nmorski Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo TRST, nedelja 8. novembra 1959 govora Hruščeva, kjer ta obsoja tiste, ki v besedi miroljubnega sožitja gledajo začasno in taktično o-zadje neiskrene politike Kajti še vedno so na svetu ljudje in politični krogi, in to ne samo na Zahodu, pač pa tudi v nekaterih državah vzhodnega bloka, ki politiko miroljubnega sožitja razumejo kot začasno taktiko. Omenimo naj na primer, da so kitajski voditelji nedavno o-stro napadali jugoslovansko politiko miroljubnega sožitja. Ti voditelji so gledali in nekateri še gledajo na politiko miroljubnega sožitja kot na začasno prehodno taktiko. Takega gledanja na to politiko ne primanjkuje tudi v nekaterih drugih državah. Naj omenimo še primer Albanije. Tu se voditelji na eni strani sklicujejo na načela miroljubnega sožitja, na drugi strani pa stalno netijo hladno vojno na tem delu sveta. Prav tu razumejo pojem miroljubnega sožitja kot taktično igranje s temi besedami. V zvezi z govorom Hruščeva je treba reči, da je imel popolnoma prav, ko je obsodil nekatere poizkuse v ZDA, da bi v zvezi z ravnanjem ' LR Kitajske preizkušali iskrenost sovjetske politike za popuščanje mednarodne napetosti in sporazumevanja. Na to struno sta zaigrala Herter in Dillon in zato je ta politika dobila ime Herter-jeva doktrina. Tistim krosom, ki s prikritim nezaupanjem gledaje na sedan i proces «tali-tve ledu* in na sporazumevanje glede najbolj perečih vprašanj v Evropi, je Hruščev poudaril, da je tu-G’ Lenin moral voditi borbo s Trockim za sklenitev brest-litovskega miru. Hruščev je poudaril, da je Trocki vrgel geslo: «Ne miru ne vojne!* S tem je šel na roko nemškim imperialistom. Hruščev je pri tem poudaril, da se današnji položaj sicer ne more vzporejati s položajem za časa brest-litovskega miru. Vendar je imel za potrebno, da pokaže na načelnost in elastičnost Leninove zunanje politike. Taka elastičnost očitno primanjkuje tistim, ki dvomijo v možnost sporazuma z Zahodom in ki napačno razumejo politiko miroljubnega sožitja. Pri tem je treba pripomniti, da je upati, da bo Hruščev ta nauk upošteval tudi zase: kajti do sedaj se tudi Sovjetska zveza ni dosledno držala načel miroljubnega sožitja v odnosih do Jugoslavije. Še vedno se vse preveč kaže, da se politika miroljubnega sožitja proglaša samo za odnose med obema blokoma. Hruščev je na primer v svojem govoru izjavil tudi, da glede ideologije ne veljajo nobena prilagojevanja in koncesijo, češ da bi to pomenilo popuščanje na pozicije sovražnika: Dobro je znano, aa velja v sovjetskem bloki’ za «sovražnika» tudi Jugoslavija. Ce se misli pojem miroljubnega sožitja zožiti na odnose med obema blokoma in ne upoštevati odnose v notranjosti teh blokov in seveda med vsemi državami, bi to pomenilo, da se morata dva bloka oziroma dve voditeljici teh blokov sporazumevati na škodo ostalih manjših držav. Tako ravnanje bi odvzelo vse bistvo načelu miroljubnega sožitja. Upati je, da se bo v sedanjem proces pomirjeva-nja razčistil tudi ta pojem. Sl’ tem bo govor Hruščeva, ki ga mora vsakdo, ki mu je pri srcu mir, vsekakor pozdraviti, v še večji meri ustrezal splošnim željam vsega človeštva, ki hoče predvsem mir in mirno življenje med vsemi narodi po absolutnih in dosledno izvajanih načelih miroljubnega sožitja lce vprašania Potrebno, pou-llve besede iz Vlada je včeraj določila januar za potovanje Gronchija v Moskvo Nujnost socialnih reform štovanje politike vsake od obeh držav in da se nobena od obeh ne sme vmešavati v notranjo politik# druge. Takoj po sprejetju sovjetskega vabila je prišlo d# raznih reakcij in komentarjev. Demokristjanska levica je po agenciji Radar pokazala svoje zadovoljstvli ter pri tem poudarila, da bo Gronchi prvi med atlantskimi državnimi poglavarji, ki bo obiskal Moskvo, potem ko bo med zahodnimi državami dosežen sporazutb o smeri, ki se je bo treba držati v razgovoru z Vzh#-dom. Problem, ki ga je triba pojasniti, pa je, v okviru katere zunanje politike italijanske vlade je treba postaviti potovanje predsednika republike. Iti kot prvi v Moskvo, nadaljul« agencija Radar, pomeni i-meti kot prvi kaj povedagi Hruščevu ter tako olajšati ali odpreti pot k sledečemu v okviru sledečih hrupnih 1 pobud Sovjetske zveze. Proti njegovemu stališču, v katerem se je lahko ugotovilo tudi nespoštovanje do samega predsednika republike, so odločno nastopili ministri, za katere se ve da so pod Gronchijevim vpiivom, ter poudaril pozitivni značaj potovanja. V imenu »katoliškega sveta« je izrekel nekatere pridržke tudi minister Bettioi, Del Bo pa je poudaril konkretne rezultate svoje misije v Moskvi ter poročal o razgovorih s Hruščevom. Sovjetski voditelj, je dejal Del Bo, mi je potrdil, da ZSSR nima druge želje kot delati za svoje blagostanje in za mir med vsemi narodi. Hočemo mir in razo-fožitev, in to resno, je dejal Hruščev Del Boju. Obenem je pokazal veselje nad perspektivami za izboljšanje odnosov med Italijo in SZ ter pri tem pripomnil, da morajo imeti ti odnosi za podlago absolutno spo- nji minister Pella. Segni bi torej ne šel v Moskvo in zato bi tudi ne bilo treba vabiti Hruščeva v Rim. Seveda se zdi malo verjetno, da bi Hruščev, ki je doslej hodil na obiske v razne države prvotno še z Bulgani-nom, pozneje pa kar sam s spremstvom, na tako potezo italijanske vlade pristal, čeprav je razumljivo, da se določeni krogi v Italiji strašno bojijo obiska Hruščeva v Rimu. Preden je bila na seji dosežena soglasnost, je kot stalni predstavnik najbolj izrazite desnice nasprotoval obisku minister Togni. Dejal je, da se mu zdi to potovanje v Moskvo neumestno tako iz zunanjepolitičnih kot notranjepolitičnih razlogov. Vsekakor pa se s tem obiskom nič ne mudi. Komunistična stranka ima po mnenju Tognija vso korist od pomirjenja in namesto da bi se oslabila, že računa, da bo izkoristila Gron-chijevo potovanje v Moskvo izjavi omenil »bistveno soglasnost« ter priznal, da vsaj glede nekaterih podrobnosti niso bili prav vsi soglasni. Angelini m Ferrari Aggradi sta govorila o zelo odkriti in pozitivni diskusiji, medtem ko ni hotel Pella povedati skoraj ničesar, temveč je samo dejal, da je zelo zadovoljen z debato. Pella je takoj po seji odšel k predsedniku republike, kamor je kmalu nato prišel tudi Segni. Zvedelo pa se je, da so na seji vlade razpravljali tudi o vprašanju sovjetskega povračilnega obiska. Vlada stoji na stališču, da je treba Gronchijev obisk i-meti za obisk na ravni državnih poglavarjev. Potemtakem i.amerava italijanska vlada poval iti državnega poglavarja SZ, ki je pravzaprav maršal Vorošilov, ki bi ga na njegovem potovanju v Italijo spremljal zunanji minister Gromiko kakor naj bi tudi Gronchija v Moskvo spremljal zuna- «Če pojde tako naprej, bom deležna prej jaz socialnih reform ko ti!» (Nadaljevanje na 8. strani) Aktualni portreti MITTERAND francoski poslanec, okoli katerega se zbirajo sile odpora proti nacistični okupaciji v drugi svetovni vojni, Je predmet tudi kriminalnih napadov francoske reakcije, kakor je pokazal tudi nedavni napad, ko se je komaj rešil pred krogla, mi FARAH DIHA bodoča iranska cesarica kupuje pri Dioru v Fa-rizu svojo garderobo in zahteva, da je vse boljše, lepše in številnejše od tega, kar je ista modna hiša izdelala za So-rajo . RUDOLF BINO umetniški direktor new-yorške Opere * Metropolitan«, je znan po svojin sporih z velikimi opernimi pevkami. Tako je bil že pet let v sporu tudi z Giulietto Simiona. to, ki je te dni doživela velik uspeh B1LL1E HOLLlDAY ena najbolj slovitih pevk jazzovske muzike, je v zgodnji mladosti okusila vse krutosti revščine in pokvarjenosti. Umrla le zaradi uživanja mamil. Njene spomine bo v kratkem izdal v italijanskem prevodu Longanesi JOHN BAHHY MOHE sin istoimenskega očeta in vnuk velikih filmskih igralcev Lionela in E-thele Barrymore, se Je te dni uradno zaročil s filmsko igralko Giorgio Moll, ki se je z njo spoznal v Rimu ob snemanju filma »Kozaki«. John je ločenec in ima 3-let-nega sina Johna Sedem dni v svetu Lokomotive za Indijo Eisenhowerjevo potovanje v devet držav V sredo je predsednik Ei-senhower sporočil na tiskovni konferenci, da bo 4. decembra začel potovanje za prijateljski obisk ti devetih državah. Obiskal bo Italijo, Turčijo, Pakistan, Afganistan, Indijo, Iran, Grčijo, Francijo in ob povratku Maroko. Njegovo potovanje bo trajalo dva tedna in pol. Potovanje je v zvezi s pripravami zahodne konference najvišjih, ki bo IS. decembra v Parizu. Napoved tega potovanja je vzbudila veliko zanimanje po vsem svetu. Večina komentatorjev je mnenja, da bo potovanje pomenilo eno številnih akcij, ki so jih začeli letos državniki na svetu z namenom, da bi pripomogli k ublažitvi mednarodne napetosti. V evropskih prestolnicah menijo, da si bo Eisenhower s posvetovanji z več vladami in političnimi činitelji prizadeval, da okrepi elemente, ki so potrebni za uveljavljanje tako imenovane svetovne diplomacije. S tem ti zvezi bo skušal izvesti široko akcijo za ureditev najbolj perečih vprašanj in za utrditev dose. danjih uspehov v obnavljanju mednarodnega zaupanja, V Parizu opozarjajo na tisti de! Eisenhouierjeve izjave na tiskovni konferenci, kjer je poudaril, da ni mogoče doseči zmanjšanja napetosti samo s konferenco med Vzhodom in Zahodom. Za u-speh te konference so potrebne številne priprave. Med te priprave uvrščajo pariški o-pazovalci tudi napovedano Eisenhouierjevo potovanje po Evropi in Aziji. V Parizu menijo, da bo skušal Eisen-hovoer med obiskom v Italiji, Turčiji in Grčiji razpršiti nezadovoljstvo teh malih držav, ker se niso posvetovali z njimi kot članicami atlantske zveze o pripravah za sestanek najvišjih med Vzhodom in Zahodom. V Novem Delhiju poudarjajo, da Eisenhowerjev obisk nikakor ne pomeni znamenja bližnjih sprememb v indijski zunanji politiki. Pri tem o-menjajo ŽttfMji goitbr Nehruja, ki je poudaril, da bo Indija še dalje uodila izvenblo-kovsko politiko. Francoska bomba OZN pred Vsa mednarodna javnost je zaskrbljena zaradi francoskega vztrajanja, da v začetku prihodnjega leta poizkuša eksplozijo svoje atomske bombe v Sahari. Mednarodna javnost je toliko bolj zaskrbljena, ker so se v zadnjem času na pogajanjih v Ženevi mmm Pretekli teden je bilo v Franciji več demonstracij, na katerih je delavstvo raznih podjetij zahtevalo povišanje plač. Na sliki demonstracija delavcev podjetij »Gaz de France« in aElectricite de France« povečale možnosti sporazuma med sedanjimi atomskimi državami o ukinitvi jedrskih poskusov. Nedavna francoska uradna izjava, da bo kljub morebitnemu takemu sporazumu izvršila svoje poskuse, povzroča tem večjo zaskrbljenost, ker se prav sedaj vsi trudijo, da bi prišlo do čimprejšnje ga pomirjenja. Ena od držav, ki je med najbolj ogroženimi poleg o-stalih afriških držav, je vsekakor tudi Maroko, ki je zahteval, naj se o tej zadevi razpravlja pred Združenimi narodi. In pravkar je zadevna razprava t> teku v političnem odboru te organizacije. Veliko število delegacij, zlasti pa afriških, je do sedaj podprlo zahtevo, naj se Francija pozove, da ne izvrši nameravanih poskusov. V tem smislu je skupina afriških in azijskih držav predložila tudi resolucijo. Toda francoski delegat Jules Moch je ponovil, da bo Francija na vsak način preizkušala svojo bombo. Dodal je, da te eksplozije ne bodo škodljive za bližnje države, češ da so sprejeli vse varnostne ukrepe. Izjavil je, da bo Francija ustavila svoje poskuse šele tedaj, ko se bodo tudi o-stale atomske države sporazumele o ukinitpi ne samo poskusov z jedrskim orožjem, pač pa o ukinitvi in u-njčjuju tega orožjg ter. o pri- tk&Ucm 'tmtfgbnetnu Angleški delegat je podprl francosko Uf~s..tehnlixt* Mrazti in je trdil, da to v Avstraliji, kjer so preizkušali angleške bombe, obljudena središča mnogo manj oddaljena od kraja eksplozij, kakor v Sahari. Ameriški delegat pa se je izrekel proti eksploziji. Velike važnosti je tudi pobuda Indije, ki je predložila resolucijo, s katero se pozivajo jedrske sile, naj se čim-prej sporazumejo o popolni ukinitpi poskusov z jedrskim orožjem ter naj ne delajo novih poskusov, dokler se ne doseže sporazum. Resolucija poziva vse ostale države, naj ne začnejo poskusov z jedrskim orožjem in naj ne delajo zadevnih priprav. Indija opozarja v svoji resoluciji, da bi nope eksplozije bile v na- sprotju z izrecnimi željami naroaov vsega sveta, skupščine OZN ter škodljive za nadaljnje sporazumevanje. T~| -frjjjjffi ' T ' 'Š' ' V (Nadaljevanje na 8. strani) Na indijsko tovorno ladjo ulndian Resolve« tovorijo eno od 10076-tonskih lokomotiv «B.B.», ki jih je indijska vlada naročila v Franciji za modernizacijo svojega železniškega parka liiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiittiiiiiiiltiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiuiitiittiiiMlliiiiHiiuiuiMtiiiiiiiinitllinitiiiiiiHlMtililiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiliiiiiiiiillliiiiiniNiiiiKiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiniiiitiitiiiiiiiitiiiiiiiitiiitiititiiittiiiiiiiiiiiiiiiliftliitiilllillitiiliiiiiliinn STAVKA AMERIŠKIH METALURGOV IN NJEN POMEN Obe sili odlo mogočni vztrajati do končne zmage Posledice stavke se čutijo že tudi v drugih panogah - Strah pred inflacijo služi bolj kot izgovor - Kaj bo napravil Ike ? Vodstva treh največjih a-meriških avtomobilskih industrij v Detroitu »General Motors«, »Ford« in «Chry-sler« so imela v načrtu, da se bo število avtomobilov v ZDA že v prihodnjih dveh letih podvojilo. Nekoliko preveč drzen je bil ta njihov načrt, ko vendar vemo, da kroži po ameriških cestah sedaj 63 milijonov avtomobilov—i* da--j*-*Maer mogočna ameriška avtomo- bilska injiu§trija sposobna v enem letu izdelati kvečje- mu 10 milijonov vocsil, do-čim jih je lani izdelala komaj 7 milijonov in še ta niso šla vsa v promet. Toda ne glede na to ne preveč dobro preračunano kalkulacijo, je že nemogoče, aa bi letošnja proizvodnja avtomobilov, v kolikor bi v najkrajšem času ne prišlo do korenitih sprememb, prekosila lanskoletno, kajti celi oddelki, celo tovarne v Detroitu počivajo. Vzrok je v pomanjkanju jekla in že- -t. 0 Zasedanje vrhovnega sveta v Moskvi, na kalečem je Nikita Hruščev ime! govor, ki so ga _____ prvič po vojni — pozitivno ocenili uradni krogi tako v ZDA in Veliki Britaniji kakor tudi v Franciji leza zaradi stavke v ameriških plavžih. Od 16. julija letos stavka v ZDA o-koli 650 tisoč delavcev in iz dimnikov 280 visokih peči se že mesece ne kadi. Problem, ki smo ga s tem načeli, ni tako enostaven. Stavka, ki j* zajela to panogo ameriškega gospodarstva, močno prizadeva tudi druge panoge. Prva je bila na vrsti avtomobilska industrija, ki smo jo že omenili. V vsej ameriški industriji pa je moralo skrčiti delo veliko večjih in manjših podjetij, tako da trenutno — skupno z metalurgi — »počiva« že milijon ljudi. Ce k tej stavki dodamo še dejstvo, da je pred kratkim stavkalo 70.000. pri-staniščnikov in 300.000 pomorščakov, se številka »ljudi s prekrižanimi rokami« približa že nevarni stopnji tudi za zelo bogate ZDA. Ob tej sliki se vrnimo k glavnemu problemu, k plavžarjem. 3, maja ja ameriški sindikat »United Steelsvorkers of Amerika« zahteval od delodajalcev 15 centov več plače na uro. Ce vzamemo v poštev, da ima ameriški plavžar 3.10 dolarja plače na uro in da je njegova plača skoraj za dolar nad povprečno plačo v ZDA, bi se zdelo upravičeno stališče delodajalcev, da so njih zahteve pretirane. Toda sami predstavniki sindikata pravijo, da v tem primeru ne gre več le za mezdno gibanje, pač pa za kaj več. Mnog ameriški delavec že trezno poudarja, da njegova plača ni majhna, hkrati pa upravičeno meni, da ne mara prihajati iz službe kot »beaten dog«, kot pretepen pes. Poleg tega pa gre tudi za to, da so se ameriške jeklarske družbe v strahu pred izrednim napredovanjem sovjetske proizvodnje, aačele temeljiteje ukvarjati t vprašanjem avtomatizacije, seveda na škodo delovne sile, ki bo zaradi avtomatizacije ostala na cesti. Pa še en element je, ki daje ton tej, kot ji pravijo, največji in najpomembnejši stavki, kar jih ZDA poznajo. Gre namreč za nov odnos med neposrednim proizvajalcem in delodajalcem. Družbe si namreč kopičijo zaslužke, delavčeva mezda pa ne gre v koraku s tem. Preidimo h konkretnim številkam; Predstavnik 12 največjih jeklarskih družb Z.DA R. C. Cooper, ki je hkrati podpredsednik U. S. Steel Co., pravi, da družbe ne bodo popustile zahtevam delodajalcev, ker bi to pomenilo odločilno pomagati inflacio-nističnim težnjam, ki se jih v ZDA že itak boje kot vrag žegnane vode. Predstavnik sindikata metalurgov MacDonald pa vztraja na tem, da se je dobiček jeklarskih družb v prvih 6 mesecih letošnjega leta povzpel na 254 948.496 dolarjev, vtem ko je v istem obdobju lanskega leta znašal komaj 135.650.730 dolarjev. MacDonald torej povsem u-pravičeno zatrjuje, da bi se onih skromnih 15 centov poviška moglo vzeti iz po- večanega dobička in bi zato nevarnost' inflacije sploh ne prišla v poštev. To je povsem logično, toda te številke moramo nekoliko dopolniti, kajti predstavnik delodajalcev pravi, da so letošnji višji dobički prišli od tega, ker so družbe prodale tudi del starih zalog, ker da so lani izdelali komaj 85.3 milijona ton jekla, dočim bi ga mogli letos, po zmogljivosti plavžev, izdelati 147 milijonov ton. Predstavnik delodajalcev prikliče na pomoč celo druge številke. Po njegovem so se plače metalurgov od leta 1940 povečale za štirikrat, učinek dela za 0.4-krat, življenjski stroški pa da so se povišali komaj za enkrat. Toda predstavnik delavcev MacDonald na vse te na videz prepričljive številke odgovarja, da se je cena jekla od leta 1940 do danes povišala za trikrat in da se je dejanska proizvodnja na račun večjega učinka in novega tehničnega procesa povečala za dvakrat, zaradi česar se plače delavcev niso povečale v razmerju s povečanjem čistega dobička podjetij, kajti «čisti učinek« delavca se je povečal za 4.5-krat, zaslužek delavca pa komaj za 1.5-krat. Ob teh številkah je jasno, da so delavci ameriških plavžev in jeklarn tudi z najpreprostejšega ekonomskega vidika upravičeni na svojo zahtevo, hkrati pa se opaža, da je v njihovi sindikalni borbi tudi nadih nečesa novega, nadih zahteve, da od splošnega napredka mora tudi delavec imeti nekaj več kot le zagotovljeni kos kruha in streho nad glavo. In v tem smisru moramo gledati tudi na to veliko stavko, za katero pravijo, da je najpomembnejša v vsej zgodovini ZDA. Zakaj? Nasproti sta si dve najmočnejši družbeni sili v ZDA. Na eni strani gre za mogočno silo enega milijona dve sto tisbč metalurgov, ki jih podpira 15 milijonov (Jlanov združene sindikalne organizacije AFL-CIO, na drugi pa 12 jeklarskih družb, ki producirajo 90 odst. vse ameriške jeklarske proizvodnje. Jeklarske družbe Imajo na svoji strani sicer državno oblast, ki že dolgo vpije proti inflaciji, in seveda predstavnike druge industrije, ki se bojijo, da bi tudi njih delavci ne začeli stavkati, na drugi strani pa je sindikat jeklarjev, ki je v začetku stavke razpolagal s 33 milijoni dolarjev kapitala in kateremu je predstavnik delavcev avtomobilske industrije W. Reuther že v začetku zagotovil milijon dolarjev mesečnega prispev. ka in kateremu so ostale sindikalne federacije zagotovile podporo enega milijona dolarjev na dan — vse do zmagovitega zaključka stavke. Ko vidimo, da sta si nasproti dve tolikšni sili in da sta obe pripravljeni «iti do konca«, je samo ob sebi razumljivo, da gre tu tudi za politično važen problem. Ei-senhovver, ki je 1956. pred volitvami skušal pritegniti delavce na svojo stran, je izsilil povišanje mezd in plač. Tokrat bi verjetno mogel storiti prav tako, kajti prihodnje leto bodo v ZDA spet volitve, toda v duhu splošne antiinflacionistične kampanje bi mu tak ukrep ne koristil. Z druge strani pa postaja zadeva kočljiva zaradi zmanjšanja proizvodnje. Toliko glede tega, toda že prej smo rekli, da gre ameriškim delavcem tudi za problem ' avtomatizacije in ■ dosledne redukcije delovne sile. V zadnjih štirih letih so odpustili iz jeklarn ponovnih 55 tisoč delavcev, v dveh prejšnjih letih pa so jih odpustili kar 300 tisoč. S povečano avtomatizacijo bi o-stalo na ulicah še več deset-tisoč delavcev na leto. V tem primeru morajo vztrajati do končne zmage. Ce so z druge strani lastniki plavžev pripravljeni izgubiti zaradi svoje trme po 30 milijonov dolarjev čistega dobička na teden, pomeni da tudi oni, nameravajo iti v svoji trmi do konca. In v tem primeru bi znalo priti do večjih motenj v vsem ameriškem gospodarstvu, saj smo že v začetku rekli, da je zaradi stavke 650.000 metalurgov o-stalo križem rok že 350.000 delavcev v raznih drugih industrijah, predvsem v avtomobilski industriji. Nekje v začetku smo rekli, da bo tudi avtomobilska industrija v ZDA močno občutila to stavko in da ne bo dosegla niti lanskoletne proizvodnje, v kolikor bi ne pri- šlo do korenitejših sprememb. In sinoči so iz Wa-shingtona sporočili, da je vrhovno sodišče sklenilo, da se morajo stavkajoči delavci vrniti v tovarne. Sklep Je bil sprejet na osnovi Taft-Hartleycvega zakona, ki določa da se v primeru, ko stavka ograža nacionalno varnost, ali kakor koli teze prizadeva nacionalno gospodarstvo, mora stavka prekiniti za dobo 80 dni, nakar se lahko ponovno nadaljuje, v kolikor bi medtem ne prišlo med delodajalci in sindikalnimi organizacijami do poravnave. Na sklep vrhovnega sodišča, pri katerem je 9 članov glasovalo za izvajanje Taft-Hartleyevega zakona, eden pa proti, je predsednik sindikata kovinarskih delavcev McDonald odgovoril, da je vsem metalurškim sindikalnim organizacijam telegrafsko sporočil, naj se vrnejo na delo. Tako se je zaključil prvi del velike stavke, ki je trajal 116 dni. To 80 dneh smejo sindikalne organizacije ponovno napovedati stavko, seveda v kolikor bi medtem ne prišlo do poravnave. Ker pa smo že prej rekli, da nameravata obe mogočni sili — zveza jeklarskih družb in mogočni sindikat jeklarjev, ki uživa podporo tudi 15 milijonov ameriških delavcev, vključenih v sindikalne organizacije, iti do skrajnosti, Je vprašanje, če se bodo v teh 80 dneh sporazumeli za onih 15 centov, ki jih zahtevajo jeklarji. -sttjZS ■tMm Nedavno je umrl župnik Anton Cuffolo, ki se je rodil v revni kmečki družini v Platiščih, v Beneški Sloveniji. Ves svoj prosti čas je posvetil svojemu ljudstvu, ki še danes živi brez najosnovnejših narodnostnih pravic. Bil je osebni prijatelj pisatelja Franceta Bevka, ki ga je imel v mislih, ko je ustvaril lik Mariina Čedermaca. (Glej na 3. strani Bevkov spominski članek «Moj Martin Čedermac«). ALI VEŠ- da Adenauer)* «* JjJ :em nimajo prev* ^ Angleški dnevnik ^ Sketch» je izpod P«”'', na Knighta objavil v katerem smo modli drugim brati tudi & »Mac Millan bi m0or“‘ j nevarnim Petrom P««* prihaja k nam isti način, ^ Montgomery ravnal ^ _ j jcš«.*« kn " s l momgojnKry ---------- • jp skim področjem, ko^,( | wL utaboril v Belgrave S 1945 prispel tja. * nam, da bi se prsi ) * Kol: kot zmagovalec in 8 A, Čanju, da mu j« «* . g spelo to, ni ^ govemu predhodniku o, <:,nri lisiak ii d« t rt ju... Stari lisjak obnaša tako, kot ”'^1 »podar in ne cj*id Evropi je on dana« ii •£»««* ti rešitev ., mii sanj. Kot tudi n*xji» JPtj, žavniki pred nji«; .f(t *>i uer dobro ve, da H?! menil njegov ,tanimo, da se ii, Adenauer , j/tl* bi tedaj ne mogel j* irtfi vati ZDA, SZ i" V‘^ tanij« drupe Proti M — da se Je 7»*t> i šef ameriške u»tano» ^ a . - ket* i | . službi pri dru*» .1 Electric«, nato jeii * 4, . dili državno *lu*b meriške državne ^ za rakete. Toda tu ^ p le malo časa, ker ^ f u je bil pa 1« asebni prej, v Johnson prejemal ^ larjev letne P'a. j„biv»l w v državni službi d p, maj 17.000 doIaT tud’i pa svojo odpoved ^ malno opravičil. *e na slikarsko šolo- * * * ..Hit' — da bo afriška gerija, ki bo v k • —* genja, ki ou - -stala neodvisna, mela na zastavi 'H N S a ji u ,ir, komarja. Tako ^ nekateri državlp > 2 <* predlog utemelji p0 stvom, da so kom*” jJF čili, da bi se v n fJV li naselili belopolt' ^ listi iz Evrope tn , (J Komarjem se )« t$ , p, zahvaliti — pravil ^ (ij hj niki te teze — “® , VjL J I; ja danes v pol°iaQtfir -mhnia ' iz, ... k #1»*, roki ir <*r S £ K* h nem se nahaja unija. m . _ da so v Osta^J Moskve izročili 3» »ii tanični vrt, ki 1 h0\t$J j 360 ha. V tem J fjtl; vrtu je nad 40. . V vrst rastlin t , h1”1 ižIC! sveta. Med n.iim1 ,. fj tropskih in subtrw kosti. di , * * * jji r. * . — da so na Fl° ustvarjati umetnai barvah. Z raketo* < \ posebne substanc .M ^ \ tg ” zrak.i barvan oblak, * i 1 di do 400 km aa Uit bodo proučevali * / kove in razne “ ,, « rološke pojave. jDii;1' * * * mi K r — da so 3ap0"*r»n<’ S*c izdelali konde"2 ^ j k ■ Gosta tekočina lete*1’^ V , tubah, kot “ zobne paste, nato razredči in Uu A Jo Japonski kem^ d1 N >. 1 . ra*1* .i* * u na tak način razne druge če. - - ■* ^ pevec Gino u'l' tav\\ va umakniti. * - f0 t je njegov «« >'N da ne mara P V ri koncertnih P°* t«fi / J? to delajo uekae i' Odslej se bo «NV Aj dajanjem Jr. k* i: kolegi, ki 50 : * * -da bo Bri«ine Bri°a Ni i namreč pokl!ca -jlo. nič mn ni P° fi nič mu ni P se tej ob Edino, kar to, da »o k- jzlI r-v .., ki vojašnici h njer k|J Irndar id hliZU mu ni , j tej obverno^ \e ' * 1 Edino, kar koder je blizu diieni- — da 0ostuiejfvetK/j zvezi skupina cev, ki šteje 1000 let. _Cr* plesno družin0’ .^,j mlajši piesaiff jet- starejši pa J1* , — da »o v r6 rft .p* »plavili tan»'- sjipv| p, nič«, ki ima n eč)' sls&JSH •"M, ' ;veČJ‘ IfT« U-in ton Gre *a »>^5 K objekt jugos’0 v t. 6 V' e mornartc^eini^ ih bo lad>e r,j . A, «,Jug01 partt V7 h svoj plovni P'er J vih ladij, * C.l ° It; - da j« biv Idofj1/ Vi leposlanik l’ v P ,\fi >>-Wauters pan jo, naj 5' V irednjih šolaj* . J f ? ruščine. NjcO _ glš hhj je naletela Ji J V ' .... j. rr°M* t Ce bomo n v0t* aoV' bodo prej • učevati na btl9 na Luni, kot b'^ fi' Nlii h, k,nj« k i h K, V' A' vit £ i i iti H ER VE « t' S n* .Da:-'? i« M DOilrt [i »i ■udt s 4 0l8i ali* trisH* F’** W*1 l0 m s«< ŽEPAR s j* dejansko uteg- .Zoliko biti vozil ^ ®* deske Pompe. Ron- «ra? Vlak je po-mimo zadnje re- ::to t- *Ukal T žepu vozov-ktia * 'e * ni° trikrat za-ito.oma napravil veliko ^ lco®: Etoile — Grenel-^ Michelangelo — Con-®toile, ta najpri-Ff* del mesta, podzem-" kjer podgane ■ e‘jske železnice prelil i° *vojo srečo; še en-kfei!* b° sku®ai izmuzniti ik, 1U vozovnice, da bi »»pravil še eno osmi- P»Bko l ki b»v'“- *J'*a ura’ Prav- Sj ' ®u je bilo vseeno; lili k*’ . Posebno zaželel D'. , b°čila žep moške-l j, e8a njemu naspro-ji !e mu je anahronističnih erižica Bugala kot > bufj°- klasičnem prime- jevii dvoma kakšen šef tl C**- Ta državljan je tčurm,Z jdvoma kakšen šef ll^ISz.P^Va, zakaj samo ti !'velike žepne ure j- ,deda- Koliko je bila j, ® _ o je ura, Joseph? il l PrePlašen kot vedno, kotel Ro . Elata verižica za že- Hrj ■* le vedeti, koliko 'fttti V?ngan se je skušal »ost t’ ]e zyita domiš-ll*j0' ® ko se je staro kjii,. al° pokazalo, ni bil C neiši tisti, o kate-' »nislili, da je. In ven- SSLtotn. še mlad •NitS? PisateU, Je že ton« m -Akademije Gon-SaL.*pisal Je že več «11 J remZn*n P“ * t*** % rj®anom «Kača v Itdilj Med romani, ki so IZ ,j ')m*njamo tu le ttr ,av° V zid* (1949) !'*) • na °genj* k® L?asin se pri svo-f»a »vanju ljudi z S« u ^ družbe — S snovaJbolj prilJub' kj>vz°Vzlane sprasu- S Pj verižica težka ^ Prav ■ 0 najteže odpe- in ‘»mi »jo, si jo je Ron- , Uiw .“giedoval in sku- S dobrUi’ ali ni tudi °' k »!»n . ntateriala. w k in ** Primaknil za J' ki ra5grnil COMRAT, J*4i ma je imel najrajši: J a»ibornj*ega f°rmata je WlLkonW,J Praktičen; edine-/ ^*nta je imel v K Jetiji’ j je bil še pri- fS »ositei-reSnejši in j* !k •' 1. jJu ngled. Škrat-- mealen in diskre- / «t k°raka In Rongan ji h :1 en * ,e Pritisnil, pre-® 4-1 >«>«•■ (d-11- napa se delal >|L(l ne ‘v’. Ure ne bi vzel, l» i * kotei 0 vredno truda. > HiT*’ GlJ\ Vedeti. koliko ' »» ! le u! 1 na tuji uri- ijt. i k.;»«tnik--' "e da bi nje- ,L l! (K 1 ,r' Drt,..’ c,a je samo a- 'A .ii'? las;;“ra. v * to le slutil, to ?ama"° "iegove fan' so mu tova- top ’ ^ ^»Vieg '.»kana dejanja lr«inini’, njeg°vo o-t, ‘njala so jo v u- jiK^gan čarodej- 'J t »ti jn se je nehal na-Svo, . »Veda, in sicer E f ieva Isto. na katero i-v«aza*;Jim j° je l »azati , Je lev- nedolžno, med- X. So opravlja svo- ^ C' ^/',dU^a? Toda Jo- V 3«čn0 U tju’ »daj' , bi..’ Točv.6 eetrt na dva- jtK "tihut enajst in šest-r2a, tiste, k, *k» Ve o{i a,s »n nepo- S, Xe- ’ kak nagle in . Nen‘’ kakoi '1.»eviHP8zn° ‘Vsc^ k°t d°tik me- or je tale drhtenje, Ponovno ir®ik‘°v !a-. sebe se zlo- »-.s 'na. meri, se eden od iv 'ena, ““v. .1 glejte, m: j‘at.ček .................. ^ ^.^»il i7„KUbl1 ravnotež- ^•»!» k°J vzkliknil: J h \ gUv R„ . 1o »k jd le obrnilo, listv nemarno po-L (, °vo, ki .ICam, vštevši t* 6.?° v«, ot‘Pala svo-\ i4 ltihar ahko videli-£»«. leclia opravi- S Cs80be’n,ZTadeb ’ zar‘ C Ur, »>i, L k sam « Prešla k° je n>e’ jWb»0 s srčne na . So * V» hi!1 ie^’”, Je mrmral V ih ® AT a Za '»‘rn h) k9t*r« ki je pri- Ki .P°naw“Jezno pi' ^%JkriPanie ln po' Uh**' zavor. f V>i. ® n8an je po. 'Sv * z, PazUivo za- V^bflNst- n °J' °Snov- t j* le iaPo ‘ncidentu \S »ePl. enjati voz. ' roh 'n za-\ »Je. 018a „ ^ Pločnika; C >Vaa ^ etniška ro-V' i)e V»n .0cena le-h> r»tr?]a,a Proti N >*«fcl’re,eno zape- "'»«tkrud,.j.“! njenega bleska. Beli safir na sejmarski podlagi, od te ropotije gotovo ne bo obogatel; vendar m ostal praznih rok in z lahnim korakom se je pripravljal, da bi skočil v naslednji vlak. Vlak je že prihajul iz predora z vozačem plavolasko, ki kakor da se je igrala z vzvodi in ki so ji signali od časa do časa osvetljevali o-braz. Vlak se je ustavil in vrata so se suho odprla, toda Rongan se ni premaknil; v rdečem vagonu je o-pzzil čepico. Ko se je že odločil, da vstopi, je Joseph pomislil, da je bolje ohraniti svojo vozovnico nedotaknjeno. Razen tega mu u-tegne kontrolor povzročiti neprijetnosti. Ni se mu mudilo. Tretji vlak bi lahko zadevo uredil. Rdeča luC, zelena luč. Prispel je tretji vlak. Rongan je pohitel proti vhodu in zadeval ob klopi. Dva policaja v uniformi, ni strašno, včasih je še laže delati, kadar so policaji tu: njihova navzočnost pomirja potnike, da pozabijo na svoje žepe, Teda ta dva, ki sta se razširila po klopi, sta se pogovarjala z nekim civilistom sumljivega vedenja, pripravljenega, da odkrije pod zavihkom odvratno značko. Človek nikoli ne ve. Takšni tipi nosijo objektiv v očesu, v glavi pa cel repertoar. Četudi nikoli niso videli tvojega kartona, jim zadostuje, da razširijo nozdrvi in čutijo vonj po človeku, ki je vajen luknje. Bolje bi bilo, če bi napravil velik lok preko Etoile-Nation, namesto da presede na Republiki. Bilo je deset možnosti proti eni, da je nevarnost samo dozdevna, toda Joseph ne bi tvegal tega, čeprav bi bila verjetnost sto ali celo tisoč proti ena. S širokimi rameni in s stisnjenim trebuhom, s kra-vatno iglo, ki je bila zabodena v njegovo vest, je pospešil svoje korake in skoraj stekel skozi prehod. Gonil ga je strah in prav ko je videl, kako so se vrata zapirala, jih je preskočil, da bi se prerinil v prvi vagon, ki ga je končno pomirjenega odpeljal. Komaj uro pozneje, ko so ga vrgle stopnice s postaje pri Prazničnem trgu, se je počasi vračal in počasi hodil za petami visoke ženske, katere železnina ga je privlačevala. Ni moglo biti nobenega dvoma o zapestnici, ki ji je stiskala roko: aluminij in bron prepoznaš na sto metrov. Prav tako ni bilo dvoma o identiteti kam-r.a ki se je svetlikal na pi> stanu; «damica» iz predmestja se kiti s cenenimi diamanti. «Petdeset tisoč,* je ocenil Joseph. «Dekle kupu- je nakit na trgu, toda tole je gotovo podedovala*. Tri bele in ena črna nitka so mu povedale, da je živilja. <;Bil bi dober policaj, prav nič se ne skrije mojim o-cem,» je pomislil Rongan. Toda dekle se je obrnilo. Smehljalo se je in kazalo vse zobe; nesramno mu je namignila ter s tem omajala vse njegovi ugotovitve in sklepe. Ronganu je od tega zastala sapa. Za koga ga je imela? Ni se oziral po ženskah; v svoji postelji je i-mel nekaj mnogo mlajšega, bolj svežega. Te potepinke so neverjetno predrzne in ta si je zaslužila, da bi jo kaznoval. Vsekakor se je že preveč zdanilo in na ulici e bilp preveč ljudi, da bi se vrgel na ogrlico; toda iz grešničinega žepa je molel lep vincenski robec, ki bi mlado gospo Rongan zelo razveselil, če bi se otresla vojih trapastih predsodkov. Kvišku komolce, dol pesti — Rongan je pohitel, šel je mimo dekleta, k: je pričela hoditi počasneje, in se pripravljala, da se loti stranke, zakaj vedela je, da se strahopetni moški prerivajo. «Pardon!» je zamrmral Rongan neobičajno surovo. Z ruto v roki je dostojanstveno hitel naprej, kakor da je pravkar napadel notarjevo listnico, ko ga je nenadoma zaustavil vzklik. • Podlež!* je siknilo dekle. Rongan se je obrnil kot prikovan. Kai? Za koga ga je imela ta pijana babnica? On, podlež? Zakaj ne lovec? Čarovnik, umetnik je bil. Njegova desnica, nedolžna, blaga desnica s tako naglimi prsti, da je bilo videti, kakor da jih je deset ali dvanajst, se je zatresla v zraku in vincenska ruta je pokrila veliki nos, ki je nenadoma kihnil vanjo. •Oprosti, mačica, pozabil sem svojo,* je dejal Joseph. Ruta je zopet vzvalovila, umaknila se je v žep, potisnjena z enim samim prstom, ki je z brezobzirno virtuoz-ostjo poravnal robove čipk. Dekle, ki je utripalo s svojimi utrujenimi modrimi vekami, ni ime*o časa niti, da bi reklo «uf». •Tole pa vzemi v zameno ...» Kravatna igla se je rahlo zasvetila in se zabodla v zavihek sive obleke. Rongan pa je odšel naprej, veličasten in s praznim želodcem. Še e« študentovski orkester s slovenskega učiteljišča v Kopru Prejeli smo sledeče pismo: Spoštovano uredništvo! V nedeljski številki •Primorskega dnevnika* z dne 11. oktobra t. 1. ste objavili poni naslovom «Fran Venturini in orkester koprskih učite-ljiščnikov 1. 1902» fotografijo in tekst, ki pričata o razgibani kulturno - prosvetni dejavno- sti koprskih učiteljiscni-kov pred malone 60 leti. Danes pa Vam tudi jaz pošiljam le 3 leta mlajši dokument, t. j. fotografijo in opis delovanja drugega orkestra in pevskega zbora koprskih u-čiteljiščnikov, ki je bil ustanovljen 1. 1905. Oboje mi je prinesel moj 72-letni oče, ki je tista leta prav tako študiral v Ko- pru. Bil bi zelo vesel, če boste to sliko objavili, saj se bo morda le se kdo javil, da je po dveh prestanih vojnah še vedno živ in čvrst Kraševec. Sledi podpis in nato sestavek, ki ga tu objavljamo: V šolskem letu 1905-1900 so učiteljiščniki v Kopru u-stanovili orkester in pevski Orkester koprskih učiteljiščnikov iz i. ]9().i. Od leve proti desni: (spredaj); Šubic, Žnidarčič, Hude; (v sredi) Fiegl, Reja, Kumar. J. Macarol, Baša, Miklavič, Mezgec; (zadaj) Faganel, Cerut, Bandelj, Rudež zbor s svojim odborom in predsednikom Alojzijem Šubicem ter kapelnikom in pevovodjem Josipom Macarolom. Vadili so na vse krip-lje ob slehernem prostem času, a ko so jim glasovi in strune bile ubrane, so sklenili, da bodo konec šolskega leta priredili koncert orkestralnih skladb in pesmi v prid Učiteljskemu konvik-tu v Ljubljani. I.e-ta naj bi služil otrokom podeželskih u-čiteljev, da bi mogli študirati v mestu. Konec šolskega leta 1905-1906 so priredili javni koncert orkestra in pevskega zbora v Gorici v hotelu «Pri jelenu*. Nastop orkestra in pevskega zbora je bil na vrtu omenjenega hotela, ki j e bil nabito poln občinstva. Po krasnem uspehu nastopajočih je sledil v dvorani ples, ki se je ob razigranih Straussovih valčkih orkestra koprskih učiteljiščnikov zaključil šele ob zori. Goričane so koprski učiteljiščniki nadvse navdušili in presenetili, hkrati pa so presenetili tudi pripravljalni odbor Učiteljskega konvikta v Ljubljani, kateremu so poslali ves izkupiček tega koncerta. Podoben koncert so priredili tudi ob koncu šolskega leta 1906 - 1907 in to v sokolski dvorani pri Sv. Ivanu v Trstu. Tudi toikrat so ves izkupiček koncerta in plesa podarili skladu Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Omeniti je treba, da se to društvo koprskih učiteljišc-nikov ni bavilo zgolj z glasbo in petjem, temveč je bilo tudi politično zelo razgledano in razgibano, kajti precej dijakov je bilo že od samega začetka socialdemo-kratično usmerjenih. Tako so se leta 1906 kolektivno povezali z vodstvom socialde-mokratične stranke v Kopru in sklenili, da bodo na dan 1. maja (1906) zasedli vse dohode na učiteljišče in ta ko tudi ostale dijake odvrnili od pouka, nato pa se skupno z njimi pridružili slovesnemu obhodu po mestu in tako zares svečano proslavili 1. maj. To se je tudi zgodilo. Povorka študentov, delavcev in naprednih meščanov je odšla tudi do italijanske gimnazije in gruča gimnazijcev se ji je pridružila. Pouk v gimnaziji je bil prekinjen, trgovci so zapirali lokale in ves Koper je praznično proslavil 1. maj. Naslednjega dne je bilo precej učiteljiščnikov pozvanih na zagovor na okrajno glavarstvo in nato še na ravnateljstvo učiteljišča. Verjetno bi jim slaba predla, če bi tudi nekateri profesorji, med katerimi je bil tudi izredno priljubljen in znan jezikoslovec prof. Ivan Koštial, ne simpatizirali z njimi >n jih izvlekli iz zagate. Prizadeti dijaki so sicer tega leta dobili slab red v vedenju, ki pa jim je ostal kot svetal spomin na lepe študentovske čase. ..................................................................................................................... nun IIUIIUUUUUUIUIIIIUUIUIII V Moi Martin Čedermac Pred nekaj dnevi so listi prinesli notico, da je v čedadski bolnišnici umrl Anton Cuffolo, kaplan v Lazah pri Podbonescu v Beneški Sloveniji. Ob tej novici sem se boleče zdrznil: «Moj Martin Čedermac!* številne strani te knjige so opisovale Cuffolovo notranjo podobo boja za svoj in svojih rojakov materinski jezik. Predolgo sem se pripravljal, da ga po mnogih letih zopet enkrat obiščem. Ni me čakal. Odšel je v svojem sedemdesetem letu, zdaj leži pri cerkvi svoje majhne duhovnije. Tedaj, ko sem nabiral gradivo, da opišem boj beneških Slovencev za svoj jezik, sem nekajkrat obiskal kraje in ljudi ob Nadiži. Največkrat, najmanj trikrat, sem se oglasil pri kaplanu Cuffolu (italijanska oblika za Kofol) Priporočil mi ga je bil njegov vzornik in učitelj Ivan Trinko, pri katerem sem se večkrat oglasil v Vidmu. Pot me je vodila skozi Čedad, mimo Sv. « TA TEDEN SE BO ODGRNIL ZASTOR ZA NOVO OPERNO SEZONO Revizor» in «Sicilsk v Novem gledališču in v «Verdiju» V Trstu se je predvajala Verdijeva opera, s katero se prične letošnja sezona, samo 1. 1873; tedaj je bilo 17 predstav - Med pevci, ki bodo nastopili v Wag-nerjevih operah, je tudi Nada Puttar, bivša članica zagrebškega gledališča Ko v Novem gledališču pripravljajo Gogoljevega «Revizorja», se spominjamo na uprizoritev tega dela v SNG 1- 1951. Tedaj je bil Hlestakov (revizor) Rado Nakrst, ki ga vidimo v tej vlogi na sliki Po nekakšni predsezoni, ki so jo predstavljali recitals Diane Torrieri, se bo v torek začelo pravo delo ansambla Novega gledališča. (Delo seveda traja že precej časa, v torek pa se bo videl prvi sad tega dela.) Gledališče bo nastopilo z •Revizorjem*, to nesmrtno Gogoljevo komedijo. Zelo smo radovedni na to uprizoritev, zlasti še, ker se še nekoliko spominjamo uprizoritve Slovenskega narodnega gledališča marca meseca 1. 1951. Tedaj je igral Hlestakova (revizorja) Rado Nakrst, glavar pa je bil j gost iz Ljubljane Lojze Potokar. Dva dni pozneje, v četrtek, pa se bo v gledališču «Verdi» pričela operna sezona s «SiciIskimi večernicami*. Ta opera, ki je sicer — razumljivo — večkrat na repertoarju gledališč na Siciliji, je bila v Trstu samo enkrat predvajana in je od živečih Tržačanov skoraj gotovo nihče ni videl. Od tedanje uprizoritve (1. 1873) je namreč že minilo 86 let. Opera je tedaj doživela 17 zaporednih predstav. Po zgodovinskem dogodku je najprej napisal tragedijo ((Sicilske večernice* Kazimir Delavigne (1793-1843), ki je bila predvajana 1. 1819. pozneje pa je z isto snovjo nastalo nekaj glasbenih del, med katerimi je Verdijeva opera pač najbolj pomembno delo, ki je bilo prvič predvajano 1. 1855 v Parizu. Opera ne spada v vrsto boljših Verdijevih del, je pa vsekakor vredna, da poleg nekaterih manj znanih avtorjevih oper, ki smo jih videli v zadnjih letih, pride tudi kdaj na vrsto v repertoarju našega gledališča. Kot dirigent bo po daljšem presledku zopet nastopil Antonino Votto, peli pa bodo Shakeh Vartenissian. Benjamin Britten, čigar opera Peter Grimes je letos na repertoarju gledališča «Verdi« Pier Miranda Ferraro, Al-do Protti in Plinio Clabas-si. Zlasti zadnjega se radi spominjamo iz lanske sezone. Seznam samih del, ki so letos na repertoarju, smo že enkrat objavili. V četrtek 19. novembra bo premiera Zandonaieve opere »Vitezi j iz Ekebuja*. Kadar se pokaže potreba, da pride v repertoar Zandonai, potem se to navadno zgodi s «Fran-cesco da Rimini*, toda su-perintendat gledališča se je letos odločil, da poseže po kakem manj znanem delu tega avtorja. Ne poznamo dela in ne vemo, kako nas bo zadovoljilo, a upamo, da je izbira le bila dovolj posrečena. Opero bo dirigiral Oliviero de Fabritiis, peli pa bodo Fedora Barvieri, Ni-eoletta Panni, Mirto Picchi, Lino Puglisi, Silvio Maionica in Vito Susca. Kot tretja opera je na sporedu «La Boheme*, toda ne Puccinijeva temveč Leonca-vallova. Z njo hoče gledališče počastiti 100-letnico avtorjevega rojstva. Uprizoritev bo zanimiva že kot primerjava s Puccinijevo opero in jo bo pripravil De Fabritiis. Leoncavallo je vloge po glasovih razdelil dru-eače kot Puccini; Rudolf je n. pr. bariton. Pri tej predstavi bodo peli Rosetta No-li, Annamana Rota, Bruna Ronchini, Angelo. Lo For-se, Carlo Meliciani in Wal-ter Monachesi. V decembru bo štiri večere zaporedoma, od 4. do 7. decembra, nastopal Lon-don’s Festival Ballet, nakar bo 12. decembra premiera Prokofjeva »Ognjenega angela*. Delo je seveda za Trst novost, ni pa novost za naš orkester, ker ga je ta že naštudiral za Festival dveh svetov v Spoletu. Tam je dirigiral odlični madžarski dirigent Kertesz, toda tudi v «Verdiju» bo delo pripravil Madžar: Gabor Oe-tvos, ki se je že lani lepo uveljavil, ko je moral nadomestiti obolelega Efrema Kurtza. Poleg Leyle Gencer, že dobre znanke našega občinstva, bodo nastopili še Bruna Ronchini, Scipio Co-lombo ter Ettore Geri, za katerega vemo, da je nekaj časa pel v Mariboru. Po božičnem odmoru bo 4, januarja premiera Wag-nerjevega »Siegfrieda*, 13. januarja pa bodo prvič izvajali «Somrak bogov*. S tema operama, ki ju bodo peli nemški pevci v originalnem jeziku, se bo zaključila lani začeta tetralogija •Prstan Nibelunga*. Med pevci v teh dveh operah je tudi Nada puttar, bivša članica zagrebške Opere. V Trstu smo jo že nekoč slišali na nekem koncertu Glasbene Matice. Obe Wagnerjevi operi bo dirigiral Georges Sebastian. Ko bo 23. januarja premiera Bizetove »Carmen*. bomo imeli priložnost sliša- Rosanna Carteri bo v letošnji sezoni pela Traviato v «Verdiju« ti Američanko Glorio Lane v glavni vlogi. Poleg nje bo pela Renata Scotto (nova v vlogi Mihaele), Renato Gavarini, Rinaldi Rola in Vito Susca. Po daljšem presledku je v repertoarju zopet ((Traviata* z Rosanno Carteri, Alfredom Krausom ter Dinom Dondi-jem. Obe operi bo dirigiral Vincenzo Belezza. Dirigent Nino Verchi bo pripravil opero Nina Rote •Florentinski slamnik* s pevci Mafaldo Micheluzzi, Silvano Zanoili, Annamario Rota, Alviniom Miscianom, Otellom Borgonovom, Ales-sandrom Maddaleno in Leom Pudisom. Toda bolj važno delo bo Verchi opravil z Brittenovo opero «Peter Grimes*. Delo, ki je postalo Angležem nekaka »nacionalna* opera, je bilo v Italiji še zelo malo izvajano in bo uprizoritev v Trstu sama po sebi velik dogodek. Za to delo so izbrani pevci: Luisa Malagri-da, Vittoria Paiombini, Bruna Ronchini, Mirto Picchi, Mario Borriello, Piero Guel-fi in Silvio Maionica. Premiera te opere bo 19. februarja. Sezona se bo zaključila s Falstaffom, katerega premiera pod vodstvom Franca Ghioneja bo 26. februarja. Falstaff b0 Tito Gobbi, o-stale vloge pa si bodo razdelili Mariella Angioletti, Maria Giovanna Fedora Bar-bieri, Luigi Alva in Piero Cappuccilli. Od enajstih oper na sporedu jih je pet prvi Zbeži navzdol, pa je spet nazaj čez nekaj minut. čeli izvajati. % HtL*)N jim silam in up°* * svete izkušenih P^*^ * do 2°- no 3-1, sunP^^rilS vori * V? V a s a vam b.° ia iLj/ pri poslovnem d,ji'rlV’ ste dosegli zadoverD Nekaj novega v o ,|9 življenju. Spor0 c nevm UE , ZADOSTOVALA BO SVUPiN/CA odloč NILI MOŽ, ki SE BODO ZAVEDALI, VA JE PINE BLUFF MESTO KOT VSAM DRUGO IN NE ZATOČIŠČE BANDITOV —»*—=s^ TOM JE VSE PRIZNAL ! V ŽEPU (MAM SEZNAM VSEM BACKAMOVIH ZAVEZNIKOV IN PRIJATELJEV. IN ZATO NAMERAVAM OCiSTTn MESTO/-X&EGA KAR SMRDI. VRAGI ŠERIF /J"' ■ _M ('Potrebovali wt\ s/r 8/ regiment l\ '-""Ir fif. »Siva/sire... tex i pusti Serifa CE GA JE STRAN /_—< M/DVA | I KDO JE REKEL , DA SE BOJIM ? VAM • Bom Ze pokazal... Bom po ' Y7 KAZAL. / ; JIZA.MANO J VEM TUDI, DA OSTALI NOČEJO TVEGAT svojin Življenj v spopadu z bandi T/. OZIROMA RACKAMOM - TODA PRAV TAKO VEM, PA Bom s svoj/vzgledom USPEL NARAVNATI HRBTENICE VSEM Poštenim meščanom <,—-4J— * sedaJ Ali nikoli ! pri&elje ČAS AKCIJE , IN DOBER ZGLED Bova dala midva i Jp—— HUDIČA , KAJ PA STE VI ? PREDSTAVNIK ZAKONA > ALI TOVARNE ČEVLJEV ?J 1.. pečica je kužna . P°vzroča bacil ečice. Bolezen se iu?0 leto skoro v n ®vr°Pe precej polt' Cas**1 celo epidemič-,n*jveč — v vročih l^esecih; . proti jeseni ^ 1 Pozimi se pojav-j. .‘J®- Posebno rade 3e Plemenitih in o-lih ,?asem> manj pa Hri C'l ie v naravi 36tl, najdemo ga v ?n°iu. v gnojnici, v Snijejo, v rečnih 0 °kih, v močvirjih, t vribah' mehkužcih . neokužene kraje wosafJen bolne svinje; t kužne klice s t se l6 ‘ 'n s sečem. zaV\ ? raznaša z od-Hijj anih bolnih svinj, baz«..? Podgane posredi Satlie bolezni. Pre-svinjami večkrat v J1’.}*0 nakupujejo . tu ,rai’b, kjer vlada s^je 1 Popolnoma zdra-Ij. šijo v prebavilih ce- Te svinje, če- K prav so nosilci kužnih klic in pa one, ki so s hrano, vodo ali na kakšen drug način sprejele v sebe klice svinjske rdečice, ostanejo zdrave, dokler niso zgubile svoje prirodne odpornosti. To odpornost pa zgubijo, če jih nepravilno hranimo, jim ne nudimo dovolj beljakovinske, rudninske in vitaminske hrane, jih stalno držimo zaprte v temnih ter vlažnih svinjakih, jih ne puščamo nikoli na pašo, pa t-di svinjake nikoli ne razkužimo. Nehigienske razmere v hlevu, nagla sprememba hrane, hitre vremenske spremembe, transporti iz enega kraja v drugega, velika vročina, prekomerno pitanje v poletnih mesecih, glista-vost, rahitis in razne druge bolezni pospešujejo okužbo. Rdečica se ne širi z dvorišča na dvorišče, kot je to primer pri svinjski kugi, ampak nastopa posamezno v raznih dvoriščih; so pa tudi primeri, da od rdečice zboli na enem dvorišču večje število praš čev. Od svinjske rdečice pogosto zbolijo svinje v starosti od TRNO VICA I't izhajajo po- Wt c_ ril° o asfaltira- L'iti (Prosek - Sem-KSio • meja), in ki vest- casoPisi. Nekam "* in * Se P°navljajo že Slno tudi od pre- E' °hlful>ani ke pred le' k te c 0 skorajšnji etabaeste- A cesta je k,"1 la *?. mi Požiramo I P°a’raio tudi voz-■ste p ris'tjeni poslužiti ‘taji*, rePričani smo, da V *! *»a«x>, .da je ta P Od Vs 3e Pod njeno u-ptejjaega. nienega cest-K .. najbolj zanemar-■J vedn.e anano, da njen i °nstra narašča z vozili *e j n državne meje, Ko.* .Vzniki, če le Psjo 1 »• Kakšne od- ? te poti P°- * e^i Milančan i. mimo nas proti vrnifei’.kak-’na ie ^ u> čes da nima H? ga f b' se z n)'m res Var'l Po takih f*cst, 1,1 to toa ** skrain' ias-hprava končno Cesto uredi 2SJ ~------------ 11 h^ra °n ,bra 36 g0' «1>tli,LPl?dava:a pri M alezl;- ■ predava’‘a S. 2 Th bp>azn h. S til D am razum'jivo . sa^ce (okrog 2 žiJlreteano žensk) VneviH 3*n3em in de-tm^ilov j111*1 bolezenskih tn, n virusov), ' ( nevarnih ki lgo,r:- nevarnih ho-aak!'lanstCinemu Prizade- J?11«". Hn,k0v se ’n’a' SsLNkuJ ,SJ, nekatere > la da h PfH ’ k. Sdf-“a druge 6t'Cav‘mo. Is dr i 'ablro S praktič-, ka žtrijo in ka- računa za javna dela. Ureditev kanalizacije je za vas, zgrajeno po nekdanjih potrebah, precej nerodna zadeva in bo v navzkrižju z interesi nekaterih hišnih gospodarjev. Kanalizacija pojde ob njihovih domovih, tako da bo vsak večji pretres (razstreljevanje) močno zrahljal že itak staro zidovje. Pripravljeni so utrpeti kakšno manjšo škodo. Težko pa je razumeti, da morajo zaradi javnega interesa imeti škodo na svojem imetju (zid, poslopje) dotični lastniki. Popraviti n. pr. steno stanovanjske hiše, ogrožene zaradi kanalizacije, ni za dotičnika iz finančnih razlogov tako preprosta zadeva. Alj ni v takih primerih možna kakšna bolj pravična rešitev? Jožefa Ferfoga 1 rpev,- lriJ° in k a-VNem Čno Čistočo in IC* tov prei,metov in k 3 »Mo sK-ra,nimo *' S - kar n al‘ s. tega t Pr- o*m 31110 S)o,2"°vrstl:rtnem v ze , [»|i kLalerih bacil°v, s p* *ko2l Je (z injelrc • K '»'L ?' m°č°če . , rf čhn 8Eo Razšli Ni \h> ka??Vol3ni w-i '»v. kaj 3 kmalu spel k V?1’, je neRa- Kot 1 »l čo UM bredavntclpci Sc, ’ kot tu? praV! " V,li?-ra>do do?8* ''P 1 Nuni ugi mne"iu hi kV go, , a Predavanja t V ^Par« po's^ftti jih K .v da b„ v 3* bii0 ^'edu mnogo do »edai . -v 00 končno b°do e?i,0’ katere “hli i* pr©. V Novi Gorici je 1. t. m. umrla lonjeiska domačinka Jožeta Ferluga. Dokler je še živela v Lonjer-ju (rojena je bila S. avgusta leta 1882), so jo vaščani spoštovali in čislali, saj je bila poštena in skrbna mati ter dobra gospodinja Kot zavedna Slovenka je v času NOV veliko storila za partizane, ki so med drugim i-meli v njeni nisi tudi glavni bunker. Po priključitvi je Jože-ja Ferluga odšla za svojim sinom v domovino, in sedaj je živela v Novi Gorici, kjer je zaključila svoje skromno in pošteno življenje. Pogreb je izpričal, da si je pokojnica tudi v novem okolju pridobila zaupanje in spoštovanje, saj se je pogreba udeležila velika množica ljudi. Z izgubo Pepe Blaževe, kot so ji pravili Lonjer-ci, je tudi naš dnevnik izgubil zve&to čitateljico, saj si ni bilo moč misliti Pepe brez nPrimorske-ga dnevnika». pokojnici naj bo tanka zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje) 5—12 mesecev. V zadnjem času pa je opaziti vedno več primerov, da zbolijo prašički že v starosti od 2 mesecev. Prvi bolezenski znaki se navadno pojavijo v 3 do 5 dneh po o-kužbi, večkrat pa že v 24 urah, kar je odvisno od kužnosti bacila in pa od odpornosti živali. Rdečična koprivnica je najblažja oblika svinjske rdečice. Svinje dobijo visoko vročino (do 42 C in več), prenehajo jesti, postanejo žalostne in se zarivajo v steljo; po preteku 1 do 2 dni se izpahnejo na različnih delih telesa, včasih pa dobijo po životu romboidne ali kvadrataste, redkeje okrogle, ostro omejene in nad kožo vzdignjene tople opekline, ali izpuščaje ;nekateri so manjši, drugi večji, barve so vijoličaste do temne, deče ali modre. Večkrat se iz teh oteklin izceja svetla tekočina in ko se ta osuši, nastanejo kraste. Ti izpuščaji so včasih tako majhni, da jih je komaj opaziti. Poleg teh znakov imajo prašiči zardele oči, včasih tudi bljujejo, so en čas zaprti, en čas dri-skavi. Po 2 do 3 dneh, najdlje po 8 do 12 dneh otekline na koži zginejo, telesna toplina pade in svinje ozdravijo ali pa preide bolezen v dolgotrajni kronični tok, ali pa v hitro obliko i smrtnim izidom. Hitra rdečica je najhujša oblika. Bolezen se začne z visoko vročino; s pojavom vročine žival zgubi apetit in živahnost, odvaja se od ostalih prašičev, zavleče se v temni kot in zarije v slamo; če jo vznemirjamo, se nerada dviga, se opoteka in komaj hripavo zacvili; iz oči se ji cedi, težko in zelo hitro diha; večkrat bljuje, je zapečena ali pa driska. Drugi dan pordeči koža na gobcu, na ušesih, pod vratom, pod trebuhom in med bedri; pred poginom koža na teh mestih čisto pomodri. Včasih pordeči koža po vsem telesu. Tok bolezni je včasih tako hiter, da svinje, zvečer še zdrave, najdemo drugo jutro mrtve v hlevu in vse modre. Bolezen traja navadno 2 do 3 dni; živali so vse bolj slabotne, koža pomodri, včasih udari pena na nos, telesna toplina pade in žival navadno pogine. Svinje, ki preživijo 3 dni, večkrat ozdravijo, večina pa jih pogine. Dolgotrajna ali kronična oblika bolezni je posledica prebolele rdečične koprivnice ali pa hitre rdečice. Svinje se še pri razmeroma dobrem apetitu slabo razvijajo. Po 6 do 12 tednih, ko so bolezen prebolele, prenehajo jesti, poležavajo, težko in sunkovito dihajo in pokašljujejo; vročine navadno nimajo ali pa je le za malenkost povečana. 2ivali vse bolj hirajo, na koži se pojavijo modre pege, hujšajo in v dveh do treh tednih poginejo, če jih nismo prej zaklali. Bolezen preprečujemo z zaščitnim cepljenjem prašičev dvakrat letno, kmalu spomladi in enkrat jeseni. Cepljenje proti svinjski rdečici zaščiti svinje za dobo treh mesecev samo proti tej bolezni, ne pa proti vsem, kakor nekateri še danes mislijo. Nobeno cepljenje na svetu, bodisi pri ljudeh ali živalih ne daje vedno 100 odst. zaščite; tako je tudi s cepljenjem proti svinjaki rdečici. Tu in tam zbolijo nekateri prašiči za rdečico še pred zaščitno -dobo če niso pravilno oskrbovani, ali pa zaradi zunanjih in notranjih vplivov ali raznih drugih bolezni. Meso bolnih in zaklanih pra šičev moramo dobro prekuhati, vse odpadke pa globoko zakopati; če jih hočemo uporabiti za hrano živalim, jih moramo tu 1 prekuhati. Zdrave prašiče moramo od bolnih takoj odstraniti v poseben prostor. Po prestani bolezni je svinjak temeljito razkužiti. Dr. F. K. vsakoletnih izkušenj, ki s; jih med seboj izmenjujem-' Te izkušnje nas leto za lotom učijo, da mora biti delo pridne rok* tudi čimbolj umno. Umna roka je povsod, a se posebno v vinogradu zlata vredna. če moremo že v sedanjih pogojih (pri starih in ne ravno pravilno urejenih nasadih) pridelati 51 vina na trlo, bi mogli to količino s še boljšim' ukrepi zvišati. Najprej pa bo mogoče to doseči pri nov.h nasadih oziroma v vinogradu, kjer bo trta imela dovolj dobrega življenjskega prostora, sonca, zraka itd. Do dobra pa smo se prepričali kaj pomen; za količino in dobroto vina pravočasno zračenje (kopanje, o-ranje) in gnojenje. Naj se o-menimo, da se močno nagibamo h gnojenju belih trt, kei te bolje rode in se pridelek laže proda. Drugih novosti za sedaj ni. Želimo si sestankov, predavanj in tečajev. Ali bomo v tej zimi tega deležni? Motiv iz Trebč (Foto Magajna) iiiiiiiitiMiiiikiiMiiiiiiiittmtitiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinituiiiiititiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiMiiiiiiitiiitiiiiiitiiitiintiiiiiiiimiiiitimul Spomin Trebč iz vi avscina BifBiiaiaafgiiaiEiiBiBfBBiia Citali smo iz več vasi por-čila o letošnji vinski letin< Pa se o tem oglasimo še m-Po vsej precej težki borbi prti napadalcem trte, po suši m vetru smo napolnili vinsko posodo z obilnim pridelkom, ka kovostno boljšim od lanskes* Sicer pa smo se za to tudi močno prizadevali ter stori vse, kar je treba storiti. Učim se pretesno iz svojih lastnin Fortuna t iz Trebi je imel, kakor vsi ljudje, vrsto dobrih in slabih lastnosti. Med slednjimi je bila tudi ta, da je rad p ogledal v kozarec. Kadarkoli pa se je pri-majal iz gostilne bolj ali manj svečano razpoložen, mu je Marika vselej od-brenkala kdo ve kolikokrat že ponovljene litanije. On pa, ki je bil teh litanij vajen kakor stara plahta o-tepača, je vdano poslušal in čakal, dokler se žena ni nakričala. Nato ji je vsakokrat skesano obljubil, da ne bo nikoli več storil kaj takega, ker ji pa ni obljubil, da ne bo nikoli več storil kaj podobnega, je prej ali slej znova zašel v gostilno. Nekega dne je spet zavil k Drejčetu in se vsedel v stransko sobo. «Prinesi mi kvartin belega!» je naročil gostilničarjevi hčeri. Ko je izpraznil prvo če-trtinko, mu je prinesla drugo in tretjo in četrto tn ko rnu je prinesla peto četrtin-ko, ji je rekel: «Viš, punca, tvoj oče vsak dan pretaka in nataka vino, pa pa zaradi želodca ne sme niti pokusiti. Viš, to je ravno tako, kakor če oi kdo iz dneva v dan tebe šlatal pa ne bi smel...» «Molčite, grdoba grda!» ga je prekinila Danila, preden je utegnil zaključiti svojo posrečeno primerjavo. ■ Saj nisem mislil nič f r-dega povedati . ..» «Preveč ste že pili, For-tunat, pa ne veste, kaj žlobudrate. Mar bi šli u> mov, kjer vas Marika *o-tovo že čaka s polenom .. .» • Na-a, polena pa še nikdar ni uporabila, to pa moram reči. Kar se metle tič* — no, pustiva to! Sicer pa se je prav nič ne bojim. Malo preveč kričava je, to je res, a drugače ni napačna ženska. In zato jo imam rad. Rad jo imam pa čeprav je nekoč imela rajši nekega dedca iz Padrii kakor mene. Ko pa je zvedela, da ima tisti falot istočasno rajši neko babnico iz Gropade, ji je preostalo samo eno: ali mene ali nič. In ker je bolje malo kakor nič, je vzela mene. Ampak do zadnjega hipa je nekam cincala, in bal sem se, da pred oltarjem poreče: ,Ne!‘. Ko pa jo je gospod nune vprašal, če hoče postati moja boljša polovica, j« — uo-di ji v čast povedano — odločno in kar po domače odgovorila; ,JaV. Nu, in od takrat se drživa drug drugega kak or plot in kopriva*. Fortunat bi povedal se marsikatero, če bi gr. Danila hotela poslušati, pa ie raje odšla po svojih poslih. «Daj mi še e« kvartin! je ukazal gostilničarju, ko se je čez čas vrnil iz kleti. Pri deveti četrtinki je Portu nat omagal in zaspal. Ko je prespal nekaj ur, je go- stilničar sklenil, da se ga odkriža. Ker pa je vedel, da ni lahka stvar spraviti pijanega Fortunata iz gostilne, si je nekaj umislil. Zaprl je vrata, nato je zastri okna, tako da je v sobi nastala popolna tema, prižgal je električno luč in začel postavljati stole na mize. Ko je prišel do mize, za katero je spal Fortunat, ga je potresel za ramo in trdo dejal : «Alo, Fortunat, spravi se no domov, da pometem1» «Aaa?» je Fortunat zaspano zazijal v gostilničarja. Potem se je ozrl po sobi in zavzeto vzkliknil: «Kaj — ali je že noč?» «Kakšna noč neki! Jutro je že, jutro!* «Jutro?! — Pa ja nisem od včeraj tukaj?* • Kaj pa drugega! — Na, le poglej, kako lepo jutro je že zunaj!* je rekel gostilničar, ugasil luč in odstrl zavese. • Orka strela!* je skoraj zatulil Fortunat, planil pokonci, se spet sesedel in za-bolščal v sončni dan. Potem je karajoče rekel: »Zakaj me nisi snoči zbudil in poslal domov, a?* •Saj sem te silil, da pojdi domov, pa nisi hotel »ti*. • Kajpak, to je me m podobno! — Kaj pa Marika —■ ali me ni prišla iskat?* •Kako da ne! In prišla je prav v hipu, ko si Čukovo Pepo, ki je tudi prir šla iskat svojega starega, nekam pošlatal...» •Eeeeel* •Res, res*. • In je to videla Marika?* • Vsi smo videli*. • O hudičaaa! — In kaj je rekla?* «AU se res nič več ne spominjaš?* •Nič, prav nič! Saj sam veš, da kar rečem in naredim, kadar sem pijan, se potem skoraj nič ne spominjam, da bi me zlodej! — No, kaj je rekla?* • Rekla je, da se bosta že doma pomenila, in je odšla*. Fortunat je zlezel vase in se popraskal z ušesom. Potem je bolj sebi kot gostilničarju dejal: • Orka strela, kako naj Kmetovalci! Ko pridete po svojih o-pravkih v mesto, stopite tudi v naše urade. Ce potrebujete strokovne kmetijske nasvete ali nasveta pravnega značaja ati kakršnokoli drugo pomoč, Vam bomo skusan po naših močeh svetovati in pomagati. Naši u radi so v Ulici Geppa s (vbod s ceste), uradne ure pa so od 8. do 13. ure in od 13.30 do IS. ure. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov zdaj grem domov? Stara m* bo tako obdelala, da bo vrag vesel. Ampak kar je, to je! Domov pa le moram. Cim dlje bom odlašal, tem večjega zlodja bo zganjala*. Vstal je im zibaje je odšel. Ko je šel mimo cerkve, ja ura v zvoniku pravkar odbila šest. «Orka strela, šesta zjutraj!* je ves zaskrbljen u-go tovil. «Le kaj bo rekla Marika, kaj? Živega me bo požrla, prav gotovo, da me bo. Ne, tega mi ne bo nikdar odpustila, vem, da ne. Najmanj pa tisto, da sem pošlatal Pepo, Sam hudič mi je prinesel babo pod prste prav v hipu, ko je prišla moja stara tja! Zdaj bo cel halo, vem, da bo! O ti hudič, ti!» Marika je ta čas sedela v kuhinji in luščila grah. Fortunat je obstal na pragu kakor pobalin, ki se boji matere potem ko je nekaj skuhal. Marika ga je ošvrknila z nič dobrega obetajočim pogledom in se da.je ukvarjala z grahom. Končno se je Fortunat počasi usedel za mizo in ves poklapan buljil v ženo, ki je bila podobna bližajoči se hudi uri. • Marika!* je nazadnje spregovoril z ubitim glasom. Ker mu ni odgovorila, je po presledku povzel: »daješ, Marika, ne bodi no huda, če me ni bilo vso noč domov. Zaspal sem pri Drej-četu, ta strela pa namesto da bi me snoči zbudil, me je kratko in malo pustil spati vso noč tam. Sicer pa si tud. ti kriva, ker me nisi odvlekla domov snoči, ko si prišla pome ... Pa tisto ... Marika ... tisto, da sem prav takrat pošlatal Pepo, mi ne smeš zameriti. Saj veš: pijan človek ne ve, kaj počne .. .* Marika ga je nekaj časa nerazumljivo gledala, iznenada pa je planila pokonci, zasadila pesti v boke in vzkipela: • Pepo?! Čigavo Pepo si pa šlatal, nesnaga stara, a?* •Eh, čigavo neki! Saj sama veš čigavo*. •Jaz nič ne vem čigavo*. • Kako da ne! Saj si sama videla .. .* •Jaz nisem nikjer videla, da bi bil šla tal kako Pepo. — No, čigavo Pepo si šlatal, te vprašam?* • Čukovo .. .* • Čukovo Pepo?!* • No ja, čemu še sprašuješ, ko si na lastne oči videla včeraj, ko si prišla pome k Dre jčetu?* •Jaz nisem bila pri Drej-četu že pol leta, da veš! Tebi se pa je vse to najbrž sanjalo ali pa nisi več pri čisti, šema pijana! Čenčaš, da si prespal noč pri Drej-četu, pa si šel tja danes ob enajstih dopoldne, zdaj pa je šesta popoldne ...» Fortunat je zazijal kakor riba na suhem. ALOJZ RAVBAR Besede pomenijo; VODORAVNO: 1. del oblačila za gornji del telesa, 6. bivša žena perzijskega šaha, 11. zaradi tega. 15. domače ŽL vali, 16. madžarsko moško i-me, 18. najvišja plast morja, 21. okrajšano žensko ime, 22. vrsta čevljev, 23. nasprotno ad dolg, 24. pritrdilnica, 25. proti (tujka). 26. gibek, elastičen, 27. pisemska kratica, 28. orna zemlja, 29. naglo skočim, naglo reagiram, 30. tekočina življenja, 31. stvarnost, dejanskost, 33. stari grški filozof, 34. sluz, blato, 35. poganjek, 36. otiram, čistim, 37. listnato drevo, 38. samica domače živali, 39. znano dunajsko ljudsko zabavišče, 40. vrsta žab, 41. deli obrazov, 42. poglaviten, temeljen, 43. združeni, spojeni, 45. okrajšano žensko ime, 46. ponižen ubogljiv, 47. dvojni polmer, 48. medmet, 49. mesto v Avstriji, 50. gol, brez obleke, 51. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja, ki je umrl 1. 1935, 52. del toalete dojenčkov, 53. oseba iz »Tisoč in e-ne noči«, 54. znana vinogradniška vas v Jeruzalemskih goricah, 55. drugo ime za Koroško, 57. dolžim, upogibam, 58. mesto v ZSSR, 59. knjigovodska postavka, 60. angleška družabna igra, 61. starogrški državnik in zakonodajalec, 62. del telesa, 63. ena izmed tren grških gracij, 64. spletka. NAVPIČNO; 1. vrtalno o-rodje, 2. nepogrešna pijača, 3. vrsta zemlje, 4. osebni zaimek, 5. dolina, ravan, 6. mavec, gips, 7. reka v Nemčiji, 8. kratica za znano italijansko kulturno ustanovo, 9. ploščin-ska merska enota, 10. kmetijski strokovnjak, 11. nato, 12. mesto v Arabiji, 13. zraven, poleg, 14. osebni zaimek, 17. vsega leta, 19. neresničen, varav, slepilen, 20. močno žganje zelenkaste barve, 22. o-ster konec kakšnega predmeta, 23. žrelo ognjenika, 25. o-krogla jama, velika kotanja v strugi in vrtinec nad njo, 26. bojazljiv, 27. svež, surov, 28. samica domače živali, 29. ne globok, 30. vinogradniški delavec, 32. izgoni, pregnanstva, 33. smer, 34 strašen, strah zbujajoč, 36. ljubkovalna oblika naziva za sorodnika, 37. mesto v Nemčiji, 38. malovreden, brez pravega okusa, 39. rodoviten, 40. krivim, u-pogibam, 42. strelivo za topove (edn.), 43. dokončati rejo, 44. odstranjena z ognjem, 46. zaslonjene, pokrite, skrite, 47. kraj, kjer stoji ena izmed hi-drocentral na Soči, 49. denarna kazen, 50, podoba, fotografija, 51. depozit, 52. pokrajina med Donavo in Savo, 53. verski reformator v 4. stoletju, 54. japonski težaški dela- vec, oo. v ista pe -mi, 57 pt -Č» ji glas, 58. trenje, 60. okrajšava za klasik, 61. kratica z« starejši. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: I. kozerij«, 8. klopotec, 15 osama, 16. av, 17. ro, 18. okoli, 19. zeta, 20. blažena, 25. očim, 26. Abo, 27. Florida, 28. oba, 30. epi, 31. re, 32. previti, 33. vzori, 34. st» 35. akotudi, 37. vsaki, 38. lei, 39. bila, 40. prizori, 42. sa, 43. Aca, 44. krilate, 45. MTK, 46. Ra, 37. Gracija, 48. zlat, 49. zla, 51. glive, 52. svarit», 55. vi, 56'. orali, 57. kmetija, 59. rd, 60. eks, 62. ava, 53. krediti, 64 kor, 65. zato, 67. latniki, 68. suhi, 69. etika, 70. ni, 72. na, 73. Pelej, 74. kilogram, 75. embolija. NAVPIČNO: 1. Kozara, 2. osebek, 3. zato, 4. Ema, 5. Ra, 6. jalovi, 7. Avari, 8. kra, 0. lo, 10. po, U. oko, 12. toče, 13. elipse, 14. cimiti, 20. bleda, Pl. žitarice, 22. Edi. 23. na, 24. oboki, 27. frula, 28. ozare, 29. ari, 32. ptica, 33. vsota, 36. obara, 37. vzajemen, 3Ž. lakti, 40. pravi, 41. ili, 42. stara, 44. krila, 45. mlaji, 47. glava, 48. zviti, 49 zvezek, 50. likati, 51. grd, 52. stikam, 53. trohej, 54. Idrija, 57. krt, St. edine, 61. stil, 63. ka, 64. kult, 66. oko, 67. L im, 68. sel, 70. A g, 71. na, 73. po. NAJ POVEM Do KONCA - ŠERIF VEM, VA JE VEC NAJBOLJŠIH PRI VOJAKIH. NIC NI PREVEC VPRAŠANJE JE LE: ALI STE Z MANO -- ALI P/POTI ( lAudaljevunj« sledi/ STROKOVNI POMENKI Z NAŠIMI KMETOVALCI svinj ski rdečici KRIŽANKA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.5, najnižja 7.6, zračni tlak 1011.1 se dviga, veter 7 km vzhodnik, vlaga 57 odst., nebo 7 desetin pootolačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 7, ržaški dnevnik Danes, NEDELJA, E Bogomir Sonce vzide ob 6.52 >ngZ«0nLui 16.45. Dolžina dnevai .» vzide ob 13.31 in zaton -Jutri, PONEDELJEK, *■ n0' I » Nevenka S sinočnje seje zgoniškega občinskega sveta Seja komisije za združenje vseh bolnišnic Občinski svet razpravlial Dve razli*ni sta,išfi .... o kliniki za dojenčke o novem regulacijskem načrtu V načrtu dve novi krožni testi ter nakazana perspektiva za izkoriščanje neobdelanih površin - Za dvojezična krajevna imena Sinoči se je sestal na rednem zasedanju zgoniški občinski svet. Iti je obravnaval zlasti^ vprašanje regulacijskega nečrta. Seje občinskega sveta «0 se udeležili poleg občinskih svetovalcev tudi številni drug; vaščani, in sicer zato, da bi bilo čim več občanov seznanjenih z raznimi novostmi in popravki, >ki jih predvideva regulacijski načrt za zgoniško občino. Regulacijski načrt je pripravil prot. arh. Ramiro Meng, ki ga je na sinočnji seji tudi obrazložil. Načrt vsebuje predvsem nekaj novosti v zvezi s cestnim omrežjem ter začrtuje gospodarske perspektive dobršnega dela zgoniške občine. Glede cest naj omenimo predvsem to, da vsebuje regulacijski načrt predlog za gradnjo dveh novih krožnih cest, in sicer okoli Zgonika in okoli Malega Repna. To se je izkazalo kot zelo potrebno predvsem zaradi tega, ker sta glavni cesti, ki vodita skozi omenjeni vasi, neprimerni za promet z težnjimi vozili in zlasti še z avtobusi. V ostalem pa predvideva regulacijski načrt le nekaj popravkov cest, ki vodijo skozi zgoniško občino, vendar so to popravki, ki ne bodo bistveno vplivali na dosedanje stanie. Regulacijski načrt pa nakazuje perspektivo za gospodarsko izkoriščanje precejšnjega področja zgoniške občine. Znano je dejstvo, da je na področju občine nad tisoč ha sicer obdelovalne površine, ki pa je poraščena z grmičevjem, tako da ne moremo govoriti niti o gozdovih niti o pašnikih. Nov regulacijski načrt naj bi za to področje predvidel bodisi načrtno pogozdovanje, kar bi bilo tudi v skladu s prošnjo občine, -da se ji prizna značaj hribovite občine, ali pa da bi pristopili k načrtnemu izvajanju čiščenja gmajn ter jih postopoma spremenili v pašnike in s tem seveda tudi ustrezno povečali živino-teio. Arh. Meng je nato nakazal še nekaj drugih vprašanj, ki zadevajo regulacijski načrt, kot na primer možnost, da bi v načrt vključili tudi gradnjo še enega pokopališča, vpraša-n.ig__cerkve itd. ski svetovalci in pri-občani so že na seji iS' nekatere pripombe, ven-bilo sklenjeno da bodo dlaganem načrtu sezna-f čim več občanov, tako da upoštevane želje in kotim večjega števila zgoniškega prebivalstva. Svetovalec Pegan pa je s svoje strani predlagal, da bi v načrtu |e posebej označil partizanske pomenike v Zgoniku Saležu na Devinščini. Zlasti pa je jila uprav!čena njegova zahteva, da bi bil regulacijski načrt dvojezičen, namreč da bi bila krajevna imena označena v obeh jezikih. Svetovalec Pegan je dostavil, da obstajajo stoletja stare mape v »tfivenskem jeziku, da je zgo-niška občina sestavljena tako rekoč izk'jučno iz slovenskega prebivalstva in da je torej dolžnost in pravica, da tudi regulacijski načrt upošteva to »tanje. Župan je v tej zvezi Izjavil, da bo občinska uprava to zahtevo, ki jo je občinski svet osvojil, predložila pristojnim oblastem. Sledilo je vprašanje otroških Vrtcev, ki so še sedaj zaprti. Pristojni odborniki in župan »ta pojasnila, da je glavni vzrok temu stanju pomanjkanje prevoznega sredstva, s Katerim bi otroke vozili v vrtca. Zagotovila pa sta, da bo tudi to vprašanje v najkrajšem času rešeno. In ker je bilo govora o prevozih, so svetovalci izrekli tudi več kritik na račun lastnika avtobusnega podjetja, ki vzdržuje tedne avtobusne proge z zgoniško občino. Končno ~o svetovalci še imenovati nekaj članov v razne komisije, izredni seji še ni zaključilo razpravljanje o položaju v Delavskih zadrugah, ga bodo danes nadaljevali, razen če ne bodo določili za to še ene izredne seje. Medtem pa je občinski odbor vpisal na dnevni red deset novih točk. Med drugim obravnavajo izločitev zastarelih aktov iz arhiva, plačilo vzdrževalnin v bolnišnicah za 3.458.500 lir, zakup reklame na tramvajskih vozovih, raztegnitev javne razsvetljave v Ul. Combi itd. Na dnevi red pa so sprejeli tudi poročilo o občinski po-trošni ustanovi (ENCO), resolucijo o obnovitvi upravnega odbora ECA in dva sklepa o delni spremembi določb pravilnika o gradnjah, da se o-mogoči gradnja nekaterih sta- novanjskih hiš v Ulici Tigor ter gradnja dveh poslopij za Nacionalno ustanovo kinematografske industrije (ENIC) na Drevoredu XX. septembra in Ulici Rossetti Oddana javna dela Na ravnateljstvu za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu so predvčerajšnjim od-dali za zasebni dražbi naslednja dela: gradnjo mehanične delavnice za pripornike v Koronejskih zaporih za skupno vsoto 2.750.000 lir, ki jo je prevzelo podjetje Ferlu-ga iz Trsta; ureditev obrežja Eni hočejo, da bi klinika ostala v sklopu združenih bolnišnic, drugi pa bi jo hoteli združiti z otroško bolnišnico «Burlo-Garofolo» Včeraj se je zopet sestala občinska komisija za združenje vseh bolnišnic in nadaljevala razpravljanje o kliniki za dojenčke. Kot na prejšnjih sestankih sta prišli tudi včeraj do izraza dve težnji: Eni zagovarjajo takšno rešitev, po kateri bo ostala klinika v sklopu združenih bolnišnic, s čimer bi bili zagotovljeni tudi osebju dosedanji mezdni in normativni pogoji. Pri tem pa ne nasprotujejo premestitvi klinike v prostore otroške bolnišnice »Burlo Garofolo«. Drugi pa ne zagovarjajo le premestitve v omenjeno bolnišnico marveč tudi upravno združitev klinike z njo s pogojem, da se upravni svet «Burla Ga-rofola« prej demokratizira m v Barkovliah za skupno vsoto 26.310.000 lir, ki jo je pre- j s tem stanje v njem norma-vzelo podjetje Vicini iz Trsta. I lizira. Prav tako postavljajo iiiimmnuiiHiiiiHiiMmiininiiiiiiniiiiiiHiMtiiiimmMiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiinm, „,11,,, imunim* imami urnimi uimin niiiiiuiiiiiiii Še nekaj o poročilu v občinskem svetu Neuspel poskus zagovarjanja delovanja vodstva Del. zadrug Med novimi člani prevladujejo ženske - Za demokristjane je odlok vladnega komisarja o volitvah kar v redu Poročilo vodje demokristjan- gospodinjstvo in zato lahko S?|a tržaškega občinskega sveta Jutri ob 19. uri bo redna sela Ir/a kega občin'kega sveta. Na vrsto bi morala priti razprava o proračunu za leto J960. Ker pa se v petek na ske skupine v občinskem svetu Stopper j a, o Delavskih zadrugah, ki je vsebovalo nad 30 strani in je trajalo skoraj dve uri, se je glede obračunov za leta 1955—1958 omejilo komaj na pet strani in se zato ne more trditi, da je bilo kdo ve kako pregledno in izčrpno. Iz njega izvemo, da je znašalo konec leta 1958 premoženje, to je premičnine in nepremičnine 398 milijonov lir. V primerjavi z letom 1955 se je premoženje zvišalo za 17 milijonov, kar je razumljivo spričo povečanja števila novih prodajaln, seveda v primeri z letom 1956. Mnogo več prostora pa je Stopper posvetil obrambi delovanja vodstva zadrug ter skušal upravičiti predajo pekarne zadrugi pekovskih delavcev, ki so bili prej uslužbenci Delavskih zadrug, oddajo mesnic v zasebni zakup ukinitev oddelka za izdelovanje salam in klobas, ukinitev male tovarne testenin itd. S»u-šal pa je celo upravičiti manipulacije okrog podjetja Cen-tralvino, zaradi katerih so ime. le zadruge izgubo. Nadalje je zagovarjal skrčenje števila u-službencev, od 617 konec leta 1954 na 439 dne 31. oktobra 1959, s čimer se je to število znižalo za 148 enot. Vse to je seveda predvsem posledica skrčenja nekaterih obratov. Toda iz omenjenih številk še ne dobimo jasne slike. V petih letih so zadruge odpustile 345 uslužbencev, najele pa 197 novih. Od teh 345 u-službencev jih je bilo upokojenih 56, umrlo in odpovedalo službi pa se jih je 94. Nedvomno je prav, da se najema nova delovna sila, toda število odpuščenih je gotovo previsoko in vprašanje je, po kakšnih kriterijih so sprejemali v službo nove nameščence. Ce upoštevamo, kakšna priporočila so potrebna za zaposlitev na na-vo v raznih drugih podjetjih ter hkrai. upoštevamo, kdo je v vodstvu zadrug, tedaj je pač kot na dlani, kdo ima prednost. Stopper je seveda zagovarjal tudi oddajanje raznih prodajaln v družinski zakup, tako da prevzame trgovino sedanji poslovodja, odpusti prodajalce in vajence in zaposli v njej svoje družinske člane. To naj bi veljalo le za manjše trgovine, ampak glede tega se ve, kako se začne, ne pa, kako se konča. Glede uslužbencev pa ni povedal, zakaj jim niso še sedaj zvišali za dva in pol odstotka, medtem ko so to zasebni trgovci že zdavnaj storili. Kar se tiče članov, jih je bilo konec oktobra letos 17.774, januarja 1955 pa 17.842, ker jih je 1-754 odstopilo, 1.676 pa se jih je vpisalo na novo. Od teh pa je kar 1.098 žensk. Stopper je glede tega ugotovil, da se sedaj bolj vpisujejo ženske, ker pač odgovarjajo za bolj cenijo koristno dejavnost zadrug. Pri tem pa se kar sama od sebe vsiljuje misel, da mora tu tičati neki drug vzrok, ki pove, zakaj dobi KD pri volitvah toliko glasov, to je. da je v Trstu 20.000 več volivk kot volivcev. Poročevalec je tudi dejal, da ni mogoče postavljati resnih ugovorov proti odloku vladnega generalnega komisarja, s katerim se ukinja komisarska uprava zadrug in se delno izvolijo člani upravnega sveta. Po njegovem mnenju je kar v redu, da se tudi v novi svet imenujejo predstavniki občine, pokrajine in denarnega zavoda Banca Nazionale del Lavoro, samo ker so za časa fašizma posodile zadrugam 4 milijone lir, potem ko jih je fašizem namerno uničil. Tu se vidi, kako malo je demokristjanom mar za resnično demokracijo, če vidijo, da imajo od njenega omejevanja kakšne koristi. Stopper se je tudi pohvalil, da so te dni razdelili revnejšim članom 7.500 zavojev moke po 18 kg, ki jo je dala na razpolago ameriška podporna organizacija ČARE. Ce bi bili zlobni, bi temu refkli «volilni golaž«, kajti ta moka je pre- več podobna testeninam, ki jih je nekoč za časa volitev delil Lauro. Kjer se prepirata dva tudi tretji zgubo ima 2e nekaj dni so agenti 0-penskega komisariata javne varnosti vodili preiskavo, da bi ugotovili, kdo je napadel m ranil Paola Giavino iz Vi-colo Castagnetto. Glavina je pogoj, da se mora tudi urediti vprašanje osebja. Kot je znano, imajo uslužbenci bolnišnice «Burlo Garo-folo» nižje plače. Razen tega so uslužbenci klinike v stale-žu združenih bolnišnic, medtem ko so v bolnišnici «Bur-lo Garofolo« v staležu samo zdravniki; vsi ostali, to je bolničarji, snažilke in drugi u-službenci pa ne uživajo takšne ureditve. Zaradi tega bo na predlog svetovalca PSI dr. Pincherleja komisija na svoji prihodnji seji razpravljala o stvari tudi s tremi sindikati, ki zastopajo uslužbence, tako da se za osebje zagotovijo vsa potrebna jamstva, pa naj bo rešitev kakršna koli. Člani občinske komisije so se včeraj tudi sporazumeli, da ne bosta struji, ki zagovarjata omenjeni različni rešitvi podali vsaka zase ločenega poročila,'marveč da bodo oba predloga nakazali v enem samem poročilu, tako da se bo lahko občinski svet svobodneje odločil za eno izmed o-menjenih rešitev, ali pa za kakšno drugačno možnost. Na vsak način pa je sedaj stvar nekoliko manj nujna. Dr. Pincherle (PSI) in dr. Weissova (KPI) sta namreč sporočila komisiji, da sta pred kratkim obiskala kliniko za ■dojenčke v Ul. Manzoni in u-gotovila, da je uprava združenih bolnišnic opravila nekatera obnavljalna dela v poslopju, ki jih je prej odlagala, čeprav so bila nujna. Zato pa se za premestitev v «Burlo Garofolo« ne mudi več tako hudo in občinski svet bo lahko globlje proučil vso zadevo, preden se odloči za način njene rešitve. Med delom na gradbišču v Ul. Commerciale je 41-letnemu Giordanu Pregari iz ezulske- bil ves potolčen in je v bol- fj?, taborišča na Proseku nišnici povedal, da se je sprl z nekim skuteristom, ki ga je napadel s pomočjo sedmih prijateljev. Policijski organi so sedaj razčistili zadevo. Glavina se je sprl s skuteristom, ki so ga identificirali za 19-letnega Da-ria Rugelija iz Ul, Campanel-le. Beseda je dala besedo, nato sta se oba tudi stepla. Gla-vini je priskočil na pomoč Romeo Bembich, ki je bil z njim, Rugelliju pa 19-letni Lu-ciano Ostrouska. Da bi preprečili nadaljnji pretep, so mimoidoči pristopili in vse skupaj nagnali domov. Policijski organi so zdaj vse skupaj prijavili sodišču: Ru- gelija zaradi pretepa in povzročitve telesnih poškodb, Giavino, Bembicha in Ostro-usko pa zaradi pretepa. 16-letnega Emila Brischio iz Gabrovca st. 2. Po mnenju zdravnikov bosta oba okrevala najkasneje v 10 dneh. «»-------- Proslava oktobrske revolucije Danes ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina št. 19 slovesna proslava 42. obletnice Oktobrske revolucije. Proslavi bo predsedoval poslanec KPI Vittorio Vidali, govorila pa bosta prof. Paolo Šema in Marija Bernetič o temi »Uspehi socializma odpirajo nove perspektive za napredek in miru. V začetku in na koncu proslave bo zaigrala godba «Rinaldi». Illlllll lil Hit II lllllllll IIIIII lil IIIIIII Hilli IIIIIIII lil 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111111111111111111111,1111111111111111111111111111111111111 Izpred kazenskega sodišča Odraslim kazen, mlajšim opozorilo Sredi septembra letos je v | letnega Sergija Montellija iz Ul. Montecchj nastal pretep, Ul. Farneto, ki je bil obto- ki se je končal najslabše za Elia Janovitza, ki je moral v bolnišnico. S prijavo policijskim organom pa je fant dosegel, da so še istega večera priprli vse napadalce. Jano-vitz je namreč pojasnil, da je bil v družbi prijatelja in dveh deklet, ko se mu je približal neki fant in ‘ga žalil. Odgovoril mu je, malo kasneje pa se je vrnila precejšnja skupina fantov, ki so se spravili na Janovitza in ga pošteno premlatili. Sedaj so morali napadalci pred sodnike. Na zatožni klopi so bili 15-letni Giorgio Z., 17-letni Livio G., 16-letni Car-lo V., 17-letni Bruno R., 18- letni Eugenio Benolich iz Ul. del Pozzo in 18-letni Dino Lau-dovaz iz Ul. del Rivo. Po zasliševanju obtožencev in prič je tožilec predlagal razmeroma ostro kazen za vse, ker je mnenja, da gre za organizirano tolpo. Sodniki pa so bili drugačnega mnenja: vse mladoletne so zaradi njihove mladosti oprostili; Gior-gia Z. so oprostili, ker dejanje ni kaznivo, medtem ko so obsodili Benolicha na 4 mesece in pol ter Laudovaza na 4 mesece zapora. Obema so priznali pogojnost brez vpisa v kazenski list. Isti sodniki so obsodili 25- žen, da je 24. novembra 1957. leta ukradel v slačilnici telovadnice Societa Ginnastica Triestina 10.000-lirski bankovec iz listnice Artura Galup-pa iz Ul. sv. Frančiška. Montelli je pred policijskimi organi priznal tatvino, kasneje pa je preklical prvotne izjave, izgovarjajoč se, da je pač priznal z namenom, da bi ga izpustili iz zapora. Sodniki mu niso verjeli in so ga obsodili pogojno na 3 mesece zapora in na 5.000 lir globe. Preds.: Boschini, tož.: Gru-bissi, zapisn.: Urbani. Smola vespista Prav nasproti gasilske postaje v Miljah je 38-letni Narciso Soavi iz Štramarja sinoči z vespo podrl 57-letne-ga Guida Toskana iz Škofij, ki je pred njim vozil s kolesom. Tudi Soavi je zletel na tla. Toškan se ni poškodoval, Soavi pa je moral v bolnišnico, kjer bo ostal morda 10 dni na opazovalnem oddelku. Kolesar podrl otroka Proti večeru so sprejeli na stomatološkem oddelku 9-let-no Andreino Bontempo iz e- ROJSTVA. SMKTI IN HOHOKl Dne 7. novembra se je rodilo V 'tisui 7 otrok, umrlo je 15 tHiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiini»iiiiiHiiiimmiiniiii*iiiiimiiiiiiHiiiiimiiiiiiiHiiiii»Mliiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMimii»iiMiiiiiMiHiiiiiiiM LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul Roma IS; Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Al la Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon. torsino 9; dr. Miam, Barkovlje in Nicoll, Skedenj. t:tb, porck je bilo 10. 1 POROČILI SO SE kurjač Kn- nio Corsadi in šivilja Maria Za-nt-lla, železničar Eitore Leo in gospodinja Vilma Azzalim, zavarovalni agent Lmgi Palazzo in prodajalka Cestra Gnesutta, težak francesco Siega in gospodinja Anna Morgan, bolničar Libero Gladi in bo’ničarka Maria Serli, nogometaš Giorgio Satti in uradnica G Ida Rener. šofer Giuseppe Manzoni in gospodinja Anna Bru-r.teh, kuriač Lucio Deste in gospodinja Nella Degrassu, mehanik Vittorio Ruzzier in delavka Ada Tron, kuhar Angelo Pitacco in gospodinja Paola Mihancich. UMRLI SO: 88-letni Alfredo Brunner 45-tetni Giovanni Capo-g esso - Šansone. 92-letna Emma Kropp vd Zorzenon, 78-letm Sa. verio Francesco Tevini, 70-letm Alberto S.hvvagel, 86-letni Erme-negildo Bregant 30-letni Arman-00 Ragegnin, 49-letni Eulvio Ven- f 85-lemi Edgardo Giorgi, ll Floriano Deste, 58-letni lo Morpurgo 90-letna Ida ich vd. Eornasaro, 82-letna Maraspin vd. Pita ro, 4 tara St ter a Savio in 9 ur »tar Paolo Abiie, OD VČERAJ DO DANES OKLICI: mizar Simone Vuch In učiteljica Ivanza Frol, profesor Tullio Zanier in uradnica Andrei-i.a Ca>ppellotto, mehanik Giordano Coretti in frizerka Maria Spaz. zapan, odvetnik Vincenzo De Lu-ca in gospodinja Fiiippina Gi-gliotti, uradnik Attllio Paridulto In uradnica Elisabetta Calzolari, poštni agent Ruggero Gortan 111 uradnica Onorina Valli, posestnik Paolo de Rennldy in gospodinja Angela Piccoli, pevec Antonio Carboni In deiavka Elfrida Fa-chin, zidar Edoardo Buiatti tri gospodinja Livia Goiach, kinema-tografski operater Angelo Cernec-ca In bolničarka Iolanda Cata-nia, uradnik Paolo Degli Inno. centi in gospodinja Eugenia Fa-bris, industrijski izvedenec Bruno Pettirosso in učiteljica Maria Longo, agent civilne policije Et. tore Hvala in gospodinja Bianca-maria Pollesello mehanik Simon Badea in gospodinja Vjorika Kraj- in visokošolka Maria Taverna, zastopnik Luciano Muschietti In gospodinja Silva Baldi, dijak Ha-sko Bozinkic in dijakinja Mar- Lna Resnik, trgovec Antonio Veiti in visokošolka Giovanna Me-gale. RAZNA OIIVKNTII.A Člane prosvetnega društva »S. Škamperle*, ki so se udeležili izleta na Vršič, obveščamo, da lahko naročijo slike pri čevljarju Stanku na Vrdelski cesti 52. »AKOVI IN PltlNPKTHI Namesto cvetja na grob pok. Anke Jereb darujeta Marcel in Zvonko Malalan 2,000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok Marjan, podoficir vojne mornarice j rije Klemen darujeta Tneza Ario Sratton in uradnica Maria Skeiiavaj 1000 m Mara Sosič 500 Ursini, inženir Roberto Pescatori | lir za Dijaško Matico, — —«*—-NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan “ _ '95; — ’ — 2: G. Papo, Kjadin 1095; Plcciola, Ul, Oriani 2; Alla Salute, Trg Cavana 1. LOTERIJA 67 11 56 60 47 43 75 65 77 46 21 24 56 77 22 44 23 67 46 80 83 33 31 89 7* 3 84 53 65 32 8 28 68 60 42 35 33 60 18 64 69 66 23 57 55 89 28 85 7 1 ENALOTTO 2 X IX 21 IX 22 2 X Dvanajstice so bile tri in dobi vsaka po 5.411 260 lir; enajsUc je bilo 88 in dobi v*aka po 138 356 lir, desetic je bilo 1.084 in dobi ! vsaka po 11.231 lir, I BARI CAGLIAR1 FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE zulskega taborišča na Proseku in 16-letnega Emilia Brischio iz Gabrovca št. 2. Po mnenju zdravnikov bosta oba okrevala najkasneje v 10 dneh. Kot se je izvedelo, je Bris-chia med vožnjo s kolesom proti domu podrl dekletce, ki je nedaleč od Proseka prečkalo cesto. «»------- Ponesrečena motorista iz Trebč Nekaj minut po polnoči so pripeljali v bolnišnico 19-let-nega Alfreda Kralja iz Trebč št. 3 in Alberta Cuka iz Trebč št. 33. Oba se bosta morala zdraviti približno 10 dni, in sicer prvi zaradi udarca na nosu in desni strani obraza na opazovalnem, drugi pa zaradi rane na glavi na II. kirurškem oddelku. Fanta sta se ponesrečila na cesti Trst - Opčine, ker sta na ovinku blizu restavracije «Cascine delle Rose« padla z motorja. Planinski večer posvečen spominu na Mirka Pavloviča V petek zvečer je naše planinsko društvo priredilo svoj prvi letošnji planinski večer, posvečen spominu na Mirka Pavloviča ob 10-letnici njegove smrti. Polna Gregorčičeva dvorana in izvrstno razpoloženje ter zadovoljni obrazi, kljub temu da se je večer nekoliko zategnil preko predvidenega, pričajo, da naši javnosti te vrste prireditve — skoro v nekaki povečani planinski družini — zelo prijajo. Mnogo so le obžalovali, da še tega in tega bi bilo med udeleženci, in da mu bo to zelo žal. Kljub temu, da ni bil predviden pretres mladinskih vprašanj in z njim povezanega, je bil večer vendar spodbuden za marsi-kako zamisel, ki se bo pač izvršila v korist poživljanja planinstva, če se bo zadeva prav zagrabila. Ze samo ime prehitro izginulega slavljenca, priljubljenega planinskega tovariša, organizatorja in fotoreporterja ne le planinskega društva — umrlega pred 10 leti — je privabilo veliko število njegovih prijateljev in znancev. In i-meli so lepo zadoščenje, da so mogli pozdraviti med seboj po V torek volitve notranje komisije v podjetju STOM ZAHVALA Darinka Stefančič iz Ricmanj se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom ter še posebej ženam za izvedeno nabiralno akcijo, s katero je bilo omogočeno kritje stroškov za operacijo, ki se ji bo morala podvreči. Že v ponedeljek se je ponesrečil dolgih letih vsaj najbhž-je družinske člane slavljenca, zelo poznano njegovo vdovo gospo Cvetko Pavlovičevo ter oba sinova, Edija in Mirka, ki so zaenkrat našli novo, gostoljubno domovje v Milanu. Pa naši javnosti tudi dobro znano družino Blažina, njemu $0-rodniška; med njimi smo videli spet, po dolgem času, našega znanega plezalca Sandija. Ker bo posebej objavljen kratek• očrt prezanimivega in požrtvovalnega življenja, kot ga je podal društveni predsednik, naj le omeniuio kratek izvleček predavanja, ki ga■ je bi\ pripravljal sa\n Pavlovič v zadnjih mesečih Asvojega prekratkega življenja, a ga ni u-tegnil dokončati. Citano sedaj, nekako globoko občutena planinčeva samoizpoved, smo jo vsi občutili kot njegov labodji spev, skupaj z zadnjimi, že presiljenimi izleti z goriškim planinskim društvom v Dolomite in zatem še na Triglav, kot za slovo, ko je že občutil upad svojih življenjskih sil, posebno oslabitev srca. Naj le še omenimo, da se je priredila iz njegovih slik majhna priložnostna razstavi-ca, ki je podala pravzaprav tudi kratek prerez dobrih 40 let tržaškefla jannepa življenja še izpred prve svetovne vojne, od šentjakobskega šolskega in društvenega življenja, od požiga N orodnega doma, iz življenja mladinskih društev in zatem ilegalnih «Stampiharjev» in «magna-mont ijev» ter vsega burnega povojnega življenja, posebno pa povezava z delom Sloo. planinskega društva Rokopisno pismo iz partizanskih položajev priča o njegovi povezavi z NOB. En del razstavice pa je bil posvečen njegovemu poznanstvu z Emiliom Comi-cijem, enim največjih tržaških in sploh italijanskih planincev in plezalcev. Novost za naše javno življenje pa je bil drugi del večera, ki ga je zapolnilo predvajanje planinskih filmov, živobarvna in razgibana kronika letošnjih izletov planinskega društva: na Ratitovec, v Rakovo dolino, na Karnijske Alpe, na Viš, na Bohinjsko sedlo in na Lajnar-Možica, na Učko, na Kobariški Stol, na Snežnik in na Nanos. Vsi filmi so delo enega najbolj vnetih naših planincev in foto-kinoamaterjev, Danila Miche-luzzija, in kažejo že lepo, nikakor ne več začetniško raven. Posebno s sinkronizira-no glasbeno spremljavo, ki jo je skladno oskrbela njegova hčerka, gdč. Selma, so često zavijali v občuteno poetično atmosfero raznih planinskih višin ter sproščenega planinskega življenja v lepi in zdravi prirodni sredini. Četudi se je bil večer nekoliko zategnil, je številno planinsko občinstvo z očitno živim zanimanjem sledilo vsemu programu do konca, pač z živo željo, da bi kaj podobnega še doživeli. J. V ponedeljek se je na cesti pri Dekanih ponesrečil z lam-breto 47-letni Mario Domio iz Ulice Prato 8, ki se je precej opraskal po obrazu in si verjetno prebil lobanjo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Izolo, toda Domio je želel, da bi ga odpeljali v Trst. Zaradi tega so ga z jugoslovanskim rešilnim avtom včeraj pripeljali v Trst na njegov dom, kakor je hotel. Sinoči pa so ga odpeljali z rešilnim avtom v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdravniki pravijo, da se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. «»— Poziv društva slovenskih umetnikov Društvo slovenskih umetnikov vabi člane, naj se številno udeleže otvoritve novih prostorov akademskega društva »Simon Gregorič* v Gorici danes I. novembra ob 10.30 na Korzu Verdi, ex gostilna »Pri Pajku* (»Al Ragno d’Oro») PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Kakor smo že poročali, bodo v podjetju STOCK v torek ob 14.30 volitve notranje komisije, na katerih nastopata lista Delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice CISL. V podjetju je zaposlenih približno 300 delavcev in uradnikov, ki bodo izvolili 4 predstavnike delavcev in enega predstavnika uradnikov. Delavska zbornica CGIL vabi vse delavce, ki so odsotni zaradi bolezni ali dopustov, naj pridejo na volitve; vse delavke, delavce in uradnike pa poziva, naj volijo kandidate na listi CGIL. ki jamčijo, da se bodo vztrajno in dosledno borili za delavske interese. ( OLEPALlSČA ) Slovensko narodno gledališče v Trstu Na željo občinstva bo danes ob 16.30 uri na Kontovelu ponovitev igre 15.40 Ciganski orkesler Kocze An-tal; 16 00 Glasbeni popoldan; 16.40 Pevci lahke glasbe: 17.00 «Lum-pacij vagabund«, farsa s petjem v enem dejanju; 18.15 Pianist George Feyer; 18.30 Koncert slovenskih solistov; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna tantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.30 Večerne melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Koncert Tržaškega tria — Ravel: Trio v a-molu; 22.40 Pojeta Majda Sepe in Polonca Lesjak ob spremljavi ansambla Boruta Lesjaka; 23.00 Orkester Duke Ellington; 23 30 Nočni ples. TRST 7.15 Kmetijska oddaja; 12.10 Venček pesmi; 12.30 Glasbeni album; 14.30 »El Campanorm; 15.30 Prenos drugega polčasa nogometne tekme iz vsedržavnega prvenstva; 17.00 Simfonična in komorna glasba; 17.45 Simfonični koncert; 19.45 Šport; 21.00 Ne raztrgajte pobotnice, oddaja za igral-ct Enalotto. II PROGRAM 10.15 Zenski teden; 13.00 «Astro-rascel«, zabavna oddaja; 15.00 «11 diseobolo«; 1600 «La mongolfie-ra»; 17.00 Glasba in šport; 18 30 Piešite z nami; 20.30 Mali glasbeni variete, nato Tino Scotti Shovv; 21.00 Vabilo pesmi; 21.45 Športna nedelja. 12.30 13.30 DESETI BRAT JOSIPA JURČIČA Dramatiziral Savo Klemenčič VERDI Prihodnji četrtek bo otvoritev operne sezone 1959-60 z gala predstavo Verdijeve opere »Sicilske večernice«. Dirigiral bo Antonino Vctto. Medtem ko se pri gledališki blagajni nadaljuje razdeljevanje abonmajev za letošnjo sezono, bedo v ponedeljek začeli prodajati vstopnice za otvoritveno predstavo. TEATRO NUOVO V torek 10. novembra ob 21. uri se bo začela šesta sezona Stalnega gledališča z Gogoljevim #Revizorjem». I N O Excelsior 13.30 »Anatomija umora«, James Stevvart, L. Remik. Fenice 16.00 «Meanaroune spletke«, Alfred Hitchock, Vista-vision, techriicolor, Gary Grant, Eva Marie Saint, James Mason. Arcobaleno 14.30 »Ulica gosposke mestne četrti«, S Signoret. Prepovedano mladini. Supercinema 14.00 »Tunis, top se-cret«, M. Serato, Chelo Alonso. Filodrammatlco 14.30 »General Della Rovere«, De Sica. Graltacielo 14.00 «Velika vojna«. Film, ki je bi! nagrajen v Benetkah z «Zlatim levom«. Cristallo 14.15 «Sinja obala«, A. Sordi, F. Fabrizi, E. MariinelU, G. Moll. Prepovedano mladini. Capitol 14.00 «Mož za Cinzio« (House boat), G. Grant in S. Loren. Astra Roiano 14.00 «Drevo obe-šencev«, G. Cooper, M. Schell. Alabarda 14.30 »Tabarin«, S. Lo-pez, S. Ziemann, M. Piccoli Aioebaran 14.00 »Zakon«, G. Lol-lobrigrda, Y. Montand. Aristcn 14.00 «Bravados», G. Pečk, J Collins. Cinemascope, tech-nicolor. Aurora 14.00 »Zmske počitnice«, R. Salvaion, A Sordi, Dorian Gray. Techriicolor. Garibaldi 14 30 »Možje H«. Cine-mascope. lechmtojor. idraie 14.30 «Narednlk York», J. Leslie, W, Brennan. Impero 14.30 «Dečki juke boxa», M. Carotenu o. Italija 14,30 »Kako omožiti hčer«, Kay Kendall. Moderco 14.00 «Steza nasilja«, V. Heding, T. Huu.er in K. Grant, S. Marco 14.00 «Nevarne žene«, S. Koscina, R. Salvatori, M. Carotenuto. Savcna 14.00 «Na dopustu v Parizu«. T. Cures, J. Leight Viaf!e 14 30 »Mladi lev«, Alberto Sordi, Magli Noel. Vittorio Veneto 15.00 »Arzen in stare čipke«, Gary Grant, in P Lane. Marconi 16.00 «Sin Ali Babe«, T. Curtis, P. Laurie. Technicolor. Mastimo 14.30 «U-570 protinapad s torpedi«, J. Benthley in B Hatsey. Novo cine 14.00 »Les amants«, Jeanne Moreau. Odeon 14 30 »Muslimanski huzar«, J. Derek, G. M. Canale. Radio 14,30 «Valencia», S. Montiel. MILJE Verdi «Nevihta». Cinemascope. RADIO NEDELJA, I. novembra 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba in koledar; 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovensk narodni motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj: 1240 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Mojstri jazza; 15.20 Slovenska zborovska glasba; KUPEH poruclia v italijanščini: 17 15, 19.15 22.30. Poročila v «lov.: 7.30. 15.110. 6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja: «Kmetijski kombinat v obalnem pasu — Pri mladih zadružnikih na Livku — Dolgoročna kooperacija na 60 hektarih v Ilirski Bistrici — Obiskali smo Makedonijo«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša reportaža: «Najprej so kupili svetilko«; 9,15 Zabavni zvoki; 10.00-iv.30 Prenos RL; 10.30 Operni odlomki (Rossini, Verdi, Puccini, Massenet, Ponchielli, Mascagni); 11.15 Nedeljski koncert; 12.00 Razgovori s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12 50 Glasba po željah (II. del); 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19 10 Glasbeni intermezzo; 19.30- 22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Plesna glasba. 1100 19.30 SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 212,4 Poročila: 5.00, 6 00, 7.00, 10.00, 13.("' 15.00 17 00. 22 DO 22.55 6.00 Budnica; 6.10 Nekaj domačih; 6.30 Zabavne melodije za pihalne orkestre; 7.35 Popevke za nedeljsko jutro; 8.00 Mladinska radijska igra — A. Milne: Okrog hiše na Pujevem oglu; 8.45 Klavirske miniature Matije Bravničarja; 9.00 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Ivan Kiavta: Spopad; 10,30 Zbori in samospevi Rada Simonitija; 10.55 Popotovanje z melodijami; 11.30 Silvo Matelič: Spomini z juga; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Lahek koncert za podeželje; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Šport v nedeljo; 16.30 Nekaj narodnih in demačih za jesensko popoldne; 16.45 Za vsakogar nekaj; 17.30 Radijska igra — Adolf Branald: Velika dnevna glasba; 18 23 Drugi stavek iz Mozartove »Male nočne glasbe«; 18,30 Majhen mozaik melodij; 20.05 Ali jih Poznate? 20.25 Melodije za zabavo; 21.10 P. I. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu «Patetična»; 22 15 Reportaža z nsrnizno-teni-škega prvenstva: 22.25 Plesni zvoki; 23.10 Pcpevke na tekočem t-aku; 23.40 Karol Szymanowski: Sonata za violino in klavir. rtTV JUGOM.AV 1.1 A Ljubljana 11.00 S kolobarjenjem — boljši pride’ek, kmetijska oddaja. Zagreb 14.30 Prenos športnega dogodka. Ljubljana 18.00 Prenos finalnega tekmovanja v namiznem tenisu za mednarodno prvenstvo Jugrsiavije. Beograd 20.00 TV Dnevnik; 20.20 Kulturna panorama; 20.30 Beckomunistvo i? zaporov v Mitroviči le a 1941, dokumentarna oddaia: 20 50 Dokumentarni film: 21.00 Dve pomembni pestovani' v pretekli sezoni — Blanohe Thebom solistka metropolitanske Opere in «Gero-me Robins« balet ZDA: 2140 Sedem dni... zan mivi dogodki doma in po svetu. Jutri Beograd 17.00 «Robinson Cru-soe«, dramatizirana povest za mladino. Ljubljana 18.00 Oddaja za družino in dom: Reportaža o stanovanjskem komunalnem centru — družinski jedilnik — cvetje v stanovanju; 18.30 Mladini šport in telovadbo ^^vtoma* Elektronika m ,93!® l. neapeljskih pean. ^ , ?a de avce: 20..W in f *.] za ueidvvc, z: m - • Očividci, dokumen^* 4pj 21.20 »Zatiralec 23.00 Lovska oddaja, čila. ZAH Ob bridki izgubl ANE DANIf11 roj. 'ko •tt, STARCI se prisrčno zahVu*^riJ>f ki so nam v teh.1 si- ki so nam v •- -da* nutkih pomagal'. je in jo spretnih » Žalujoč« > 1 ipii in I!it Kontovel, Bar počitku. Danieli , etnj BRUSINI CAHLO, ,dljiS tisti 20, P ro dajanj 'pl, električne predmet'n,.je na drva, pre®08’ >| & - trajno goreče I* J ,' na »lin m r pri plačilu. dom — Tel. 29 TROsk-Cj čke, žimnice ^ OTROŠKE VOZlCK^, z f!ex in bite pri Torrebianca. r&m s nca, PRODAM TRGOvdoVO|il^ zelenjave. Obrtna -pt ijt lefonirati v uradn® 41-743. KROJAČ^ in Ivan S Ulica XX. s Tei 9 in Ima nove lidno. cene ttn bimo Vas, da se - • PECI NAJM0DERN tfP t LIK NA VSA ELEKTRIČNI. C| A *?tj 'f NIKI. SESA,* PRAH.PRA^ hladilni#1, LESTENCI m FLr.,v s*« VRST LUCI. POZOR izletniki za TRST TRST Ulica Emo Tarabocchia. 4 (blizu Trga Goldoni) KUPITE NAJCENEJE RAZNOVRSTNO DEKOHA METI. ji! namizni steck) z 1 SERVISI NA I r s t Piazza Dežne plašče iz nylona in bombaža, P°wr'e(ft|< f1 bunde, hlače, usnjene suknjiče in jopice• ere semiš suknj’če, eskimo, športne predmetu mne, čevlje, pedule, planinske če v* J J1IVJ OBIŠČITE NAS. Jamčimo Vam, da bos‘e Sklicujte se na OGLAS da dobite P°se Obveščamo naše čitatelje, da bo OTVORITEV NOVE TRGOVI^ tekstila - konfekcije in različnih volnenih izdelR°v EM POR 10 S. ANTONIO _UL. S. LAZZARO lZ jutri 9. no OGLEJTE SI fl! \ Sl K s 'ž s neviul — 7 f»oriško-beneški dnevnik Akcija UIL in HOM za obrambo ladjedelnice spendirani delavci CRDA Gorici in pri prefeklu na Trgu C. Battisti - Povorka po mestnih ulicah - Delegacija izročila prefektu peticijo s stotinami podpisov *?• ure )e deset- i,» suspendira- ? ._____________________ > i* Tržiša in Bel- iikr V. kateri so bili >5 Cstiin parlamen' •J, l jr?018’ izročila pre- * WpVeticijo z več * i K, EodPisniki se o-fcjl* ^efekta, da bi i ^ vlade in odgovor. k;,'0® Prikazal kri- I* Tržiču StSnje V CR’ I v |n potrebo hitre zahtev no- 5Wi. sindikatov, u- j — m oblasti. *** ~ se glasi pe‘ j> ^«ln» „ komisije alili»ieve0rffiZaCije P°' ’ ‘,Nvov legaclj’ sp0‘ )( ))jj0V^n telegramov i*f * C*8 ^emeljito obve- ^ se dosaia š> tod; p°zive so po-W. stanove, trgovin-anke itd. Pred. a , elegai ’' ivakrat ^-1* treh oseb PtrU '“‘rat v Rimu, ki J Hate aroeilo dveh ladij i 'fKih n®katerih vo’ ‘S it , ob3ektov. Poit '■t R?el na krai sam / I n s°- W 3e imel i* Jtedstavniki obla-4 1 la lzr°čili tudi spo-' ’* ^ts»V ad°- Predsednik ' 1 ^'stra tV6ta ie Poohla-'j Jlj Se ferrarija Aggra-h g,Pabriga, kako je f 'i Hal« vsemu se je ^t,° slabšal, število »M^lavcev se ie « .1.90° in Sg bo še '4,trannateljstvo še na‘ 'lJčJU3e stroje v OM-°8to ,°t °dpušča delav-iT*deno p°števajoč .. iaikrbljeni a svo-so pri' » „i 1 Pripeljali i; <1 > m g0Ve okolice, i^sh^z več zboro' i • V r *a6ra]u in v ■ gorici so se usta- 0Ma„p' fiatti»ti. ker ,prepovedale-1 Ko Sli in s italij V PO Korzu nosno so jo hoteli prikazati. Danes je okoli 4.000 delavcev v nevarnosti, da izgubi delo. Bergomas je rekel, da so suspendirani delavci prišli v Gorico, ker Segni še ni odgovoril na njihove zahteve. Suspendirani delavci niso prišli v Gorico, ker jih k temu kdo sili, ampak ker so spoznali, da je ta korak potreben. Protestiral je, ker oblasti niso dovolile sprevoda po mestu in nošnje italijanske zastave, ki je simbolj dela, na katerem sloni sedanja republika; vsaj tako je zapisano v ustavi. Poslanec Franco pa je v svojem govoru naglasil svoje pre. pričanje, da bo kriza v ladjedelnici odpravljena, če bo tudi v parlamentu prišlo do tako prepričljive enotnosti, kakršno so pokazali ladjedelni-ški delavci ne glede na svoje prepričanje. Soranzo je pozdravil zborovalce v imenu odbora, v katerem so predstavniki vseh strank razen Krščanske demokracije. S trga se je potem razvila povorka delavcev s transparenti na Travnik, kjer je množica kakšne pol ure čakala, dokler se ni vrnila delegacija, ki je prefektu vročila peticijo. Sindikalist Giorgi je delavcem sporočil prefektovo zagotovilo, da se bo pri nadrejenih oblasteh pobrigal, da bi se dosegla takšna rešitev vprašanja, kakršna je nakazana v dokumentu. «»------- Odobren proračun za občino Števerjan Prejšnji teden je bila seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so sprejeli proračun za leto 1960. Proračun izkazuje 18,265.000 lir izdat- f1 ivihVS,akdan3i kruh o v lca* 5- razumeti '!”ti ]sjrern so se znaki ; Jede,nice zara-*l*sti nastala v tem i. v< pa suspendira-i So tako rekoč kSirUr-J4archesana, ki O »aved!lere v lad3e' kriZe ! Predloge za 1, BersnL 36 sindikalni 86 napovedal, Sovodenjski nogomet Danes prva tekma proti ekipi Odločilna tekma mladih proti Št. Lovrencu tt.,egaci- .>kt;,’]a dela'-'cev iz-inUstpQetticii° s pod-je Jln delavcev. ^ C^^diran^’ da bo pri" kn^štsiko ‘ delavcev v • se bkarau odprl oči. Ni ^ . vPrašali, za- *Nia trnufestirai°: ali ji e v Rimu re- ' ORDa P4il in zapo' ^Poznali bo-lca Popolnoma Roče, od- Danes se bo pričelo prvenstvo diletantov druge kategorije V A skupini bo sodelovalo 16 ekip iz goriške pokrajine in rezerve Pro Gorizie in CRDA. V tej skupini bodo igrale zelo močne ekipe, ki jih ljubitelji goriškega nogometa že poznajo po njihovih prejšnjih uspehih; to so druga ekipa Pro Gorizie kadeti CRDA, S. Canciano Romans, Sovodnje in druge, ki bodo prav gotovo z uspehom branile svoj u-gled in pokazale lepo igro. Nočemo biti preroki; šele na podlagi prvih rezultatov bomo lahko sklepali o plasmaju te ali one ekipe. Vsem pa želimo čim več uspeha. SOVODNJE—ZAGRAJ V sovodenjskih športnih krogih vlada veliko zanimanje za današnjo tekmo z Zagrajem. Nedvomno bo dogodek privabil veliko navijačev. Domačini ne bodo imeli lahkega dela, vendar se zaupa v njihovo dobro formo in izkušnje, ki so si jih pridobili med prijateljskimi pripravljalnimi ir grami. K temu naj dodamo še dejstvo, da bodo Sovodenjci igrali na domačem igrišču. Tekma se bo pričela ob 14.30. Trener je zato priliko sklical naslednje igralce: Marson, Šuligoj, Cjak, Hmeljak, Devetak, Vižintin I, Peric, Petejan I, Podgornik. Fer-folja, Petejan II, Vižintin II, Gabrijelčič in Anselmi. SOVODNJE—ST. LOVRENC Ob 10. uri se bodo juniorji pomerili s St. Lovrencem. Nedvomno bo to najvažnejše srečanje današnjega dne, saj sta moštvi na vrhu lestvice z enakim številom točk. Igralo se bo torej za prvo mesto na lestvici. Za Dondove igralce bo uspeh sicer težaven, nikakor pa nemogoč, zlasti če upoštevamo, da so igralci St. Lovrenca prejšnjo nedeljo pokazali veliko slabši nogomet, kot so ga igarli doslej. Skoda, da zaradi kazni, Vižintin ne bo igral v vrstah Sovodenj. Za 9.30 je trener sklical naslednje igralce Ferfolja, Devetak, Kovic, Cej, Devetak, Tomšič, Ferfolja II, Di Lenardo, Marson. Terpin, Petejan in Pelicon. OOOOOOOOOOOOOOOOOOO! SNG IZ TRSTA gostuje v nedeljo 15. novembra V PROSVETNI DVORANI v GORICI z ljudsko igro DESETI BRAT Matineja ob 10.30 za mladino in popoldanska predstava ob 16.30 uri Cene vstopnicam: dopoldne za mladino sedeži po 200 in stojišča po 100 lir; pri popoldanski predstavi sedeži po 300 stojišča po 150 lir. OOOOOOOOOOOOOOOOOOO Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Zrcalo življenja«, L. Turner, v barvah. VERDI. 14.30: «črni Orfej«, M. Dawn, M. Mello, v barvah. VITTOR1A. 15.00: «Kasim, bes Indije«, V. Mature, A. Am-brey, cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: «Gorki samokresi v Tucsonu«, M. Ste-vens, G. Robbins, v barvah. MODERNO. 15.00: »Karavana gre na jug«. «»----- TT • ril v • v Kino v I rzicu AZZURRO. 14-22: «Les a- mants«, L. Malle, J. Moreau. NAZIONALE. 14-22: »Krogla brez imena«, A. Murphi, J. Cera, cinemascope. PRINCIPE. 14-22: «Go)a med tigri«, G. Riedmann, M. Nu-nek, v barvah. EXCELSIOR. 14-22: «Mož naprodaj«, F. Sinatra, E. Parker, E. G. Robinson, v barvah. S. MICHELE. 14-22: «Bratje tekmeci«, E. Presley, D. Pa-get, R. Egan. —-«»---- Blagovna izmenjava v mesecu septembru Na podlagi videmskega sporazuma so v mesecu septembru izdali 17 uvoznih dovoljenj za skupno vrednost 20.189.000 lir ter 56 izvoznih dovoljenj v vrednosti 95,647.111 lir. Uvozili smo: sveže slive (2.140.000), konje za zakol (1.800.000), vole za zakol (4 milijone), svinjsko meso (5 milijonov), slano svinjsko meso (5.579.000), salame (500.000), gnjati (300.000), apno (660.000), in razno blago za 210.000 lir. Izvozili smo; južno sadje (1.280.000), nadomestne dele za avtomobile (11.228.336). kolesa in nadomesti.'- dele (7.660.392), pnevmatike (4.099.400), električni material, (4.750.664), tkanine (9.617,660), pisalne stroje (1.671.881), stekleni del injekciji (5.231.680), tehnično blago (6.566.000), zapestne ure (3.245.760), ter razno blago za 24.926.198 lir. V mesecu avgustu so z dovoljenjem carinarnic iz Gorice in Vidma uvozili naslednje blago; jajca (1.041.840), les za kurjavo (46.425.750), premog (1.877.235), parket (1.000.665), bukov les (4.934.047), opeko (1.148.240), ter razno drugo blago (1.654.579) za skupno vrednost 76.471.525 lir. «»----- Neznanec razbil glavo kavarnarju Bratušu Nekaj pred polnočjo od petka na soboto je neznanec vrgel v glavo kavarnarju Rudiju Bratušu kavno skodelico. Spor je nastal zaradi tega, ker mu lastnik lokala ni hotel dati treh cigaret (Bratuš prodaja samo cigarete v zavojčkih). Najprej je vrgel proti njemu krožnik, ki pa ga ni zadel, potem pa še skodelico, ki mu je na zatilniku prerezala kožo. Bratuš je najprej odšel na Zeleni križ. od tam pa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč. Ozdravel bo v 7 dneh. Policija išče napadalca, ki je doma v Gorici. Vesti iz Štandreža Preveč davkov skupaj Nizka cena krompirja ter visoka cena semena Te dni je poljski čuvaj raznašal po Standrežu obvestila, da bodo morali kmetovalci prihodnje leto plačati občinski davek za tri leta skupaj, in sicer za leta 1958. 1959 in 1960. Kmetje niso s to odredbo nič kaj zadovoljni, ker bi jim bilo veliko ljubše, če bi plačali davek vsako leto sproti. S tem bi se ne nagrmadila tako visoka vsota, ki je posestniki hkrati težko plačajo. Kmečko leto gre h kraju, pridelki so v glavnem pospravljeni in pšenica posejana. Zaradi suše je jesenske zelenjave bolj malo; zato gre hitreje od rok kot druga leta Krompir je večidel prodan: cena je za nekaj lir višja od lanske, vendc-j še vedno prenizka, če jo primerjamo s stroški. Sedaj je namreč čas. da si kmet nabavi krompir za prihodnjo pomlad. Seme Bint-je je po 80 lir kg. Blago smo v sezoni prodajali po 16 lir, danes pa nekaj čez 20 lir kg. Kakor se vidi, je treba prodati 4 kg krompirja, da se z izkupičkom kupi 1 kg semena. Ker so cene semena skoraj nedosegljive v primeri z našim pridelkom, bo nabava krompirja zelo pičla. Letos smo posadili manj krompirja kot prejšnja leta, prihodnje leto pa se bodo *e površine še bolj skrčile. — «n----- Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete: dve denarnici z vsoto denarja, ogrlico iz umetnih biserov, srebrno zapestnico, torbo iz nylona ter torbo z orodjem. Kdor misli, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. do napravili prošnjo. Prošnje bo sprejemalo županstvo. Prosilci naj prinesejo s seboj tu-iii pokojninsko knjižico. Rojstva, smrti in porokf V goriški občini se je ob 1. do 7, novembra rodilo 14 o-trok, umrlo je 12 oseb, oklicev je bilo 6, porok pa 7. ROJSTVA; Sergio Di Meo, i Barijem šrpoiz. t f'G®š&OTZZ Danes popoldne ob 14.30 v Torontu Bo Triestina ponovila nedeljski uspeh v Comu? Trevisan je potrdil enajstorico, ki je zmagala v Comu BARI, 7. — Neposredno pred i Postava Taranta bo najbrž odhodom v Taranto, vlada v | naslednja: številnem taboru Triestine odlično razpoloženje in velik optimizem za .izid jutrišnjega srečanja s Tarantom. Zmaga v Comu ter povoljni komentarji lokalnih krogov o Trie-stini po prijateljski tekmi z so igralcem povr- Nič več petja na Dan mrtvih v Standrežu Na štandreškem pokopališču je bilo na Dan mrtvih mnogo ljudi. Lastniki grobov so svojim dragim, ki tam počivajo, zelo lepo in bogato o-krasili grobove, tako da j« bilo naše pokopališče nam v ponos in drugim v zgled. Tudi občina je pravočasno poskrbela, da so občinski delavci pokopališče osnažili. Prostor pred pokopališčem so prav tako uredili, da se je lepo skladal z novo asfaltirano cesto in urejenimi pločniki. Ze od davnih dpi je vsako leto na Dan mrtvih štandre-ški zbor ubrano zapel nekaj žalostink. Letos pa so ljudje, ki so prišli obiskat svoje umrle sorodnike, znance in prijatelje, zaman čakali, da bi slišali lepo pesem. Zakaj se je letos prvič opustil ta stari običaj, ki se je iz leta v leto ponavljal več ko sto let? {{ft ... TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12,2 stopinje ob 14. uri, najnižja 4 stopinje ob 5. uri. Vlage 70 odstotkov. DEZURN A"LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. Vest iz Sovodenj Sovodenjsko županstvo nam je sporočilo, da bodo civilni upokojenci, ki prejemajo pokojnine INPS, lahko prejemali pokojnine v Sovodnjah, če bo- Susanna Papi, Fiorella Dipie-tro, Paola Furlan, Mauri/io Musina. Roberto Žiberna, Tiziana Natoli, innocenzo Manca. Rita Medeot, Lanfranco Sgarbi, Eliana Visintin, Lore-dana Nanut, Mario Sturm. Maria Bradaschia. SMRTI: 6 ur stara Mana Pian, 37-letna I.uigia Trevisan, 74-letna 1-eonilde Colu-gnatti, 62-letna Albija Dekpin, 78-letna sestra Maria Majcen (Maria Regina), 79-letna Tere-sa Lozar, 61-letni brivec Vin-cenzo Cappello, 58-ietni uradnica Agnese Bianconi por. Luc-chesi, 64-letni gradbenik Giuseppe Silli, 60-letni upokojenec Vittorio Devetak, 71-letna Emma Merliak vd. Mozetič. 60-letni šofei Luigi Marassi. OKLICI; radijski tehnik Giuseppe M e r v i n i in Santi-na Ardizzone, uradnik Roberto Niessner in uradnica Mar-gherita de Castro, brivec Be-nito Munarin in uradnica Ro-mualda Busatta, uradnik Luigi Zuzzi in uradnica Licia Stocco, orožnik Mario Cittadi-ni in Teresa Bottoni, kovač Franco Fabris in Teresa Zaia POROKE: računovodja Ales-sandro Scorcu in učiteljica Lip dia Madotto, modelist Bruno Modolo in pletilja Licia Bigaj, pleskar Franco Modolo in frizerka Giuseppina Gurtner, e-lektričar Roberto Scarabot in Antonietta Ciani, kirurg Aldo Di Eorenzo in kirurg Liliana Rossaro, predstavnik Mario Bertolini in uradnica Maria Bocin, namestnik finančnega brigadirja Alfredo Sarto in Annamaria Holtl. nili samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti, ki kljub začetnim neuspehom niso tako skromne, kot bi bilo mogoče sklepati. Na dolgo turnejo se je Triestina podala brez velikih načrtov in upov, toda uspeh v Comu ji je povečal apetit in sedaj računa na vsaj eno točko v Tarantu, po tihem pa gotovo goji upanje na obe. V ostalem pa to upanje niti ni tako pretirano, saj sodi Taranto med slabše člane B lige. kar je zgovorno potrdil tudi njegov velik poraz preteklo nedeljo. Čeprav je trener Trevisan povedel s seboj na dolgo pot kar 17 igralcev, pa se je po zadnjih vesteh kljub temu odločil za isto formacijo, ki je zmagala v Comu. To pomeni, da bo v njej zopet Auber, katerega naglo zablestela zvezda še ni zbledela, in da bo v vratih Bandini, čeprav so ga nekateri kritizirali zaradi nezanesljive obrambe v Bariju. Formacija bo torej naslednja: Banditi i; Frigeri, Brach; Szo. ke, Varglien, Radiče; Auber, Taccola, Secchi, Magistrelli, Fortunato. V pričakovanju ofenzivne i-gre gostov je Taranto ojačal v prvi vrsti obrambo z vključitvijo na novo angažiranega srednjega krilca Piovanellija, ki je na prvem treningu v celoti zadovoljil. Trener Andreo. ni je v ta namen zamenjal tudi starega vratarja Soldainija z mlajšim Malacarijem, ki je trenutno v boljši formi. Seveda pa a tem ni rečeno, da bo Taranto igral izključno v defenzivi in vse je pač odvisno od razvoja dogodkov na igrišču. Malacari; Tagliamento, Pon-trelli; AHoni, Piovanelli, Gior-gis; Buonfrate, Fioringhi Bia-gioni, Giammarinaro, Ferra-rese. Tekmo med Tarantom in Triestino bo sodil De Robbio iz Torre Annunziata. Sodniki današnjih tekem A lige pa bodo: Atalanta - Bari: Marchese iz Neaplja; Bologna - Palermo: Genel iz Trsta; Inter - Milan: Jonni jz Macerate; Juventus -Fiorentina: Lo Bello iz Sira-cuse; Lanerossi - Alessandria: Roversi iz Bologne; Napoli -Lazio: Liverani iz Turina; Roma - Spal: Bonetto iz Turina; iz Ravenne; Udinese Ferrari iz Milana. Genoa! POKAL kDE MARTINO* Triestina - Udinese na občinskem stadionu Juniorji Triestine bodo danes popoldne ob 14,30 odigrali na občinskem stadionu tekmo za mladinski pokal «De Martino« proti juniorjem Udinese. Tržaška enajstorica bo nastopila v naslednji postavi: Miniussi; Cugna, Ceppa; Pel-legrini, Barbieri, Rocco; Co-taussi, Stala II., Demenia, Ver-bacci, Pieri. Rezerva: Forti. V predtekmi ob 13. uri s* bosta pomerili enajstorici gojencev Triestine in Acegat. Sampdoria - Padova: Babini iiiiiiiiHiiiiiiiiiRiiitiiiiimiiiiiiiiimimiiimiiiiimmiiiitiiiiitiiiiiimmiiimniMiiimitiiiiitiMiM Mednarodna sabljaška zveza sporoča Bogat program sabljačev v prihodnji sezoni 1960 Od 25. avg. do 12. sept. olimpijski turnir MiiiiiaeiiitiiiiiuMiiiiHtiiiMMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiMiiiaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiHMiiiiiiii Italijanska boksarja poražena v Dortmundu Bozzano izpbil s K.O. Sante Amonti po Mah DORTMUND, 7. — V borbi za evropsko prvenstvo srednje, težke kategorije je pred 15.000 gledalci evropski in nemški prvak Ercih Schoeppner premagal uradnega izzivalca Italijana Amontija po točkah v 15 rundah. Nemec je boksal izvrstno in njegova tehnika je prišla posebno do izraza v 10. rundi, ko je imel že znatno prednost po točkah. Najprej je spretno odbil besne napade Italijgna. nato pa je sam sprožil ofenzivo, ki je Amontija spravila v težak položaj. V zadnjih rundah je bil Amonti že preveč utrujen in Schoeppnerje-va zmaga je bila popolnoma zaslužena. Pred tem sta se borila v težki kategoriji Nemec Kalbfell in Italijan Bozzano, Ta borba je veljala kot polfinale za evropsko prvenstvo. Zmagal je Nemec s K.O. v 9. rundi, dvoboj pa je bil predviden na 12 rund. V trenutku prekinitve je bil Kalbfell v vodstvu tudi po točkah, medtem ko je do 6. runde imel lahno premoč Bozzano. Kalbfell se bo sedaj boril za evropsko prvenstvo z Angležem Copperjem, ki je uradni izzivalec EBU. --«»---- SYRACUSE, 7. — Ameriški boksar težke kat. Mike Dejohn je premagal s K.O. v prvi run. di rojaka Charlia Povvela. Dvo- boj, ki je bil predviden na 10 rund, je trajal samo 46 sekund, ko je Dejohn že poslal svojega nasprotnika trikrat na blazino. <»—- OLIMPIADA 1960 Že za 130 milijonov lir prodanih vstopnic RIM. 6. — Organizacijski od. bor olimpijskih igres 1960 je že pred časom razdelil predstavnikom v Italiji akreditiranih inozemskih turističnih agencij prvi del zahtevanih vstopnic za olimpiado Po dosedanjih poročilih so te agencije že prodale vstopnic za nad 130 milijonov lir predvsem v Nemčiji, ZDA. Avstraliji, $vici, Danski, Švedski, Norveški, Portugalski, Franciji itd. ATLETIKA FORMIA, 7. — Italijanski rekorder v deseteroboju Sar je po prvih petih disciplinah zbral 80 točk več kot 3. in 4. okt. letos, ko je v končnem izidu postavil nov državni rekord. Sedaj ima 3.702 točki, takrat pa jih je imel 3622. Sar je danes v slabih vremenskih pogojih in na slabih stezah dosegel naslednje rezultate: 100 m — 11”4; daljina — 6,79 m; krogla — 14,54; višina 1,70; 400 m — 51”6. PARIZ, 7. — Mednarodna sabljaška zveza je izpopolnila koledar mednarodnih in nacionalnih prireditev, ki jih bodo v letu 1960 organizirale vanjo včlanjene nacionalne zveze. Ta koledar je sedaj naslednji: 23. in 2J. jan. v Parizu: Challenge Duval - individualni floret za moške; 30. in 31. jan. v Milanu: Trofeja Spreafico - mednarodni turnir za posameznike v meču z udeležbo Francije; 28. in 29. febr. v Cannesu: Mednarodni turnir v sablji; 12. in 13. marca v Parizu: Challange Renee Bachelard -mednarodni ženski individualni floret; 25. in 27. marca v Varšavi: Mednarodni turnir v sablji za povabljene ekipe; 27. marca v Londonu; Challenge Martini — meč posamezno; 15. in 18. marca v Moskvi: Svetovni kriterij za mladince; 15. in 18. aprila v Leoming-ton Spa: Mednarodni turnir za vsa tri orožja in ženski floret; 25. in 26. aprila v Novari: Cetveroboj v sablji za moštva in posameznike; 28. in 29. aprila v Amsterdamu: Mednarodni turnir v floretu, meču in sablji za posameznike; 30. aprila in 1. maja v Londonu: Pokal Charles de Beau-mont — mednarodni floret za ženske; 7. in 8. maja v Comu: Trofeja «D’Argento Esperia« — mednarodni ženski floret posameznic; 12. in 13. maja v Parizu: Kongres mednarodne sabljaške zveze; 15. maja v Henin-Lietardu: Predolimpijski mednarodni turnir v floretu za mladince izpod 21 'let v meču za vse kategorije; 21. maja v Genovi: Francija - Italija v meču za pokal Molie: 28. in 29. maja v Italiji (kraj še ni določen); Mednarodni troboj v floretu za ženske; 28. in 29. maja v Londonu: «Pokal kronanja« — moški floret; 29. maja v Cannesu: Mednarodni turnir v meču; 4. in 5 jun. v Bologni: Pokal mladih mednarodni floret za posameznike; 16. do 19. jun. v Varšavi: Mednarodni turnir v štirih o-rožjih za posameznike; 18. in 19. jun. v Londonu: Pokal Corbie - mednarodni turnir v sablji; 19. jun. v Parizu; Challenge Genty - mednarodni turnir v floretu za posameznice: 25. jun. v Rimu: Francija -Italija - floret za pokal Gau-deni; 3. jul. v Soestu; Mednarodni turnir v meču; 25 avg. - 12, sept. v Rimu! Olimpijski turnir v sabljanju; 19. in 20. nov. v Parizu: Challenge Rene Monal - mednarodni turnir v meču za posameznike. *»—~ Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Udinese, za mladinski po-kal «De Martino«. Občinski stadion ob 14.30. Ponziana - Turriaco, diletanti. Igrišče Ponziane ob 14,30. Edera - Amoco, diletanti. I-grišče v Ul. Flavia ob 14.30. Crda - San Giovanni, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14.30. Muggesana - Juventina, diletanti. Igrišče v Miljah ob 14.30. KOŠARKA Don Bosco - Fides Roseto- Moška A serija. Telovadnica v Ul. della Valle ob 17. ODBOJKA Deželno moško propagandno prvenstvo. Telovadnica nacionalnega združenja vojnih 'sirot. Sprehajališče Sv. Andreja ob 10. MOTOCIKLIZEM Trial v organizaciji Moto-cluba Ostuni. Tretja in zadnja vožnja (106.800 km). Start ob 9. uri pri cestarski hiši na Trbiški cesti. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Moutebellu. Začetek ob 13.30. Glavna dirka za nagrado hipodroma v Bredi. Totjp, lir 335.000, proga 1,700 m. n«------ O Moška vrsta Stock je sinoči odpotovala v Bologno brez Natalija, katerega je zamenjal Magrini, in v zadnjem trenutku tudi brez Ioria. ki je zbolel. Niega ho nadomestil Porcelli II. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst K1M0 PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri cinemascope barvni film: ČOLNARJI Z V0L Igrajo: John Derek, Davvn Addams, Elsa Martinelli in Rik Bat-tsglia IVAN TA "X Mrtva srca( m — PnVERT ■ POVEST, ^ vSe je žarilo zlato na njegovi obleki in obdajala srebru in zlatu! Ali nad zlatom in srebrom je -vši I nezov pogled! .ler pred župnijo, snel je knez takoj trlogelnik *oito S°nosno oddal lakaju. Potem pa rodno pristopi to s a°mačeniu župniku, da jo poljubi »JHtovori srečno raznenaden, da vas vidim tu, eksce-Vehi ■ Z ZVonečim glasom grofa Antona t^eče Posvetni aristokrat si podasta roko, in grofu i« ri,ekaj trenutkov omečil ostri obraz. >3 si nj1 Škofovska milost,« odgovori grof vdano. «tuai otela kratiti sreče današnjega dne!» & vo|dJ>troka imate, grof Anton! Znano mi Je ln iz m sreč0 k temu!« C1** vj!na je prihitela z žarečim obrazom. In ko ji je >5% m,°, SV°J° roko, padla je na koleni, da bi polju j J« ka?1,ej r°ki. Rahlo in galantno jo Je dvignil. Pri j ilst v f1 vedenje pravega kavalirja kar je knez Janez \ J® je , • ni tu<*i bil, povsod in pri vsaki priliki! V in t lc*elo nekaj dolgih obrazov, in pozneje se Je |66ei 11 izrekla hudobna beseda o tem, kako se je ht WkrfProtl grofici! A knez Janez Evangelist se je it .^rirn \ Honny soit qui mal y pense. I,* Šilu,? gled°m je premeril potem drugo družbo. Nekaj iii sPredaj in bili so si v svesti, da jih ne bode lt0A »iai» j° Drugi, manj veljavni, morali so ostati v is -HJ1, Skoraj pri župnijskem zidu, tiščal se je *TUiioz Varen! v večnih potrebah je služboval pri gorski cerkvi, jedel sok, pil vodo ter razdajal vse, prav vse, kar mu je donašala uboga službica. Danes je prišel, da bi videl svojega kneza in škofa. Bila sta součenca nekdaj, ali pri njem — kaplanu brez konkurza — ni to veljalo ničesar! Prišel je v slabi obleki, na nogah pa je nosil obuvalo trdo okovano, kakor ga nosijo kmetje v pogorju! Niso se ga raz-radostili tovariši in čuli so se glasi, da bi bil prav naredil, da ni hodil takega slavnostnega dneva od doma! Tik zida se je torej skrival, da bi ga ne opazil knez. A opazil ga je vendar. Množica mu je morala napraviti prostor in prej nego se je Primož Varen zavedel od sreče, držal mu je knez že obe roki ter vzkliknil: »Primož, ali tudi še živiš! Gospod je nama obdal z večnim snegom trudni glavi. Moj Bog, kje so časi, ko sva vsako spomlad opazovala, kako so švigale lastovice pod sinjim nebom! Ali se jih še kdaj spominjaš, tistih dni? In 3vetega Vida donečih zvonov?« Tožno pristavi: ePrelepo poje svet’ga Vida zvon, katefga slišal več ne bomh cin svetega Vida donečih zvonov, ali se Jih še spominjaš? Morda jih nikdar več slišala ne bova!« Obrne se k družbi: »Sedaj je čas, da gremo v cerkev!« Vzame slugi triogelnik, pokrije si glavo ter odide s spremstvom v župnišče. Primožu Varnu pri zidu pa so kakor lešnik debele solze lile po licu: »To je knez, to je pravi knez!« ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Sin gutes Volk — und Vater dieses Volkes, daš, dacht’ ich, das muss goettlich sein! Don Carlos, III, 10. Knez in škof Janez Evangelist je ravnokar prestopil prag cerkveni ter šel, obdan z mnogoštevilnim spremstvom, pred veliki oltar Po cerkvi je natlačeno pobožnega ljudstva, a na-vzl e temu' vlada sveta tihota po visokem prostoru. S kora samo pojemajo glasovi veličastnega speva: »Ecce, sacerdos ma- gnus!« Povsod gore med zelenjem in cvetjem sveče in svečice Vmes pa plavajo oblaki vonjajočega kadila in dišava se razprostira okrog vitkih stebrov. Pri velikem oltarju planite posebno debele sveče in dim njihov se dviguje kvišku in kakor s tančico prepreza podobe in zlatnino oltarno Pri barvanih oknih prihajajo sončni žarki v božji hram in objemajo svetnike in arabeske, da se blesketajo in mnogovrstno izpremi-njajo. Vladala je tista poezija, ki je tako bogato vpletena med obrede katoliške cerkve. Bogomir Lesovčj je slonel pri zidu in omamil ga je skoraj ves ta blesk, katerega je danes prvikrat opazoval. Posvetnjak Je prišel v cerkev, ker je vedel, da bode prišla tudi Ana. Nekaj časa jo je iskal med množico v cerkvi, ali brezuspešno. Potem pa se je voljno prepustil vtisom bleščeče božje službe. Sam knez in škof je opravljal sveto mašo. Po dokončanem opravilu pa se je podal v zakristijo. Tedaj je bilo, da je Bogomir Lesovčj dvignil pogled proti visokemu oboku. Nad zakristijo pri širokem oknu, kjer je bil gospodi odmenjeni prostor, slonel je grof Anton ter premikal ustne v neprestani molitvi. Napravljal je križ za križem in se skesano trkal na prsi. Tik njega je stala ponosna in nedosegljiva grofica Lina v čarobni svoji krasoti. Mrzlo se je ozirala po množici pod sabo, in tedaj, ko je Bogomir dvignil obraz, srečala se je s pogledom njegovim. Niti črtica se ji ni izpremenila na zornem obrazu, ali vendar se je Bogomiru dozdevalo, da je nekaj trenutkov na njega upiralo se njeno oko. Takoj se je obrnil proti oltarju ter skušal misli prestaviti na drugo mesto. Obračal se je po cerkvi ter prešteval s trakovi in venci olepšane otroške glavice. Tudi bele peče je pričel šteti — ali končno je vendar zopet dospel s pogledom do širokega okna, kjer je kakor kip nepremično stala kontesa Lina In zopet se mu je dozdevalo, da ga opazuje mrzlo njeno oko Tako se mu je zgodilo dvakrat in trikrat! Končno pa se mu vsilijo v spomin še Prešernovi verzi: Trnovo! kraj nesrečnega imena tam meni je gorje bilo rojeno od dveh očesov čistega plamena Postane mu pretesno v širnem hramu in pot mu oblije čelo. Prerije se med množico do izhoda ter stopi duševno prečudno utrujen na jasni dan, kjer je sonce obsevalo bele šotore in kjer so zvonovi bučali izmed visokih lin. * * * Po dokončani birmi šel je knez in škof na Nižavo, da je gost pri Ernestu Malcu. Spremljevala ga je doiga vrsta vozov, tako da se je prostorni dvorec v hipu prenapoinil. V dvorani sedejo k obedu, pri katerem je nadvladala duhovščina. Ženske so bile izključene: v tem je bil knez tako strog da se niti domači gospe ni odkaz&l prostor pri mizi Knez je navadno le malo časa ostajal pri obedih, med katerimi ni rad govoril veliko. Tudi danes je kmalu vstal ter odšel v svoje sobe. Gospode pa je prosil, naj še ostanejo, naj če se jim ljubi, tudi kaj zapojo. Vse je radostno o toliki prijaznosti, seve mirno radostno. Kopica mladih duhovnikov skoči v kot, in komaj so se dobro vrata za škofom zaprla, že pojd: »Preljubo veselje, oj kje si doma!« Hišni gospodar sili družbo jesti in piti. Kjer se mu ponudi prilika, stiska roke in, kjer le more, naglasa z veliko navdušenostjo, kako je srečen, da ga je knez in škof tako visoko počastil. Knezova strežaja donašata težke posode ter servirata z nekako ponosno galantnostjo jed in pijačo. Staremu Primožu Varnu pa se je stajalo srce, videč te strežaje v taki pridnosti. In ko mu eden prinese starega vina. zasveti se mu oko. Priljudno natoči kupo, pograbi onega za rokav s srebrom obrobljeni, rekoč dobrovoljno: «Pij no, in ne strezi vedno, hudika!« Strežaj prime leno za kupo m s kislo-ošabnim obrazom posreblje nekaj kapljic. Mož je hotel s tem nekako zunanje pokazati notranje prepričanje svoje, da je pri takih prilikah knezov lakaj morda mnogo več nego župnik s pogorja! Po črni kavi, med katero so mladi duhovniki pooevali: »V gaju zelenem na lipovi veji«, počila ,ie vest, da do knez sedaj delil svoje avdience. Govorica takoj utihne, in marsikomu se je videlo na licu, da mu vest ni prav po godu. Zapuste obed-nico in se preselijo na koridor. Kmalu se prikaže galonirani škofov strežaj — in izreče prvo ime. Poklicani se pretrese, v kvadruliranim robcem si pogladi obraz, pogleda si malo pod noge — in odide za slugo. Mnogo jih pride na vrsto: potem pa se vračajo, ali potrti ali pa radostni, kakor je knez ravno delil svojo milost ali nemilost, (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 8. novembra 1959 Leto XV. . Št. 266 (4420) ■' •" , - wMwm. ^u« 30 lir Tel.; Prst 04-638, 93Jj 37-338 Gorica 33-82 j Poštnina plačana v gotovn* Abb. postale 1 gntPP0 ^ UREDNIŠTVO: ^ «™™CCHI # j, „a*. - TELEFON S3-«. IN >L»M - PoSml predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 2t - Podružnica GORICA. Ulica S. Penico 1-11. - Tel 33-82 - OGLASI, od 8. do 12.30 ln od 15 do 18. - Tel. 37-338 - CENE Tel. St. 37-338 OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirim enega stolpca trgovski 80. finančnompravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Hf- FLRJ v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči raCU ’ tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. OZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani Zmeren in pomirljiv govor Malinovskega na proslavi oktobrske revolucije v Moskvi Brzojavka Eisenhowerja Vorošilovu - Protijugoslovansko izzivanje na proslavi v Tirani - Članek «Borbe» ob 18. obletnici KP Albanije Hruščev poudarja željo po miru in prijateljstvu med vsemi narodi MOSKVA, 7. — Proslava 42. obletnice oktobrske revolucije se je začela davi v Moskvi z običajno vojaško parado na Rdečem trgu. Tu je minister za obrambo maršal Malinovski imel kratek govor vojski. Najprej je omenil uspehe sovjetskega gospodarstva, tehnike in znanosti in je dodal, da so letošnji rezultati na vseh področjih večji kakor lansko leto. »Sovjetska domovina, je dodal Malinovski, gre vedro po poti v komunizem, s tem da se zmagovito bori v miroljubnem tekmovanju s kapitalizmom > Omenil je tudi uspehe izstrelitve raket na Luno in okoli Lune ter splavitev atomskega ledolomilca «Lenin» ter je dodal: «To dokazuje prednost socializma nad kapitalizmom.« Poudaril je tudi miroljubno politiko Sovjetske zveze in izjavil, da se bo SZ še dalje zavzemala za miroljubno sožitje, prijateljstvo in sodelovanje med vsemi državami in za konec hladne vojne. S tem v zvezi je omenil sovjetske predloge o Nemčiji in Berlinu ter potovanje Hruščeva v ZDA. Nadaljeval je: »Sovjetsko ljudstvo, vsi narodi socialističnega tabora in vsi ljudje, ki so v dobri veri, so hvaležni Hruščevu za veliko uslugo. ki jo je napravil stvari miru.» Govoril je tudi o predlogu za splošno razorožitev, ki jih je Hruščev obrazložil v OZN, ter je dodal, da ti predlogi dokazujejo miroljubne namene SZ. «Vendnr pa. je dodal minister, dokler ne bodo sovjetski predlogi o razorožitvi sprejeti, dokler ne bodo ameriška oporišča okoli Sovjetske zveze ukinjena, bo SZ prisiljena ohraniti svojo oboroženo silo.» Maršal Malinovski je govoril četrt ure. Opazovalci so ugotovili zmeren ton njegovega govora, v katerem je predvsem poudarjal mir in napredek. Po končanem govoru Malinovskega se je začela vojaška parada, ki je trajala okoli 40 minut. Sledil je sprevod prebivalstva, ki je trajal več ur. Zvečer je bil sprejem v Kremlju, ki se ga je udeležilo okoli dva tisoč ljudi Hruščev je izrekel šest zdravic, in sicer sovjetski vojski, »edini vojski, ki je glasovala za svo- jo razpustitev*, »miru na sve. tu in ljubezni med narodi*, »socialističnemu taboru*, »ki ni zaprt tabor, in vsakdo je dobrodošel*. »Potrebno je, da mir in pri-lateljstvo vladata med vsemi narodi šveta ne glede na njihovo socialno ureditev in ne samo med socialističnimi državami,* je med drugim izjavil Hruščev, Akreditiranim poslanikom je Hruščev izjavil: »Predlagat: hočem zdravico, ki jo bodo prav gotovo vsi toplo odobravali: naj vlada mir na zemlji, naj ne bo več vojn in odslej naj vladata med ljudmi mir in pri;atei.istvo.» Vsi navzoči so te besede pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. V svojem govoru ie Hruščev pozdravil komunistično partijo SZ in vse njene člane ter je izrekel pohvalo sovjetski vojski. Predsednik F,isenhower je poslal Vorošilovu brzojavko s čestitkami ob 42. obletnici oktobrske revolucije. »Ob tej narodni obletnici, pravi brzojavka. pošiljam Vaši čkselen-ci in narodom Sovjetske zveze čestitke in voščila ljudstva ZDA.* Kitajski tisk objavlja pod velikimi naslovi v kitajščini in ruščini članke ob 42. obletnici oktobrske revolucije. Listi posvečajo skoraj vso prvo stran člankom, ki poveličujejo uspehe Sovjetske zveze; poleg tega objavljajo brzojavke kitajskih voditeljev sovjetskim voditeljem ter poročila o proslavah v Pekingu in na vsej Kitajski. Tudi ves jugoslovanski tisk posveča mnogo prostora 42 obletnici oktobrske revolucije Prav tako objavlja tisk brzojavko maršala Tita maršalu Vorošilovu in Hruščevu. Ob 18. obletnici ustanovitve komunistične partije Albanije, kateri je komunistična partija Jugoslavije dala veliko neposredno pomoč, jutrišnja »Borba* piše. da je CK KP Alba- nije svoj čas izrekel vodstvu slavijo. Jugoslovanski odprav- IIIIIIIIIMIIIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIHIIIIIIIIIIIHIIHIIIHtllHIIIIIIIIIMIItltllllllHIIIIIIIIHIIHIIttl Delo mešanega odbora za posebni statut V. zasedanje bo verjetno dokončno zaključeno jutri KP Jugoslavije največjo priznanje za to. »Danes ■— ugotavlja «Borba» — na žalost voditelji albanske partije potvarjajo dejstva o pomoči. Albansko vodstvo že več let z različno sistematično aktivnostjo izziva in razpihuje mrž-njo proti socialistični Jugoslaviji in s tem škoduje tudi 1 širšim interesom miru in sodelovanja na Balkanu. Zadnje čase, zaključuje »Borba* — v nasprotju z močnimi tendencam: pomirjenja v svetu albanska vlada nadaljuje po isti poti. To protijugoslovansko delovanje albanske vlade, ki se izvaja pod krinko borbe proti revizionizmu, navaja na resno razmikljanje o njenem pravem ozadju, podlagi in namerah.* Na akademiji, ki je bila sinoči v Tirani ob 42. obletnici oktobrske revolucije, je na- nik poslov Milutin Vujovič, ki je bil uradno povabljen na a-kademijo. je v znak protesta odšel z akademije. — »» Dfccoverer VII. kuii c krog Zemlje WA>HlNGTON. 7. - Ameriško letalstvo je danes izstrelilo nosilno raketo satelita «Discoverer VII.*, težko 767 kg, ki naj bi naslonila polarno kj-ožno pot okrog Zemlje. V načrtu je, da se po 24 urah odtrga od ostale rakete — če bo ta nastopila krožno pot okrog Zemlje — posebna glavica, ki bi jo bilo treba s pomočjo transportnih letal prestreči nekje nad Havajskimi otoki. Po polnoči je bilo sporoče Objavljen program potovanja predsednika Eisenhowerja Največ časa se bo ustavil v Indiji mestnik predsednika albanske I no, da je «Discoverer VII * vlade Bečir Balukov v svojem nastopil krožno pot okrog govoru grobo napadel Jugo- 1 Zemlje - W A SHING TON, 7. - Bela hiša javlja, da bo predsednik Eisennower odpotoval iz Wa-shingtona v noči od 3. na 4. decembra in začel potovanje po devetih državah. Vrnil se bo v ameriškj prestolnico. 22. c-ecembra zvečer. Od vseh prestolnic, ki jih bo Eisenhovver obiskal, se bo v Novem Delhiju ustavil največ časa. Lotevanje predsednika bo potekalo, kakor sledi: 1. Iz VVashingtona bo odpotoval nekaj pred polnočjo po krajevnem času od 3. do 4. decembra s svojim osebnim letalom. Odpotoval bo z vojaškega oporišča Andrevvs. Ponoči ■e bo letalo ustavilo v Gan-derju na Novi Fundiandiji, kjer se bo oskrbelo z gorivom ter bo prispelo v Rim 4. decembra pozno popoldne. 2. V Rimu se bo Eisenhovver ustavil od 4. decembra zvečer do b'. decembra zjutraj. Sprejel ga bo tudi papež. 3. Iz Rima bo odpotoval 6. decembra pozno zjutraj in bo prišel v Ankaro popoldne. Tu bo ostal do 7. decembra zjutraj. 4. Predsednik bo oupotoval iz Ankare 7. decembra zjutraj. V Karači bo prispel popoldne. Ostal bo v tem mestu ali pa v Ravalpindiju ves dan 8. decembra in ponoči od 8. do 9. decembra. 5. Iz Karačija bo odpotoval 9. decembra zjutraj, tako da bo še v jutranjih urah prispel v Kabul. Afgani- stansko prestolnico ba zopu-slil popoldne in zvečer bo prispel v Novi Delhi. 6. V Novem Delhiju bo ostal od 10. do 14. decembra. U. decembra bo navzoč pri otvoritvi ameriškega paviljona na svetovni kmetijski razstavi. Morda bo obiskal še nekatere druge kraje Indije. 7. V prvih jutranjih urah 14. decembra bo odpotoval iz Novega Delhija v Teheran, tako da bo prišel še /jutraj v iransko prestolnico. V iranski prestolnici bo ostal pet ur in pol in bo popoldne odpotoval v Atene. 8. V Atene ' o prišel 14. decembra popoldne in bo ostal tu vso noč od 14. do 15. Po kosilu se bo vkrcal na križarko «Des Moi-nesu. Med potovanjem po Sredozemlju bodo s predsednikom nekatere osennosti njegovega spremstva. 9. Potovanje po Sredozemlju se bo končalo 18. decembra. Ni še znano, kje se bo predsednik izkrcal. To bodo sporočili zadnji hip in odvisno bo od vremena v Parizu. S tem v zvezi je predstavnik Bele hiše Hagerty izjavil, da se bo predsednik izkrcal eventualno v Južni Franciji ali pa v Severni Italiji. Ce bo slabo vreme, ne bo mogel odpotovati z letalom v Pariz, pač pa z vlakom 19. decembra zjutraj. Ce pa bo vreme lepo, bo prišel v Pariz že 18. zvečer. Hagerty je zanikal novico, da se bo Eisenhovver izkrcal eventualno blizu Mo-naca, da bi se tu nekoliko odpočil. Križarko «Des Moines* bosta spremljali po Sredozemlju dve ameriški torpedovki, na katerih bodo potovali nekateri časnikarji in fotografi. 10. V Parizu se bo Eisenhovver ’9., 20. in 21. decembra udeležil zahodne konference najvišjih in bo iz francoske prestolnice odpotoval 22. decembra v Rabat. 11. V maroški prestolnici bo predsednik ostal samo pet ur in bo spet odpotoval zvečer. 12. Po kratkem pristanku v Ganderju, kjer se bo letalo oskrbelo z gorivom, bo nadaljeval pot v Washing-ton, kamor bo prispel ob 21.30 po krajevnem času. Na vprašanje ali je mogoče, da se bo predsednik izkrcal. v Španiji ob zaključku potovanja po Sredozemlju, je Hagerty izjavil, da mu o tem ni nič znanega. Predsednika ne bo na njegovem potovanju spremljala njegova soproga. ntfiilfiiiltif iiiiiiiMiiiMt iiilMiiini iniiitiinii umu iiiiiiiiiiiiMiiHiiliHiiiilmiiiiliiiiiiiiiiniimiiuimiiiiHiiliilHiiiiiuiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiimiiiuliimiiiMiuiiHiiiuinlilllillilililiiiiilillimil Nestrpno pričakovanje v Parizu za tiskovno konferenco de Gaulla Zaostritev nepopustljivosti proti Alžircem - Navodila ministra za obrambo vojski v Alžiriji - De Gaulle ni še sprejel Mulaja Hasana Tudi včeraj in danes je odbor sestavljal zapisnike (Od našega posebn. dopisnika) velja. Zato tega ne bomo ni RIM, 7. — Kot je bilo lahko prelvideti, peto zasedanje ju-goslov ansko-itali jonskega mešanega odbora, danes še ni bilo zaključeno. Zdi se, da je glavni vzrok dolgotrajnostih sestavljanja in primerjanja zapisnikov. V uradu za tisk zunanjega ministrstva so nam re kli, da bo to delo verjetno zaključeno šele v ponedeljek dopoldne. Iz pogovora s predstavnikom tega urada se lahko sklepa, da morda tokrat ne bo sestavljeno niti skupno poročilo. kot je bilo po četrtem zasedanju v Beogradu. Dokler se delo ne bo zaključilo, bi bil vsekakor vsak komentar prezgodaj. Morda to vendarle ni brez zveze z dolgim člankom v včerajšnjem «11 Piccolos, v katerem se — kot smo že poročali napada in obtožuje jugo-slovanska delegacija, da je kriva morebitnega zaključka zasedanja brez rezultatov. Iz krogov, ki so blizu jugoslovaru skega veleposlaništva, smo zvedeli, da so take obtožbe brez sleherne osnove, ker je jugoslovanska delegacija prišla na zasedanje z vrsto izpolnjenih sklepov sprejetih na IV. zasedanju in se nikakor ni omejila na eno samo točko dnevnega reda na sedanjem zasedanju, kjer je pokazala tudi največjo pripravljenost za proučitev in za izvršitev razumnih predlogov in zahtev druge strani. Omenjeni krogi poudarjajo, da je članek v tržaškem dnevniku škodljiv za potek zasedanja in za urejevanje manjšinskih vprašanj na obeh straneh meje. S svoje strani pa dodajamo tistemu, kar smo že včeraj rekli, da se italijanska delegacija m mogla pohvaliti z izvršenimi sklepi JV. zasedanja. To v prvi vrsti ponovno poudarjamo z dejstvom, da zakona o slovenskem šolstvu še vedno ni. Zato nam ne preostaja nič drugega kot predpostavka, da se morda za javnost z italijanske strani nočejo ponovno formulirati že na prejšnjem zasedanju soglasno sprejeti sklepi, ki še. niso bili na žalost izvršeni. Neizpolnjena obljuba pa spravlja v zadrego vedno le tistega, ki je ni izpolnil. Toda narodni pregovor, da obljuba dela dolg. koli prenehali terjati. S. R. Sneg v Jugoslaviji BEOGRAD, 7. Danes je začelo nenadno snežiti v raznih krajih Jugoslavije. V Crni gori, na planini Sinjevict, v Ca-koru in Romovih in na Prokletijah je zapadlo 15 n0 20 cm snega. Po podatkih meteorološke službe Hrvaške je danes zjutraj pričelo snežiti v Gorskem Kotaru in v Liki. V nekaterih mestih je zapadlo 36 cm snega. V trenutku ko poročamo, sneži v Bosni in Hercegovini in v samen Sarajevu. PARIZ. 7. — Za tiskovno konferenco, ki jo bo imel general de Gaulle prihodnji torek, vlada v Parizu veliko pričakovanje. Medtem pa je vzbudilo veliko pozornost vztrajanje, ■ s katerim je vladni delegat v Alžiriji Delou-vrier poudarja!' v svojih govorih potrebo «voditi v Alžiriji bitko Francije, za Francijo, ki je tudi bitka za Zahod in za svobodo*. Katoliški dnevnik »La Croix» objavlja danes v celoti navodila, ki jih je dal minister za oborožene sile Guillaumat vrhovnemu poveljniku v Alžiriji generalu Challu. «Oborožene sile, tako je rečeno v navodilih, morajo nadaljevati borbo proti uporu in doseči, da uporniki položijo orožje prostovoljno ali Da s silo.* Dalje je rečeno, da ' je v primeru referenduma »naloga samo francoskih obla-I sti, da pazijo, da bo izbira | prebivalstva svobodna brez slehernega pritiska totalitarnega značaja*. Dalje je reče-I no v navodilih, da bodo fran-, co»ke oborožene sile ostale v Alžiriji tudi po ustavitvi sovražnosti in po politični ureditvi, »zato da jamčijo svoje stalno poslanstvo, ki je skupna obramba metropole in Alžirije proti vsem morebitnim grožnjam*. Te besede so povzročile med opazovalci precejšnje presenečenje, zlasti ker je minister trdil tudi, da je alžirsko prebivalstvo «ze trikrat lahko svobodno izreklo svojo voljo*. Ta navodila kažejo, da bi morebitni referendum v Alžiriji bil pod nadzorstvom in pritiskom vojske. Razumljivo je, da takih načrtov Alžirci ne bodo mogli sprejeti. Opazovalci so mnenja, da smo pred povečanjem francoske nepopustljivosti. Temu naj bi bil vzrok francosko prepričanje, da je alžirski upor skoraj zatrt. Tako trdi namreč minister Guillaumat. Zdi se tudi, da maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan, ki je ze dva dni v Parizu, ni še uspel doseči, da bi ga sprejel de Gaulle. Zadovoljiti se je moral z razgovorom z zunanjim ministrom de Mur-villom in z Debrejem. Baje je sporočil predlog alžirske vlade, naj bi besedilo, ki ga je Francija določila za referendum, bolj poenostavili. Zdi se, da de Gaulle ni hotel sprejeti Mulaja Hasana deloma zaradi užaljenosti, ker je maroška vlada sprožila pred OZN vprašanje francoske a-tomske eksplozije v Sahari, deloma pa zaradi tega, ker pripravlja svoj govor, ki bo deloma posvečen Alžiriji, in ki ga bo prebral na prihodnji tiskovni konferenci. Baje bo de Gaulle podrobneje obrazložil svoje misli glede Alžirije. Gronchijev obisk (Nadaljevanje s 1. strani) vrhunskemu sestanku: pomeni predvsem, da se naša država ne sme izključiti iz vrhunskega sestanka. V tem sestanku je namreč po mnenju agencije Radar nevarnost, da pride s tem. ko bi se našla rešitev za nekatera nu.ina vprašanja, do nove Jalte. Potovanje Gronchija v SZ bo torej važno, če bo uspelo u-veljaviti probleme koeksistence ne samo na ravni kompromisa ter razdelitve interesnih sfer, temveč na ravni sodelovanja ter miroljubnega tekmovanja za rešitev velikih vprašanj modernega sveta: soli- darnosti z nerazvitimi področji v svetu. In v tem, zaključuje agencija, ima naša dežela in Evropa — ne Evropa monopolskih kartelov, temveč Evropa kot matica kulture in zahodne svobode — še kaj povedati. Katoliška desnica pa kljub hlinjenemu zadovoljstvu ne prikriva svoje bojazni zaradi posledic predsednikovega potovanja v SZ. »Žalostni privilegij Italije,* piše agencija Dies. »je v tem, da ima naj- močnejšo komunistično partijo Evrope in da mora gledati, kako se na veliko škodo dežele vsa politika razvija pod pogoji takega položaja Zaradi tega mora vlada, in še zlasti vlada katolikov, resno razmisliti o posledicah takih pobud, ki jih lahko izkoristi propaganda stranke, ki predstavlja tako hudo pevarnost za italijansko norpialno demokratično življenje. Pač pa izraža a-gencija demokristjanske desnice zadovoljstvo 7. manevrom, ki naj bi preprečil, da bi pri povračilnem obisku prišel v I-talijo Hruščev. ki bi nudil komunistom tako velik propagandistični argument. . Skrajna desnica tolmači kompromis glede datuma obiska kot pora^ desnice. Pac-ciardi pa ne razume, čemu' je potrebna takšna naglica in meni, da je Gronchijevo poto-vanje plod lahkomiselnosti ter nerazumevanja. V svojem običajnem nedeljskem članku zatrjuje Nennj, da je ministrski svčt med odložitvijo obisika na pomlad a-li pa celo na nedoločen datum, izbral srednjo pot ter določil obisk za januar pred vrhunskim sestankom. Torej bo obisk še pravočasno, da se lahko Italija koristno vključi v dialog med Vzhodom in Zahodom. Potem Nenni podobno kot že agencija levice KD sprašuje, v katero politiko se bo vključil obisk državnega poglavarja v Moskvi in koliko so ljudje, ki ga bodo spremljali, pripravljeni za tako težr ko nalogo Sklep ministrskega sveta — nadaljuje Nenni — ie ne zaključuje polemike, ki so jo z izvajanjem pritiska pričele dobro znane skupine, ki so i-ste, kot so zmagale na kon Ker je prav danes obletnica oktobrske revolucije, je predsednik Gronchi poslal predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta maršalu Vorošilovu sledečo brzojavko: Državni praznik mi nudi priložnost, da vam tudi v imenu italijanskega naroda pošiljam naj-Doljša voščila za prihodnost v miru in blagostanju za narode ZbSR in za vašo osebno srečo. Zvečer pa je sovjetsko veleposlaništvo priredilo sprejem, ki se ga je udeležil podtajnik Folchi kot zastopnik ministra Pelle ter številni predstavniki diplomatskega in parlamentarnega sveta ter 0-sebnosti iz gospodarskega sveta, med katerimi je bil ing. Mattei, in predstavniki kulturnega in umetniškega življe. hja. A. P. Jugoslovanski delegat o bombi v Sahari NEW YOKK, 7. — Jugoslovanski delegat Dobrivoje Vidič je v političnem odboru skupščine OZN izjavil, da je Jugoslavija proti atomskim poizkusom ne glede na to, naj se izvajajo v Sahari ali na katerem koli drugem mestu »Mi ne nasprotujemo francoskim poizkusom zato, ker so francoski, temveč zato, ker iskreno nasprotujemo obnovitvi poizkusov z jedrskim orožjem sploh,* je poudaril Vidič. Dodal je, da je jugoslovanska vlada bila vedno proti vsem poizkusom z jedrskim orožjem in da je proti nameri francoske vlade ne le iz načelnih razlogov, temveč zara- Sporazumo prometu med Italijo in FLRJ gresu v Florenci. Ce niso u- di zahtev konkretnega medna- klonile svoji volji vlade, ki je bolj kot v njihovih v rokah skrajne monarhofašistične desnice, je treba to pripisati preveč nesramni polemiki, ki je hotela narediti državnega poglavarja za navadnega izvrševalca volje vlade ter postavljati ovire napredovanju pomiritve rodnega položaja. TAJPEH, 7. — Kmalu po startu je neko ameriško vojaško transportno letalo strmoglavilo na jugu Formoze. Vseh 15 oseb na letalu —r 10 vojakov, 1 civilna oseba in f člani posadke — se je ubilo BEOGRAD, i. — V Beogradu so se danes končali razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki o ureditvi avtomoDilskega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Delegaciji sta pripravili sporazum, ki bo urejeval vse vrste avtomobilskega, potniškega in tovornega prometa. Pričakuje se, da bo sporazum, ki bo v kratkem podpisan, omogočil večji potniški promet in prispeval k nadaljnjemu gospodarskemu sodelovanju. Danes so se v Opatiji sestali jugoslovanski gospodarski zastopniki in člani delegacije italijanske Confindustrie. Razgovora so se z jugoslovanske strani udeležil’ predsednik zvezne industrijske zbornice Nikola Djuverovič, tajnik zvezne industrijske zbornice Zvonko Morič, generalni tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivo Barbalic in generalni ravnatelj investicijske banke Avguštin Papič. Z italijanske strani člani italijanske delegacije pod vodstvom podpredsednika Confindustrie inž. CJuinta Quinterija. Po končanih razgovorih je italijanska delegacija odpotovala v Trst. Vodja italijanske delegacije inž. Quintieri je pred odhodom izjavil, da je bila z obiskom delegacije dosežena možnost mnogo širšega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. «Do sedaj, je izjavil Quintieri, se je blagovna izmenjava vršila izključno na trgovinski osnovi. Sedaj so vzpostavljeni neposredni stiki obeh industrij, tako da se laže vidi, kaj kdo proizvaja, in da se vskladi izmenjava. Izdelali smo akcijski program o prihodnjem sodelovanju. Konfederacija italijanske industrije bo svetovala določenemu številu svojih članov, naj sprejemajo mlade jugoslovanske strokovnjake na specializacijo, kar bo, upam, prispevalo do povečanja namestitve talijan-skih izdelkov v Jugoslaviji! Od razširitve sodelovanja bosta obe državi imeli koristi.* Inž. Quintieri se je zahvalil za izredno gostoljubnost, ki jo je delegacija uživala med 14-dpevnim bivanjem v Jugoslaviji. Belgijski Kongo skoraj neodvisen RIM, 7. — Med svojim govorom na konferenci FAO je belgijski delegat D’Otreppe izjav:!, de prisotnost predstavnika Etlgijskegs Konga v belgijski delegaciji na konferenci pomeni, da se Kongo bliža svoji neodvisnosti, ter obenem izraža željo, da bi bil Kongo vključen v FAO kot polnoprav. ni član. ............................................11......■■■niiiiiiiiiiiliHiMiiiiiHiiilmiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiMrnii........iiiiiimiiiiHiiiiiiiiiimiiiimmiiiMiMiiiiiiiiii..........iiiiiiiiiihmiiiihiiiii....uiiiiiiiiiiiiiiiiii.iin..... (Nadaljevanje z 2 strani) Debata v Bundestagu V četrtek je zunanji minister von Brentano prebral v Bumlestagu izjavo vlade o zunanji politiki. V tej izjavi se ponavljaio vse stare teze zahodu onemške vlade. V zvezi s pripravami za razgovore med Vzhodom in Zahodom je von Brentano zanikal možnosti sporazuma v nasprotju z že znanimi zahoduonemškimi tezami o združitvi. Niti besede pa ni von Brentano povedal o najnovejših nesoglasjih med Bonnom, Parizom, Londonom in W ashingtonom glede, dnevnega reda' in časa konference na vrhu. Poudaril je samo to, da je treba to konferenco zelo skrbno pripraviti ter n a njej razpravljati izključno o razorožitvi. Glede na popolno podporo, ki jo je do sedaj daial Bonn glede tega de Gaullu, pa je precej presenetila Brentanova izjava, da o času, kraju m dnevnem' redu konference ni bon tiska vlada še zavzela dokončnega stališča. Te edino sedanje brezpogojne podpore de Gaullu. To pa zaradi nezadovoljstva, ki vlada v Londonu in Washingtonu proti A-denauerjevi politiki, deloma pa tudi zaradi razočaranja v Bonnu zaradi izjav francoskih državnikov o mejah na Odri in Nisi. Kancler Adenauer je pred dnevi poslal tudi pismo de Gaullu. 'Zatrjuje se, da je v pismu protestiral, ker skuša de Gaulle baje napraviti iz zahodne konference najvišjih v Parizu neke vrste direktorija treh. De Gaulle bi namreč hotel, da bi o važnejših vprašanjih razpravljali samo on, Mac Millan in Eisenhosoer, A-denauer pa naj bi bil navzoč samo tedaj, ko bi govorili o vprašanjih, ki se neposredno tičejo Ne,mčije. Značilno je da je po govoru predstavniku socialdemokratske opozicije Ollenhauer-ja, ki je pritiziral politiko vlade, predsednik Bundestaga nenadoma prekinil in zaključil debato. Pričakovalo se je, da bo govoril tudi kancler Adenauer. Zato so politični opazovalci mnenja, da so debato naglo zaključili, zato da ne bi bilo treba Adenauerju obrazložiti stališča do de Gaullo-vih izjav o vzhodvunemšk zanimive besede v tej izjavi meji in povedati vsebine pi tolmačijo v krogih Bundesta- 1 sem, ki sta ga kot Adenauerjev umik do-Ide Gaullom. V Italiji mrzlienost pred obiski V' deželi še vedno ni zaživelo tisto politično življenje, v katerem bi se izražale posledice kongresa KD in zmage dorotejcev. Trenutno je še vse pri starem in mogoče še niti ne bo tako kmalu kake spremembe. Ker je KD večinska stranka, ki ima tudi vlado v rokah, je razumljivo, da potek in zaključki kongresu zanimajo tudi druge stranke. Njih voditelji so duli razna tolmačenja rezultatov kongresa, ki so seveda različni že po tem, s katerih pogledov se kongres presoja Značilno pa je, da je do prave polemike prišlo med socialisti in komunisti, potem ko je Togliatti označil Nenni-jevo oceno za povsem zgrešeno. Mogoče bodo pri obnovlje- tolmačijo v krogih Bundesta- \ sem^fci sta si jih izmenjala z 1 nem parlamentarnem delu pri- 1 šla ai io izraza kaka nasprot■ stva v KD. Po kongresu lahko Fanfani bolj konkretno računa s svojimi privrženci in ni izključeno, da ne bi kdaj poskusil delati triadi kake težave. Prav gotovo se namreč ni odrekel ideji, da se zopet vrne na oblast; če že ne osebno, pa vsaj njegova struja. Vedeti je treba, da je lepo število Fan-fanijevih prijateljev tudi med ministri Segnijeve vlade. Z njimi mora Šepni računati. Se najbolj računa — kako bi se jih znebil. Baje je že. hotel odvzeti Tambroniju zakladno ministrstvo: Tumbroni vodi poleg ministrstva za proračun, še omenjeno ministrstvo ad interim. Ce bi potem Šepni odstopil še notranje ministrstvo kaki drugi osebi, bi lahko spravil v vlado še dva svoja zanesljiva prijatelja. Tam-broni je videl v tem Segni-jevem načrtu preveč razkrite namene, pa je pokazal svojo slabo voljo na način, da se je Segni s svojimi načrti takoj umaknil. Dva obiska sta bila pretekli teden v središču zanimanja o Rimu: Eisenhoioerjev obisk prve dni decembra v Rimu ter Gronchijev obisk v Moskvi — kdaj, se še ne ve za gotovo Predsednik ZDA bo v Rimu od 3. do 5. decembra, nato pa bo odletel še do Indije. Ugotavlja se, da je za Eisenho-iverja najbolj pomemben obisk v Indiji pri Nehruju, toda tudi njegov obisk v Rim u bo pomemben dogodek spričo današnjega silno živahnega mednarodnega življenja. Poudarja se, da Eisenhoioerjev obisk ne bo toliko protokolarnega kot delovnega značaja. Jasno je, da ne več mladi in tudi ne 'več posebno zdravi Eisenho-toer ne bo hodil po svetil kar tako za zabavo. Važen je Eisenhoioerjev obisk tudi zaradi tega, ker bo v neposredni bližini zahodnega vrhunskega sestanka. Drugi, nič manj važen, z nekaterih plati pa celo pomembnejši je obisk predsednika Gronchija v SZ. Včeraj se je. vlada soglasno izrekla za ta obisk. Obenem je kot sugestija vlade prišel predlog, naj bi Gronchi odšel v SZ januarja meseca. Doslej se je še precej vzdrževala možnost, da bi prišlo do obiska že v decembru, kakor tudi ni manjkalo prizadevanj za odgoditev potovanja italijanskega državnega predsednika v Sovjetsko zvezo. Kar se ne zgodi takoj, se lahko sploh ne 2godi, so verjetno računali vsi tislir ki bi najraje videli, da bi res do Gronchijevega obiska v Moskvi sploh ne prišlo. Kolikor namreč misel na ta obisk določenih krogov ne navdaja z navdušenjem, jih še toliko bolj straši druga misel: kaj bi bilo, ko bi nekega dne prišel Hruščev v Rim, da vrne Gron-chiju obisk, m da bi ga na cestah pozdravljali stotisoči komunistov in socialistov. V tem pogledu so seveda zlasti zaskrbljeni katoliški kropi, ki si ne morejo prav predstavljati, kako naj prestolnica krščanstva manifestira za nekakega neuradnega voditelja ateizma. In ie beremo katoliška glasila samo zadnjega tedna, lahko ugotovimo, da vlada trenutno med cerkvenimi krogi precejšnja zmeda. Tako vidimo, da ista glasila v istem tednu ali pa celo v isti številki nekaj hvalijo m takoj nato grajajo; pri tem gre zlasti za sedanji kurz pomirjenja v svetu in pa za omenjeni obisk Gronchija v SZ, za katerega so nekateri vatikanski krogi že povedali, da ne. vidijo, v čem bi bila njegova korist. Znano pa je, da ne gre za nepomembne besede, kadar v Italiji govorijo cerkveni kro- gi. Upati bi pa _ vendar bilo. a ti krogi ne bodo odločali pri tako važnih vprašanjih italijanske in mednarodne politike. kot je odločanje o tem, kdaj in kam bo smel iti predsednik republike rta obisk. Tune na predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob Atlantis film: stalingrm Bitka ki odloča usod" sveta Igrajo: JOACHIM HANSEN, ' WlL JELM b jjj. PETER CARSTEN, HORST FRANK, CARk ,, ‘ WOLFANG PREISI in SONJA ZlEMA" V ponedeljek 9. t. m. ob 18. uri ponovitev *ste*a .Sol Itn 4> le , TRST, Ul. s' Tvrdka LORENZI ‘f nS. ■ ti c 24-245 dilFpij metianjk ul- ^ hjte v* 'h' kjer dobi« I mestne <*e'e skuterje , in v Ul n ‘Gl ;IL- izvaza: in zenska. ^ f \ RENZi tj« , Nj nami 18-®52. V® % lambrete aVif hs! MOTORJE •" i(1 , MUlun^ ,, BILE in PeiJ v Sežano m RIBARIČ IVAN IMPORT - EXP0RT TRST — ULICA F CHISPI 14 -ULICA OKLI ,E M1L1Z1E 11 ./ PARILLA 99 kub. 4 lakti 4 °«4. Z UELIKim USPEHOM SE HADALJUJE ™ UL. IMBRIANI zaradi prenehanja obrat0 ,: „ .e , .. .. Vse konfekcije & PO SKRAJNO NIZKIH cV" & Nepozabite! Oglejte si naše izložbe do p<^ /1 ,V|