247. številka. Ljubljana, nedeljo 26. oktobra. VI. leto, 187H. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vcak dan, iivzeoiai ponedeljke m dneve po prMtnikiH, tei > |Ui yo poall .••.♦jODj*^ za av%tro-ogar»Ka đa*«ie m <■».-, >.< ib gold.. poi !et;» 8 got« , sa četrt leta 4 pold. — Za Ljubljano ore* požiljania na ci jii .t o .et<> 13 K°;ti-. sa Sefttt teta 3 golo, 30 kr., ** «n meuoc I fold. 10 kr. Za pošiljanje U dom is radona 10 kraje, m mesee, 30 kr. za eetrt teta. — Za tujs de*sle m iglo leto 20 golot, aa po) leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake volja znižana ceua in sicer: Za Ljubljano ia četrt le«a 2 gold. 50 kr.. pa poatl prejemati r.a četrt teta 3 gold. —' Za oznanila se plačuje od cetirl-sum&e potit« vrste 6 kr. 6e ae osoaoJlo enkrat iteJsa, 5 kr. 6t m dvakrat .r/»* vojni minister je v palačo Bourbon nastavil vojake, ker se boji „rogo-viljenja" levice, na kateri pa noben pameten Človek ne misli. Komisija, ki ima redigirati poročilo ustanovitvi monarhije, je to poročilo izvršila. General Changarnier ga bo s 150 podpisi v zbornico prinesel. Več civilnih in vojaških notabilitet bonapartistične st>auke je bilo pri Mac-Mahonu, da bi ga pregovorili, naj si da oblast podaljšati: a predsednik jim je odgovoril, da je njegova stvar enaka z ono, katera mu je 24. maja oblast izročila. Jules Simon je v zboru republikanske levice izjavil, da so fu/.ijonisti v manjšini, in da so omahujoči poslanci. Mesec novembra bo poln resnih dogodjajev ; bati seje Btrašne državljanske vojske, kajti vsi častniki gori do poveljnikov so republikanskega mišljenja. Mac-Mahon svetuje, naj se zbornica prej ko moč odpre, da se prebivalstvo na deželi ne bo moglo za upor pripravljati. Kor papeških zuvavov se bo v novo sklical , in bo Chain-bordova garda proti nevolji ljudstva. Sklenilo se je, da se ministerstvo ne spremeni. K iiiizuinovvj pravdi priča general Soleille nij mogel zarad bolezni priti. Njegov generalstabov cbef izjavlja, da je general Soleille porabo municije do 16. avgusta Ba zaiuu naznanil, ta pa se je, ker je bila mu ničija že do polovice porabljena, pomanjkanja bal. Lebrun izjavlja, da se je več povelj dalo, o katerih generalštab nij vedel, zato smeš-njave.^ Š)nii banditi pod vodstvom župnika Feliksa so bili pri Pradesu v Kataloniji tepeni od Maturanove kolone. Drugi dan je kolona natepla bando Cercos, pozneje pa ste jo Tristanovo in Miretove bande napale in v beg zapodile. Maturana je zginil. Kakor itatijtinski listi pravijo,^ bode Šel jezuvitovski generalat na Malto. — Škotje so vatikan vprašali, kaj naj store, ako si bo ljudstvo samo župnike volilo. Prtttflct* kraljevič se poda, kakor govore, se svojo soprogo početkom januarija v St. Peterburg, da bo navzoč pri poroki vojvode ediuburgskega z veliko kueginjo Marijo, ki bo 7. jati. — Sodnijski dvor za cerkvene zadeve stopi 20. oktobra skupaj, in bo imel najprvo obravuavauje zoper nadškofa Ledo chovskega, kateri bo odstavljen. Vlada bo natisnila italijanski original papeževega lista Iz Draždan na Stt&krm se je pri mest nem svetovalstvu enoglasno sklenilo , da se pošlje nemškemu cesarju zahvalno pismo, za dejanje, ki zagotavlja zmago pravice nad samosilnim duhovenstvom. Dopisi. Iz feknric* l^oke 24. oktobra. |Izv. dop.| Izid volitve v Loki Vam je telegrafično znan; dobil je Supan 22, Gosta IS, Zarnik l sam glas. — Ta brezznačajna, sramotna volitev godila se je takole: Volitev bila je razpisana ,.Anfang Ji Uhr, Schluss der Stim-menabgebung um 10 Uhr." Ali že ob 9. uri in 25 minut (natanko) se je zaključila. G. GuBelj in nekoliko Zarnikovih volilcev je prišlo v volilno sobo, pa nijso jim hoteli več glasov vzeti. Protestovali bo, ali vse nič nij pomagalo. Komisar .Tagrič, ta ničla, in njegovi možje, ki jih je on izvolil v komisijo, sklenili so, da je skleneno, akoravno so drugi v komisiji zoper to glasovali, nič nij pomagalo, tudi tj. 45 ne, na katerega so se skli-avali. Tako nij moglo glasovati kakih 14 volilcev za Zamika. Da pa bi bil dobil Zarnik tako malo glasov, je uzrok tudi brez-značajnost in sleparija nekaterih hinavcev, ki so do zadnjega trdili, za Zamika glasovati, a so na skrivnem vladnemu pritisku udali se in celo delali za Snpana in podpisovali ljudem na liste „Suppan". Tako posebno Avg. Deisinger. G. Guselju je pokazal učitelj Sadar prejšnji večer, ko mu je rekel, da pač gotovo ostane mož beseda in voli, in tudi druge učitelje pripravi, da volijo za napredek in šolo vnetega dr. Zamika, pokazal mu je ta „učitelj" svoj volilni list z napisom Zar-uikovim, a pri volitvi je oddal on volilni list — za Supana. Tako tudi drugi. Kje bo dobili po dva lista, tega ne vem. Najbrž so bili od vlade naučeni, naj binavčujejo. Z odkritim protivnikom je lehko bojevati, ali s tacim, ki se hinavsko boruje, je bojevanje ostudno. Ločani ro s tem pokazali, da ucmajo nobenega značaja, z malo izjemo, pokazali pa tudi, da nobene politične zavesti, izobraženosti, dosta jih je pa tudi pokazalo nesramnost in da so „figa mož". Voditi se dajo takim uradnikom, čez katere malo prej strašno zabavljajo o nesposobnosti, kakor se ravno vidi pri Jagriču, kateri volitve vodi, a glavne volilne postave ne pozna. ProteBtovali so naši zoper volitev. Iz I,»žu na Notranjskem 23. okt. |Izv. dop.] DencB smo volili poslanca v državni zbor in veselega srca Vam morem poročati, da so naši Ložanje se skazali prave narodne poštenjake. Prišli bo vsi vpisani 'volilci k volitvi in enoglasno volili g dr. Zarnika, kakor so to že poprej bili obljubili. Dr. Supan, katerega nam je gorko priporočal okrajni glavar Ogrinec in za katerega je delal neki nemškutarski volilni odbor iz Postojne z dr. Deutom in adjunk tom Kravsom na Čelu, dobil je samo 5 uradniških glasov, dr. Klečeplaz pa nobenega. Sicer pa tudi pri nas nij šlo brez agitacije. Naši duhovniki so si hudo prizadjali, da bi volilce pridobili za dr. Gosto 5 proti dr. Zarniku pa so trosili grde laži. Naj Vam samo to povem. V nedeljo pred volit-vijo pridigova! je naš kaplan celo uro o volitvah in proti Zarnikovi kandidaturi. Pravil je, da jo dr. Zarnik njemu (kaplanu), s katerim je baje bil sošolec, že pred 12 leti rekel, da bodo vero odpravil, kakor hitro pride do veljave in še več takih neumnih bedarij. Ali se res sme prižnica rabiti za take lopovske politične pridige? Po tem takem se mi zdi, da postane cerkev politično zbirališče in če duhoven govori o političnih stvareh, pa mora tudi nam biti dovoljeno, na prižnico stopiti ter mu odgovarjati. Po takem postopanji fanatikarjev se nikdo ne utrdi v veri, a mnogi postanejo nejevoljni, ker se jim cerkev zdi presveti kraj, da bi v njej se glasila politična polemika. Po tacih pridigah nij čuda. da se ljudstvo bega in zbegano v nemškutarski tabor pride. Pa pustimo to. Loško mesto je pokazalo, da je slovensko narodno mesto ; če so tudi drugod tako zvesto stali vsi za enega, eden za vse, potem smo sijajno zmagali. (Žalibože, da drugod mestjani nijso bili tako značajni, kakor vi vrli Ložanje; pač pa je tudi drugod pridigovalo se le proti domačinom in tako je voljen tujce. Uredn.) Iz Mrijc 24. okt. |Izv. dop.] (Volilna agitacija in volitev). Izid volitev je sploh uže znan, a marsikaterega je mogel osupniti med drugimi, tudi nepričakovan izid idrijske volitve. Cisto naravno pa se bo zdelo vsacemu, ako izve strašno agitacijo od strani uradnikov, posebno pa enega. Do sabote je pri nas mirovalo Še vse; na bližnjo volitev se nij nihče pripravljal, akopram se je tu pa tam imenoval kakov kandidat. Videti je bilo, da so uradniki in sploh nemškutarji obupali z idrijsko volitvijo zmago odloČiti. A pride nedelja. Dopoldne uže jih je klical znani agitator Onderka vse svoje podložne in nepodložne, vsakemu posebej je kvasil različne reči, z žuganjem in obetanjem mu Supana vrival. Govorilo so je ves dan o velikem upljivu na vo'ilce. Precej dragi dan so klicali uradniki gozdarstva svoje delavce in voznike, ki imajo volilno pravico, ter vsakega prisilili, ne druzega, kakor Suppana voliti. Akopram se je mnogo> storilo od naše stranij, akopram se je ljudem zatrjevalo, da je volitev tajua, so le z glavami zmajevali. Ljudstvo je skusilo uže preveč. Po vsakej volitvi so bili nekateri tako eksemplaričuo kaznovani, da so od takrat izgubili v Bi svoj pogum in srčno 81. To je korupcija. Tudi so zdaj preiskovanja zaradi paše, in zbog tega so radi voljo gospodov storili, da bi le kaznovani ne bili, kar jim pa ne bo pomagalo. Prava agitacija pa Be je začela stoprv z razdeljenjem listkov. Po ukazu veleinogoč-nega paše Ogrinca so se razdelili vsi listki s številkami. Takoj gredo neodvisni meščani k županu Perlicu, ter zahtevajo naj se oddajo postavno čisti listki. Župan v zadregi, piše v Planino po čiBte. Drugi dan dobi res Čiste in ukaz, naj se reč poravna. A zviti župan, najbrže komandiran od Lipolda in Onder-ke, se zgovarja, da nema občinski sluga časa volilne listke razdeliti, naj pride vsak sam po nje. A to še njim nij zadostovalo. Onderka dobi od župana prazne volilne listke, ter jih napolni sledeče: „Ich vviihle zum Keichsraths - Abgeordneten den Hcrrn dr. Josei' Suppan, Hof- und Gerichts-advokat in Laihach". S takimi , s številkami zaznamovanimi listki roma naš junak od hiše do hiše. Knemu obljubi povišanje plače, drugemu lesa, kolikor ga potrebuje, tretjemu pepela, Četrtemu železa, petemu vsako dovoljenje, za katero bo le prosil, zopet drugemu odškodnine. Največ pa so jih preslepili s tem, da so od njih hoteli hišo kupiti za šolo, katera se bo nova napravila. Marsikaterega sem slišal: „En glas več ali manj, vendar mene hiša ne bo skoro nič stala. Pri vsem tem mu je zvesto pomagal trabant njegov, trgovec H. — Vse prigovarjanje, naj se številke odrežejo, da naj se po lastnem prepričanji voli, da naj se ne kaže toliko servilnosti proti svojim tlačiteljem, od naše strani je bilo zastonj. Rekli so nekateri: „Dokler se nijsmo gospodom ustavljali, smo imeli še pašo in dobro žito, zdaj smo pa vse izgubili, moramo Bkrbeti, da dobimo nazaj." Toliko do volitve. V volilno komisijo se izvoli en sam Slovenec, velcspoštovani in energični gosp. U. Pred volitvijo razloži vse, kaj se je počenjalo, pove, da so volilni listki s številkami zaznamovani in protestira zoper to volitev, A zvita buča Ogrinčcva ukaže prinesti Škarje ter zapove vsacemu, naj številko odreže. Na to omeni zopet g. IL, da se bodo liski razločili, ker bodo eni odrezani, eni pa ne. Na to ukaže odrezati povsod, ali je številka ali ne. Potem se prične volitev. Vidno je bilo, kako nam je ta in ta odpadel, teško smo čakali skrutiniranja. Zvedeli smo, da nam le dvanajst trdnih in zvestih ostalih, kakor 12 apostolov. Naj izpregovorim še nekoliko od odpadlih volilcih. Ker je bilo tako malo narodnih glasov, smo jih takoj na prste sešteli vse vo-lilce in pri nobenem se nijsmo zmotili. Kmetje, na katere smo tako trdno zidali, nijso bili v našem številu. Pregovoril je vse nek krčmar na cesarski gostilnici, ki je dobil ukaz od Ouderkc, z različnimi frazami, kakor „vsc bohte dobili, kakor jaz, Če boste gospodom v ljubo volili." Pogrešali smo v našem številu tudi zmirom vrlega narodnjaka, g. St. Odšel je zjutraj na Dolenjsko, zakaj ? Da nijso rudarji narodno volili, je opravičeno, a da so se še celo nekateri neodvisni meščani izneverili, tega ne razumemo. O učiteljih bi rad kaj rekel, a saj Be tako ve, da zvezan človek se ne more gibati. I duhovščina? NaŠ dekan je volil Supana in se še zraven, oj čudo! kakor pravijo, last noročno podpisal. Da Costa pri nas nema zaupanja, to smo že prej povedali. V takih slučajih, pri takih agitacijah, pri razpolaganji takih moči j, žuganj in obljub, je nasprotna agitacija nemogoča in tudi ne zmaga. En dokaz več o prosti volitvi v Avstriji. — O, ljuba svoboda, kje si doma! Iz C*orlc*4k 2.">. okt. [Izv. dop.] Izid ožje volitve mej Tonklijem in Winklerjem Vam je uže po telcgraiičnem potu naznanjen. Agitacija je bila tudi ta pot jako živahna, skoro živahnejša od prve volitve. V Gorici so po uličnih oglih slovenski plakati priporočali Winklerja. Nasproti so pa kaplanje, vikarji in župniki kolikor se je dalo pritiskali za Tonklija. Na Krasu je g. Marka iz Kenč svoj veljavni upljiv uporabljal za svojega tovariša (v odpadfltvu od Soče) dra. Kosoklepa in v Tolminu — uu, tam se nij dalo mnogo delati Goričarjem. Z vso agitacijo pa nijso dobili uičesa, ampak izgubili so še svojemu kandidatu glasove; kaj so sebi priželi, to bo prihodnjost kazala. V mestih in trgovin je z ogromno ve- čino zmagal liberalni kandidat grof Coro-n i n i proti klerikalnemu c. k. majorju v penziji vitezu C at i n el 1 i-ju , katerega je tudi dr. Tonkli z lažnjivimi telegrami podpiral. A naši trgovi so soglasno volili Goronini-ja, in s tem dali našemu kleče p lazu eklatantno nezaupnico. Sploh se more reči , da mu je že povsod odklenkalo, koder ljudstvo samo misli in samo dela in se ne da po gospodih „nuncih" za nos voditi. — Ajdovski tržani so hoteli soglasno dr. Lav-riča voliti in mu s tako demonstracijo, ki bi, se ve da, ostala brez dejanskega vspeha, svoje zaupanje izkazati. A ko so slišali, da jo nekoliko boja mej klerikalci in liberalci — popustili so svojo namero in so glasovali vsi za Goroninija. Menda nam bo vendar gosp. grof za tako sijajno izkazauo mu zaupanje prihodnjič' tudi v narodnih vprašanjih popolnem pravičen, kakor je bil vselej neumorno delaven za pospeševanje naših tnatcrjaluili koristij. Veliko posestvo je volilo denes svojega poslanca brez posebne agitacije. Ker so videli klerikalci, da ne morejo ničesa opraviti, so se še v zadnjem trenotku umaknili. Vseh naših velikih posestnikov je nad .'iOO, a volilo jih osobno in s pooblastili skupaj samo 14G in sicer je dobil Rudolf baron Tacen, kateri seje za federalista izjavil, 140 glasov, bivši deželni glavar \Viljcm grof PaČe pa (J. — S tem so volitve za Goriško končane, ugodno ali neugodno, to bog ve! Mesto Gorica ima novega župana; osoda ga je prisodila, kajti po dvakratni volitvi pri kateri nij dobil iziuej kandidatov c. k. notarja Periucllo in pl. IJosizio, upokojenega uradnika, nihče absolutne veČine, odločil je žreb za prvega. Ali bo mestna osoda pod njegovim vodstvom srečna, o tem je teško uže denes govoriti; gotovo je pa, da bo njegov, županov sedež brže s trnjem nego s cvetlicami postlan, kajti celo klerikalno stranko proti sebi imeti, to nij malenkost v mestu, katero je uže dvakrat zaporedoma pri mestnih volitvah pokazalo, da prevagujejo v njem nazadnjaški elementi. Na izid denašnjih štajersko-slovenskih in kranjskih volitev smo jako radovedni — a ne pričakujemo nič dobrega. Vsaj vaš klc-čeplaz, da bi ne zmagal ; kajti od kar smo dobili Goričani tudi svojega, smo še le prav spoznali, kakovi rod so taki klečeplazi. Iz lMlllUJU 21. oktobra. [Izv. dop.] Razstavno življenje se svojemu koncu bliža, 8« nov. je baje zadnji dan za njo. Potem zapre gospod baron Sclnvarz svoje drago gledališče ter poprosi uboge državljane, da mu navržejo kaj za pokritje dosti velicega deficita. Da še vidi razstavo, katero vsak hvali, hiti zdaj v zadnjem mesecu vse sem, kar le količkaj moro, v njene hramove. Če se je popreje od inostranstva le kak bogat boljar ali meščan v njej videl, zapazijo se zdaj tudi kmetje od vseh krajev. Od velicih gostov, ki so Dunaj pohodili, menda je zdajšnji zadnji ali najboljveljavni pruski car Viljem in njegov prvi minister, slavni Bismark. Ona dva sta si prišla ogledovat Dunaj. Politiki deducirajo iz tega prihoda razne važne reči. Večina tukajšnjega časnikarstva se lovi v tiradah na priljubcz-njivo prijateljstvo dveh monarhov , in tudi držav. Pa njih mnenje ne more drugače biti, da se s tem pohodom svetovni mir ohrani, medjusobni poljubi carjev nemorejo druzega značiti, nego golo ljubezen. Ali ka-li? Hudi jeziki pa pravijo, da taki pruski poljubi presneto malo ovirajo vojne in druge nevarne igrače. Da dunajski dvor gosta za velevažnega v Evropi smatra, vidi se iz tega, da je sprejem in sploh ravnanje ž njim ne kar si bodi. Ruskemu carju so se delali strašni pokloni gostoljubja, ali pri nemškem bi se ti pokloni menda potencirali, čo bi bilo mogoče. Ljudstvo dunajsko je pri vseh bolj imenitnih mogočnežih enako radovedno; ono vBacemu svoj „lojalni" hoch zakličo, tako tudi nemškemu carju. Samo v tem je nekaj razlike, da se za pruskega carja veliko veliko manj zmeni , nego za Bismarka. Priložnost sem imel tudi videti, kako genijalen človek, minister , cesarja zatemni. Mlado in staro, ubogo ali bogato Nemštvo hlepi „njega" Bismarka videti in kadar ga vidi, je srečno, in po pasje devotno in vse, kar si je nemška domišljija o tem možu sezidala, ujema se skoro res z vnanjo postavo; Bif-mark je res prva osoba v srednji Evropi. Taka popularnost kakor med Nemci njegova nij tako hitro komu bila. O takih priložnostih je Dunaj na nogah in če se zraven hud boj pri volitvah za drž. zbor dodamo, znamo reči, da je zdaj tukaj vse nekako živo, in za veselje kakor za srd so enako dobre priložnosti. Domače stvari. — (Ovbe, ta Luka Jaran!) Tako lepo smo mu zadnjič za god voščili in mislili : zdaj je potolažen, pobožni samotar in ljubi naš cerkveni hudoletnik. Ali, boga-mi, on, Luka, je neutolažljiv in hudomuši se kakor Ahil za ladijami. Komaj je prišel petek, dan posta in pokore, že nam pošlje v svoji „Danici" novih bomb iz peno in nas pita s pridevki: „državni omnipotcnclerji" (tega epiteta njegove kuharice ne umejo , a gotovo mislijo, da je to več nego devet hudičev v zvezi), „svobodoljubčki", rudečkar-ska sužnja duša", dalje: da smo, kakor Nabuhadonozarjeva peč polni dima in plemena" itd. Nemoj brate v Kristu buditi se! Sicer ti pa bodi odpuščeno, saj v svojem svetem ognji ne veš, kaj praviš. A propos, pri tej priliki še en poduk in svet: Pustite politiko, za to nijste; kajti če kdo dan denes imenujejo preznanega Istrana Viduliča „narodni deželni glavar" — ta se nij nikdar s politiko pečal, tem menj se sme usoditi, drugim svete dajati. — (Če je res.) Na Dolenjskem je nek odkritosrčni kaplan nedavno rekel liberalnemu Slovencu, s katerem sta se o političnih stvareh pogovarjala: „Dokler imamo mi hudiča in pekel na razpolaganje, bodete liberalci teško kaj opravili pri prostem ljudstvu." — (Nesreča.) V petek jutro B/4 na i> je pri Cojzovem mostu v Ljubljani skočila X(J let stara služabnica Ana Mahura iz Stružnice v Ljubljanico, kjer se je hotela utopiti. Uešila pa sta jo čevljarski učence Verbič in ribič Novak z rantami iz vode; potem bo nezavedno spravili v bolnico. Povod temu nameravanemu samoumoru bila je neki ljubezen. — (Požar.) V Vojuiku, v celjskem okraji, je pogorel malin posestnika Matija Zupanca. Skoda znaša 600 gold. — (Novo vi u o.) Branje je zdaj povsod končano. Novo vino je precej dobro , a tudi cena visoka. Muškatsko vino pri Mariboru je po 20 do 22 gl. avstrijsko vedro; pri Slo-venski (i is trici so pohorska vina po 11 do 11? gl., pri Poličanih je slabejše novo vino po (I do 7 gl., na Hrvatskem pa se dobi po 6 gld. Dolenjsko in bizcljsko vino je po 10 do 12 gl. — (Požar). Iz Svetinj se nam piše: Včeraj popoldne so otroci igrajoči se z ognjem zažgali v Hrcbrovniku pri goricah nekega kmeta hišo. Zgorelo je nekoliko svinj, 40 brent grozdja in več drugih reči. Kesiti se nij moglo nič, ker je posestvo na precej visokem bregu, kjer nij vode. Stariai pazite na otroke! — (Samoumor.) V Starem logu, v slovensko-bistriškem okraji, se je kajžar Ja-kop Kac obesil, menda zato, da bi kazni ubežal, kajti pri okrožni sodni ji v Celji je imelo biti že zadnje obravnavanje zarad neke tatvine, katere je bil on kriv. — (Iz Reke) 23. okt. so nam piše: Denes se je promet na rečko-karlovški progi svečano odprl. Odpirajoči vlak krenil je ob 7. uri v jutro iz Reke proti Karlovcu. Mesto je z zastavami okiučauo. To sc ve, da z madjarskimi in italijanskimi, a le malo s slovanskimi zastavami. Pri tej hrvatski gorski železnici od 26 mil dolžine nahajajo se urezi in nasipi črez 50 metrov ali 26° višine. Dobro če ostane početek brez nesreč. Razne vesli. * (Dr. De ž man), izvrsten hrvatski literat in narodui poslanec, je umrl v najlepših letih, jedva pričenši možato delati na narodnem polji. * (Santa Cruz), znaui župnik, ki je bil voditelj apanjskib banditov, se je iz Mon-tevide proti tihemu morju odpeljal. Upati je, da se ne vrne več. PomIuiio. Yson\ bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry MJ fjOiKitmti. Vsem trpcehu po izvrstni Revalesciere du Barry, katera bres porabe teka in brez stroškov Bledeče bolezni odstranil: boletnl v želodci, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušiijaku, v me-liurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, naprehuvljivoat, zapor, drisko, nespečnost, sla-DOSt, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, fimiienje v ušesih, niedlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosceosti, aculno silo, otožnost, Bušenje, rcvinatizeiii, protin, bledico« — Izpisek iz 76.000 spričeval O ozdravljenjih, ki so vscni lukom kljubovala: Spričeval« it. 74.670. Na Dunaj] 18. aprila 1H73. Sedeli) mesecev je sedaj, ko sem bil v najo hiipuejšcm položaji. 1:11 som bolan na prsih in živcih, tako da som oil dneva do dnevu vidno ginevul in vsled tega dalj času nijseni mogel se učiti. Slišal sem d Valej čudovite] Revalesciere, rabil sem jo in Vas morena zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne iu žlahtne Kevalcs 'i«-re po]iolnem zdravega In okrepčanega, tako da morem, ne da bi «>■ tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmerno jak<» dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočali in ostalem Vaš udaiti Gabriel T os c h u e r, slušatelj javnega višjega i rgovinskoga učilisča. Spričevalo *t. 73.668. Mitrovice, 80 aprila 1H7.1. Hvala lavrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 8 funtov ns potu k boUtanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na pustno povzetje t funt Etevaleaoiero navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj C. Kostie. Spričevalo št. 73.704. 1'rilep, pošta Ilolcšau na HoravsKem 7. maja 1H73. Ker mi je od Vas že davno pnjeta Bcvale- selera du Barry pošla in je sa ni"j<> želodčno slabost in neprehav Ijivost dobro* in splošno zdravilo, Vas prosim, ds ml od pravu Revalesciere 9 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo inlani .1» ž e i' 11 0 li a c ž e k , gozdar. Tečnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih puŠicnh po pol ninta 1 gold. f,o kr., 1 funt 9 gold. 50 kr., 2 funta i gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Kevalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolatee v prahu iu v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & C o m p. na I>n-iinjl, Hali lis.«ibCSMNB« št. 8, v LJubljniii Ed. Muhr, v (jirndcl bratje Oberanzmuyr, v Ins-isiul.li Diechtl & Frank, v Gelova P, Birn-bacher, v l.imcl Lud vi g Al iill er, v Mariboru P. Kolut ni k & AL Mor 16, v Itlerauu J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjili in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Opomenica. Houkurzi: Tri deželni sodniji v Ljubljani, mesto svetovalca, do 10. novembra. — V primorskem okraji mesto okrajnega glavarja, do konec oktobra pri namestniškem predsodnišivu v Trstu. — V Poreču sest mest zeniljemercpv. s 3 do 4 gld. na dan. — Na Dalmatinskem več mest zcniljemorcov s 3 gl. na dan, v 4 tednih pri predsodništvu deželne komisijo za ured. zcmlj davka v Zadru. KkHrkuUi h e dražbe. 98. oktobra: Cuko-vo, 2004 gl., v Idriji. — 89. okt.: Dobrančevo, 1520 gl., v Vel. Laščah. — 80. okt.: Kosakovo, 605 gl., v Zatičini. — Oblakovo, 4060 gl., v Ptujom. — 81. okt.: Vindifevo, looo gl., v Leskove!, v ptujskem okraji. — Barboričevo, 1050 gl., v Novem mestu. Tujci. 24. oktobra. Evropa: Seschun iz Gradca. — Kokošinek iz Dunaja. — Austerlie i/, Liuca. — Fikerinent iz Dunaja. Pri Elcfauiu i gospa Elfold iz Dunaja — Basighi iz Trsta. — Pello iz Celja. — Moše iz Brežic. — Br. Sveiger iz Kufsteina. — Gr. Liehtenberg iz Praprcč. — Thoman iz Kainnegoricc. — Majnik iz Žir. Pri Malt* I i Dr. Harnaba iz Udino. — Pukl iz Dunaja. — Potočnik iz Krope. — Kraft iz Dunaja. — Dr. Pra iz Ogerskega. — Papler iz Polhovega gradca. — Prenkl iz Kočevja. Pri Zamorcu: GlOB z gospo iz Trsta. — Mahorčič iz Novega mesta. — Bauor iz Dernie, — Gospa .lager h sestro iz lirežio. — Perec iz Mirando. — Dolenc iz I .oke. Dunajska borza 25. oktobra (Izvirno toiogratičiio poročilo.) Knotui dri. dolg v bankovcih . 67 gid 50 Enotni drl. d;>!# v srebrij 71 . 70 1860 drl. posojilo 98 . 50 Akcije nirodrm banka . . 906 . — Kreditne akcij**..... 201 . — 112 . 40 . 9 . 4 tj. k. oeki&l — „ — Srebro lo7 50 B ■ >ii<- c«»ite v Ljubljani '25. oktobra 1.1. Pšenica 7 gl. — kr.; — rež 4 gl. 70 kr.; — ječmen 4 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — prosč 3 gl. 00 kr.; — koruza 4 gl 40 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 6 gl. 50 kr, — masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.. — špeh frišon — gl. 35 kr.; — špeh povojeu — gl. 42 kr.; — jajce po 2'/» kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 34 kr.; — svinjsko meso, funt 90 kr.; — sena cent — gl. 95« kr.; — Blamo cont — gl. 70 kr.; — drva trda 7 gld. 80 kr.: — mehka 5 gl. 30 kr. Deželno gledališč« v Ljubljani. V nedeljo 26. oktobra 1873. Prvikrat: Star korporal. Igra iz časov francoskih vojsk v 5 dejanjih, po nemškem predelal A. L. Bistriški. O s o b c. Ivan Palmotič, general--— gospod J. Nolli. Thalhurg, vojni oskrbnik — — gospod Jeločnik. Šimen Anton, korporal — — gospod Kocelj. Pipan, dragonec — —--— g. S. Paternoster. Širok, novinec — — —--gospod Gorencc. Adjutant — —--— — — gospod Tome. Kurir — — — — — — — — gospod Stcrgar. Peter Sova — — — — — — gospod Siišteršič. Lndovik, Slmnov sin — — — gospod Sohmidt. Amalija Noveli — — — — — g'lč. Podkrajakova. Marija--— —■ — -- — — gdč. Jamnikova. Miha, mlad kmot — — — — gospod P. Kaj zel. Lizika, knietsko dokle — — — gdč. Gornikova. Katarina, Miranova žena, markitanka----— gdč. Pardubska. Dr. Milic, notar-----gospod Uus. Krna, otrok — — — — — — m. Jamnikova. Kmet-------— gospod Šturin. Sluga — —-----— gospod Hebolj. Vojaki. Kmetje. Kmetice. Sluge. — Godi se: I. akt na Laškem, ilrugi štirje 16 let pozneje na Kranjskem. Prihodnja slovenska predstava bo v soboto 1. novembra 1H73. Odprtje kupčije! VisokočcBtiteniu p. n. občinstvu naznanjam s tem, da sem v tako imenovanem kresijskem poslopji na močnem trgu (prej lilijalna kupčija Gust. »Stedrvja) napravil Starano s špecerijskim, materijalnim in krvnim blagom. Vsestranska znanja v kupčijskih stvareh, ki sem si jib pridobil v teku svoje dolgoletne prakse, kakor tudi zadostiten fond, mi dovoljujejo vsem terjatvam čestitih kupcev bodisi glede dobre kvalitete, bodi-si glede po moči niske cene blaga popolnem vstrezati. Prosim torej obilega obiska in se priporočam vsem poštovanjem. (281—L Fraiijo Škofi4*. O Zobozdravnik A. Paichel se počasti s tem naznanjati, da je _ svojo prakso v Clradci popolnem po-/\ pustil iu se stalno v I.jul»ljaiii na-Vf selil, ter ima svoj aOlior ed /.'T. W oktobra naprej tam, kjer je dozdaj Sg. dr. Kovač bival, v n ledličnlll uiicNili ni. v 1. nadstropji. w* Ordinira vsak dan od 9.—12. in od 2.-5. ure. (979—4) ^ i 1>I ^r tiskarnici It. SfUle-evi v l.{ul>l)uiii je ravno na svitlo prišla: K Slovenska slovnica za pervence. I* Hntanl Spisal (TrrfJ<'(j(t nespremenjenega nat(sa.) 'in slovnico j«' g"*p'>d minister za uk in bogočastjo •/. ukazom 17, deo. 1. 1861) s št. 10400 slovenskim ljudskim šolam dopustil in hI. e. k. deželna vlada v Ljubljani jo jo z ukazom 97. deo. I. l^«'-'. > It 9658 ljudskim šolnin na Kranjskem priporočila. Sporočilo o avstrijskem šolstvu („Berieht iiber bstorr. L'nteriiehts\\ esen", 2. Tli. str. 54(>) govori o tej slovnici takodei -Praprotnlkova Blovniea ravna* se po nčllu, po katerem se učenec po lahko umevnih izgledih napeljuje do Blovniikih vodil, iu ko si jih prisvoji, zapominja si jih dobro v mnogih vajah." (980—2) "4 elja vezana 30 kr. Izdajatelj in za uredniotvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*. 14