*27. Odhod kopalnega vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 3" min., prihod v Skofjo Lo ko ob 13. uri 14 min. Povratek kopalnega vlaka iz škofje Loke ob 18. uri 10 min. pri-hod v Ljubljano g!, kol. ob 18. uri 48 min. Podroben vozni red je razviden na stenskih voznih redih. Kopalna vlaka vozita do prekrca dnevno redno. Cene povratnih voznih kart po znižani ceni iz Ljubljane znašajo za št. Vid Vižmarje z« 2. razred 4.50 Din.. 3. razred 3 Din., za Medno in Medvode 7.50 Din., 3. razred 5 Din. za Go-renjo Vas Reteče 2. razred 10.50 Din., 3-razred 7 Din., za Skofjo Ix>ko 2. razred 12 Din., za 3. razred 8 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včerai je deževalo v Ljubljani in Mariboru Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Splitu 3'2, v Skoplju 31, v Ljubljani 29.2. v Mariboru, ZagreLu in Sarajevu 29. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763. temperatura ie znašala 10. — Iz vlaka ukraden kovčeg. Tz vlaka Ljubljana —P>led je bil ukraden včeraj popoldne Miroslavu BenkoviiČu ročni kovčeg. V kovčegu je bi U oblek«, kuhinjski pribor in še nekaj drugih prelmetov. Benkovič je oškodovan za 1700 din. — Da je niso aretirali, bi §i bila končala življenje. Na zahtevo zagrebške polirije so aretirali v Makarskj služkinjo Katico Bradač, ki ie ukradla svojemu gospodarju 15.000 Din. Zahoteio se ji je počifentic ob morju in dolgo ie razmišljala- kako bi prišla do denarja. Končno je pa sklenila ukra si: na gospodarju. Ko je čitala poročila, da jo policija zasleduje ei je hotela končati življenje, kar bi bila tudi storila, da je niso prej aretirali. — žalostna slika bede. Blizu Sarajeva *o našli v torek pod šotorom mrtvega otroka delavca Koste Vlakca. Delavčevo družino so nedavno deložiralj in ker nima denarja, da bi bila najela drugo stanovanje, se je zatekla pod šotor. Vlaš;č ie odšel v torek s tavojo bolno ženo v mesto, da bi kaj za-s.lužl otrokom za obed, v šotoru je pa pustil lOmesečneda otroč'čka, ki ie ta čas umrl. — Cigani prodajali mast odkopane ««vi nje. Po vaseh okrog Virovitice so prodajali cigani zadnje dni svi»nj»ko mast, ki se ie zdela ljudem nekam čudna. Izkazalo se je- da je bila nekemu kmetu poginila svinja. Cigani so jo pa odkopali in nieno mast prodajali. Večinoma so jo prodali nekemu trgovcu, ki jim je dal zanjo moke in tobaka. — Afera zagTebSkega zdravnika. Za_ grebški zdravnik dr. Gruje Petrovič je bil izročen sodišču zaradi mahinaeij z naka zovaajem hrnnarine zavarovancem OTZD. Iz«nbi! je službo in moral bi se zagovarjati pred sodiščem, zdaj je pa pobegnil £ svojo prijateljico Leo Kraus. Napotil <;o je v inozemstvo. Zagrebška policija bo j»o-skrtela da ga privedejo nazaj. Iz Ljubljane —lj Posebno presenečenje bo za marsikoga ureditev novega parka za rimskim zidom ob poslopju tehnike. Ta park. ki bo Amalu v glavnem urejen, bo nekoliko dcu eačen kakor oni ob tehnišk srednji šoli. Vzdolž ob zidu je nasuta sprehajalna pot. ki se postopno dviga, tako da bodo sprehajalci imeli razgled čez zid. Park bo urejen tudi vrtnarsko zelo lepo ter vabljivo. Okolica bo z nj'm mnogo pridobila in zid sam bo prišel do veljave, dočim je bil došle i zgolj zapuščena groblja. —lj Opozorilo lastnikom orožnih listov. Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike orožnih listov, bivajoče v območju Ljubljane, da plačajo predpisano banovinsko takso na orožje za to leto in sicer do konca septembra t. 1. One, ki bi tega ne storili pravočasno, bodo zadele vse zakonite posledice. —lj JugosIovensko-češko&lova£ki ligi v Ljubljani je izročil dr. R. Krivic, advokat v Ljubljani, Din 500.— »namesto venca na grob šefa tvrdke Jugobrune d. z o. z., tekstilnih tovarn v Kranju pok. Frantiska Brune, veleindustrijalca v Plavih, neutrud-Ijivega narodnega delavca za graničarsko češtvo.«' —lj Kopalne obleke, Kamičnik, Nebotičnik. —lj Tatvine. Iz podstrešja Prelogove hiše na Dvornem trgu je tar odnesel v torek najbrž ponoči, usnjat kovčeg, v katerem je bilo 9 okenskih za štorov, I7 parov rjavih čevljev in več drugega blaga. Lastnik Kari Prelog ima nad ?000 din Škode. Iz stanovanja Pavle fcul>ertnve na Naj>o]eo-noyem brgn je nekdo uikradel c» zlatih prstanov, dve broši. damsko verižico, dve uri in zlato zapestnico, v skupni vrebiosti 2">00 din. Mariji Gumizeljevi v Gosposki ulk-i 10, je nek brezpoielncj ukradel iz stanovanja zlato zapestno uro, vredno 800 din. Na kopališču na Liubljanifi se je drzen tat polastil pok roma ne moške ure, lna| Cirila Čudna. Tatvine je osumljen okrog 2.") let star postopač, ki ne je ohlečen sukal okro^ kabin. \" sranovan'e Franca Kalčiča v Dravljafa pa je \ lomil v torek znan potepuh in mu odnesi denarnico s 400 din in -poitno obleko. Kalčič je oškodovan za 1000 din. SOKOL — Življenjska sila sokolske ideje se bo manifestirala v nedeljo tudi pri javnem telovadnem nastopu Sokolskega društva Ljub-Ijana-štepanja vas. Društvo priredi javni telovadni nastop vseh oddelkov na svojem letnem telovad:šču ob Sokolskem domu pod zelenim, senčnim Golovcem. Vsi oddelki se doSro zavedajo, da se morajo ob tej priliki še posebno i/kazati ter dokazati* kako živo je ukoreninjena so-kol&ka misel v Štepanji vasi in da društvo dela s tem večjo vnemo, čim bolj ga ov:rajo razmere. Ljubljančani so znali zmerom pravilno ceniti delo vrlih štepanjskih Sokolov — društvo uspešno deluje že od I. 1911 — in vselej so z veseljem v lepem številu obiskovali njegove prireditve. Zato prireditelji pričakujejo tudi zdaj, da bo nedel sfca prireditev dosegla popoln vsestranski uspeh. Telovadni nastop se začne ob 16. Po telovadbi bo Se prirejena prijetna sokolska veselica. — SokoKki zlet v Dubrovniku odgođen. V drugi polovici julija bi moral biti v Dubrovniku sokolski zlet, na katerem bi našlo pilo okrog 8.000 telovadcev. Iz tehničnih razlogov pa je bi] zjet odgođen na prihod-nie leto, ko začno graditi velik sokolski stadion pri Dubrovniku. Pete*, t. ImUja. 12.00: Is nalih krajev in gajev (ploice). — 12.45: Vreme, poročila. — 1&00: Ca*., spored, obvestila. — 13.15: Sirom Jugoslavije! (igra radijski orkester). — 14: Vreme, borza. — 19.00: č'as, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura: Lju-bomir Nedič kot književni kritik (dr. Ksenija Atanasijevič) Bgd. — 20.00: Udoviče-va in Lan setova (plošče). — 20.10: Kmečka žena (gdč. Kristina Hafnerjeva). — 20.30: Konrert veselih pesmi in arij, poje gospa Pavla LovSetova. pri klavirju g. prof. M-Lipovsek, vmes koncert radijskega orkestra. — 22.00: Cas. vreme, poročila, »pored. — 22.15: Angleške plošče. — Konec ob 23. Sobota, 10. julija. 12: Plošče vesele se bodo vrtele, druga za drugo bodo hitele. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče vesele se bodo vrtele, dru^*-za drugo bodo hitele. — 14«K>: Vreme. — 18.00: Pevski seks!et >MladosU. — 1S.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura; Naša dramska literatura v zagrebškem gledališču v letu 1936-37 (K. Mesaric) Zgb. — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prenos sin-foničnega koncerta iz Dobrne. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.t.*>: Pisan drobiž, pa kar vse navzkriž (plošče). — Konec ob 23. uri. Pod mojim varstvom lahfco mirno čita! Koža je odporna, če jo krepi NTVEA. Bomo NIVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno por javi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ete odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEO, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna NIVEA vsebuje EITCERIT, ki krepi koto. »•Udari« ali se bojiš?14 Včeraj je bilo na živinskem sejmu nekoliko živahnejše, ker je košnja Ze minila Ljubljana, S. julija Ljubljančani so res velemescani: samo pomislite, kako silno se zanimajo za vse mestne pojave, n. pr. za karambole, spopade psov na cestah, golobe na frančiškanski cerkvi, da o drugih manifestacijah ljub-ljanskega velemestneg-a življenja niti ne govorimo. Ne zanimajo se pa za kmečko življenje, zato jim ne pride nikdar na misel, da bi n. pr. kdaj Ali pogledat na živinski sejem pii klavnici. Ne zanimajo se za cene živine, kakor da jim je vseeno, po čem je meso. življenje na sejmih se jim zdi morda preveč stvarno, brez vsa-ttga čara poezije. Kaj bi naj meSČan iskal na živinskem sejmu? Krav ne kupuje, vole prepušča mesarjem, za prašičerejo se ne zanima, konj pa tudi že kmalu v Ljvb.jani ne bomo poznali, ker smo pač veemes^ani. Zato tiste vrste meščanov ki se zanimajo za vse druge pojave našega ^javnega življenja < medtem, ko poslovni ljudje otipavajo živino na sejmu, sede v Zvezdi in razpravljajo o velikih \-ora5c je jngO* slovenska koledarska ekipa. t^esto'eea iz osmih mož. vrnila s prve etape vožnje Beograd-—.Sofija in že spet. je ona __ seveda v nekoliko pred m tračen i izostavi — na bat-gaankfll tleh. Ker je konkiw«tiea v današnji mednarodni vu/.nji dokaj drujraena od miuiile, se je naša kolnsarsika /vera jh> zadnjih izkušnjah odločila, lahko računa, da bolo boljše sestopali jogoeler venske harvv proti Bolgarom. Turkom in Komunom. Današnjo našo ekijK> serdavlja-jns Gartner, Prosinek, Cirgac-, Havidovič; ko;, poedinee ]>& jg bil potd.in še Oninu. Kakšno nalogo pa imajo ti fantjeV Prevoziti morajo v štirih etapah 650 km dajgt progo iz Sofije v Varno (obsežno mesto Crnejra morja). Da ho ta vožnja '/elo težka in naporna, je sklepati že po tem, da po bolgarske ceste, v zelo slabem stanju, ta taikoj v prvi etapi, ki se pričenja danes, bodo dirkači imeli opravka z napeto str- mino Bonia Planino. ki >e skozi 18 dolgih predorov vije v 15 km do 2400 m višine, nakar *e v nevarnih serpentinah 8f»et spušča v dolin«. — Takšodo težave naših et a par jer. X« fJrires lahko računamo, da 1h> Tern iHcprijftnoatim ko^.aa} si je tn dirkač rwd.r.il dovoli izkušenj v gorskih terenih na lanske«! »Tour de France*. Kako ]*a bodo ostali štirje voziti, to Ik> poka7.1l rerulfa* celotne vožnje, "m^m* be vredno je. da medtem ko j- naša ekipu ta vožnjo Beograd ^«»fija pred prirem in i lilirfiem fetovi«rii blizu He«icrrada. jo Kila aniaj tako nepričakovano poklieana. da n1 mo«rtrl n. pr. Oartner opraviti niti najnujnejših opravkov. In ra/lika vožnje? P,no-grad ' Selija J**o km- Rerlja—Vatna •! km! ?.al, da ne moremo na*im pnortnikoan poročati podrobneje potek relotne rofrt.t*! Iz Ljutomera __ Propagandne pla>a|ne tekme. \ • •-ljo «0 se Ljutomerčani udeležili 1 tropa• ^raudnih plavalnih tekem v Murski Solioli. Tekmovalo se je v sledečih disciplinah: L Cravel: Vrstni red zmagovalcev je bil nn-slednji: 1. iohrijelčič M. .Murska Sobota) i\ Mesaric 1). (Murska iHvbota) 3. (iolar M. J Ljutomer). II. 1'rnno plavanje: C Kitkovee f. (Ljatonur), 2. OahrijeMHč M. (MurokaSo- l»ota\ ,'J. Marini: J. (Ljutomt-r). III. Hrbtno plavanje. 1. Kuhar I. (Ljutomer), 2. Gabi jelčič (Miirtka Sobota). IV. 2em*Wa štafeta: Tekmoval edino Ljutomer. Pri tej priliki kazal uspešno delo Čete v telovadnici 6ca /itno. Telovadne točke so l»ile zelo lepa, nastopilo je tudi mno. Zdravo; — V nedelj« v Veržej! Sokol v \'eržej-u l»o imel 11. t. m. oh ML uri svoj letni telovadni nastop pred dvorano br. ITedžet-a. Gostoljubni Ver/ejeani van vabijo. Pridite! — - Nenadna smrt v hlevu. Ko ie posont-niik Prol^i \% ZefMiveev r»okladal živini. f*e jf» odveza! petletni bik. se zakadil v sro-spodarra in ira tiščal v rdeno, da mu je polomil rebra. Eno rebro *e je Probetn e^-lo anMldilo v pljuča. Probst se je ztrnHil in izdihnil. Fiilo mu je 70 let. DOBRA KIHARICA — Kaj iščeš po kuharski knjigi, ko je pa jed že kuhana? — Iščejn, kako se ta jed Imenuje. Za Vaš denar plačamo 8% obresti in Vam nudimo zemljiško knjižno pnpilarno varno kritje! V poštev pridejo zneski od 2*50.000 Din dalje. — Sprejmemo tudi vloge likvidnih zavodov v polni vrednosti. Cenjene ponudbe z navedbo višine zneska na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Pupilarna naložba«. MALI OGLAS Beseda 50 par. daven poaebej. HreJdlci, izjave oeseda Din davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za mate oglase ne priznamo. Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRAKTIKANTKO trgovsko naobraženo in za* biopn^ke za vso državo takoj sprejmemo. Ponudbe z znamko za odgovor pod rlnterpro-metc. 1766 KLIŠEJE [V «• » [ . "At - "*t JUGOGUAHKA. L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseći enakega, učinka, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog Je neomejen. Časopis pride r vsako niso In govori dnevno desettlsooem fltateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Jo naju*pe*nejaa Investicija, kl prinosa korist trgovcu in Stran 3 »eLOTIMBKI MAlODc, muli, t, jrftfa SMS. Ste*. 153 Gospodarite drugače z občinsko imovino Rdeča hiša na Poljanski cesti — majhen primer vzornega gospodarstva Ljubljana, 8. julija Že večkrat smo imeli priliko slišati sla-vospeve sedanji občanski upravi in njenemu vzornemu gospodarstvu. 2al obstoja ta vzor samo na papirju in je realna stran te zadeve čisto drugačna. Vzemimo za primer samo upravo rdeče hiše na Poljanski cesti. Vsak pameten in trezen lastnik ene ali večjega števila hiš bo gledal na to, da bo radi čim večjega donosa na najemnini znižal upravne stroške na čim manjši znesek in določil takšne najemnine za stanovanja, da bodo v skladu z vrednostjo in porabno-atjo stanovanj in v skladu s cenami sličnih stanovanj v istem kraju. Gledal bo pa tudi na to, da bodo stanovanja v redu in vredna plačila, ki gra od najemnikov zahteva. Visoke m pretirane najemnine nihče rad ne plačuje. Mesec ali dva plača, potem odpove in stanovanje čaka na novega najemnika po več mesecev, da raznih peri-petij z lahkomiselnimi najemniki, ki jim je višina najemnine iz gotovih ozirov postranska stvar, niti ne omenjam. Kako je v tem pogledu z rdečo hišo? Stanovalci v tej hiši se lahko ponašajo, da imajo kar dva hišnika, ki staneta mestno občino po vrednosti brezplačnih stanovanj, brezplačne uporabe elektrike itd. letno svojih 18.000 din. Kakšno delo opravljata? Pospravljati morata 3 dvorišča in nekaj hodnikov, zvečer prižgeta in ugasneta 10 svetilk in zakleneta 10 veznih vrat ter razneseta dva- do trikrat na leto strankam kakšno okrožnico. To je delo dveh hišnikov in to ogromno delo je skozi 6 do 7 let, kar hiša stoji, vedno in z lahkoto opravljal en hišnik in odkidaval poleg tega še sneg s hodnikov, kar pa opravljajo v času dveh hišnikov mestni delavci! Sele sedanja občinska uprava je začutila potrebo po dveh hišnikih in določila za hišnika še eno stanovanje, krasno dvosobno visokopiitlično stanovanje v vrednosti blizu 900 din. Lepa plača za takšno delo — pa lahko izplačljiva, ko gre iz žepov najemnikov — brez privoljenja in potrebe seveda! Najlepše je pa to. da morajo najemniki kljub temu sami pometati stopnišča in veže in stopnice, oziroma plačevati okrog: din 1.100 mesečno dvema ženskama, da opravljata to delo. To je gotovo obzirnost prve vrste, ki jo kaže občina do svojih najemnikov, ki so vsi srednjih in slabo plačanih slojev in ki plačujejo danes za svoja stanovanja tako visoke najemni* ne, da jih smemo mirne vesti prišteti med najvišje v Ljubljani. Stranke se pritožujejo, prosijo za znižanje najemnine in ko ničesar ne dosežejo, se izselijo. Da pomeni vselitev vsake nove stranke za gospodarja strošek, ni treba posebej poudarjati. Stanovanja stoje prazna, zlasti trisobna, ki so imela do najnovejšega Časa ceno mesečnih nad din 1.500 —! ! ! Za tri sobe z najpreprostejšo kopalnico in predsobo — ali ni to oderuško, negospodarsko in nesocialno ? ? Ko so bila Že dolgo prazna so znižali najemnino za nezasedena trisobna stanovanja na din 1.100 in din 950 — šele sedaj, ko nI reflektanta zanje! Stanovanja so še vedno prazna In mestna blagajna je tudi brez najemnine za ta stanovanja! Tudi manjša stanovanja so draga. Dvosobno stanovanje s primitivno kopalnico, neobložena in groba cementna tla, brez »luksuza«, stane nad 800 dtn mesečno, tudi v 3. in 4. nadstropju hiše, ki nima dvigala! Na oknih vise zastori, zbiti in razcefrani kakor »turške fanec, stopnišča so popisana z najizbranejšimi besedami in risbami (avtorji so redni vsakodnevni obiskovalci strank, ki jih dva hišnika nikoli ne vidita), ki zlasti na moralo otrok strašno dobro vplivajo. Vzorna uprava pa ne gane rok! Ni kredita! Za dva hišnika je denar, za takšne stvari ga ni! Ali smatra mestna uprava, da stranke v njenih hišah tako lahko žive, ali pa smatra rdečo hišo za mestno ubožnico? Namestite hišnika, ki mu ne bo treba opravljati dveh ali več poklicev, pa ne bo imel eno dopoldne česa delati — popoldne mu bo gotovo dolgčas —, prihranke pa uporabite pri znižanju najemnine, da ne bodo stala stanovanja prazna in da ne boste imeli zaostankov v najemnini, ki ste jih črtali že za lepe desettisočake. Tako se z občinsko imnovino ne gospodari in so pri takem gospodarstvu interesi najemnikov in ljubljanskih občanov postali kar identični! Iz življenja rudarjev na jugu Kaj se je obravnavalo na kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije v Beogradu Trbovlje, 6. julija Zadnja leta se je mn»go govorilo in pisalo o težkem položaju rudarjev v rudnikih na juga naše države. Naši brezposelni rudarji, ki so v teh rudnikih iskali dela, so se ami prepričali, da so tako živ. ljenjske prilike, kakor delovne razmere tam pod vsako kritiko in da je našemu reda in ugodnejših razmer vajenemu ru-dnrju obstanek in življenje v teh rudnikih skoraj nemogoče. Krivda, da so so. ci jalne in delovne kakor stanovanjske razmere v teh rudnikih še neurejene, je v tem, ker zaposlujejo ti rudniki večinoma sezonske delavce, t. j. okoliške kmete, ki niso navezani zgolj na zaslužek pri rudniku, niti na stanovanja nitj ne re~ flektirajo na socijalno zavarovanje, s čimer podjetja mnogo prihranijo na socijalnih izdatkih. Na drugi strani pa tudi delavske strokovne organizacije na jugu naše države še niso tako razvite, da bi lahko delavstvu izvojevale one socijalne pridobitve, kti jih uživa naše delavstvo. T:last Ščiti pravice delavcev za molitve delavskih zaupnikov, zlasti pa da zaščiti pravice delavstva za sindikalno or-gantaaoijo. mead. Pristope oblasti naj predpišejo mi-aknatoe nmende v smislu tozadevne uredbe, ki naj bodo enake v vseh rudnikih in topilnicah in pri izslednih rudarskih de-Hh. Minimalne mezde naj bi znašale: za 1 udarJa-fcopafla SO din, sa kopadkega vajenca 40 din, za voanča 30 din, za pro-fesijonaliste do 3 let službe po 40 din, preko 3 let 50 din, za vajence pa 20 din. Te mezde morajo biti zajamčene tudi za delo na akordu. DtaJje se v resoluciji govori o težkem položaju rudarskih delavcev ki o postopanju rudarskih podjetij z njimi, kar je dalo povod za težke stavke V preteklem letu. Z novimi kolektivnimi pogodbami ae je to težko stanje nekoliko popravilo, vendar pa dokčb teh pogodb nekateri rudniki ne upoštevajo, zlasti ne s strani rudnika v Ravni Refci; akordi se nepravilno odrejajo, kazni se izrekajo proti službenim predpisom odnosno službenemu redu, na mnogih rudnikih pa se ne upoštevajo zakonite pravice delavskih zaupnikov, dočim se intervencije organizacij povsem ignorirajo. Resolucija zaključuje a pozivom, da je treba spoštovati v^e predpise kolektivnih pogodb in zakonito delavsko zaščito, ker le s tem bo zaiam-čen napredek rudarstva v obče. živi torpedi na Japonskem Prijavilo m je 6000 prostovoljcev, ki U M dan faMtreliti smrti v narobe Japonska zna imenitno kovati dobiček iz neurejenih evropsltih razmer, da pnV pripravi v trenutku, ko se svet najmanj —jasa za njo, drugim velesilam neprijetna presenečen ja. Japonci se drže načela: Imeti zavTOvan hrbet na severu m prodirati proti jugu. Japonci prodirajo proti jugu v znamenju osvajanja petrolejskih, vrelcev, ki jih Japonski manjka in ki so torej njena Ahilova peta. Zato jih razmere same silijo prodirati proti hciandske-mu Borneu, Sumatra in Javi. To je nekakšna japonska petletka pomorske oborožitve, ki je obenem odgovor na tekmovanje v oboroževanju Anglije in Amerike. Moderno in modernizirano japonsko bro-dovje je že doseglo 822.224 ton. Letni proračun 658,000,000 jen, določen seimo za mornarico, je bil povišan za celo miljardo jen. Program obsega zgraditev dveh linijskih la^ij po 50.000 ton, ki bosta najmogočnejši vejni ladji sveta, oboroženi s 406 mm topovi, dočim projektira Anglija zgraditev linijskih ladij samo po 35-000 ton, izmed katerih sta »Prince of VVales« in »King Gecrge« že v ladjedelnicah. To pa ni edino presenečenje, kajti Japonska uresničuje tudi najnevarnejšo koalicijo piot: človeštvu, kakršno si sploh moremo m'sliti. Japanci namreč skeraj sploh izključuje]: strategijo iz pomorskih bitk in se zanašajo samo na svoje tehnike, bolje Teoeno na svoje žive torpede, ki smo o njih že večkrat pisali. Zadnje čase so pa vesti o tem naenkrat utihnile kakor o izumu, ki je plod bujne človeške domišljije. Evropska javnost ve o japonskih živih torpedih razmeroma mak). Vemo samo, da je živ torpedo dolg 7.50 m s centralnim premerom 1.30 m in da ga poganja močan motor. V vsakem torpedu sta dva moža. Njuna naloga je voditi torpedo varno do cilja. Cim je pa cilj dosežen, odleti ta s torpedom vred v zrak. Temu kratkemu poročilu je sledila pri-pomfea. ki pa jasneje kaze značaj Japoncev, kakor še tako obširna in temeljita psihološka razglabljanja. 6.000 prostovoljcev se je javilo za žive torpede in vsi so častniki vojne mornarice. Potem je nastal molk in glavni štabi tujih pomorskih sil so si oddahnili. Pozabili so na male Ja-pončke, na male >Japs< iz arzenala v Nagasaki in na njihov strašni izum, ki bi izpostavljal cele eskar*riie na milost drznim poedincem, pripravljenim vsak hip umreti za domovino najstrašnejše smrti. V deželi vzhajajočega solnca pa življenje nima nobene vrednosti, če gre za veličino države. To pot se je prijavilo 6.000 prostovo^j-cer, jutri se jih pa prijavi 100.000, če bo treba. In vendar je bisa ta trenutna tanna resničen mSr pred nevihto, kajti Japonci z vso vnemo izpopolnjujejo sistem SSOjfc Živih torpedov. Nihče ne ve, kako so ti torpedi konstruirani, toda v mikadovi državi govori o njih delavec menanflt v detovnici, govori pa tudi kmet, ko obdeluje stoj« skromno riževo pije. Samo japonski tisk ne piše o živih torpedih, češ, da o rgfih. ničesar ne ve. Toda vohunska skižtoa drugih velesil je že sporočila svojim a**mrrahte-tam, da je japonska adnriraliteta opustila teorijo in da zdaj praktično preizkusa pomen tega izuma, ki lahko v hipu izpreme-ni vso pomorsko strategijo. Treba bi bilo prepričati skeptike in s poskusom dokazati z računi utemeljene nade. Po tem sklepu so odvlekli na širno morje bVizu Nagasake staro vojno *sdjo, določeno za demontažo. Potem so pa prostovoljci žrebali. Slutnje skeptikov so se deloma uresničile. Izstrelili so prvi žtv torpedo z dvema prostovoljcema in izginil je v oceanu, ne da bi doeegel svoj cilj. Drugi torpedo je eksplodiral sredi poti do cilja, šele tretji je zadel ladjo m jo pognal V zrak. Poskus je zahteval življenje šestih prostovoljcev. P\> prvih poskusili so nad svojimi načrti in diagrami sklonjeni in-ženjerji preiskali vzrok tega polovičnega neuspeha. Zakaj je samo en torpedo dosegel cilj? Afi je bila napaka v materijalu ali pa oba mehanika duševno nista bila na višku? In Japonci bi ne fcdH Japonci, če bi ne biH sklenili nadaljevati svojega dela na izpopolnitvi žSvih torpedov. Delali bodo še z večjo vnemo m novi preeto-voJjci so že pripravljeni žrtvovati življenje za napredek svoje domovin*. O ten za nase pojme strahotnih poskusih poroča ameriški rKrvinar Fred Nottam. Ne mislim na torpedo, pravi, n4ti na moč eksplozije, nasprotno, vidnrn samo strahoten pojav — dolge jeklene nestvore z njihovimi stolpiči in žolte obraze sklonjene čez krov in opazujoč svetle torpede. Slišim ostra povelja in mislim sd samega sebe v kefci onega tistih mož, ki se po zadnjem pogledu okrog sebe na vse, kar živi, stlačita skozi odprtino dolge jeklene rakete med aparate in ročaje, da ju v naslednjem hipu izstrele smrti v žrelo. Ti prostovoljni obsojenci so bih vendar ljudje, kepe živcev m mesa, v žepih svojih Ufr.iform so imeli morda zmečka prtredih do krtnea leta 1936 3,500-000 trm železa m medi. Pridobivanje kovin je zme-hanizirano na 90» V SredSAče kamg^ndske obtasti, ki meri 4T1.000 kvadratnih kfVv-metrov, je m^^t/r* Karag»nda. Xa*#-aV> js v aanertSkem tempa **redi puščave in šteje Že nad 100.000 preriivalcev, pa se vedno nairašča. Po sžranrfci progi >e, zverano s torkestansko .«^bir^ko železnico, ima pa tudi več zračnfti zveK. -----------———a— Originalna razstava fotografi) PVlen na^jorj znanm pajrislcm fotografov je I* Manuel. Njegove fotografije re-pKKhTcirajo skoraj vae francoske revtje. Manuel je tudi najbolj prH^ibr>n fotograf visoke pariške dražbe ta. v umetniškem svetu uživa vefflc sloves. Letos Je priredrl originalno razstarco svojm zadnjih del. Prednja leta je r«z?*arvrjsi navailno samo portrete slavnih mož iz javnega m tsnet-mdkega življenja. Letos je pa presenetil javnost s tem, da je razstavil naanestu porhreibov fotografije najraaličnejftfh prizorov iz pouličnega Življenja ali samotnih krajev ter drruge fotografije, ki ae na prvi pogled prav nič ne razlikujejo od rast-ftavljenih del na drugam fotografsldh razstavah. Toda vsaka fotografija je opremljena z besedilom tega ati one^a «tevnega pisatelja, ki kratko pc^^, knicAen vtis je napravila, nanj dolična fotograf^Ja. Neksjteri komentarji Mianuelovlh fotografij so tudi dutnoviti. Tako je napisal Michel Georges pod fotografijo kAJvarni-ške tera~e: __ A*i mistoB, da bo nsAet ta a*tor kakšno pojasnilo aa to fotograrV*? — Stavim, da ne. — Dobro. Dobil si stavo. Mamielova razstava fotn^rafij vzbuja velflco zanimanje Parfcfcacnov, vendar pa ne tolfke. kakor jo zasluži. Pretežna večina obiskovalcev prebira z večjim veseljem besedila pod fotografijami kakor pa gleda fotngracfije same. Besedila so naroreft napisali skoraj vsi zdaj sloveči francoski pi=atelji. O francoskih pisateljih pa itak vemo. dn se ra?annejo na dnbro reklamo. — Izraz »tepec« je najbrž ušel obtožencu mimogrede, kaj ne? — Ne, g<*nod sodnik, nasprotno, Obtoženec me je poprej dobri dve manuti gie-dal ,kakor da me hoče oceniti. Andre Armandy: 32 Princesa Sytnianoua R om R e — Razumem, — je odgovoril Bourjai poslavljajoč se v duhu od napitnine. — Kam želite da pošljem prtljago? Robert de Bran cel in je zardel manj nad svojim nerodnim položajem, nego na tem, da ga mora odkriti svojemu bivšemu tovarišu iz vojne. Toda za svojo bojazen je bil oškodovan. — Storite po svoji volji, — je dejal Caata-loube prijazno. — Sicer pa, kaj so cene v Madi-sonu res tako pretirane? Bourjai mu je povedal, kakšne so cene m Can-taloaibu se niso zdele pretirane. — Eh, dobro, to se md zdi sprejemljivo. Kar pojdiva, da nama ne bo treba iskati drugega hotela. Potisnil je Brancelina v avtobus? Bourja3 je urno naložb prtljago in skoča k šoferju. __ Ko je ostal s svojim tovarišem sam, je bil rtobert de Brancelin v hudi zadregi. — Glejte, adaj sem povzročil izdatke, ki se ni- kakor ne ujemajo z vašim proračunom, — je dejal. — Dragi moj, — je odgovoril Cantaloubc. — če smo se zato odločili, je najbolj nevarno udaviti se na pol poti. Stiki, ki jih lahko na vezete v Madisonu, odtehtajo cene v tem hotelu. Ali pa se morda že bojite ... da bi nevesta ne bila prelepa? Drugič po njunem prihodu je Roben de Brancelin zardel. — Šaiil sem se, — je prfipomni! Caautaloube smeje, -— in potem, če pretehtam vse razloge, bi se ne hotel upirati usodi, vodeči naju tja. Ali vam je bil ta Bourjai udan? — Udan mi je bil kakor pes. — Torej ni nobenega povoda, da bi vam ne bH več udan. Kakšen človek je to? — Sami ste se lahko pi«prieaHt da je precej trmast in drzen... — Mfeiim glede ... morale? Nekateri spomini so vgbudtti v Brancefiou nasmeh. — Njegov* načela — če jfti sploh kaj ima, niso taka, da bi ga mogla ovirati. Če se prebije skozi življenje — to je posledka njegovega klatenja po kolonijah, — mu ni mnogo ležeče na tam, kako se prebije. Njegova vzgoja ni bfla posebno dobra, toda v bistvu je fant dober... V splošnem torej malo Mota? — Ne. Morda, bm morale, toda njegov« na, moralnost Je povsem naravna... Kako bi to re- kel ?... Tako preprosta, da vas s tem razoroži. Nobene preračunljivosti ni v njegovem nehamju. Da doseže sivoj cilj. seže po najbližjem sredstvu, I ne da bi ga izbiral ali presojal. Morda bi mu lahko kaj očital, toda nikoli mu nisem mogel c^dreci spoštovanja. — In pri vsem tem dobrega značaja? — Imeniten dečko, vedno zdravega humorja, nasmejane filozofije ter pripravljen z dušo m telesom služiti tistemu, ki si ga je izbral iz razlogov, ki jih priznava sam sebi Sicer je pa itak vpričo vas dejal, da ima svojo giavo. — Kaj pa denar? — Če ima rad denar, je to manj za denar sam kakor za gmotno ugoditev, ki mu jo more nuditi. — Koristol jubje ? — To je preveč rečeno. Ima skomine tistih, ki so jim bile v žavtjenju redko i^jomjene. — Imenitno, — je menfi Cautaloube m si pomol roke. — Ali vas smem vprašati zakaj ste tako zadovoljni? Cantaloube je malo pomislil, potem je pa odgovoril: —Dragi moj, ne smete pozabiti, da je za uspeh vaših načrtov potrebno. da imate vedno pri rokah nekoga, ki vam je udan in v tem po. gleda je vbš Bourjai nepreplaotjiv. Drancebn se je ustraal. — Pa menda ffrpEf ne mislite odkriti mu... Beseda mu ni hotela iz ust. S porogljivo dobro- srčnostjo je Cantaloube izgovor^ njegovo mtoel: — Kar povejte kar mislite: odkriti mu najme zadeve. Vražja storeia! Mislil sem, da ste bolje oboroženi proti predsodkom. Da, mislim na to, ali bi ne kazalo vaeti tega fanta v družbo aM pa vsaj izraibćti ga. — Torej bi mu morail poiznati.. • Cantalocibe se je zasmejal. — Že zopet! će sodim po njegovi mentaliteti, ki 3te mi jo opisali, bo vaš Bourjai to dobro razumel m pomagal naima bo kolikor bo v njegovih močeh. Sicer če vse dobro rn-emisliva... Potrkal je s prstom na okence in pozval a tam Šoferja, naj ustavi. Pojdite mado na izprehod po obali des Etats Unis in ne hodke v Madison do obeda. Dotlej bom že vse uredil m prihranjene vam bodo formalnosti ob prihodu. Brancelin je melanholično ubogal, avtobus s Cantaioubom je pa odpeljal naprej. Komaj je ob določeni uri Brancelin vstop« v hotelsko vežo m povedal svoje ime, že je prihi. tel ravnatelj: — Velika čast, gospod grof. 2al vam mamo mogti rezervirati sobe v prvem nadstropju, ker je vse zasedeno. Vaš apertemenrt je v dtugem nadstropji poleg vašega gospoda prijatelja. Toda dvigata^.. Poleg tega imajo pa vase sobane §e to prednost, da segajo nad tribuno in iz njih boste imeli razgled naravnost na morje. Drsnem st upati, da boste zadovoljni... ^MaHS JoflPl SHBBBflB ** 2s- }vIbB0QDQ uNBhBOC ran MmB «• £a i%aaro sa hsvhu «h» •*• \^^** v^i***« ^~ .▼^ ▼ *^^»^^^^»»