Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
Po obishu ministra !bnbowi!schn v SFRh
Prepričoio nos bodo !e dejanja
Bistricu v Boru:
0 dvojezičnosti ni govorn
Če župan noče in drugi odborniki nič ne rečejo, prediog za nastavitev dvojezične vrtnarice - čeprav bi jo piačaio vsaj eno teto (podaijšanje take pogodbe je možno) zvezno kancierstvo-nimaizgiedov,dabiga kak občinski svet sprejet. Tako se je zgodilo na Bistrici v Rožu, ko je Volilna skupnost obnovita svojo zahtevo po vsaj eni dvojezični skupini Y tamkajšnjem občinskem vrtcu. Župan Baurecht, kije kot edini govorit k temu predtogu VS, ni bit priprav-!jen, da bi stedit vsaj predtogu odbornika VS Feiniga, naj sktene občinski svet vsaj to, da bo občina najkasneje nastednje teto principiatno razprav-tjata o tej možnosti, občine pa niti z enim šitingom ne obremenjevata. !n ko je Feinig predtagat, da bi občina tvegata tak poskus vsaj za to eno teto, je župan Beurecht (hkrati tudi čtan „pedagoške komisije", ki je izdetata načrt za dvojezično šotstvo) samo še izjavit: „0 tem ne bomo razpravljati, saj še s šotstvom ne pridemo do rezultata." (Poročita iz drugih občin - gtej str.2).
„Z dobrim občutkom, da bo v naslednjih tednih in mesecih prišlo do vzpona v avstrijsko-jugostovanskih odnosfh." je avstrijski zunanji minister dr. Peter Jankowitsch prejšnji teden v Ljubljani zaključil svoj prvi obisk v Jugoslaviji. V pogovorih, ki jih je imel ob tej priložnosti z vodilnimi jugoslovanskimi državniki, sta obe strani poudarili tudi pomembno vlogo, ki jo pripisujeta narodnim manjšinam pri razvijanju dobrososedskih odnosov.
Na tiskovni konferenci v Beogradu je minister Jankowitsch izrazil prepričanje, da je pri jugoslovanskih sogovornikih naletel na razumevanje glede odnosa dunajske vlade do manjšin, ko jim je zagotavljal pripravljenost Avstrije, prizadevati si za izboljšanje položaja manjšin v okviru širokih možnosti, ki jih nudi avstrijska ustava. Toda že takoj po povratku domov je Jankowitsch to pripravljenost za izboljšanje položaja
manjšin precej relativiral, ko je dejal, da je to možno le v sklopu politike majhnih korakov. Posebej glede vprašanja manjšinskega šolstva pa je menil, da to v prvi vrsti zavisi od tega, kakšni predlogi za reševanje bodo izdelani na Koroškem (pri čemer vendar ni jasno, ali bi bil zanj sprejemljiv tudi predlog koroške pedagoške komisije, ki bi praktično pomenil ločevanje otrok pod skupno streho).
Neposredno po vrnitvi iz Beograda pa je bil minister Jankowitsch kon-frontiran še z drugo manjšinsko problematiko, ko se je v Lienzu sestal z južnotirolskim deželnim glavarjem Magnagom. Očitno je imel v mislih zadnje dinamitske atentate, ko je dejal, da na Južnem Tirolskem ne sme vladati ozračje vznemirjenja in nestrpnosti, sicer pa je izrazil previdno upanje", da bo v stalnem dialogu dosežen napredek tudi v vprašanju dvojezičnosti.
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA vabimo na
7. spominski pohod na Komeij
„Po poteh Domnove čete"
v nedeijo 20. juiija 1986.
Zbirališče od 8.30 do 9.00 ure pri Apovniku na Borovju, od koder bo ob 9.00 uri pohod preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komelj-nu.
Ob 13.00 uri bo pri spomeniku na Komeljnu kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting.
Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu.
Zveza koroških partizanov -področni odbor Piiberk Siovensko prosvetno društvo „Edinost' v Piiberku Zveza siovenske miadine -krajevno združenje Piiberk Zveza siovenskih organizacij -krajevni odbor Piiberk
Tudi ceste nuj rbiiiujeio narode
Vsaj na zunaj zelo poudarjena je misel o zbliževanju in povezovanju narodov prevladovala prejšnji teden tudi pri otvarjanju novega oziroma zadnjega odseka avtoceste čez avstrij-sko-italijansko mejo. Vodilni predstavniki obeh držav pod vodstvom avstrijskega kanclerja Vranitzkega in predsednika italijanske vlade Craxija so v svojih nagovorih poudarili vlogo,
ki naj bi jo v tem pogledu odigrala nova avtocesta, ki so jo zato tudi poimenovali Alpe-Adria". In ta mednarodna odnosno regionalna širina je bila izpričana tudi z udeležbo visokih zastopnikov tega alpsko-jadranskega območja, med katerimi je bil tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Šinigoj.
Na avstrijski oz. koroški strani so
istega dne izročili v promet tudi še nova odseka na obeh avtocestah, ki peljeta skozi našo deželo: na turski avtocesti odsek med Spittalom in Beljakom ter na južm avtocesti odsek v Labotski dolini. Novi deli avtocest so gotovo velika pridobitev, zlasti za glavno turistično sezono. Seveda pa slej ko prej ostanejo tudi veliki problemi, kot se že v prvih dneh kaže na območju Beljaka, kar le še poudarja potrebo čimprejšnje izgradnje belja-ške obvoznice in predvsem karavanškega predora.
Medtem ko so pri slavnostih na avstrijski strani poudarjali pomen cestnih zvez za zbliževanje med narodi preko meje, pa je na italijanski strani župan v Ukvah izrecno spomnil tudi na sožitje treh narodnostnih skupnosti, ki žive v teh krajih. S tem je očitno želel opozoriti, da bo dobro sosedstvo med državami in narodi uspevalo le tedaj, če bo najprej uresničeno in zajamčeno sožitje doma.
Zamenjava na vrhu
S poslovitvijo dosedanjega zveznega predsednika Kirchschlagerja in umestitvijo njegovega naslednika Waldheima je bila v torek v okviru posebne ceremonije uradno izvedena zamenjava na čelu republike Avstrije.
Naša država je dobila novega poglavarja, ki je sicer ob zaprisegi izjavil, da bo predsednik vseh Avstrijcev. Toda že sama torkova svečanost je pokazala, da valov, ki jih je razburkal nedavni volilni boj, ne bo mogoče zgladiti z nekaj lepimi besedami. Pri tem pa demonstrativne akcije kot na primer žalne obleke nekaterih poslancev ali odsotnost drugih poslancev, protesti na dunajskih ulicah in podobno, niso veljale le VCaldheimu osebno, temveč so opozarjale, da bo vzroke treba iskati globlje, da očitnih političnih nasprotij ne bo mogoče odstraniti kar čez noč - ker so pač zakoreninjena v tisti preteklosti, ki je v Avstriji še nismo premagali.
!u Ban borcu
prireditve in deiovni uspehi
Po vsej Jugoslaviji so prejšnji teden praznovali Dan borca z najrazličnejšimi prireditvami, pa tudi s številnimi delovnimi uspehi, ko so otvarjali nove tovarne, vodovodne napeljave, šolske zgradbe in druge objekte. Obenem pa so se spominjali predvsem tudi časov narodnoosvobodilnega boja ter počastili spomin borcev, ki so padli v borbi za svobodo.
V Sloveniji je bila osrednja republiška proslava Dneva borca v Kranju, kjer je bilo tradicionalno srečanje gorenjskih borcev in aktivistov tokrat povezano z vsejugoslovanskim srečanjem gorenjskih borcev in aktivistov tokrat povezano z vsejugoslovanskim srečanjem rezervnih vojaških starešin. Na slavnostni seji predsedstva slovenske borčevske organizacije pa so podelili plakete ZZB NOV Jugoslavije za dolgoletno delo v borčevskih organizacijah in razvijanju tradicije NOB. Med letošnjimi nagrajenci so tudi Milan Piskernik iz Lobnika pri Železni Kapli, Maks Muchitsch iz Leobna na Štajerskem ter Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani, ki jim čestitamo za visoko odlikovanje.
Otvoritev avtoceste „ Alpe-Adria" v znamenju evropskega zbliževanja in povezovanja.
PREBERiTE
na
strani
2	Zapiski z občinskih sej
3	Na Kostanjah odkrit Drabosnjakov spomenik
3	Trubarjeve svečanosti v Tubingenu v Nemčiji
4	Tovariško srečanje zbivšimi borci
5	Znaki
oživijanja nacizma vAvstriji
5	Artačeva „Si)vija" -pesem !eta
6	V Mariboru bodo postaviti spomenik generatu Maistru
7. ju/Ija je fTihtt/o deset /et, odkar .so v dunajskem par/afneHfH sk/emh zakon o narodnih skupinah (Vo/ks-grMppertg&scfz), k! /predstavlja osrednji de/ tako Imenovane sedmo-juhjske zakonodaje. Ta zakon so avstrijske /parlamentarne oz. koroške deže/nozborske .stranke na podlagi tristranskega sporazuma sprejele ndrno prizadete manjšine In proti njeni Izrecni volji.
Oklepanje o tern zakonu je b;7o vtsek politike kapitulacije strank pred nemškonaclona/nlm! sl/am! na Koroškem, ki so narekovale bistvene elemente te zakonodaje.' zakon namreč ne upošteva osnovnega načela 7. č/ena avstrijske državne pogodbe Iz leta 7955, ki nalaga Avstriji dolžnost zaščite manjšine ne glede na njeno številčno moč povsod tam. kjer avtohtono živi. 5 tem zakonom so bde pravice koroških .Slovencev tako /to vsebini kot g/ede teritorialne veljave močno okrnjene; predvsem po je bda uresničena s to zakonodajo dolgoletna zahteva nemških nacionalistov po ugotavljanju manjšine.
IVa podlagi podatkov ugotavljanja manjšine Iz leta /976, ki pašo zaradi
Bese! !e! Mhonn o narodnih shupinnh
uspešnega bojkota povsem neuporabni, vsebuje zakon o narodnih skupinah med drugim naslednjo omejitvena do/očda.
#	dvojezični topograjsk! napisi so vezani na do/očen de/ež (25 odstotkov) pripadnikov manjšine v posameznih občinah. Praktično to pomeni, da so dvojezične krajevne označbe predpisane /e v eni tretjini območja, kjer živimo koroški .Slovenci. pri čemer pa še do danes niti vseh zakonsko predpisanih tabel niso postav!/!;
*	prav tako je vezana na številčno moč koroških .Slovencev (20 odstotkov) pravica uporabe slovenščine pr! sodiščih In upravnih oblasteh,- pa še tam je s/ovenščina, k! j! č/en 7 državne pogodbe priznava status enakopravnega uradnega jezika, praktično degradirana na raven pomožnega jezika In .Slovenc! so glede pravice uporabe svoje materinščine s tem zakonom razdeljen! na različne kategorije.
Zakon o narodnih skupinah pred-
videva tud! ureditev tako Imenovanih sosvetov, k! naj b! Ime/!posvetovalno junketjo v zadevah narodnih skupin. Ker s! morajo člani sosveta prizadevat! za uve/jav/jau/e zakona o narodnih skupinah, b! sodelovanje v sosvetu pomenilo, da b! se koroški .Slovenc! morah praktično zavzemat! za to,
-	do v 27 od 55 dvojezičnih občin ne b! bdo dvojezičnih topograjsk!/; napisov;
-	da v 22 od 35 dvojezičnih občin ne b! sme/! uporab/jat! slovenščine kot uradni jezik;
-	da ce/o tam, kjer je s/ovenščina p/!pu.s'čena kot uradni jezik, ve/ja toliko Izjemnih do/očd, da more posameznik /e z največ/Im! težavam! uveljavit! svoje pravice.
Osrednje organizacije koroških .Slovencev tako restriktivno ureditev narodnostnih pravic s/ej ko prej odk/anjajo. Č/en 7 A DP, bdatera/no In mednarodnopravnopr;z/!an, daje koroškim .Slovencem tisto jorma/no-
pravno In tud! mora/no osnovo za nadaljnja prizadevanja (tud! mednarodno) za narodnostno enakopravnost.
Zato tud! po desetih /etlh nimamo vzroka spremenit! našega odklonilnega stališča do zakona o narodnostnih skupinah.
Avstrijske ob/ast! so Ime/e v zadnjih /etlh nešteto prlhk, da bi s konstruktivnimi rešitvam! vsaj nekaterih odprtih vprašanj dokaza/e pripravljenost za uresničitev naših narodnostnih pravic.
Gre za vzdušje zaupanja In resne pripravljenost! za dla/og.
V /uči debate In restriktivnih predlogov g/ede dvojezičnega šo/stva Ima avstrijska v/ada možnost, da z jasnim odk/onl/nim sta/iščem do vseh ob/Ik ločevanja šo/arejv - dokaže pripravljenost za reševanje odprtih vprašnaj, k! Izvirajo Iz 7 č/ena A DP.
3 tem b! se tud! spremenilo vzdušje In nasta/o b! /ahko tisto zaupanje, k! je potrebno za reševanje občutljivih manjšinskih vprašanj. Torej tud! po /0 /etlh zakona o narodnostnih skupinah;
Zvezna v/ada je na potez!/
M. 3t.
Televizijski sprejem v Žitari vasi:
Občinska večina proti interesom prebivaicev
V Žitari vasi so obravnavali občinski odborniki pri zadnji seji med drugim zahtevo Joachima Schiieberja iz Nogradi po izbolj-šanju sprejema televizije. Schlie-ber je v imenu večjega števila ljudi zahteval od občine, da omogoči nemoten sprejem obeh avstrijskih televizijskih programov. Medtem ko so nekateri odborniki sprva le formalno podpirali to zahtevo, je odbornik EL Franc Kukoviča vložil ustno zahtevo. Predlagal je, da se v ta namen uporabijo obstoječe naprave, ki so last SPD. „Trta" (gre za pretvornik), in da se prebivalcem Nogradov tako omogoči poleg sprejem FS 1 in FS 2 še sprejem ljubljanske televizije. „Tako bi ponudili ljudem več možnosti", je dejal Kukoviča, hkrati pa tudi opozoril na to, da „je med podpisniki tudi mnogo ljudi, ki bi si to možnost tudi želeli. Še povrhu pa je to nekaj čisto legalnega, saj lahko gledajo tudi Celovčani, ki so priključeni na kabelsko televizijo, spored RTV Ljubljane".
Rezultat? Župan Posod se je takoj ogradil proti temu konstruktivnemu predlogu, češ da je to „nek drug predlog" kot občinskemu svetu predloženi ter da menda ORF ne sme omogočati sprejema tujih oddajnikov. Čeprav je Kukoviča ponovno argumentiral, da je njegov predlog le „vsebinska obogatitev" upraičene zahteve prebivalcev iz Nogradov, s svojim predlogom ni prodrl. Tako je običnski svet sklenil le to, da se bo potrudil pri ORF'u, da bi le-ta nekaj ukrenil za Nogradi.
Zanimivo zadržanje občinskih odbornikov SP. VP in FP: Da gre drugače, so pokazali kar na koncu občinske seje. Tam so po samo 40-minutni razpravi o nujnostni zahtevi VP glede kanala v Malča-pah takoj sprejeli sklep, pa čeprav ni bil prej predložen v končni obliki občinskemu svetu. Gre za to, da kanal podjetja Markowitz v Malčapah ni pravilno položen in
se zato vedno spet zamaši, nakar voda steče v klet nekega vaščana. Zato je občinski svet zdaj sklenil, da bo tistih „krivih" 50 metrov kanala dal na novo položiti. Sicer
Odbornik EL Franc Kukoviča: ponudimo občanom več možnosti!" -SP, VP in FP so bite proti temu.
pravilna odločitev, toda ob tem primeru se je pokazala dvojnost meril, po katerih odločajo SP, VP in FP. Kar je obveljalo za kanal, bi moralo veljati tudi za dvojezičnost - pa tudi če gre „samo" za sprejem televizijskih oddaj RTV Ljubljane.
PHberk
Glavna točka občinske seje v Pliberku je bil dodatni proračun občine za letošnje leto. V ta predlog so vključena tudi denarna sredstva za gradnjo otroškega vrtca, v katerem pa odborniki SPD. VP in FP do zdaj nočejo urediti vsaj ene dvojezične skupine. Iz tega razloga odborniki EL niso glasovali za dodatni proračun. Pa tudi načrtu o finansiranju otroškega vrtca niso privolili: ne zaradi tega, ker bi bili načelno proti gradnji otroškega vrtca, temveč zato, ker želja mnogih občanov po dvojezičnosti v otroškem vrtcu ni upoštevana.
Pravice so na strani močnejših!
Državna sekretarka za zenska vprašanja Vokanna Dokna/ je pri kskovn: konferenci zadnji /eden ponovda svojo Mgoiovdev z de/ovnega po.sve/a zvezne vZade, ki je Zn/ prvičposvečen izk/jačno zenskema vprašanja 7edaj je rek/a ..Ženska vprašanja niso več zgo/j v/adna vprašanja, temveč samoumevna v/adna po/iiika. k/ se ko kaza/a v nresrnči/v/ konkretnih ukrepov za večino prebiva/s/va." Toda kako močno je uresničitev programa za enakopravnost žensk vedno odvisna tudi od vsakokrat-nik oko/iščin, nam nazorno prikazujeta sZedeča primera iz vsakdanje koroške prakse.'
Že nekaj časa si zvezna vZada prizadeva za izbo/jšanje otroškega varstva. Ker pa /e to po jbrma/nik predpisik ni zadeva zveze, temveč občin a/i vsakokratne dežeZe, zveza tudi nima ustreznik kompetenc. Kot pravi Dokna/ova sama (pa tudi v/adin program za ženske), preostajajo /e dobrokotni ape/i in priprav/jenost, v okviru akcije <%%%) prevzeti perso-naZne stroške za eno Zeto - seveda, če se izkaže dodatna potreba po jas/ik, otroški/: vrtci/; oziroma drugik predšo/skik ustanova/:.
/n ravno na to možnost so se sk/iceva/i odborniki Enotne /iste v /iek-štanju, ko so že/e/i uvedbo dvojezične skupine v enem od tamkajšnjih vrtcev. Občinski odbor je to prošnjo z večino g/asov zavrni/. 5 tem so ti javni funkcionarji spet enkrat pokaza/i svoj sovražni odnos do s/o venske narodne skupnosti, v še večji meri pa do žensk * saj so še vedno v prvi vrsti one tiste, ki posredujejo otrokom materinščino.
Žrtev dvojne diskriminacije je tudi /Ze/ka A7/iuar. K/jub optima/ni in ustrezni kva/ifikaciji kot učite/jica v škocijanski Z/udski šo/i ni dobi/a direktorskega mesta. Šo/ske ob/asti so namreč da/e prednost m/ajšemu ko/egu, ki nima ne Z/adskošo/ske prakse (poučeva/ je na g/avni šo/i), ne izpita iz s/ovenščine. /Ze/ka M/inar je zaradi tega v/oži/a pritožbo pri ustavnem sodišču in argumentira/a, da tako postopanje ni v sk/adu z zakonom o enakem ravnanju z ženskami (G/e;cZ;Z)eZ;an;ZZHr;gsgesetz). O tem očitnem zapostav/janju ter kršenju tako ženskih kot narodnostnih pravic smo poroča/; tudi državni sekretarki Dohua/ovi. ZVa zadnji tiskovni konferenci pa nam ni vede/a povedati drugega kot to, da zakon o enakem ravnanju z ženskami za javne us/užbence ne ve/ja. /Ze/ka M/inar torej po vsej verjetnosti in k/jub razno/ikim zaščitnim predpisom ne bo ime/a možnosti priti do svojih pravic. Travice so pač še vedno na strani močnejših/
Marija Jurič
EL je kot edina frakcija v plibr-škem občinskem svetu glasovala tudi proti povišanju cene za vodo (od 4 na 5 šilingov) in to utemeljila s tem, da je podražitev za 25 odstotkov previsoka, hkrati pa so odborniki EL opozorili tudi na to, da bi občina izgradnjo novih vrelcev lahko plačala tudi iz takoime-novanih ..rezerv".
Globasnica
Pot v Slovenje že izgrajujejo. Pri zadnji seji je občinski odbor sklenil, da odobri kmetom iz Slovenj vsakem po 50.000 občinske subvencije k izgradnji te poti. Nadalje je občinski odbor sklenil tudi štirinajstdnevno odvažanje smeti v Globasnici, s katerim so poverili s 1. janurajem tega leta podjetje Gojer.
OVP: Rošada Knaf! - Scheucher -Lexer
Deželni predsednik OVP Flarald Scheucher je postal Knaflov naslednik tudi kot namestnik deželnega glavarja in kot deželni referent za turizem. Scheucher je kot novoizvoljeni član deželne vlade oddal svoj mandat v deželnem zboru, na to mesto pa je sedel predsednik mladinske organizacije VP Reinhold Lexer.
Do dobra poznamo Scheucherjeve izjave po zadnjem partijskem kongresu VP, ko je jasno zagovarjal loči-
Obiščite
VVemer Bergovo gaterijo
v Pliberku
tev šolarjev in po njegovi izvolitvi za namestnika deželnega glavarja Slovenci nimamo kaj dobrega pričakovati od njega; novi deželni poslanec Lexer pa je izjavil še vsaj to, da je proti središčnim šolam, medtem ko je zagovarjal zahtevo po „uveljavitvi pravice staršev".
Pa še nekaj naj zabeležimo: rošada VP se za vse prizadete tudi osebno splača. Knaf! bo potegnil penzion skoraj 80.000 šilingov mesečno, Scheucher bo „zaslužil" vse skupaj nad 110.000 šilingov na mesec, pa tudi Lexer ne bo ostal brez „napitni-ne": za njega bo vsak mesec prenaka-zanih 36.000 šilingov na njegov osebni konto.
Borovtje:
Neonacistom bodo končno soditi
„Wir erklaren den Slowenen den Krieg" (Slovencem napovedujemo vojno) - to je bilo eno izmed gesel mazaške akcije dijakov Višje tehnične šole v Borovljah, napleskano na Slovensko gimnazijo v noči od 14. na 15. maja 1982. Šolarji prav te šole pa so tudi sicer že dostikrat postali aktivni: tako so z nacističnimi parolami motili pred nekaj leti dia-predavanje o „desnem ekstremizmu v Avstriji - nemškem nacionalizmu na Koroškem" v Borovljah, tako so bili zapleteni v krajo orožja itd. Že ob teh ..akcijah" smo vedno spet opozarjali varnostne organe, naj se končo pobrigajo za te neonacistične aktiviste, toda dolgo časa zaman. Zdaj končno so začeli poizvedovati, in to kar z rezultatom, da bodo dvanajstim dijakom boroveljske HTL napravili proces.
Mag. Gerold Schmiedmaier od koroške varnostne direkcije je izjavil, da se je nad 20 oseb v okolici Borovelj udeleževalo paramilitari-stičnih „vojaških vaj", in da je varnostna direkcija proti približno polovici teh oseb vložila tožbo pri sodišču zaradi udejstvovanja v nacionalsocialističnem smislu in zaradi poveličevanja neonacistične miselnosti. Ti mladinci so člani „Nationale Front", organizacije v okrilju Burgerjeve NDP. Pri hišnih preiskavah pa je kriminalna policija našla vrsto orožja, deloma tako, ki so ga mladinci sami (ali pa ob pomoči?) izdelali. (Berite tudi članek o poživljanju neonacizma na strani 5!)
Otvoritev pedagoškega tedna:
Izmikanje in protiakcija
„Šota ni ustanova, ki bi se ne spreminjata. Zahteva staini nadaijnji razvoj", je reke) postevodeči predsednik dežetnega šo)skega sveta Kircher pri otvoritvi pedagoškega tedna. Opozarja) je na „ogromne dosežke pedagogike v zadnjih tridesetih tetih", ' posvari) pa pred tem, da bi prehitro ocenjevati načrt dežetne pedagoške" komisije o dvojezičnem šo)stvu na Koroškem. - Sicer zanimiva izjava predstavnika dežetne šo)ske obtasti, toda hkrati tudi dvorezna, saj se je s to pavšatno formutacijo dokaj . imenitno" izogni) vsakršnemu ovrednotenju. Njegove izjave pa si tudi same nasprotjujejo: če namreč Kircher hvati dosežke pedagogike, pravzaprav ne bi moge) izpustiti izpovedi, da bi pomenita uresničitev koncepta ..pedagoške" komisije prav na tem področju ve)ik korak nazaj, saj načrt
ORF: Nov ,genera!'
Bo ime! več poshtha za potrebe manjšin?
V ponedeljek je dobil ORF novega generalnega intendanta. Proti pričakovanju je že pri prvem glasovanju dobil potrebno dvotretjinsko večino Teddy Podgorski, ki bo meseca oktobra nasledil dosedanjega ..generala" Gerda Bacherja.
Medtem ko se Bacher zaradi poraza, ki ga je doživel pri glasovanju v kuratoriju, dela užaljenega ter OVP govori o popolnem prevzem oblasti pri ORF s strani socialistov, novi generalni intendant Podgorski zagotavlja, da ni bil izvoljen kot kandidat ene same stranke, marveč da je dobil glasove iz vseh treh strank.
Narodne manjšine pri Bacherju niso našle razumevanja za svoje potrebe in težnje na področjih radia in televizije; upajmo, da bo imel Podgorski tozadevno več posluha - zlasti ko se je že v prvi izjavi po izvolitvi priznal k nadaljnji regionalizaciji.
ne upošteva nikakršnega pedagoškega argumenta, hkrati pa meri v akutno poslabšanje izobrazbene situacije k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok.
Strokovno združenje pedagoških detavcev pa je ob robu pedagoškega tedna, ki tokrat za dvojezične učitetje ne nudi še enega samega predavanja ne (o tem smo že poročati), izvedto javno akcijo: pred otvoritvijo in pred posameznimi predavanji de)ijo čtani združenja tetake, na katerih opozarjajo na svoje odk)oni)no sta)išče napram modetu dežetne pedagoške komisije, hkrati pa ponatiskujejo tudi stahšči univerzitetnega profesorja dr. Petra Gstettnerja ter univerzitetnega asistenta dr. Mirka Wakou-niga, ki sta s pedagoškega, torej strokovnega vidika zavrnita mode) dežetne komisije.
Izseljeniški
piknik
V nedeljo je bila Škofja Loka v znamenju izseljeniškega piknika, ki ga prireja Slovenska izseljeniška matica. Piknika so se udeležile delegacije Slovencev domala iz vseh kontinentov. Izseljeniški piknik je že tradicionalno srečanje in hkrati zaključna prireditev za vse izseljence, ki obiščejo za več dni domovino.
Tudi v Škofji Loki je bil na sporedu kulturno-umetniški program, katerega so letos oblikovale kulturna skupina iz Amerike ter skupine iz Slovenije. Udeležence piknika pa je v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pozdravil tudi Marjan Šturm.
Nacionatna stavka v Či!u
Režim zopet sproži) eska)acijo nasilja
Prctekti petek je demokratična opozicija v Čitu prog)asi)a za dan naciona)-nega odpora - protirežimske si)e so pozivate na generatno stavko. Opozicijske organizacije so s to akcijo zabetežite ogromen uspeh, saj jim je uspeh) mobitizirati pretežno večino prebivatstva. Vzporedno k dnevu nacionatne stavke v Čitu so potekate po vsem svetu akcije sotidarnostnih gibanj za demokratični Čite, večinoma ob sodetovanju čitskih potitičnih beguncev in aktivistov v tujini. Tako je tudi avstrijska ,Chite-SotidaritatsfronF (v katero je med drugimi organizacijami vktjučen tudi KSŠS/D) organizirata na Dunaju demonstracijo ter izpričata svojo podporo čitskemu uporu.
Fašistični režim v Čilu je na manifestacijo moči in volje do upora čilskega ljudstva odgovoril s stopnjevanjem nasilja. Že teden pred stavko je policija aretirala številne aktiviste opozicije. Nekaj dni pred stavko je nato vso deželo razburil umor treh sorodnikov priljubljenega narodnega pevca in glasbenika Solinasa - policija jih je ubila v stanovanju pod pretvezo, da so pripadniki tajne podtalne uporni-
ške organizacije, ter potem dogodek razglasila za samomor. Tudi pri stavkanju in pri demonstracijah je kruto postopanje fašistične policije in vojaščine terjalo smrtne žrtve, 800 ljudi pa je bilo v dneh nato aretiranih.
Opozicijsko gibanje v Čitu
postaja vse bolj široko in vplivno. Še pred nedavnim je zajemalo svojo moč in sito v nUvrtem snnio iz rtolitične
levice. Umerjene meščanske in krščanskosocialne stranke so najprej iskale možnost kooperacije z režimom v prepričanju, da bo mogoče odstraniti vojaško diktaturo brez sile. Toda ta je tudi umerjenemu taboru jasno nakazala, da niti za majhen korak ni pripravljena premakniti se od svojih stališč in prakse dikator-skega vladanja. Pinochetov Čile - to je fašistični Čile. To izkušnjo niso napravili le nasprotniki režima, izkušnja je postala vsakdanjost. Vsakdanjost sta postala tudi vse večja brezposelnost in uboštvo nižjih slojev. A tudi manjše in srednje podjetnike in obrtnike - se pravi pripadnike meščanskega sloja - je vojaška diktatura privedla do gospodarskega propadanja. V taki situaciji so se opozicijske sile - od umerjenega meščanskega tabora pa tja do levice (vključno komunistov) - združile v nosilca ljudskega upora. Vsem je zdaj jasno, da se bo novi demokratični Čile mogel roditi le s padcem Pinoče-tovega režima in njegovega fašističnega aparata.
Na Kostanjah odkrili spomenik A. Š. Drabosnjaku
„...Kakor sitak med prittikavci seje v drugi potovici 18. stotetja dvigni) preprost „paur v Korotane ' Andrej Shuster. p.d. Drabosnjak, in povzdrigni! stovenščino, ki ji je dottej gospodarjeva roka odmerjata )e mesto pri hišnem ognjišču, v htevu in na potju, na ottar titerarne besede. Ta titerarna beseda je sicer bita okorna, domača, kmečka, vendar pa je nosita v sebi potitično izpoved, ki odttej ni več ugasnita..."
Tako je med drugim dejal dr. Regi- Slavnostni govornik Vospernik je v nald Vospernik, ko je minulo nedeljo svojih izvajanjih povedal, da je spo-nastopil kot slavnostni govornik ob menik, ki ga odkrivamo Drabosnja-
odkritju spomenika Andreju Shu-sterju Drabosnjaku v Zgornji vasi nad Kostanjami, kjer je tamošnje Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" na gorici svojega kulturnega doma, ki nosi ime našega bukovnika, postavilo spomin pionirju slovenske dramatike
ku, avtorju številnih iger, zlasti še Pasijona, ni oblikovala človeška roka. „Kakor je bila njegova beseda klena in kladasta, izvirna in neiz-umetničena, tako bodi tudi, tako so sklenili domači društveniki, njegov spomin izviren in naraven. Obliko-
na Koroškem. Predsednik Janez Lesjak je ob tej priložnosti pozdravil številne rojake, ki so prišli, da prisostvujejo svečanosti. Kratek kulturni spored je pod vodstvom Mira Kern-jaka oblikoval mešani pevski zbor „Mojcej" iz Šentilja, prišli pa so tudi mladi godci iz Šmihela, ki so v sestavu godbe na pihala zaokrožil kulturni del. Napovedani domači igralci iz neznanih ralogov žal niso nastopili.
vata gaje največja umetnica, narava. Pri zidanju so Rumašovi našli močno skalo, kakor so se Drabosnjaku porajali rajmi od mlinarjev, od hudih žien in od svetih oseb med oranjem na njivi. Neobdelano, neotesano, pristno in izvirno, pripeljali skalo na to mesto in tako upodobili globoko simboliko, da je beseda, ki, kakor pravi pesnik Župančič, iz roda v rod duh išče pot, zakoreninjena v zemlji." To je posre-
čen opis sporemika, v katerem je Vospernik prikazal podobo Drabo-snjaka.
Spomenik sta odkrila mlada člana društva, kar naj velja za poroštvo, da bo mladi rod čuval spomenik in Dra-bosnjakovo kulturno izročilo. Mogočna skala nosi v bron vlit napis, namreč, da'se je Drabosnjak rodil 6. maja 1768 na Drabosnjah. umrl pa 22. decembra 1825 v Umbaru. V plošči pa je tudi Drabosnjakova politična izpoved: „Vino pije moj sou-rashnk gre prate jest, / Jes mam pa gtih tui doro, da mam ano doro vest". S tem verzom seje Drabosnjak postavil na stran tistih, ki so se borili za boljše socialne pravice revnih in ponižanih.
Spomenik, ki so ga Kostanjčani odkrili svojemu rojaku Drabosnjaku seveda tudi obvezuje, obvezuje, da tudi mladi rod goji Drabosnjakovo, in s tem našo domačo besedo ter jo ohranja živo za bodoče rodove. Zato povsem sogalšamo z ravnateljem Vospernikom, ki je rotil: „Od Dra-bosnjaka naj se uči današnji rod, ki mu tu tik ob jezikovni meji na Osoj-skih Turah zvonenje Prežihovih v Vrbskem jezeru potoptjenih zvonov že skoraj zamira, značajnosti, zvestobe domači besedi, vztrajnosti. ...naj domačine opominja, daje tod nekoč paur skupno s semenom na potju sejat tudi seme titerarno obtiko-vane stovenske besede in s tem besede kutturnosti; opominja naj vse koroške Stovence na izvire narodne biti; opominja naj soseda v dežeti, da vzajemno s potdrugo tisočtjetje starim stovenskim rodom vrtnari v skupnih kutturno-potitičnih gredah; opominja naj Stovence iz Stovenije in iz sveta, kadar jih odročna pot privede tu sem, da ima koroška pomemben detež pri potnjenju kutturnih hramov, kašč in skednjev..."
Gledališka predstava na prostem o slovenskih kmečkih uporih
Predstave:
9., 10., 14., 15., 16. ava. 1986 - 20.00 Spodnje Vinare pri Sentprimožu v Podjuni
Kuiturni bus pride
V okviru svoje 80-letnice je SPD „Srce" na dvorišču samostana v Dobrli vasi priredilo folklorni večer z ansamblom Lojzeta Slaka. Ta popoldan se je obiskovalcem (večinoma turistom) polega, koncerta nudila tudi informacija o slovenski narodni skupnosti.
Tam je namreč prvič nastopil kulturni informacijski bus, ki sta ga načrtovali in .opremili obe slovenski kulturni organizaciji. Namen akcije je, da turisti slovensko narodno skupnost ne bi spoznali le kot fol-kloristično-eksotični okrasek Koroške, temveč da bi bližje spoznali resnični položaj manjšine.
Na ogled je bila posebej za to akcijo pripravljena razstava o zgodovini, sedanjosti, zlasti o šolskem vprašanju in kulturi. Prav tako so obiskovalci dobili v roke letak (Dobrodošli na Koroškem - v deželi dveh kultur). Knjižna miza kulturnega busa je
nudila raznostrokovno in leposlovno literaturo, dva sodelavca kulturnih organizacij pa sta bila na razpolago, da odgovarjata na razna vprašanja.
V naslednjih dveh mesecih so načrtovani nastopi kulturnega busa v vseh turističnih centrih Koroške.
Na dvojezičnem ozemlju se bo kulturni bus pojavljal na prireditvah krajevnih slovenskih kulturnih društev.
VABtMO
Ljudsko gledališče Samorastniki vabi predvsem moške, naj se vključijo v priprave za uprizoritev „Velike puntarije ". Potrebujejo večje število statistov za kmečko vojsko in vojščake.
Vsi, ki ste pripravljeni, se prijavite pri SPZ, tel. 0 42 22 / 51 43 00-20, ali pri režiserju M. Sriencu. tel. 0 42 37 / 23 1 44.
Gtedatišče na bekštanjski razvatini:
Škoda za čas in denar
..Preklet in zakuhan" - je naslov letošnje uprizoritve na bekštanjski razvalini, ki je spisana spet po nekih ..tajnih zapisih škofovega sekretarja Santonina" - letos v priredbi koroškega avtorja Ernesta Petza. Že lani so igrali na istem mestu neko igro o takih „za-pisih". Se povrhu po zapisih, ki so^tačili zgodovinsko resnico, kar smo ob lanski premieri tudi negativno zabeležili. Letos so k sreči izpustili vsaj vsakršno intencijo, da bi zgodovinsko ozadje 15. stoletja še ploh upoštevali. Lotili so se komada, ki ga niti z vplivom vročine ne bi mogli več opravičevati: brezzvezno natvezanje, izstopajo kvečjemu še poimenovanja nekaterih zgodovinskih oseb, sicer pa je bil višek prve uprizoritve gotovo v tem, da bi se mora! mrlič spustiti na obedno mizo, kar pa dolgo ni uspelo, saj se je bi! pri vrvi zataknil karabinec. Skoda pravzaprav le za nekatere igralce, od katerih smo vajeni dokaj več - na primer če jih poznamo, kako dobro in uspešno znajo igrati v beljaškem kletnem gledališču „Studiobuhne". Sicer pa ostane le še opomba: vstopnina znaša 130 šilingov. Ta denar človek res lahko bolj smiselno zapravi!
Si

-.ŽL;,..
Protestantska cerkev je 29. junija v Tubingenu-Derendin-genu priredila veličastno proslavo v spomin na 400.obletnico Trubarjeve smrti. Ves dan so se vrstili sprejemi, srečanja, kulturne in družabne prireditve, ki so jih zavestno organizirali v sodelovanju s SR Slovenijo. Tako s strani dežele Baden-Wurttemberg kot tudi SR Slovenije so se udeležili te proslave -ki je imela ljudski značaj - vidni zastopniki cerkvene in posvetne oblasti.
Za otvoritev slavnosti sta iS skupno maševala deželni škof von Keler in senior Novak iz Murske Sobote. Po maši so odkrili Trubarjevo spominsko ploščo v cerkvi sv. Gala v Derendingenu, kjer je Trubar
Tubingen-Derendingen:
Ljudski praznik v čast Primožu Trubarju
fR^us-Irnber-$tr
20 let maševal in našel svoj zadnji počitek. Domačinke iz Raš-čice so mu prinesle peščico domače zemlje na grob v tujini, med prijazne ljudi, ki znajo ceniti njegovo veličino.
V listu za svoje vernike Trubarja postavljajo v isto vrsto z Luthrom, Goethejem, Durer-jem, Schweitzerjem, Einsteinom in drugimi za človeštvo pomembnimi osebnostmi. Po njem se imenuje ena glavnih ulic, kulturni dom in vrtec protestantske verske skupnosti v Derendingenu in Urachu. Predvsem župnik Walter Dottling, ki

je že v pokoju, si je prizadeval za popularizacijo Trubarjevega dela in pomena. Za letošnjo obletnico je napisal ganljiv Trubarjev življenjepis v verzih, izdan v brošuri, v kateri je njegova povezanost s Slovenci v domovini močno poudarjena.
Rektor tubinške univerze Theis je v svojem pozdravnem govoru na sprejemu v Trubarjevem domu dejal, da so se v protestantskem gibanju zlivala tri stremljenja: politično, etnično in versko. Kakor je Luther nemški naciji ohranil nemški jezik, tako ga je Trubar Slovencem šele dal.
Na sprejemu so iniciativo protestantske cerkve proslaviti tako pomembnega moža skupno z narodom, iz katerega izhaja, vsi govorniki, bodisi nemški ali slovenski, pozdravljali. Med drugimi so izrekli svoje misli minister za kulturo Vladimir Kavčič, Jože Osterman, preds. ZKO slov., Ivan Kristan, rektor ljubljanske univerze, deželni svetnik Wilhe!m Gfrorcr, župan dr. Schmid in naslovni škof Vekoslav Grmič, ki je menil, da
Trubarjev dum v Tubingen-Derendingen
Stara univerza v Tiihingenu
je čas dozorel, da katoliška cerkev Trubarja rehabilitira in prizna njegov bistveni pomen za razvoj slovenskega naroda. Govori in slovesnosti so se odvijale v nemščini in slovenščini, nihče ni godrnjal, čeprav prav gotovo ni vsak vsega razumel. Atmosfera je bila prijazna, prijetna, prežeta z duhom sprejemanja drug drugega, kar se je odražalo predvsem ob družabnem delu na travniku ob grilanju in pogovorih. Popoldan so domačini ob folklornih nastopih
lahko spoznali del slovenske kulture in se tako približali Trubarju tudi v narodnostnem oziru.
Take prireditve prav gotovo prispevajo k boljšemu razumevanju med narodi, saj je prav v deželi Baden-Wurttemberg veliko jugoslovanskih delavcev - okoli 120.000; na ta način narod gostitelj spozna tudi kulturo svojih delavcev-gostov.
aa

M M
Tovariško srečanje z nekdanjimi soborci
Že vrsto let obstojajo prijateljske vezi med Koroško in Dobrovo pri Ljubljani oziroma med Zvezo koroških partizanov in pliberškimi zadružniki z znanim družbeno političnim dejavnikom Binetom Otorepcom iz Dobrove. Bine Otorepec je koroškim Slovencev dobro znan predvsem zaradi tega, ker se z veliko vnemo prizadeva krepiti prijateljske in bratske vezi z našim življem na Koroškem. On je eden tistih idealistov, ki je pomagal organizirati gradnjo muzeja NOB pri Peršmanu v Lepeni nadalje spominski pohod na Komelj, kamor pripelje vsako leto pohodnike iz Dobrove in Ljubljane. Poleg tega pa je tudi eden tistih, ki organizira izlete na Koroško in usmerja svoje ljudi, da kupujeo v naših trgovinah. Skratka, Bine Otorepec je povsod navzoč, kjerkoli gre zato, da se v karkšnikoli obliki pomaga korokšim Slovencem. V tem svojem delu je neumoren in prav to je bil tudi spet povod, da je 21. junija povabil delegacijo Zveze korokših partizanov v Dobrovo na razgovor s tamkajšnjimi predstavniki občine. Sprejem pri spomeniku padlim za svobodo je bil enkraten in stiski rok so potrdili, da smo prišli svoji k svojim. Po polaganju venca padlim partizanom in nastopu pionirčkov, smo se podali na partizanski Ključ, to je hrib, kjer se je bojeval in zadrževal Dolomitski odred (ime po Polhovgrajskih dolomitih).
O zgodovini Dolomitskega odreda oziroma dolomitske republike, to je o uporou proti okupatorju, nam je govoril nekdanji
Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno
tovariško
srečanje
pri Peršmanu
v nedeljo 3. avgusta 1986 s pričetkom ob 14. uri.
Srečati se bodo bivši borci, aktivisti in trpini iz časa protifašističnega boja iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Še posebno pa je vabljena mladina, da se udeleži tradicionalne protifašistične prireditve.
komisar tega odreda in sedanji član Sveta republike tovariš Franc Perovšek. Iz njegovega pripovedovanja smo šele zvedeli s kakšnimi težavami so se morali ljudstvo in partizani boriti, da so sploh preživlei. Vendar nenehne hajke niso mogle zavreti junaškega boja partizanov. Z mogočnega strmega hriba Ključa partizanov niso mogli pregnati in prav zato je danes partizanski Ključ goreč simbol boja za svobodo.
Pri partizanskem domu na Ključu je mogočno zadonela partizanska in narodna pesem v pozdrav naši delegaciji. Pel je mešani pevski zbor iz Dobrove. Po pozdravnih govorih predstavnikov in predsednika občine Ljubljana-Vič-Rudnik Petra Vrhunca, se je razvilo prisrčno, tovariško in domačo srečanje. Ob petju, pikniku in dobri kapljici je čas kar prehitro potekel in morali smo se posloviti od gostiteljev. Vračali smo se polni lepih spominov na tamkajšnje ljudi v zavesti, da s temi ljudmi še bolj poglobimo prijateljske vezi. Spoznali smo junaške ljudi teh krajev izza časa zadnje vojne in pa ljudi današ-
Te dni praznuje v Ljubljani šestdesetletnico univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič, ki ga koroški Slovenci poznamo kot skrbnega raziskovalca in dobrega poznavalca naše zamej-sko-manjšinske problematike.
Vladimir Klemenčič deluje od leta 1951 na geografskem inštitutu (sedanjem oddelku za geografijo na filozofski fakulteti) ljubljanske univerze. Od leta 1951 je bil asistent, 1958 je postal docent, za izrednega profesorja je bil izvoljen 1966, za rednega pa leta 1972. V okviru svojega znanstveno raziskovalnega dela se je ukvarjal v prvi vrsti z družbeno geografijo, posegel pa je tudi na njena druga področja. Njegovo delo dokumentira vrsta samostojnih razprav, člankov, poročil in ocen, pri nekaterih publikacijah pa nastopa kot soavtor. Kot predavatelj je nastopil na številnih strokovnih zasedanjih geografov v Sloveniji in v Jugoslaviji, pa tudi na mednarodnih srečanjih geografov je aktivno sodeloval. Spremljal je de-agrarizacijo slovenskega etničnega prostora, zasledoval njegovo industrializacijo in registriral naraščajočo dnevno migracijo in mobilnost prebivalstva v Sloveniji.
Kot zunanji sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je
njega časa, ki se prizadevajo za napredek na vseh področjih družbenopolitičnega življenja.
Na srečanju smo med številnimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij pozdravili predsednika odbora Zveze borcev Ljubljana Staneta Vrhovca, predsednika ZBNOV Ljubljana-Vič-Rudnik Miloša Rutarja in še mnoge druge.
Ponovno se zahvaljujemo vsem tovarišicam in tovarišem za gostoljubje, prijaznost in uspelo srečanje, ki nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Posebna hvala pa velja našemu dobremu prijatelju Binetu Otorepcu, kot motorju vseh akcij in medsebojnega sodelovanja. Prepričani smo, da dokler bomo imeli tako vnete prijatelje koroških Slovencev, se nam res ni treba bati, da bi kedaj prišli v pozabo, prav to pa nas še bolj spodbuja, da se splača boriti za naše pravice in za našo sloben-sko besedo.
ikej
Dr. Franc Wutli, praktični zdravnik v Borovljah, je do 27. 7. na dopustu.
opravil veliko delo zlasti s kritično oceno avstrijskega popisa prebivalstva leta 1951. K vprašanjem demografskega razvoja jezikovno mešanih področij je napisal še več drugih razprav.
S koroškimi Slovenci dr. Vladimir Klemenčič ni povezan le s sovjo ženo, ki prihaja iz Loge vasi, temveč tudi po svojem znanstvenem delu. Celim generacijam absolventov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je v spominu kot izvrsten „vodič" na maturitetnih potovanjih po Jugoslaviji. Sodeloval je z referati na številnih Koroških kulturnih dnevih, mladim koroškim raziskovalcem je kot mentor usmerjal prve korake v svet raziskovalnega dela in jih popeljal do prvih javnih nastopov na znanstvenih srečanjih.
Dr. Vladimir Klemenčič se v raznih odborih na osnovi svojega bogatega znanja zavzema za racionalno in znanstveno osnovano gledanje na možne razvojne poti slovenske manjšine na Koroškem in za široko sodelovanje z vsemi, ki so jim koroški Slovenci blizu.
Vladimirju Klemenčiču želimo še veliko osebne sreče, mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva s „svojimi" Korošci.
Univ.prof. dr. Vtadimir Klemenčič
60-tetnik
KOORDINACIJSKE ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) Tarviser Strahe 16 (Miika Kokot) teL: (0 42 22) 5125 28	tei: (0 42 22) 51 43 00
Spoštovani starši!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRLU ietos v eni izmeni in sicer:
od 24. juiija do 7. avgusta 1986
Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz hotnega otroka v hotnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400 šitingov, prevozni stroški 400 šit. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih.
Zadnji rok prijave je 11. jutij.
Ker je števito prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
Pestra dejavnost SPD ,Vatentin Polanšek' na Obirskem
Slovensko prosvetno društvo „Va-lentin Polanšek" na Obirskem je v zadnjem času priredilo kolesarski izlet in kegljanje. Obe prireditvi sta privabili precej Obirčanov in sosedov iz Železne Kaple, Sel in še iz drugih krajev. Za konec meseca junija je bil na sporedu vsakoletni kolesarski izlet. Tokrat je bil peti, torej majhen jubilej . Proga je bila dolga dobrih 20 kilometrov in precej zahtevna. Kljub temu se je pri Kovaču na Obirskem, kjer je bil start, zbralo nad trideset pretežno mladih pa tudi starejših kolesarjev.
Prva postojanka je bila - črpalka „ESSO" v Železni Kapli. Tu se je slovenskim prosvetašem pridružil predsednik SPD ..Zarja" Miha Travnik, ki je s svojo udeležbo poskrbel za rekord dneva. S svojim navadnim kolesom je prevozil okoli 50 kilometrov, kolikor jih je od Mlinč do Kort in nazaj! Kolesarski družini pa so se pridružili še Kapelčani in spodnji Obirčani. Vmes je vodja skupine, Marta Polanšek, izročila vsem udeležencem bele čelade, ki jih je podarila Posojilnica Železna kapla. Drugič so kolesarji počivali pri Kovaču, kjer so startali in tretjič, slednjič v Kortah pri Mrkunu. Tam so se na pikniku globoko oddahnili, nato pa okrepčali z jedačo in pijačo, ki jo je pripravil prireditelj .
Na tem mestu velja zahvala domačinu Korčanu Juriju Markunu, ki seje s svojo dobrodušnostjo in pripravljenostjo za sodelovanje izkazal kot izreden gostitelj. Prireditev je bila razvedrilnega in družabnega značaja in je v tem smislu povsem uspela.
Minulo soboto in nedeljo je bila gostilna Kovač na Obirskem spet enkrat središče dogajanj. Na dnevnem redu je bilo nagradno kegljanje, prvo v okviru društva.
Kegljišče je naravno, zgradil ga je gostilničar Franci Haderlap pd. Kovač. S kegljiščem se je Obirčanom porodila nova panoga, v kateri preizkušajo svoje sposobnosti in se hkrati
zabavajo. Torej je bila v ospredju te prireditve družabnost poleg zabave, čeprav je bila le-ta tekmovanje za lepe nagrade. Prva nagrada: dopust za eno osebo v Dubrovnik z letalom (1 teden), druga in tretja nagrada: (griller) velika oziroma majhna naprava (z motorjem za pogon) za pripravo mesa na žaru, četrta in peta nagrada: ležalnik. Takole so kegljali: štartnina je znašala 30 šilingov, vsak nadaljnji poskus pa samo še 10 šilingov. Trije meti s kroglo so šteli za en poskus. Udeležba z nad šestdesetimi kegljači je dokazala, so šteli za en poskus. Udeležba z nad šestdesetimi kegljači je dokazala, da je bila publika zelo navdušena za to novo panogo. Po dvodnevnem, skoro neprekinjenem kegljanju in po več tisoč metih krogle, sta le dva tekmovalca prekoračila mejo devetih kegljev. Oba sta jih podrla dvanajst, zato sta se morala pomeriti v dvoboju. Zmagal je Belan Peter Pečnik, vice-prvak pa je postal domačin Ciril Hribar. Za ostale tri nagrade se jih je potegovalo enajst. To je bil borben in zanimiv ..mali" finale, v katerem je imel največ sreče Franci Hudi iz Dob-rle vasi. Ležalnike pa sta prejela čet-rtouvrščeni in obenem zmagovalec Peter Pečnik in Kapelčan Metod Otip. Najuspešnejši kegljač in prvak Obirskega kegljanja je potemtakem postal Belan Peter Pečnik, ki se je uvrstil kar dvakrat med najboljšo petorico. Nagrade je podelil Emanuel Polanšek, spregovoril pa je predsednik društva dr. Avgust Brum-nik in ob tej priložnosti predlagal, da bi s temi turnirji nadaljevali vsako leto, domačini pa naj bi se pošteno vadili, tako dr. Brumnik, da bo naslov prvaka prišel v domači kraj.
V zadnji številki našega lista smo objaviti članek in stiko našega rojaka Atojza Miil-terja. pd. Miinarja iz Cirkovc. Na tisti skupinski stiki so (poteg že omenjenih) tudi Miitterjeva žena Ana ter hčerka Ana, dr. Marija Bakondy in dr. Hetena Miitter.
Prireditve
Ž1TARAVAS
VEČER SLOVENSKE PESMt EN EOLKLORE
v nedeljo ]3. 7. 1986 ob 20.00 uri v ljudski šoli v Žitari vasi
Sodelujejo: Cerkveni in mladinski zbor iz Šentlipša. Ptazniška dekleta, vokalni kvintet iz Šentlipša. Glasbena šola. otroška mladinska foklorna skupina SPD ..Trta" ter MoPZ SPD ..Trta".
Prireditelj: SPD ..Trta" Žitara vas.
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Štebnu vabi
#	v soboto 12. 7. 1986 ob 21.00 uri v gostišče JUENA v Čepicah na
KME ČKE PLES
igra znani ansambel ..Štirje kovači"
#	v nedeljo 13. 7. 1986 ob 14.00 uri pa na
TEKMO KOSCEV pri gostišču Juena Prijave do 13.45 v gostišču Juena Po tekmi zabava. * *
GLOBASNICA
ŠPORTNI PRAZNIK
v šotoru pri športnem igrišču
*	v soboto 19. 7. 1986 ob 13.30 uri nogometni turnir;ob20. uri ples, igrajo „Fantje treh dolin"
*	v nedeljo 20. 7. 1986 ob 12. uri nogometni turnir, ob 18. uri finalna igra, nato ples - igra ..Unterkarntner Sex-tet".
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Škofiče vabt na
KULTURNEVEČER
v soboto 12. 7.1986 ob 20.30 uri v gostilni Perdacher v Holbičah Sodelujejo: domači pevski zbor ..Edinost", Frauen Singkreis / ženski pevski krožek iz Škofič in MoPZ ..Svoboda" iz Loge vasi.
ŽELEZNA KAPLA
(4. POLETNA NOČ
v soboto 12. 7. 1986 ob 20.00 uri pri občinskem kopališču v Železni Kapli Igra in zabava znani ansambel ..Fantje treh dolin"
Za pijačo, za jedi na žaru ter za veselo družabnost je poskrbljeno Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" Železna Kapla Prisrčno vabljeni!
EZOBEEAŽE VALNE TEČAJ ZA VZCO-JETEE JEČE V OTROŠKEM VR E E ME EN ZA VODJE OEROŠKEEE SKUPEN
od ponedeljka 14. do sobote 19. julija 1986 v Mladinskem centru na Rebrci Predavatelji: Breda in Tine Var), Franci Končan, univ. doc. dr. Erik Prunč, akademska slikarka Marjanca Jemec-Božič, Marinka Svetina, prof. Janez Bitenc, prof. Ida Virt. Helka Mlinar, mag. Tone Schel-lander, prof. Lučka Čok. prof. Mira Voglar.
DOBRLAVAS.
DEŽELE OB DEEAVE
v četrtek 17. 7. 1986 na dvorišču samostana v Dobrli vasi Prireditelj: SPD „Srce" Dobrla vas
LOČE
FOLKLORNE VEČER
v ponedeljek 14. 7. 1986 ob 20.30 uri v gostilni Wrolich v Ločah Nastopajo: Tamburaški ansambel, kvintet ..Jepa" in mladinska skupina iz Ledine Prireditelj: SPD ..Jepa-Baško jezero".
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na
DELOVNO AKCEJO na Bleščeč« v nedeljo 13. 7. 1986, s pričetkom ob 10. uri dopoldne.
Slovenska prosvetna zveza organizira v času od četrtka 14. do nedelje 17. avgusta v Kulturnem domu v Šentprimožu z gradiščansko skupino
BRE J! ^GLASBENO DELAVNICO". Bruji sami so se razvijali v okviru Glasbenih delavnic in imajo zato na tem področju zelo bogate in pozitivne izkušnje Interesenti, ki bi radi sodelovali v tej DELAVNICI naj se javijo najkasneje do 2«. julija na SPZ, tel.: 042 22/51 4300-20, da organizirajo prenočišča. Stroške za prenočišče in hrano krije Slovenska prosvetna zveza
V nedeljo 17. 8. 1986 bo ob 20.00 uri zaključni koncert, kjer bodo sodelujoči predstavili javnosti rezultate te „Glasbene delavnice".
KOČUHA
SREČANJE
NARODNOZABAVNEM ANSAMBLOV
v četrtek 24. 7. 1986 ob 20. uri v šotoru pri Werniku v Kočuhi
Nastopajo: Planinski sekstet, Fantje iz Podjune, trio ..Drava" in skupine „Jepa", ..Korenika", ..Pavlič".
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza.
SLAVNOSTNA OTVORETEV NOVE PLANENSKE KOČE na VEŠKEM STANU
v četrtek 24. 7. 1986
B1LČOVS
OTVORETEV RAZSTAVE slikarja DRAGA DREJŠKOVEČA
v torek 15.7. 1986 ob 21.00 uri v prostorih Posojilnice Bilčovs
Slovensko prosvetno društvo „Vinko
Poljanec" v Škocijanu vabi na
POLETNE PREREDETVE
*	v torek 15. 7. 1986-Funfgesang..K)o-pciner See" v gostilni Fichtenhof. Podgrad
#	v soboto 16. 7. 1986- Dia-predavanje (prof. Pratsch) v gostilni Picej. Žama-nje.
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Šteben vabi na
PLE S in TEKMO KOSCEV
#	v soboto 12. 7. 1986 ob 20.01) uri ples v gostišču Juena v Čepičah
#	v nedeljo 13. 7. 1986 ob 14.00 uri tekma koscev pri gostišču Juena v Čepičah. Prijave pred tekmo.
'''^^NENACARNELUTLlin EGON BAVČER
razstavljata do 19. julija 1986 v Mohorjevi knjigarnivCelovcu.
LEŠE PRI ŠENTJAKOBU V R.
EE. VAŠKA VESELEČA
v soboto 12. 7. 1986 pri Gabrielu v Lesah, s pričetkom oh 20.00 uri Igra: ansambel „!vana Ruparja" Prireditelj: Slovenska gospodarska skupnost Šentjakob.
ŠENTPR1MOŽ
KOROŠKE VEČER
vpetek II. 7. 1986 ob 20.30 uri v Kulturnem domu
Sodelujejo: Ansambel ..Drava" iz Borovelj. Volkstanzgtuppe Turnersee. mladinski zbor Danica in MePZ Danica. Prireditelj: SPD ..Danica" Šentvid v P.
BILČOVS
KE E TE RNE VEČER
v soboto 12. julija ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu
Sodelujejo: moški in mešani pevski zbor SPD ..Bilka", mladinskizbor Bilčovs Za ples igra ansambel Vilija Petriča Prireditelj: SPD ..Bilka"
ČEST1TAMO
Marija Kežar z More je pred kratkim končala študij za učiteljico verouka v Schvvatzu na Tirolskem Iskreno čestitamo in mnogo uspeha v bodočem poklicu.
Obisk celjskih planincev
Medštevilnimi, prijateljskimi stiki, ki jih imamo planinci SPD Celovec s planinci iz sosedne Slovenije, zavzemajo gotovo ti, s planinsko sekcijo „Avto-Celje" neko posebno mesto. Medsebojni obiski, skupni pohodi in tudi marsikak skupni vzpon v zadnjem desetletju so nas tako zbližali, da smo postali ena sama družina. Kje, da so pogojeni ti odnosi, ali v dobrodušni, veseli naravi štajerskih „ravnincev" ali zgolj v naši skupni, medčloveški harmoniji, ki se ujema domala na vseh področjih življenjskih situacij, je težko reči. To ni nobeno laskanje temveč potrdilo, da le iskrenost, preprostost, nesebičnost in odkrito srce porodi take odnose. Med najlepše in nepozabljive doživljaje za nas spadajo nedvomno izleti s celjskimi prijatelji na slovenske in jugoslovanske gore ter vrhove. Tako smo doslej skupaj prehodili Triglav, Durmitor, Črni vrh v Velebitu, bili na Učki, na Titovem vrhu v Šarplanini - le Maglič je nam kljuboval in prav tja smo ponovno namenjeni letos od 28. do 31. avgusta. V koliko bomo letos bolj uspešni bo odvisno od vremena, gora nosi več, kot upravičeno ime Maglič.
Jutri bo v Ljubljani obhajal visok življenjski jubilej naš rojak dr. Anton Svetina, ki mu koroški Slvoenci iskreno čestitamo za 95-letnico!
Dr. Anton Svetina se je rodil 12. julija 1891 na Vranskem, kjer je njegov oče, doma z Bele pri Železni Kapli, takrat služboval kot notar. Pozneje je dobil notarsko mesto v Pliberku, kjer je njegov sin obiskoval osnovno šolo; kako je takoj po prihodu v Pliberk spoznal „dobrote" tedanje utrakvistične šole, je opisal v Koledarju slovenske Koroške za leto 1954. Po gimnaziji v Mariboru in študiju prava na Dunaju je dr. Anton Svetina nastopil službo naj prej v Črnomlju, v letih 1919-1920 pa je služboval v Velikovcu, kjer je bil namestnik okrajnega glavarja in tudi član Narodnega sveta za Koroško; tudi spomine na tedanjo dobo ter svoje mnenje o plebiscitu je objavil v Koroškem koledarju 1981.
Le malo se moramo oddolžiti prijateljem s tem, da jih povabimo tudi k nam, medtem, ko jim zdalekane moremo nuditi tistega, česar smo mi pri njih deležni. Poleg vsakoletnega, zimskega pohoda „Arihova peč" so čestokrat obhodili tudi našo Jepo in še nekaj drugih vrhov. Konec preteklega tedna so pobližje spoznali tudi Dobrač ter Obir. Vožnja na prvega po lepo urejeni cesti je bilo kar neko majhno doživetje. Nekam manj razveseljiva je bila zanje visoka cestna pristojbina, ki se pobira od osebe. Pri sedanji dinarski menjavi je ta še dokaj bolj občutna. No, vrh Dobrača jih je vendarle nekoliko odškodoval - vidljivost pa le ni bila kaj prida. Soparno vreme je le v konturah dopuščalo slutiti sosedne gore in vrhove; tudi Ziljsko dolino je pokrivala meglena tančica. Vodič Lubo je seznanil prijatelje še s to in ono zanimivostjo, s slovensko in nemško cerkvico, s tv-oddajnikom ter obsežnimi smučišči. Po dobri uri hoje do zadnje avtobusne postaje Trate / RoBtratte je vodila pot zopet v dolino in od tam na Bleščečo planino. Prvotna utrujenost je na koči Nad Arihovo pečjo kmalu splahnela in veselo
Sploh se je z raziskovanjem in zapisovanjem zgodovine začel baviti že zgodaj ter je v različnih revijah in knjigah objavil celo vrsto zanimivih spisov. Koroški Slovenci in posebej bralci Slovenskega vestnika pa ga pooznamo zlasti po njegovih opisih zgodovine slovenskih župnij na Koro-šekm, saj smo v našem listu več let v nadaljevanjih objavljali ta njegova dognanja. Prav tako pa se je bavil tudi s prevajanjem slovenskega leposlovja v nemščino: nekaj prevodov iz Prežihovih Solzic je v letih 1959-61 objavi) dunajski list Stimme der Frau, v rokopisu pa so ostali prevodi Prežihove Jamnice in Požganice (zadnjo je v sodelovanju z Robertom Saxerjem opilil Peter Wieser za založbo Drava, ki jo je izdala pod naslovom „Die Brandalm") ter roman Aiamut tržaškega pisatelja Vladimira Bartola.
Ko našemu rojaku čestitamo za življenjski jubilej, to naše voščilo povezujemo z najboljšimi željami!
so se obhajala prijateljska svidenja z našimi planinci. Najprej je bilo treba še „privezati" dušo in telo in že je zadonela pesem. Vesela družabnost je segala daleč v noč. Misliti pa je bilo tudi na počitek, saj je sobotno jutro kmalu priganjalo k odhodu. Še majhen prigrizek in že je avtobus drvel proti Železni Kapli. Od tam do Kapelske koče in nato 500 m višinske razlike peš do vrha Obirja. Tukaj je bila proti pričakovanju dobra vidljivost in tako lep razgled, daleč na okrog. Tokrat je predsednik Franci Kropivnik razkazal Celjanom lepoto koroške zemlje, jih seznanjal s sosednimi gorami, s kraji v dolini, z vodami. Kar prehitro je minil čas, zapustiti je bilo treba vrh in ob avtobusu smo se poslovili. Veseli smo si segli v roko, saj se bomo čez dober mesec in pol zopet srečali in skupaj uživali, nam doslej nekaj neznanega planinskega sveta tam na jugu.
Replje pri Piiberku
Žalostna novica, da je prenehalo biti srce Štompuhovega očeta Toneja Jopa iz Repelj, nas je trpko prizadela, tako da se bo le težko sprijazniti z dejstvom, da dobrega in prijaznega štampuhovega očeta ni več med nami. V sredo 25. junija smo ga ob veliki udeležbi pogrebcev v Šmihelu položili k zadnjemu počitku.
Tonej Jop se je moral že v mladih letih pošteno zagrizti v delo, da je obdržal in zboljšal svojo domačijo v Repljah. Ker doma ni bilo toliko zemlje, da bi preživljala njegovo družino, je moral hoditi še na „šiht", da je kot tesar zaslužil nekaj praven". Dva šihta na dan - doma in pri firmi - sta okupirala vse njegove sile, vendar zaradi tega ni tarnal, marveč je mirno prenašal vso težo za dom in družino. Pri tem so mu pomagali žena in otroci. Ko pa je šel v zasluženi pokoj je bil Štampuhov oče upravičeno srečen in vese), da mu ni več treba na dvojni šiht. Vendar pa ko bi moral uživati sadove svojega dela, ga je neizprosna smrt odtrgala od ljubljene družine in domače zemlje, katreo je tako ljubil.
Ne samo, da je bil Štampuhov oče izredno delaven in priden, bil je tudi zaveden član naše narodne skupnosti. Vedno smo ga srečavali na naših prireditvah, na zborovanjih in na imenikih kandidatnih list, skratka, bil je povsod tam, kjer je šlo za naše pravice. V tem smislu je tudi vzgojil svoj nrašča. Prepričani smo, da bo Jopov rod nadaljeval samozavesnto pot svojih prednikov.
Pokojnemu Toneju Jopu naj bo domača zemlja lahka. Svojem ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje.
ikej
ČESTITAMO
Pred dnevi je v Veseiah obhajal 50. življenjski jubilej znani kulturni delavec Franci Polzer. Jubilanta poznamo kot požrtvovalnega pro-svetaša in kot izredno prizadevnega oskrbnika Kulturnega doma v Šentprimožu.
Ob njegovem prazniku mu iskreno čestitamo z najboljšimi željami.
O dijakih, „te!ovadcih" in jahačih:
Simptomi oživljanja nacizma v Avstriji
D;)aA; Aorovc/jsAc /77F, A/ /;7; hoc/ft ZC;;Y;<7/ pOVe/tČevaMjH fMC/ftM;;/-socM/MhŽHega ;;;;'.s7/'e;;);; trt /?;;;Y;;;;;7;I;;-rlMc/iega ur/e/slror;;;;/;; /?o^mv;7; /tret/ sod/sče, .srt - če/trav r/rt.sh zasArAZ/M/oč - stttt/tfrttt; tteAega .t/t/o.s-aega /?o/;7;č-ttega /azvo/a v Avstr;);. 7o rtž;'t7)a;;/'e ;;; ;a /ttrt/tlg ;:co;:;;č':s;;č;;;7; aett/a.š;'-sl;<7i;A ,s;7 /ta ve vrv; ve /tovr/tt; o/t /t rt tipe r; /;; r*a.s;;;e;n /tttArttv;'fe//'v;vtt av-s;r;)vA;7: ;t;a;;r/a;ar/ev. Prav taA;7;, A; vrt r;a /tr;7t;er /trevze/; /tcArttv;;e//vfvtt ca „zveztto vrečar;/e" A vv;r;).sAega 7ar;;erA;;;;r/a, A; ve ttt/v;/a prav v ;e/; <7;;e/< v Kretava. Da varat? aaAažerao, ca AaAe ,.A vvtr;/'ce" vt? prevzel; 5;eger, Ar;.s(/;ea.st7;/ager, Kraaev (v.s; FP), t/eže/a; g/avar Pat/nJg (VP) ;a ve/ a;ž/eavv;r;)vAe .SP //rtger ..čavtar? poArt?v;7e//v;vt?", ve eaAra; c;;;'raatt? razvrttPttt t/aaa/vAega t/eže/aega vtttAv-da, A; /e agt?ft?v;7t?, t/t; p;'.se g/av;t? 1/77/-);; Paat/evzeaaag vprt?/;avv;r;/-vAeta, aet?aat ;.s;;dae;a;/;;/;;;.
Ft?re/ tar/; v Kreatva aov; v;gaa/; za oz;'v//ea/e aaelzraa v Avstr;/; - ;a to čeprav /e avtavao votAvee zaeeteA tega /eta ot//t?č;7o, t/t; raora/o vve avvtr;)vAe o/t/avt; aArepat; prot; ož;v//aa/a
;;ac;oaa/voc;a/;z/aa ;a t/a taora/o Izvajat; t/o/oe;7a taAoaaeaovaaega /V.S-prepovet/aega zaAoaa...
PaAo a; čat/a, t/a vo vet/ao vpet ;z-/ož/te raza;/; Aapgara, trgov/a za orožje ;pt/. po/ae //teratare, orožja ;a vaa/?o/ov ;z t/o/te A/;t/er;je. /a to ae /e aa KorovAeat, teraveč tat/; t/ragot/ po Avvtr/j;. V teta vra;v/a tat/; ae preve-aeea ved, t/a ve ojačeao pojav/jajo aa/epAe z javaaa; aac;oaa/voc;'a/;'vt;d-a;ta; /taro/ara;.' „Potjroat verrecAe/", ../V.S-Ver/tot aa/he/tea", „Fre;/;e;t /ar t/;e A/V/?" ;tt/. Kt/o j;7; /ep;7 Pap;t/a-rea ot/govorr ,,/Vezaaac;/" - Da vo t; /e zaaa;, t/oAazaje /torove/jvA; praaer,
EHRE
DEN DEUTSCHEN SOLDATEN
tapfer ritterheh anstandig
Ao je Aoačao avpe/o, t/a je varaovtaa t/;reAc;ja ;'zv/et/;7a aeAaj te/; aAt/v;'-vtov...
Pot/a At/o je aa/ep;7 /trejvaj; tet/ea v Ce/ovca aa/epAo ,,/Vetačtja je večja ot/ Zvezae repa/?/;'Ae"? /a At/o Aar zravea aa/epAo ,,/aozetac; vea/", po/eg te pa ve ta o/tjav/jeao po/; v a/o „aetavA;a; vojaAota"? /Vezaaac/?
A/; pa vpravajtao t/ragače. KaAva; pa vo pogoj; za to ož;'v/jaaje aac;'vt;dae ta;'ve/aovt;? A/; a/vta prav tat/; Aaat/Z-t/ata za raevto zvezaega pret/vet/a;Aa ,S'te)'rer /a lVa/t//;e;;a ag;t;ra/a vvaA zave tat/; v pove/Zdevaajeta „vojavA;'A vr/;'a" /a ve ;'zgovarja/a, t/a „vta Aot aetavAa vojaAa oprav/ja/a varao t/o/ž-aovt t/o t/otaov;ae"? Prav zato je aevaraovt ojadeaega t/e/ovaaja aeoaa-c/vtov večja Aot v a e; o aj;'Aov; s;;;;pto-;;;;. /a to ve/ja vevet/a ve prav pove/tej aa KorovAeta. Kaj pa je že vta/o pr; oAto/?rsA;7; vrečaaj;'A aa D/r/cAvberga aa /evea;A ta/t/aA? Da vpotaa;a;o /e aa eao p aro/o: „Wav ata tae/vtea /test/; ata t / Latapea Aesve/vea za taav-vea, / t/aj? tata; e;'a aavtaat/;ger .So/t/a; svar." Zarev aov; vtar; /t/ea/;'/
-taa
Artačeva ,Si!vija^ - pesem teta
Kot znano, so poslušalci slovenskega oddelka Koroškega studia ORF-a, ki je skupno s Slvoensko prosvetno zvezo prie-dil tekmovanje za najboljšo popevko, zbrlai Artačevo skladbo .,Silvija", ki je od desetih izbranih pesmi prejela največ glasov (preko 2.000 oz. 26.265 točk) in tako postala pesem leta. Drugo mesto je zasedla pesem „Zmeda" (3.452 točk), tretje pa pesem „V šoli" (1.957 točk). Ta edinstveni uspeh, h kateremu Haniziju Artaču iskreno čestitamo, je tudi povod, da smo našemu skladatelju zastavili nekaj vprašanj.
SV: Kako je nastala pesem ..Silvija"?
Artač: Ko sem bil še pomožni cestni delavec, ko smo delati cesto preko Šajde, nas je starejša ženska postregla s toplim čajem. Zdaj se vsak dan vozim po tej cesti v službo. Slučaj je nanesel, da sem se ustavil ob leseni hišici in srečal dobro ženo, ki me je prijazno pogostila. Povedala mi je, kako so nacisti ustrelili njenega moža in da je ostala sama s šestimi otroci. Občudoval sem jo, kao je še čila in zdrava. Ob ponovnem obisku sem spoznal tudi sina in ženo -in njuno zalo hčerko, ki se mi je prestavila z imenom Silvija. Priznati morm, da mi je bila vhipu všeč, očarala me je z njenimi lepimi očmi, s prijaznim pogledom in prijetnim pogovorom, ki sva ga imela. Ob slovesu sem ji povedal, da je srečanje z njo
Prof. Franc Inzko imenovan za ravnatelja
Dolgoletni zaslužni prof. Slovenske gimnazije v Celovcu Franc Inzko, je bil s 1. julijem, z dekretom zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja imenovan za ravnatelja Zvezne realne gimnazije na Jergitsch-evi cestivCelovcu.
Ravnatelju Francu Inzku k napredovanju iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha na novem službenem mestu.
zame bilo veliko doživetje in obogatitev, zato ji bom v spomin na to srečanje poklonil pesem. Sama tega ni mogla prav dojeti in se je samo prisrčno smejala...
SV: Ali vas veseli, da ste prav s pesmijo ..Silvija ' tako uspeli?
Artač: Z besedami je težko opisati veselje, ki sem ga doživel s to pesmijo. Prav preko nje sem spoznal veliko novih prijateljev tu in preko meje, z njimi sem navezal trajne stike, zato sem presrečen! Zavedam se, da je lepo melodijo treb oplemenititi, za kar gre moja zahvala mojstru Bojanu Adamiču. Lepa melodija in aranžma pa potrebujeta tudi dobre izvajalce, ki so sposobmi pesem približati poslušalcem. Zato se posebno zahvaljujem vsem vokalnim izvajalcem kot so Meri Avsenak, tercet „Strune", posebno pa Otu Pestnerju, ki je izvedel solistično interpretacijo, prav tako se zahvaljujem inštrumentalistom RTV Ljubljana.
SV: Vaša uspešna „Silvija" v vašem domačem kraju menda ni tako dobro odrezala kot sicer, saj je le za las ostala v konkurenci, zakaj?
Artač: Sičer pregovor pravi: „V lastni domovini prerok nič ne velja."
SV: Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Artač: Pripravljeno imam drugo zbirko pesmi (prva je izšla letos pri založbi Drava) in sicer tudi za mešani zbor. V prvi sem uglasbil besedila prof. Milke Hartmanove, v drugi pa besedila koroških pesnikov, trenutno pripravljam tretjo zbirko, vsebovala bo 25 pesmi za moški zbor.
SV: Imate v načrtu izdati tudi svojo kaseto ali ploščo?
Artač: Pravkar je izšla kaseta z naslovom ..Pozdravi", na le-tej je posnetih 12 pesmi. V delu imam spet 12 novih pesmi oz. popevk. Če bo šlo vse po sreči, bo prihodnje leto izšla pri znani avstrijski gramofonski hiši moja prva velika samostojna plošča v obeh deželnih jezikih. S tem bom nagovoril tudi moje nemško govoreče sodeželane, ki v srcu dobro mislijo in me hočejo upoštevati kot enakovrednega, slvoensko govorečega člvoeka, glasbenika na Koroškem. Tega se res zelo veselim.
Ljudska šo!a Božji grob seje posioviia od svojega ravnatelja
Pred kratkim so učitelji in učenci ljudske šole Božji grob pri Pliberku pripravili svojemu zaslužnemu dolgoletnemu ravnatelju Valentinu Vau-tiju prisrčno poslovilno slovesnost.
Deklamacije, petje, glasba in plesi so dali poslovilni uri poseben okvir. Prov. ravnateljica Irena Žele se je zahvalila zaslužnemu upokojencu za 36-letno delovanje za šolo in v korist šolske mladine.
V imenu koroških šolskih oblasti sta izrekla zahvalo in priznanje deželni šolski nadzornik prof. Ernst Weihs in okrajni šolski nadzornik višji šolski svetnik Franc Wiegele.
Pliberški župan Franc Mikusch se
je v imenu občine zahvalil upokojencu za delovanje v izobrazbi in vzgoji šolske mladine in za več kot 21-letno delo v občinskem zastopstvu, ki je rodilo lepe uspehe. Višek njegovega delovanja pa je bila svoječasna gradnja nove šole in stanovanjske hiše za učitelje.
Mestni župnik Alojz Kulmež je našel tople besede zahvale za dobro sodelovanje s cerkvijo, ravnatelj Pol-dej Cvelf pa v imenu vseh številnih kolegic in kolegov, ki so kdaj skupno z ravnateljem Valentinom Vautijem delovali na humški šoli.
Upokojencu želimo, da bi v utrjenem zdravju preživel še mnogo lepih let.
Dnevi hrvaške miadine na Gradiščanskem
Že 14-ič je Hrvaški akademski klub skupno s krajevnimi mladinskimi organizacijami organiziral dneve hrvaške mladine. Letos so bili ti dnevi v času od 20. do 22. junija v Vincjetu/ Dtirnbachu na južnem Gradiščanskem. Udeležilo se jih je okrog 2000 ljudi iz vseh hrvaško-nemško in madžarsko govorečih delov dežele. Prvič je tokrat na tej prireditvi sodelovalo preko 150 otrok okoliških ljudskih in glavnih šol.
Poleg slikanja in petja otrok so zabavali široko javnost skupine PAX,
Jarmony, Strings in zmagovalci ..Splitskega festivala" MAGAZIN. Tudi nogomet je bil na tapetu ter tri kratke igrice mladine iz Vincjeta. Skladatelj prof. Ludwig Parapatič pa je dal klavirski koncert. Ob priložnosti teh dnevov hrvaške mladine je tudi komponiral razne plese.
Dneve hrvaške mladine je zaključil spektakularni folklorni festival, na katerem je poleg hrvaških skupin iz Gradiščanske nastopila tudi skupina iz Postruma / Petrovo Selo iz Madžarske.
Foto P. Tyran: Skupina PAX
Spomenik za prvega stovenskega generaia
V	Sloveniji in posebno v Mariboru že daij časa teče razprava o tem, ati bi v Mariboru postaviti spomenik generatu Maistru, povetjniku nekdanjih borcev za severno mejo in osvoboditetju Maribora in drugih krajev stovenske Štajerske. Teh dogodkov se bodo posebej spominjati teta 1988 in je bit v Mariboru že osnovan odbor za pripravo 70-letnice bojev za severno mejo. Ta odbor je prevzet tudi skrb za postavitev Maistrovega spomenika. Pred nedavnim so na seji odbora ustanoviti tri detovne skupine: prva bo skrbeia za postavitev spomenika, druga za pubticistično razstavno dejavnost in tretja za prostavo, ki bo novembra 1988.
V	Rodni grudi, reviji, ki jo izdaja Stovenska izsetjenska matica za Stovence po svetu, je bit o Maistru in njegovem spomeniku objavtjen obširnejši čtanek, ki ga ponatiskujemo tudi v našem tistu.
Uredništvo
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPASOVE POČITNICE 86 NA JADRANU
-	preko 400 objektov
-	200 počitniških krajev
-	hoteli, apartmaji, zasebne hiše in sobe, prikolice
-	ugodne posezonske cene
KOMPASOVI POČITNIŠKI KLUBI 86
program aktivnih kljubskih počitnic:
-	SUTIVAN/Brač
-	KOMIŽAinVIS/Vis
-	NOVALJA/Pag
-	ROGLA-planinski počitniški klub
UČILI SMO SE 35 LET. VERJEMITE, DA SMO SE NAUČILI!
^ KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Pripovednik in dramatik Saša Vuga je ob neki priložnosti zapisat: „Prva pridobitev je svoboda. Kako je ne bi cenit? Za nas se je živtjenje začeto okrog teta 1941. Boj zanj pa, za to svobodo, ne pozabimo, seje začet že vetiko prej: pri Trubarju, pri puntarjih, pri Judenburgu in gori na Koroškem. Upornike iz Judenburga in borce generata Maistra imenujem prva partizanska patrulja. Po pravici. Če njih ne bi bito v tistih zmešanih, pa kar se da usodnih dneh, če bi manjkati vsi tisti ideatni fantje, bi danes vstopati pri Zidanem mostu, in s potnim tistom, v Avstrijo."
Stovenci se vetikanskega pomena in bistvene vtoge generata Maistra pri osvoboditvi Maribora, rešitvi severne meje od Gornje Radgone do Dravograda - in s tem šestine stovenskega naroda - kajpada zavedamo. Toda: ati so se Mariboračani, prebivatci mesta, ki ga je bit Rudotf Maister t. novembra 1918 s smetim prevratom osvobodit nemške vojaške premoči, dovotj oddotžiti temu vetikemu možu? Vprašanje je tačas - dve teti pred praznovanjem 70-tetnice bojev za severno mejo -znova aktuatno. Še ztasti od tetošnjega februarja, potem ko je Maistrov borec dr. Ervin Mejak v osrednjem stovenskem časniku Deto potrkat na vest Mariborčanov, češ, kje je vaša domotjubna zavest, ko v svojem mestu do danes še niste postavili spomenika prvemu stovenskemu generatu. Pismo je sprožilo pravcati ptaz odmevov v stovenskem časopisju, rezuttat te poiemike pa je sktep, sprejet 9. aprita pri predsedstvu mariborske mestne konference SZDL: generat Maister bo dobil v Mariboru svoj spomenik. Kakšnga, o tem bo sktepat poseben odbor za prostavitev 70-tetnice bojev za severno mejo, njegovi člani bodo pripravili predlog za ustrezen pomnik.
Zasluži si več
Krivično bi bilo trditi, da so Mariborčani na Maistra povsem pozabili - na mestnem območju je enajst pomnikov, zvečine spominskih plošč, raztresenih po okoliških krajih, po Maistru je imenovana utica v mestnem središču, od teta 1978 spominjata nanj oziroma na njegove borce tudi
osnovni šoli v Šentilju (OŠ Rudolfa Maistra) in na Pobrežju (OŠ Borcev za .severno mejo). Spomenika sta dva, Tršarjev pri vhodu v mariborski mestni park (vendar le matokdo ve, da je med postavami bojevnikov stitiziran tudi Maister) in doprsni kip pred šoto v Šentilju (najprej je

stal v zgradbi mariborske mestne skupščine, kjer bi morat po mnenju strokovnjakov za spomeniško varstvo tudi ostati, saj je te z njim stavba, v kateri je bil nekoč Maistrov štab, avtentičen spomenik).
Toda vetiki mož si po mnenju mnogih -ne samo še redkih živih borcev za severno mejo - zastuži več. Zakaj ima Rudotf Maister tahko spomenik v svojem rodnem Kamniku, ne sme ga pa imeti v Mariboru, kjer je v korist Stovencev in Jugostovanov opravit svoje vetiko življenjsko deto? To vprašanje je bilo zadnje čase pogosto stiša-ti, ob tem pa je prav dodati, da so zahteve po spomeniku, vrednem generatove časti in stave, stare že desettetja. In žalostno je, da na tisoče in tisoče borcev za severno mejo, pomrtih v zadnjih petintridesetih
letih, ni učakalo, da bi se sedanja generacija Mariborčanov oddolžila njihovemu komandantu.
Kako pomembno vlogo je v slovenski zgodovini odigral Rudolf Maister, pokažejo že podatki, ki pričajo o izredno močni germanizaciji v Mariboru in severovzhodni Sloveniji nasploh pred tetom 1914 in po njem. Leta 1846 je na področju slovenske Štajerske s 387 tisoč prebivatci živeto kakšnih 12.000Nemcev (3,1 odstotka). Leta 1910 je bil položaj bistveno drugačen: na Koroškem v Podjuni je bilo 15 odstotkov nemškega prebivatstva, v Mežiški dolini 17, v radeljskem okrožju 28, v mariborskem 46. tn čeprav je v samem Mariboru izvirato iz stovenskih krajev kar 55 odstotkov prebivatcev, kar 70 pa jih je imelo v stovenskih krajih domovnisko pravico, jih je te 15 odstotkov prijavilo slovenščino kot svoj občevaini jezik.
Pravzaprav je samo Maister po razpadu habsburške monarhije razumel, kaj je treba storiti, se strinjajo zgodovinarji. Prvega novembra 1918 je kot major s sedmimi stanovskimi tovariši in 87 vojaki v mestu z zagrizenim nemško nacionalnim svetom, zavzetim za priključitev k Nemški Avstriji, s prevratom prevzet poveljstvo in odstrani) iz mesta nemško vojaško premoč (presenečeni nemški častniki so se ukloniti). Priznani slovenski zgodovinar dr. Bogo Grafenauer v zvezi s tem piše: ..Osvoboditev Maribora in vse pripadajoče slovenske okolice, ki jo je zahtevata republika Avstrija zase, je bilo mogoče doseči te s tveganim in do skrajnosti pogumnim posegom... Meja, ki jo je v štajerskem Podravju dosege) uspešni stoven-ski upor v Mariboru 1. novembra 1918 pod Maistrovim vodstvom, je omogočita tudi zmago socialistične družbe v severovzhodni Stoveniji. V tem je netočtjiva zveza med zborom 1918 in revolucijo, ki se je začeta teta 194!. Brez prvega upora v severovzhodni Stoveniji ne bi bito niti drugega in svobodno stovensko ozemlje bi bito še bistveno botj okrnjeno, kakor je danes."
„Na, Mojster..."
Res, uresničile so se črne stutnje Otona Župančiča- „0 kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Cetovec, Maribor, Gorica, Trst..." Če ne bi bito Maistra, ne bi ostal naš niti Maribor. Sicer pa je vetiki pesnik Župančič cenil tudi pesniško dušo, ki se je skrivala v odtočnem bojevniku Maistru. Žal te matokdo pozna generata kot poeta, avtorja dveh pesniških zbirk Poezije in Kitica mojih (teta !904 in 1929). Za njegove pesmi sta značilna ljudskost in svobo-dotjubni duh, nekatere med njimi so ponarodele in jih pojemo še danes (Rožmarin, Završki fantje).
Pa ni samo literarna zgodovina prav mačehovsko skopa do Majstra in njego-
vega ustvarjanja, tudi pomembnost Maistrovega vojaškega in političnega dejanja je kot pomembna epizoda v našem zgodovinskem spominu premato upoštevana, niti v šolskih učbenikih ne. Tako so menili nekateri vidni predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja v razpravah o tem, ali postaviti v Mariboru Maistrov spomenik ali ne. Bili so seveda tudi takšni, ki so soditi, da časi niso pravšnji za postavljanje spomenikov, da bi bilo treba „naj-prej proučiti Maistrovo delovanje, šele potem tahko sodimo, ali se je mesto ob Dravi dovolj oddolžito njegovemu spominu". Eden od čtanov mestne borčevske organizacije sije privoščit četo dvom, ali si Maister in njegovi borci tak spomenik sploh zaslužijo, češ, „edini pravi borci so bili te borci NOB"; iz vrst borcev je prišto tudi vprašanje, ali je spomenik Maistru primeren v času, ko nimamo denarja niti za postavitev spomenika na sremski fronti; stišati je bito pripombe, kje so bili Maistrovi borci med narodnoosvobodilnim bojem... Dokter ni svojih partizanskih tovarišev nekdo spomnit, da je bito nekdanjih Maistrovih borcev na Primorskem in Dotenjškem vetiko v partizanih, štajerske pa je gestapo zvečine interniral...
Ob tem je kajpada umestno vprašanje, zapisano tudi v časopisni potemiki: zakaj se niso borci NOB botj potegnili za Maistrove borce, saj so eni severno mejo priboriti, drugi pa jo znova osvoboditi? So se pa za svojega stanovskega tovariša zavzeti slovenski pisatelji - na seji društva so na predtog Cirita Žlobca sprejeti sktep, da vprašanja o Maistrovem spomeniku „ni več mogoče reševati v pismih bralcev", vetiki mož naj bi dobit svoj pomnik sredi mesta, na mariborskem Gtavnem trgu, s katerega se umika dotrajano kužno znamenje.
Vsekakor je zdaj že jasno, da bo peščica preživetih borcev za severno mejo dočakala spomenik svojemu komandantu. Zaslužijo si ga, kot si ga zastuži veliki mož, ki mu je Oton Župančič posvetil tele verze: „Na, Mojster, ki od misti ti in sanj bito je dano priti do dejanj." Vreden gaje tudi spričo resnice, skrite v njegovem odgovoru na Župančičevo posvetilo: „Če bi pa bili ljubljanski ,ministri' v novembru 1918 ugoditi moji zahtevi, da zasedem še Cetovec, bi nesli Ti in Tvoje spremstvo iz Maribora tudi na Gosposvetsko potje stavo Prešerna."	Darka Zvonar
(Rodna gruda, Ljubljana)
a rubrika
(ure/a SMvo Kovač, Mn/a)
Šahovska naloga št.: 8
KOVAČ-ZENZEROV1Č (Labin 1986)
a h c d e f g h
Beti ima zaradi kmeta f7 in odprtih tovskih diagona) tepe možnosti za napad na črnega kratja.
Kako je to beli, ki je na potezi izvedet, je natoga reševatcev.
Kratke športne vesti - Termini
# Avstrijski nogometni pokat: Kot smo
že poročali bo igral Slovenski atletski klub v prvem kolu tekmovanja za avstrijski pokal z moštvom iz Mostiča, tgra bo 25. julija t986 s pričetkom ob t8.3() uri na igrišču ASV v Anapihlu. Za tekmo veljajo pravila avstrijske nogometne zveze za pokalna tekmovanja, kar pomeni, da lahko za vsako moštvo igrajo trije legionarji - samo za kljub morajo hiti prijavljeni. V primeru zmage nad Mostičem čaka na SAK v drugem kolu štajersko moštvo
Povratno koto stovenskega namiznoteniškega prvenstva
v nedetjo, 13. jutija 1986 s pričetkom ob 13. uri v Mtadin-skem domu, Mikschattee 4 Vsi prisrčno vabtjeni!
Vocklamarkt, ki je v kvalifikacijskih igrah za drugo divizijo premagalo tudi moštvo iz Trga.
W t. Stovenski bit jard ktub Cetovec vabi vse interesente, da se prijavijo in hodijo na treninge. Prijavite se tahko pri predsedniku Gusttnu Serajniku (tetefon: t) 42 22 / 44 2 97) ati pa pri treningih, ki so vsak torek ob t8. do 20. ure v Mladinskem domu, Mikschallee 4.
# tzžrebati so nogometno prvenstvo [986 87. Že prejšnji teden so pri Koroški nogometni zvezi izžrebali tekmovanja v okviru korškega prvenstva za naslednjo sezono. V koroški tigi se začne tekmovanje 2./3. avguta, in SAK je dobil za prvo kolo izžrebano moštvo iz Brež (SAK igra na domačem igrišču). V spodnji ligi vzhod bodo igrali Šmihetčani v prvem kolu (9./ 10. avgusta) v Dobrli vasi, v t. razredu C (isti termin kot spodnja liga) Bilčovs v Vetrinju, v 1. razredu D pa se bodo pomerili Selani doma z moštvom s Klopinjskega jezera, Železna Kapla s Sinčo vasjo, Globasnica pa bo igrala v Reichenfelsu. V 2. razredu G pa bo teden navrh igralo moštvo iz Žvabeka prvo kolo s Preiteneg-gom.
W Anni Mutter-Ktemenjak koroška prvakinja. Pri koroškem prvenstvu tahke atletike je v teku na 3000 metrov žensk zmagala šporntica društva iz Podgorja z ogromno prednostjo, saj je distancirala drugouvrščeno tekmovalko Alojzijo Schatz za več kot eno minuto.
ŠAH: Drugo mesto za SŠZ
Franci Rulitz je prejel pokal za drugouvrščeno moštvo Št) SŠZ
Wimbtedon:
Becker
ponovno zmaga!
V Londonu se je v nedeljo končal vsakoletni „Wimblcdon"-turnir teniških igralcev. Tudi letos so se zbrali v „meki tenisa" najboljši igralci, če izvzamemo John McEnroya. Pri ženskah je osvojila že šestič zapovrstjo pokal Martina Navratilova, ki je v finalu porazila rojakinjo Hano Man-dlikovo s 7:6 in 6:3. Pravtako je ostalo tudi pri moških vse pri starem, saj je Nemec Boris Becker ponovil lanski uspeh, ko je postal najmlajši zmagovalec v stoletni zgodovini tega turnirja. Becker je letos zmagal proti Slovaku Lcndlu v treh setih presenetljivo gladko in hitro s 6:4, 6:3 in 7:5. Poleg zlatega pokala sta Becker in Navratilova za zmago prejela še denarno „na-grado" v višini 3,3 milijonov šilingov. Poražena sta dobila še polovico omenjene vsote.
SAK igra v Dobrh vasi
prijateljsko tekmo z jugoslovanskim 2. ligašem NK Split ob 18. uri
Igrale bodo vse „homhe": Jovičevič, Dalanovič iu Prelo gar!
Pridite in pomagajte izbrati pravega legionarja!
V sklopu 9. športnih dni v Crabšta-nju (4.-6. julija) - veleprireditev s tekmovanji v nogometu, odbojki, tenisu, lahki atletiki itd. - je bil tudi moštveni hitropotezni šahovski turnir, katerega se je udeležilo 5 štiričlanskih ekip. Po dvokrožnem merjenju sil je prvo mesto prepričljivo zasedla ekipa celovškega kluba Tovota/CrieMer (v zadnjem kolu so premagali Raiffeisen z 8:0!). Za Slovensko športno zvezo je tokrat igrala „kotmirška reprezentanca" Gorazd Živkovič, Herbert in Franci Rulitz z ..legionarjem" z Uekštanja Lojzem Gallobom (vsi Š!) SŠZ). Uspelo jim
je, da so osvojili drugo mesto - in to kljub močnim konkurentom (Tep-pan, Puff, A. Kaspret, WeiMenhrun-ner).
Posamezni izidi tekem:
SŠZCartrans-TSVGrabštanj 6,5:1 BSG Raiffeisen - SŠZ Cartrans 4,5:3 SŠZ Cartrans -Tovota/GricUcr	3:5
Magistrat Cel. - SSZ Cartrans	4:4
Končna uvrstitev ekip:
t. Toyota/GrieBer	25
2.	SŠZ Cartrans	17
3.	TSVGrabštanj	13,5
4.	BSG Raiffeisen	t3
5.	Magistrat Celovec	12,5
Dr. Er;^ Prf^Č	Konec
ProMemi zgodnjeotroške večjezičnosti
3. Zaključne misli:
Analiziranega eksperimenta troje-zične vzgoje prav gotovo ni mogoče neposredno presaditi v mikro- in makrosociolingvistično drugače-strukturirano danost pretežno dvojezičnega okolja na Koroškem. Vendar rezultati našega eksperimenta in uspehi podobnih eksperimentov, ki so jih doslej opravili v svetu, dovolj jasno dokazujejo, daje ob ustreznem pristopu lahko uresničiti zgodnjeo-troško dvo- ali večjezičnost brez motenj za duhovni in emotivni, kognitivni in jezikovni razvoj otroka. Nasprotno. Čeprav tega zaradi pomanjkanja primerjalnega gradiva o enojezičnih otrocih istega socialnega porekla, ki živijo v isti sredini in razpolagajo z istimi mentalnimi in intelektualnimi dispozicijami, ne moremo neposredno dokazati, nam doselj doseženi rezultati narekujejo podmeno, da je bila prav večjezičnost eden odločilnih dejavnikov za sorazmerno hiter kognitivni in jezikovni razvoj otroka.
Kljub vsem pridržkom in kljub vsem razlikam med našim primerom in koroškim položajem pa naj nam bo dovoljeno, da ob koncu in pred koroškim ozadjem strnemo vse dosedanje ugotovitve v tri osnovne teze:
1.	Če je cilj izobraževalne politike usposabljanje mladine za čimbolj uspešno vključevanje v življenje, potem je - poleg vseh drugih elementov - v interesu vsake države, da mobilizira vse resurse dvojezičnosti, in s tem postane konkurečno bolj sposobna v mednarodni komunikaciji in v mednarodni delitvi dela.
2.	Naloga pedagoških institucij je, da - ne samo v interesu manjšinske skupnosti, ampak tudi v interesu države - izkoristijo vse primerjalne
prednosti dvojezičnega prostora, da mobilizirajo vse naravne resurse dvojezičnosti ter z ustreznim znanstvenim in pedagoškim pristopom poskrbijo za strokovno brezgibno, socialnopsihološko pa v pomiritev jezikovnih konfliktov usmerjeno dvojezično vzgojo. Le tako bodo otroci, ki do-
raščajo v dvojezičnem okolju, sposobni obvladati morebitne nevarnosti, ki jih dvojezičnost - vsaj v neugodnih sociolingvističnih okoliščinah kot na Koroškem - nedvomno skriva v sebi, in jih spremeniti v nenadomestljive prednosti uravnovešene dvojezičnosti.
3. Posebej Avstrija
-	kot nekdanje osrčje nadnacionalne države, v katero so se stekali kulturni tokovi številnih srednjeevropskih narodov, država torej, ki v svojih muzejih, knjižnicah in drugih ustanovah upravlja tudi dober del nenemške kulturne in zgodovinske dediščine,
-	kot država na stičišču štirih velikih jezikovnih skupin, romanske, germanske, finougrijske in slovanske ter slednjič
-	kot država, ki v tem svojem geografskem položaju želi ostati enakopraven sooblikovalec mednarodne komunikacije,
bo morala mobililizirati vse svoje resurse dvojezičnosti, če ne želi, da bo zanjo tudi na kulturnem področju
Eksperimenti po svetu dokazujejo, da je zgodnjeotroško dvo- ali večjezičnost ob ustreznem pristopu mogoče uresničiti brez motenj za duhovni in emotivni, kognitivni in jezikovni razvoj otroka.
in na področju mednarodne komunikacije veljalo to, kar je dejal zunanji minister Clemencau za politično tvorbo povojnega „Deutschoster-reich": „L reste, c'est 1'Autriche": gluha, majhna, malenkostna, provin-
cialna državica, ki je zaspala možnost, da bi ostala kulturna velesila, ker ni pravočasno spoznala mednarodnega trenda in se je iz kratkovidnega oportunizma predolgo spogledovala s preteklostjo.
AVSTRIJA 1
Petek, 11. 7.: 9.00 Poročila -9.05 Tom & Jerry - 9.30 Ruščina -10.00 Inštrukcija: latinščina -10.30 Robin Hood, kralj vagabundov -12.10 Poročila in ozadja - 13.10 Poročila -14.45 Naša najlepša leta - 15.30 Počitniški koledar - 16.05 Hitreje, višje, močneje - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije -17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.15 Grede po Avstriji - 21.20 Velika predstava ladi-e Liberty — 22.05 How do you do? —
23.20	Roul Hausmann -0.05 Poročila.
Sobota, 12.7.: 9.00 Poročila - 9.05 Inštrukcija: latinščina - 9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -12.05 Nočni studio - 13.10 Poročila - 14.10 Broadwayski plesalci - 15.55 Sveto pismo -pripovedovano za otroke -16.00 Nils Holgers-son -16.25 Otira -16.55 Mini-ČVS -17.05 Črni bratje -17.30 Ravioli -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Dva x sedem -18.25 Maneža prosta — 18.50 Pater dr. Berthold Mayr odgovarja — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 Čas v stiki in šport - 20.15 Grand prix ljudski glasbi - 22.00 Sanje poletne noči -23.50 Poročita.
Nedelja, 13. 7.: 14.56 Nemški štagerski film -
16.20	Tao Tao - 16.45 Živali pred kamero -17.30 Prometni klub za otroke - 17.35 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi -19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori župnik msgr. Josef Eichinger - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Park - 23.10 Priče časa - 0.15 Poročila.
Ponedeljek, 14.7.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom & Jerry - 9.30 Prosim k mizi - 10.00 Inštrukcija: latinščina -10.30 Nemški šlagerski film -12.00 Iz parlamenta -13.00 Poročila -14.45 Wa!toni -15.30 Počitniški koledar -16.05 Lucky Luke -16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Catimero - 17.30 Heidi -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Ponedeljski film - 21.08 Kuharski mojstri -21.15 Ceste San Francisca - 22.05 Španska državljanska vojna - 22.50 Poročila.
Torek, 15. 7.: 9.00 Poročila-9.05 Tom & Jerry -9.30 Inštrukcija: latinščina-10.00 Inštrukcija: angleščina -10.15 Kaj bi lahko postal? -10.30 Broadwayski plesalci -12.15 Ponedeljski šport -13.05 Poročila -14.45 Waltoni -15.30 Počitniški koledar - 16.05 Robi Robi Robin Hood -
16.30	Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Inozemski report -21.08 Poglej in ugani - 21.15 Dallas - 22.00 Morda sem zadnji slikar - 22.45 Bel)amy -
23.30	Poročila.
Sreda, 16. 7.: 9.00 Poročila-9.05Tom & Jerry -9.30 Inštrukcija: latinščina -10.00 Inštrukcija: angleščina - 10.30 Akrobat Schboon - 11.50 Moja najljubša zgodba - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila -14.45 VValtoni -15.30 Počitniški koledar - 16.05 Vedno sitnosti s Pop-om -16.30 Skrinja zakladov -16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanka - 17.30 Kamen Marka Pola - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki - 20.15 Rojstvo Goljata - 21.45 Poetična
Razpisujemo delovno mesto
^ sekretarke s^**sekretaqa
za trgovsko firmo v Celovcu
pogoji: dobro obvladanje angleščine in slovenščine, stenografije, dobre organizacijske sposobnosti
Prošnje z življenjepisom in spričevali na naslov:
Tovarna celuloze
A-9133 Miklavčevo
montaža iz tekstov Franza Grillparzepa- 23.35 Poročila.
Četrtek, 17. 7.: 9.00 Poročila - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Inštrukcija: angleščina - 10.30 Zaušnica - 12.10 Klub seniorjev - 13.00 Poročila -1 4.45 VValtoni -15.30 Počitniški koledar-16.05 Micky-jeva parada trikov - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Sindbadove pustolovščine -17.30 Skrivnostna globina - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse kar je prav -21.15 Prišel je pes v kuhinjo-21.50 Srhljivka - 23.20 Bellamy - 0.05 Poročila.
AVSTRIJA 2
Petek, 11.7.: 16.25 Poldark -17.15 Zgodovina pomorstva -18.00 Tedenski pregled -18.20 Department S - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Po rdečebelordečih sledeh skozi Levanto - 21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 22.20 Bartolomejska noč - 0.00 Poročila.
Sobota, 12. 7.: 15.50 Dva x sedem - 16.15 Iz parlamenta -17.15 Prinz Eugen, plemeniti vitez -18.00 Panoptikum -18.25 Šport -19.00 Trai-ler -19.30 Čas v sliki -19.55 Novo v znanosti -20.15 Poletno ljubimkanje - 21.50 Šport -22.25 Be!!amy-0.00 Poročila.
Nedelja, 13.7.: 9.00 Poročila-9.05 Rdeči panter - 9.30 Skrivnost afriških vdov - 10.15 Sto mojstrovin -10.30 Poletno ljubimkanje -12.05 Orientacija - 15.00 športni popoldan - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Brez nagobčnika -19.30 Čas v sliki - 19.45 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Kraj dejanja - 21.45 Dinastija - Denverski klan - 22.30 Sedem dni športa -22.50 Mala nočna glasba - 23.40 Poročila.
Ponedeljek, 14. 7.: 17.30 Mi ljudje - 18.00 Cesta LindenstraBe - 18.30 Department S -19.30 Čas v sliki - 20.15 Klinika v Schvvarz-wa!du - 21.00 Novo v kinu - 21.08 Kuharski mojstri-21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šiling - 22.05 Klavec - 23.40 The munsters - 0.05 Poročila.
Torek, 15.7.: 17.30 Orientacija-18.00 Policijska inšpekcija 1 - 18.30 Department S -19.30 Čas v sliki - 20.15 Zveneča Avstrija - 21.08 Poglej in ugani -21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Klub 2 in poročila.
Sreda, 16. 7.: 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Zaupna divjina - 18.30 Department S - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Coure - 21.05 Evropski obrazi-21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal
-	21.45 Rdeče zastave, siva vsakdanjost -22.30 Pasji dnevi - 0.30 Poročila.
Četrtek, 17. 7.: 17.00 Šport - 17.15 Bodoči otroci -18.00 TV kuhinja -18.30 Department S
—	19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.50 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
Petek, 11. 7.: 18.25 Poročila-18.30 Ustvarjalne igre: Krog v barvi, poučna oddaja TV Zagreb - 18.45 Flipper, ameriška nanizanka -19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme -19.50 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja - 20.15 Ne prezrite - 20.25 Amazonka: Sence v divjini - indijanci Amazonke, angleška
dokumentarna serija - 21.10 Risanka - 21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme - 21.58 TV in RA jutri -22.05 Bergerac, angleška nanizanka - 23.05 Čajkovski in ljubitelji glasbe, angleški film.
Sobota, 12. 7.: 14.55 Poročila - 15.00 Smer deveti otok -15.20 Na črko, na črko, nanizanka TV Beograd - 15.50 Ustvarjalne igre: Krog v barvi, poučna oddaja TV Zagreb - 16.05 Narodni parki: „Paklenica", oddaja TV Zagreb -16.35 Amazonka: Dediščina izgubljenega sveta, angleška dokumentarna serija -17.20 Jo ho ho, bolgarski mladinski film - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.25 Zrno do zrna -19.30 Dnevnik -19.45 Vreme -19.50 S poti po Indiji: Rajska dolina, dokumentarna serija - 20.15 Zrcalo tedna - 20.35 Mup-pet show - 21.00 Šanson na naš način: Gabi Novak - 21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme - 21.58 TV in RA nocoj in jutri - 22.05 Bojni voz, ameriški film.
Nedelja, 13. 7.: 9.25 Poročila - 9.30 Živ žav: Risanke in Lučka, češko-nemška nadaljevanka - 10.20 Flipper, ameriška nanizanka - 10.45 Kitajec v Scotland Yardu, angleška nadaljevanka - 11.35 Škotski ansambel dud - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 17.25 Poročila - 17.30 Nenavadni gospod Victor, francoski film -19.10 Risanka -19.24 TV in RA
Pridobivaj nove naročnike Slovenskega vestnika
nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik-19.50 Vreme - 20.00 Veliki transport, nadaljevanka TV Novi Sad - TV in RA nocoj in jutri -21.00 Alpe-Jadran, informativno-mozaična oddaja - 21.30 Športni pregled - 22.00 Poročila.
Ponedeljek, 14. 7.: 18.20 Poročila - 18.25 Smer deveti otok, nadaljevanka - 18.40 Na črko, na črko - nanizanka TV Beograd -19.10 Risanka -19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Poletni festival: Yolanda Hernandez poje španske in južnoameriške pesmi - 20.10 Vse reke tečejo, avstralska nadaljevanka - 21.05 Risanka - 21.30 Dnevnik - 21.55Vreme-21.58 TV in RA nocoj in jutri - 22.05 Omizje.
Torek, 15. 7.: 18.10 Poročila - 18.15 Živi planet, gozdovi severa, angleška dokumentarna serija -19.10 Risanka -19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Niške zborovske slovesnosti '86
-	20.20 Neznani beneški avtor: Benečanka, TV adaptacija predstave SSG Trst - 21.30 Dnevnik
-	21.55 Vreme - 21.58 TV in RA nocoj in jutri -22.05 Svet na zaslonu.
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko Wieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Sreda, 16.7.: 18.15 Poročila -18.20 Slovenske ljudske pravljice: Goslač -18.40 Narodni parki: Risjak, izobraževalna oddaja TV Zagreb -19.10 Risanka -19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Ideologija in zločin, dokumentarna serija TV Zagreb - 20.20 Šopek domačih - 20.50 Portret: Zvonimir Rogaz (igralec) - 21.20 Risanka -21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme - 21.58 TV in RA nocoj in jutri - 22.05 Milo Barus, zahodnonem-škifilm.
četrtek, 17. 7.: 17.50 Poročila -17.55 Vijavaja ringaraja, poučnozabavna nanizanka - 18.40 Delegatska tribuna -19.10 Risanka -19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna -19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Mozaik kratkega filma: V avtobusu in Tri življenja, jugoslovanska filma-20.15 Risanka-21.30 Dnevnik-21.55 Vreme - 21.58 TV in RA nocoj in jutri - 22.05 Goya, španska nadaljevanka - 23.00 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Pop Čira in pop Spira.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsakdan od 18.10-19.00
Petek, 11.7.: Koroški avtorji: Andrej Kokot - nove pesmi in prevodi Friedovih pesmi
Sobota, 12. 7.: Duhovni nagovor (žpk. Marko Jernej)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 13. 7.: Za dobro voljo Ponedeljek, 14. 7.: Ribič je po ribeo šel - S Klubom koroških ribičev ob Bohinjki. (Reportaža)
Torek, 15. 7.: Zenski magacin Sreda, 16. 7.: Primož Trubar: 2 del Četrtek, 17.7.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 18. 7.: Kulturno-glasbena oddaja
Podprite Trubarjevo spominsko zbirko
Prispevke prenakažite na konto štev. 32573, ki jo je v ta namen pri Zvezi bank odprla Slovenska prosvetna zveza.
PRIPRAVIL CENTER ZA TURISTIČNO PROPAGANDO PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE
Počitnice pod piatneno streho
Navade modernih turistov se spreminjajo. Vse več je takih, ki se radi odpravijo na počitnice s šotorom, saj se na ta način počutijo bo!j svobodne, iahko izbirajo kraj svojih počitnic po miti voiji, lahko podrejo šotor in se odpravijo na počitnice drugam. Posebna vrednost takih počitnic „pod piatneno streho" pa je gotovo v tem, daje čiovek bižje narvi. Ni treba upoštevati hoteiskega reda, ni treba eiegantnih obiek, ni treba ob doiočeni uri na kosiio aii večerjo. Veiike so možnosti piavanja, fadranja, deskanja, ribarjenja, vesianja, ribolova...
Take počitnice so torej nekaj posebnega, so veiiko doživetje. Znano je, da tisti, ki prično s počitnicami „pod piatneno streho", to počno skozi vse živije-nje.
Siovenija je ideaina dežeia za kampiranje, naj opozorimo na teie prednosti:
-	Dostopi z vsemi preometnimi sredstvi so odiični in razdaije kratke
-	Možnosti preskrbe so izredno dobre
-	Ponudba je izredno raznoiika, saj iahko gremo v kampe ob morju, iahko poiščemo prostor za naš šotor v sivoenksih termaninih zdraviiiščih, iahko se napotimo ob siovenska jezera pod najvišje vrhove siovenskih gora. iahko pa gremo tudi v kampe ob divji reki Soči, kjer se zbirajo športniki, vešči vesianja v kajaku in kanuju
-	Seveda so tudi izredne iepote Siovenije in ugodna kiima dober raziog za odiočitev o počitnicah v siovenskih kampih.
V Sioveniji je 43 kampov, ki so dobro urejeni in opremijeni. Menimo, da je za turiste iz avstrijske Koroške najboij zanimivo področje oh siovenski obaii. Seveda pa je znano, da mnogi gostje iz Avtrije iščejo zdravja v siovenskih termalnih zdraviiiščih. Prav zato smo se odtočiti, da vam natančneje predstavimo ti dve področji.
Mi vam svetujemo, vi pa premisiite in se odtočite. V Sioveniji vas pričakujemo.
V bližini vseh slovenskih turističnih središč so dobro opremljeni kampi. Posnetek je iz Pirana.
Seznam avtokampov v Sloveniji
(po kategorijah)
Kampi i. kategorije: Avtokamp Adria, 66280 Ankaran; Avtokamp Lucija - Belve-dere, 66310 izota; Avtokamp Zaka, 64260 Bled; Avtokamp Šobec, 64248 Lesce; Martjanci - Moravske Toplice, 69221 Martjanci.
Kampi H. kategorije: Avtokamp Lucija, 66320 Portorož; Študentski kamp, 66280 Ankaran; Avtokamp Izola - Jadranka, 66310 Izola; Terme Čatež, 68250 Brežice; Avtokamp Gozd - Martuljek. 64 282 Gozd Martuljek; Atomske toplice, 63254 Podčetrtek; Avtokamp Ježica, 61231 Ljubljana Črnuče; Avtokamp Bresternica, 62351 Kamnica pri Mariboru; Avtokamp Kozina, 66240 Kozina; Avtokamp Pivka, 66230 Postojna.
Kampi HL kategorije: Strunjan, AMD Pinko Tomažič, 66330 Piran; Avtokamp Fie-sa, Integral Fieso, 66330 Piran; Zlatorog Bohinjsko jezero, 64265 Bohinjsko jezero; Avtokamp Polovnik, 65230 Bovec; Kamp Žagar, Vodence, 65230 Bovec; Kamp Mle-kuš, Vodence, 65230 Bovec; Kamp Kovač, Vodence, 65230 Bovec; Kamp Komac, 65232 Soča; Kamp Lovec, 65232 Soča; TRENTA, 65242 Soča; Avtokamp Radovljica, 65240 Radovljica; Banovci - termalno kopališče, 69241 Veržej; Kamp Petišovei, 69220 Lendava; Ptujske toplice, 65250 Ptuj; Kamp Menina, Varpolje, 63332 Rečica ob Savinji; Dragočajna, 61216 Smlednik; Vinica ob Kolpi, 68344 Vinica pri Črnomlju; Otočec, 68222 Otočec ob Krki; Duplje - Trnovec, Milica Teran, 64203 Duplje; Kamnik, avtokamp, 61240 Kamnik; Avtokamp Kanal bo Soči. 65213 Kanal; Slovenj Gradec - letališče, avtokamp, 62380 Slovenj Gradec; Šranc - avtokamp, 64270 Jesenice; Avtokamp Vransko, 63305 Vransko; Avtokamp Višnja Gora, 61294 Višnja Gora; Avtokmap Podljubelj, 64290 Tržič; Dolina, 63312 Prebold; Dolenjske Toplice, 68350 Dolenjske Toplice.
Kampi ob Stovenski obah
Adria - Ankaran tel. 066/51 387
Elitni slovenski kamp, teži na severni obali koprskega zaliva in je izjemno dobro opremljen. Povsod je čutiti red in snago, nekulturni gost se tam ne počuti dobro. Dostop je z glavne ceste Ljubljana - Koper. Kopališče je urejeno, v kampu je tudi manjši bazen, obala je urejena, morje žal ni najbolj čisto.
Kapaciteta je 1.600 gostov, katerim nudijo tudi apartma-ne v paviljonih; 3 restavracije; 1 samopostrežna trgovina; 4 različni kioski in grill; 5 sanitarnih vozlov z non-stop čiščenjem.
Ponudba za sprotitvene dejavnosti je široka: teniška igrišča, mini golf, kegljanje, izposoja čolnov in jadralnih desk. Imajo igrišča za košarko, nogomet in odbojko, moč je tudi ribariti.
Izleti: kulturnih in zgodovinskih znamnitosti v bližnji okolici je precej, naj omenimo svetovnoznane Hrastovlje s freskami Janeza od Kastava - mrtvaški ples. V starem delu Kopra si lahko ogledamo pretorsko palačo, loggio, katedralo in muzej. V Izoli sta palači Besenghi in Manzioli ter katedrala, v Piranu pa beneška palača in cerkev sv. Jurija. Zanimive so opuščene soline in skladišča soli. prve v Strunjanu in Luciji, druge v Portorožu.
Izola - Belvedere tel. 066/62 631; 62 634
Počitnice v paviljonih in avtokampu turističnega naselja Belvedere nad Izolo so poseben užitek. S te vzpetine nad morjem in nad mestom Izolo je čudovit razgled na večino slovenske obale in Tržaški zaliv, v lepem vremenu pa seže pogled tja do Gradeža in celo do Benetk. Plaža se ponaša z najčistejšo vodo na tem delu obale. Dostop je z glavne ceste Izola -Piran.
Kapaciteta je približno 800 gostov, ponujajo tudi apartmaje v paviljonih; 2 restavraciji; 1 samopostežna trgovina; 1 aperitiv bar; I mini bar; diskoteka; 3 sanitarni vozli z non-stop čiščenjem.
Sprostitvene dejavnosti: izposojanje čolnov, peščeno teniško igrišče, ki ga lahko razsvetlijo, mize za namizni tenis in sprehodi.
Lucija - Portorož te!. 066/75 086
Kamp je v neposredni bližini Portoroža v zalivu potega novega dela portoroške marine in zato še posebej vabljiv za lastnike manjših in večjih plovil ali njihovih občudovalcev. Ob obali je dovolj prostora tudi v senci, čeprav v drugi kategoriji, je kamp dobro opremljen. Bližina Portoroža izpopolnjuje ponudbo kampa. Dostopi v kamp so s ceste Portorož - Pula po kažipotih za marino.
Kapaciteta kampa je 1.500 ljudi, paviljonov ni. Restavraci-
ja; več kioskov s pijačo in prigrizki; samopostrežna trgovina; urejene sanitarije z non-stop čiščenjem.
Sprostitvene dejavnosti: vodni športi, izposoja plovil, teniška igrišča in drugo.
Izleti in ogledi kulturnozgodovinskih znamenitosti kot pri Adria-Ankaran. Relativno blizu (40 km) so znamenite freske v Beramu pred Pazinom, ki poleg Hrastovelj pomenijo enega najlepših tovrstnih spomenikov pri nas.
Ankaran - Študent
Kamp je v bližini kampa Adria v Koprskem zalivu, dostop po cesti z ankaranskega križišča. Kamp je namenjen praviloma le študentom in za druge goste ni zanimiv. Nima posebnih naprav za sprostitvene dejavnosti in druge ponudbe.
Prostora je za nekaj sto ljudi, paviljonov ni.
Veliko je možnosti za izlete in oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.
Izola - Jadranka tel. 066/61 202
Taborni prostorje pred severnim vstopom v Izolo na nekaj deset metrov širokem zemljišču med cesto in morjem. Obala ni najlepša, kopanje ni vabljivo zaradi umazane vode. Vhod v kamp je z glavne ceste Koper - Portorož.
Kapaciteta je ca. 300 ljudi, paviljonov nimajo. Manjša restavracija; skormne sanitarije; trgovine in preskrba v Izoli.
V	kampu ni nikakršnih naprav za sprostitvene dejavnosti.
Strunjan te!. 066/73 607
Kamp je ob neprivlačnem delu slovenske obale, dostop je z južnega konca drevoreda na cesti Izola - Portorož. Kamp je brez ambicij, v njem so večinoma stacionirane prikolice stalnih gostov. Lastnik je Avtomoto društvo Pinko Tomažič iz Pirana.
V	kampu so skromne sanitarije, športne ponudbe ni, da plaž je precej daleč. Hraniti se je moč v okoliških restavracijah.
Fiesa te!. 066/73 473
To je drugi najmanjši taborni prostor v Sloveniji. Ob sladkovodnem jezeru, malo v senci in več na soncu, je prostora za dobrih sto prikolic in šotorov. Voda je dvojna, sladka v jezeru tik ob morju in morska pod obzidano plažo, kjer je več počitniških domov. Kamp nima posebne tradicije in je bolj dopolnilo bližnjemu hotelu, pod katerega upravo sodi.
Sanitarije niso najbolje urejene, šporntih narpav ni, pač pa je v bližnjem Portorožu dovolj take pondube.
Izleti so v bližnji Piran z njegovimi znamenitostmi, na portoroške plaže in druge kraje.
Kampi v siov. zdraviiiščih
Moravske toplice te!. 069/48 210
Kamp 1. kategorije v okviru hotelov Radenske v Martjancih pri Murski Soboti. Zasnovan je skupaj s hotelom pri vročih vrelcih, ki so jih odkrili, ko so iskali nafto. Zdraviliški turizem. ki se zadnja leta močno razvija, postaja močno drag, zato so letovanja v kampih pri termah zelo vabljiva, Voda v Moravskih toplicah ima 36 do 38 stopinj, toplice pa priporočajo za zdravljenje teh bolezni: revmatična obolenja, stanja po operacijah in poškodbah, artritis in spondiloza. Kamp je v ravnini poleg hotela, ves prostor pa obkroža značilna prekmurska pokrajina. Sence je žal bolj malo. Dostop je iz Murske Sobote po cesti do toplic, 10 km.
Kapaciteta je okrog 400 gostov, poleg kampistov je dovolj prostora še za goste v paviljonih in udobnem hotelu. Restavracija v hotelu; trgovina v bližnjih Martjancih; sanitarije zadovoljive.
Med sprostitvene dejavnosti štejemo tudi bazene: 1 olimpijski, 2 topla in otroški, v enega od termalnih je moč priti naravnost iz hotela in se kopati tudi v dežju; 4 teniška igrišča, 6 miz za namizni tenis, trim stezo, trim kabinet, mali nogomet in izposojo koles.
Izleti po okolici in v dobre gostilne, izjemno zanimiva je cerkev v Martjancih, muzej v Murski Soboti.
Terme - Čatež te!. 068/62 110
Terme Čatež ali Čateške toplice sodijo v skupino termalnih kampov. Veliko šotorišče je v okviru hotelov teh toplic, ki imajo vodo s temperaturo ca. 38 stopinj. Voda je zdravilna pri sledečih boleznih: revmatske bolezni, stanja po operacijah in poškodbah in shujševalni programi. Čateške toplice so blizu Brežic in dostopne s ceste Ljubljana - Zagreb pri Petrolovem servisu (3 km). Sence je bolj malo.
Kapaciteta je po podatkih AMZJ 450 gostov, presojamo, da je prostora vsaj za 1.000 več. paviljonov ni. Restavracija in gostinska ponudba v hotelih zdravilišča - Terme Čatež; samopostrežna trgovina; urejeni sanitarni vozli; obilje tople vode.
Sprostitvene dejavnosti: 6 teniških igrišč, kegljišče, mini golf, 6 miz za namizni tenis, štirje zunanji bazeni s termalno in hladno vodo, dva otroška in dva notranja bazena.
V letu 1986 uvajajo v kampu tudi naturistični del.
Izleti: v vinorodno brežiško-bizeljsko okolico, grad Mokrice, kjer je moč najeti konje, brežiška planinska pot in bližnji Zagreb z izjemno kulturno zgodovinsko ponudbo, muzeji, galerijami in znamenitimi cerkvami.
Atomske toplice pri Podčetrtku te). 063/828 ooo
Toplice ob Sotli so velik zdraviliški objekt, katerega del je tudi kamp. ki sodi med večje v Sloveniji. Nameščen je v idilični dolini Sotle blizu Podčetrtka in je dostopen po cesti Celje - Mestinje - Podčetrtek. Temperatura vode v obeh zunanjih, olimpijskem in otroškem bazenu je 33 stopinj, v notranjem pa 30. Voda slovi po svoji zdravilnosti in raidoaktivnosti, zdarvi pa revmatična obolenja, kožne bolezni, bolezni ožilja, nevro-laške bolezni in stanja po poškodbah. V kampu je precej sence, večina prostora je peščena. V bližini je hotel z vsem udobjem, ki ga omogoča hotelska restavracija, prospekt navaja kar 37 zdravstvenih storitev za goste, od posvetov pri zdravniku tja do masaž, drenaž, skupinskih vaj in drugega.
Kapaciteta je 600 gostov, paviljonov ni; restavracija; 2 bifeja (žar); prodajalna s sadjem in zelenjavo; trgovina s spominki; oskrba v bližnjem Podčetrtku; urejene sanitarije; tople prhe.
Športna ponudba je izredna: tenis, mini golf, balinanje, namizni tenis, kegljanje, streljanje, badminton, trim steza, izposoja koles, košarka, ribolov ter deskanje in jadranje na Sotelskem jezeru. Kamp je zelo primeren za daljši dopust.
Izleti v zeleno okolico, v Rogaško Slatino, na Boč in Donačko goro, zanimiv grad v Podčetrtku, blizu sta Kumrovec in Klanjec. Prvi je rojstni kraj maršala Tita, v drugem je Augustinčičeva galerija.
Banovci - Termalno kopališče
Te toplice so pri Veržeju in v sklopu Radenske. Voda ima pri izviru 53 stopinj. v bazene prihaja pomešana z mrzlo, tako, da imajo bazeni vodo z 38 stopinjami. Blagodejno vpliva na bolnike, ki jih muči revmatizem, stanja po poškodbah itd. Posebnost tega kampa je, da ima tudi del, namenjen naturistom. Dostop je iz Ljutomera po cesti v Križevce, odcep je na pol poti, ali iz Veržeja. V ..oblečenem " delu kampa je senca že zrasla, naturisti so še na soncu.
Kapaciteta 500 ljudi, parcele, paviljoni, moč je vzeti pen-szion. Restavracija nudi menuje in drugo hrano, trgovine so v bližnjem Veržeju (1,5 km) in Ljutomeru. Slaščičarna popestri punudbo.
Sprostitvena dejavnost napreduje: v kampu je rusko kegljišče. 2 mizi za namizni tenis, igrišče za odbojko in pikado. Izposoja koles, kopanje v treh bazenih z zdravilni in v enem z navadno vodo.
Izleti v okolico, obiščemo lahko prekmurske lončarje, Mursko Soboto z muzejem in drugimi znamenitostmi. Banovci so lahko prijetni tudi za dolg dopust. Posebej opozarjamo na izredno kvalitetne domače gostilne v okolici.
Petišovei - Topiice Lendava te!. 069/75 OKI
Prijeten taborni prostor v brezovem gaju pri termalnem kopališču v Petišovcih pri Lendavi. Dostop je iz Lendave po cesti pri središču ob Dravi. Kamp je urejen, brezov gozdiček je maksimalno izkoriščen. Voda v dveh bazenih ima približno 30 stopinj, zdravi pa revmatike ter stanja po poškodbah in operacijah.
Kapaciteta okoli 300 gostov, v kampu so tudi paviljoni. Restavracija, nakupi in oskrba pa v Lendavi. Urejene sanitarije.
V kampu ni športnih naprav, pač pa je dosti kopanja in izletov v prijazno Prekmurje. V bližnjem hotelu Lipa je tudi notranji bazen. V Lendavi je vreden ogleda šolski vrt. Kamp je primeren tudi za daljši dopust.
Ptujske toplice te!. 062/771 721 a!i 771 782
Kamp v teh toplicah ni glavna dejavnost Ptujskih toplic. Leži na travniku pri bazenih, večinoma pa sprejema le prehodne goste, saj leži ob cesti Maribor-Zagreb. Dostop je po stari cesti Maribor-Ptuj, kar pomeni, da moramo pravočasno zaviti tja, kamor kaže kažipot. V kampu je redko drevje in malo sence. Voda ima v bazenih s termalno vodo do 34 stopinj, v olimpijskem pa do 25 stopinj. Zdravi revmatizen, posebej degenerativna revmatična obolenja hrbtenice in sklepov, blaži tegobe po operacijah in poškodbvah. Kopati se je moč v treh zunanjih in treh notrnajih bazenih.
Kapaciteta je okoli 300 ljudi, uporabljati pa je moč tudi usluge kopališkega sklopa; restavracija; snack bar; odprta terasa; urejene sanitarije.
Dolenjske toplice te!. 068/85 730
Najmlajši slovenski kamp je nameščen v neposredni bližini zunanjega bazena v Dolenjskih toplicah. Še neforniiran, je popolnoma navezan na storitve zdravilišče, ki pa so seveda na visoki gostinski ravni. Kamp je deloma v senci, kopanje je možno v velikem bazenu s termalno ogreto vodo in v notgra-njih bazenih zdravilišča.
Izleti v okolico, na partizanski Rog do baze 21) in bolnišnice Zg. Hrastnik, v kulturno Novo mesto ali malo dlje do Kostanjevice (Jakčeva galerija, forma viva, kostanjeviška jama).