Poštnino plačono v gotovini
VENSKA BESEDA
Urvdniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava > Selenburgova 7/11 - Naročnina > Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din ■ Čekovni račun it. 17,152
Izhaja vsak petak.
ŠTEVILKA 35
V LJUBLJANI, 24. SEPTEMBRA 1937
Posamezna i r\lkl i t e v lika I U1N
S P O RAZ XJ IVI!
Vsa Jugoslavija ga je sprejela z navdušenjem in zadoščenjem — Podpis in razglasitev sporazuma bo vsak čas — Tuji tisk označuje sporazum kot največji povojni dogodek v Jugoslaviji
Dr. Dinko Puc:
Nova doba!
Zgrajena je enotna fronta za skupen blagor skupne domovine
Beseda «s p o r a z u m» je dobila zadnja leta že nekam neresen zvok,Vsi in povsod so delali sporazum s Hrvati. Resni in neresni politiki so se sporazumevali, vse stranke in vsi režimi so se bavili z vprašanjem sporazuma. Ker je bil uspeh vedno negativen, so padali očitki na Zagreb, češ da namenoma preprečuje konsolidacijo države.
Dogovor med Združeno opozicijo in HSS dokazuje, da temu ni tako. Povsem naravno je, da je treba časa, preden je taka važna zadeva, kakor je notranja preureditev države, zadostno premišljena in proučena. Noben pogodbenik ne mara zaiti v »lepo ulico, še manj pa ogrožati z nepremišljenim; dejanjem svoje lastno stališče, če se je torej posrečilo premagati vse predsodke in vse težave, pomeni to velik korak naprej. Vsi smo se zavedali, da se v naši državi ne more iti preko Hrvatov, ker že po svoji geografski legi, gospodarski moči in kulturnem razvoju bi pomenili v naši državi najmanj toliko, kolikor pomenijo na primer Nemci v Češkoslovaški, a pomenijo zaradi istega jezika in iste krvi neštetokrat več.
Da pa marsikdo, ki je leta in leta govoril o potrebi sporazuma s Hrvati, tega ni resno mislil, so ravno pokazali zadnji dnevi. Kar naenkrat cela vrsta poklicnih reševalcev domovine Z dogodki ni bila kar nič zadovoljna. Eni sploh niso verjeli v doseženi sporazum., drugi so naglašali, da so nekateri pogodniki neiskreni, tretji komaj čakajot, da bi izvedeli kako malenkost, zaradi katere bi mogli udariti po »porazumu in Združeni opoziciji, — vsem pa se bere v očeh obžalovanje, da niso tega uspeha dosegli sami.
roda danes velja za na« proti vsem tein in takim: Guarda e passa! Kajti nova doba se začenja. Gotovo je, da je pot do popolne soglasnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev še dolga. Toda pot je nakazana in že to, da jo poznamo, je velika in važna zadeva.
Tri stvari so pa že danes gotove:
Zmagala je ideja drža ve, ki z novo ureditvijo ne bo slabša! ali šibkejša, ampak ponosna skupna zgradba, v kateri bo dovolj prostora in kruha za vse.
Zmagala je ideja demokracije. Le na podlagi demokratičnih načel se bo gradilo novo ogrodje Jugoslavije in uredilo medsebojno razmerje državljanov.
Zmagala je ideja pravice in enakopravnosti. Enake Pravice in dolžnosti bodo imeli v skupni hiši i Srbi i Hrvati i Slo-v«nci, tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledu. Enakost ne le na papirju, enakopravnost ne le v teoriji; — to je bistvo in glavni steber sporazuma. Tako se bodo v praksi odstranjevala dosedanja nasprotstva in v naravnem razvoju bomo prijateljsko tekmovali med seboj vsi trije, vsak na svojem področju, za skupni blagor skupne domovine.
Varal bi se sicer, kdor bi mislil, da je borba končana. Zavedamo se, da bo treba še mnogo napora, da se izvojuje popolna zmaga. Toda eno je, kar nam daje danes zadoščenje za nazaj in pogum za bodočnost: zgrajena je enotna fronta, ki sega ®d severa do juga naše države; hrbtenica je tu, na katero se lahko oprejo vsi, ki hočejo dobro svoji domovini in sebi.
Nova doba je tu!
Dr. M. Korun:
V srečno bodočnost!
Beograd in Zagreb sta pristala na sporazum tudi v imenu Slov*nc*v
Sporazum, med tako imenovano beograjsko Združeno opozicijo in zagrebško koalicijo (bivša HSS in SDS) je gotovo dejstvo. Na tem dejstvu ne spremeni nič, nasprotno ga le še potrjuje okoliščina, da se bo sporazum še zapisal in podpisal. Više se in se bodo Vršili razgovori o njegovi izvedbi in skupnem postopanju.
Javnost bo o vsebini sporazuma obveščena in takrat bo tudi konec >n intrig.
, -členjeni sporazum je najvažnejši notranji politični n k , kar smo jih imeli od ustanovitve naše države do 'danes. Njegove z d r a v e posledice se bodo kmalu pokazale.
V	nasi notranji politiki bo prišlo po tolikih letih vendarle do načel n e opredelitve: na eni strani oni, ki so z a demokracijo^ parlamentarizem in sporazumno notranjo ureditev države; na drugi ^trani bodo ostali vsi drugi — in to je manjšina.
,.v Političnega slepomišenja in dvoživkarstva bo konec, konec politične demoralizacije in oportunizma. Vsaka politična skupina, vsak
posameznik bo prisiljen, da pokaže, h katerim načelom se priznava.
Priznanje tistim, ki so že doslej priznavali načela demokracije, parlamentarizma in sporazuma notranje ureditve in se zanje borili; spoštovanje onim, ki odkrito in javno zastopajo nasprotna načela.
One tretje pa, ki mislijo eno, govore drugo, delajo pa tretje, naj zadene zaslužena usoda, da obsede med dvema stoloma!
Napačno je mnenje, da je sporazum sklenjen morda samo med Hrvati in Srbi. Naša javnost se mora zavedati, da sta v Zagrebu v koaliciji bivša hrvaška seljaška in bivša samostojna demokratska stranka, ki imata svoje somišljenike tudi v Sloveni ji. Zagreb je govoril tudi v njihovem imenu.
Od beograjske Združene opozicije ima somišljenike v Sloveniji predvsem bivša narod no -radikalna stranka. Beograd je tudi v njihovem imenu pristal na sporazum.
Zato je sporazum delo in uspeh ter je bil sklenjen v imenu vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so za demokracijo, parlamentarizem in sporazumno notranjo ureditev naše lepe države, -ki naj ji sporazum prinese srečno bodočnost!
Ves narod se veseli nad sporazumom
Sporazum med srbskim in hrvaškim delom Združene opozicije je naletel v vsej državi, od Triglava do Djevdjelije, na najpri-srčnejši in najugodnejši odziv. Med narodom je zavladalo ono radostno, navdušeno in slovesno razpoložen je, kakršnega je mogla zgodovina zabeležiti le v naj-veČjih dneh našega naroda, v onih trenutkih, ki so prinašali srečo, slogo, pomirjenje nasprot-stev, svobodo in oddahnjenje od vsega bridkega, težkega in neznosnega. Danes je vsa Jugoslavija trdno prepričana, da je veliki sporazum med Hrvati in Srbi, kjer pa ne manjkamo tudi mi Slovenci, čeprav je bil dosežen šele po dolgotrajnih razgovorih in pogajanjih, vendar prišel o pravem času in da je napočil morda prav zdaj najugodnejši psihološki trenutek za njegovo uresničenje. Uresničenju sporazuma ne stoji na začrtani poti nasproti nobena ovira več. Gre le še za dokončno ureditev nekaterih stvari tehničnega značaja.
G. dr. Maček je kot voditelj bivše KDK v soglasju z g. Adamom Pribičevičem in ostalimi voditelji hrvaške izv en parlamentarne opozicije v načelu z vsem ognjem in veseljem pristal na sporazum. To je mogočno dejstvo, ki ga ne morejo zmanjšati ali celo zabrisati nobene, še tako rafinirane in zahrbtno maskirane intrige nasprotnikov sporazuma. Odbor, ki so ga delegirale stranke beograjskega dela Združene opozicije, je pridno na delu noč in dan. Gg. dr. Lazar Markovič, Božidar Vlajič in dr. Milan Gavrilovič se redno sestajajo vsak dan. Ti pogosti sestanki so potrebni zgolj in izključno le zaradi obsežnosti gradiva, ki ga je treba podrobno, natančno in skrbno obdelati, urediti in spraviti dokončno v popolni obliki na papir, da ga že v najbližjih dneh podpišejo glavni voditelji srbskega in hrvaškega dela Združene opozicije, gg. Aca Stanojevič, Ljuba Davidovic, Joca Jovanovič, dr. Maček, Adam, Pribiče-vič in ostali. Za sedanjo, nekajdnevno odlaganje podpisa sporazuma torej nikakor ni nobenih drugih vzrokov več, čeprav se nasprotniki trudijo, da bi jih od
nekod privlekli za lase in jih nasilno podtaknili narodu, ki spričo dolženega sporazuma prekipeva odkritosrčne radosti in nepopisnega zadovoljstva.
Delo, ki ga ima redakcijski odbor za dokončno formulacijo besedila sporazumai izvršiti, se naglo približuje svojemu zaključku. Omenjeni politiki in voditelji dokončujejo danes le še povsem enostavno tehnično delo. katero so od začetka do konca odobrili že vsi šefi celokupne opozicije. V tem ima svoj izvir tudi lahkotnost, ki preveva vse ozračje okrog sporazuma. Kakor že rečeno, je vsa stvar z g. dr. Mačkom načelno urejena. On je pokazal vso svojo dobro voljo za stvar, isto pa so javno dokazali tudi politiki na srbski strani. Zato je vse, še potrebno podrobno delo ne le krenilo, temveč je bilo tudi soglasno dirigirano v oni smeri, ki točno zagotavlja in jamči njegov dober zaključek. In v ta končni uspeh trdno veruje ves narod. Delo, ki se zaključuje, je povsem logično, kakor je tudi celotno vprašanje docela dozorelo za tako rešitev. Prav tako tudi ni nikjer viden noben razlog za kakršnokoli spekulacijo s katerekoli strani. Edina pripomba, ki jo ima; vodstvo Združene opozicije nasloviti na narod, je, naj še nekaj kratkih trenutkov potrpi, nakar mu bo z veseljem izročeno podpisano besedilo sporazuma.
Neomajen je sklep vseh voditeljev Združene opozicije, na katerem so se bratsko in iskreno sporazumeli, da mora srbski, hrvaški in slovenski narod združiti vse svoje politične sile in moči v skupno dobrobit s pomočjo narodne vladavine in prave, čiste demokracije ter enkrat za vselej skleniti med seboj trajen mir, mir bratov z brati, da se bomo lahko uspešno in plodonosno lotili pozitivnega dela za vsestransko, popolno obnovitev nase skupne države, naše močne domovine Jugoslavije. Povsod med nami mora zmagati pravica, svoboda, demokracija in enakopravnost, ker enake dolžnosti nam ustvarjajo tudi enake pravice!
S sporazumom med brati Srbi in Hrvati se silno utrjujejo te-
melji naše države. V tem sporazumu ni govora o federaciji, temveč bo vse potrebno in umestno reševala nova narodna skupščina, ki bo izvoljena s svobodno večino naroda in s tajnim glasovanjem, ki edino odgovarja dostojanstvu človeka. Ta bodoča skupščina bo rešila vsa pereča vprašanja tako, kakor bo to najbolje znala in mogla v dobrobit vse narodne in državne skupnosti. Z doseženim sporazumom se niti najmanj ne okmjujejo niti srbski, niti hrvaški, niti slovenski interesi. Sporazum je bil sklenjen predvsem in edino zato, da zavlada v naši državi namesto sedanje nesloge prava bratska sloga. Zato je ta sporazum sprejel ves narod z na j večjim navdušenjem in veseljem. Te dni že bo sporazum podpisan in razglašen narodu. To je bistvo sporazuma, dočim je vse ostalo, kar skušajo iznašati nasprotniki demokracije, gola izmišljotina in laž. Na nedeljskem velikem shodu Združene opozicije v Rakeliču v Bosni je izjavil bivši narodni poslanec g. Čeda Kokanovič zbranemu ljudstvu med drugim tudi to-le: « Nasprotniki sporazuma naj vedo, da mi ne gremo v meglo, temveč v Beograd!*
Kaj piše naš in tuji tisk?
Kakor je bilo pričakovati, je današnji režimski tisk v Jugoslaviji hrupno in besno udaril po doseženem sporazumu med H r-vati in Srbi. To besnenje, ki izvira: iz silnega strahu pred bodočimi dogodki in pred bližnjim spremenjenim razvojem nase notranje politike, je že z ozidja na to povsem razumljivo in11 neizogibno. V splošnem, pa je vodilni jugoslovanski tisk sprejel in komentiral sklenitev sporazuma zelo uvidevno, priznavalno in simpatično, da ne rečemo: po veliki večini celo navdušeno. Jasno pa je tudi, da mora tak dogodek z oziram na svoj neizmerni pomen za vso jugoslovansko bodočnost, iskreno ogreti slehernega rodoljuba ter ga spraviti iz dosedanje omrtvelosti, apatije in rezerviranosti.
Izredno zanimiv je uvodnik vodilnega glasila g. dr. Mačka «Hr-vatskega dnevnika* z dne 21. t. m., ki se podrobno peča s pisanjem ljubljanskega «Jutra» in cSlovenca* o sporazumu ter pravi med drugim: «,Slovenec* in .Jutro*, ki predstavljata dva težko sprta nasprotnika, se tudi sedaj nista našla skupaj. V ostalem si ju je tudi težko zamisliti na isti liniji, čeprav oba lista zagovarjata oportunistično politiko. .Slovenec* je bil med prvimi, ki je ironiziral načelni sporazum beograjskega opozicijskega bloka z dr. Mačkom. Ta sporazum je imenoyal ,zračni sporazum* in je smatral za potrebno, da se je norčeval,iz opozicijskih voditeljev, ki jih je imenoval ,starce*, kakor da je sramota biti star in kakor da je častno voditi brez-načelno politiko po njegovem vzorcu. V tem sporazumu ne najde ničesar, kar bi pohvalil, če-
prav sam istočasno piše o slovenski narodni individualnosti, finančni »amostojnosti in šolski, avtonomiji. Na eni strani zahteva vse isrto, kar zahteva Združena opozicija, na drugi strani pa istočasno vse to pobija, to pa le zalo, ker so se >pri tem našli drugi ljudje in ker ni (vstal sam. »Slovenec* bo moral zavzeti jasno stališče, ker je nemogoče voditi v bodoče dvostransko politiko. — Dočim zavzema .Slovenec1 napram sporazumu to negativno stališče, piše ,Jutro‘, morda že po zagonu kontradikcije, o eporazu^ s spoStovanjem, češ da je treba pozdravljati že sapio to dej. stvo, če sporazum pomeni prehod h konkretnemu in realnemu delu ža reševanje zapletenih vprašanj, med katerimi zavzema hrvaško vprašanje prvo in najusodnejše mesto. — Toda ni važno, kaj oba stara nasprotnika. .Jutro' in ,Slo-
V. T., Ljubljana:
venec', pišeta. Mnogo bolj važno je, kaj hoče in kaj zahteva slovenski narod!«
Tudi ves vodilni inozemski tisk piše o siporazumu kot o največjem zgodovinskem sodobnem dogodku v Jugoslaviji. Ton pisanja inozemskega tiska, zlasti onega v velikih državah, kjer še gospodari demokracija, o doseženem sporazumu je nadvse topel iii se z vsem poudarkom pozdravlja veliki uspeh v ureditvi najbolj 1 perečih jugoslovanskih notranjepolitičnih vprašanj. S tem sporazumom je vsestranski kredit in ugled Jugoslavije v tujem svetu skočil na lestvici na najvišji kliiu ln tega dejstva naj se že končno zavedo tudi vsi oni, ki v svoji Za-vslepljenosti in zagrizenosti nočejo uvideti resnice. Pomagalo pa jim ne bo prav nič in bodo morali 7. njim hočeš, nočeš najresneje računati in s® mu ukloniti.
Naše ženstvo v javnem življenju
MUH ob kulturnem ip novinarskem udejstvovanju slovenske žene
'i '	i	ITMPL	.	............... .......■■■■■■	■	m-	..p.—..
poslenih več stalnih ženskih moči. Saj je vendar list namenjen možem in fcenam v branje in velike redakcije v inozemstvu poudarjajo, da je delo novinark v redakciji nujno potrebno, v/prav zaradi naraščajočega števila bralk. V Ameriki na primer, kjer je na tisoče poklicnih novinark (večinoma so absolventke štiriletnih visokih političnih šol),' dajejo redakcije za reportaže in interwieve prednost novinarkam pred moškimi tovariši.
Dejstvu, da naše redakcije niso naklonjene sprejemanju ženskih moči, se priključuje tudi pomanjkanje zanimanja za novinarski poklic ined našimi intelektualkami. In prav danes je to pogrešno. Kajti tudi nam ženam je potrebno temeljito poznanje šocijalnih in političnih problemov, da se bomo mogle uveljaviti pri odločanju, kjer so prizadeti tudi naši interesi. Slovensko novinarko čaka v tem pogledu veliko, še nezačeto delo — zbuditi našo ženo iz njene nedelavnosti, mlačnosti in umaknje-nosti in usmerjati jo k aktivnosti, delu in borbenosti.
Če je Henri Beer napisal, da se »novinarstvo razcvete, razvije vso 6vojo silo — koristno in kvarno — samo v svobodi*, bomo; Slovenci imeli res dobre novinarke šele takrat, ko bo naša žena popolnoma svobodna in enakopravna. Dotlej se bodo pa le notranje sproščene ih neodvisne nature lahko otresle tiste zadnje trohice zagrenjenosti in trpkosti, ki je zaznavna v publicističnem delu naših žen& — in ki je v njihovem sedanjem položaju popolnoma razumljiva.
II.
Kljub neugodnim razmeram se slovenska žena polagoma uvaja v v$e poklice, tudi v tiste, kjer doslej ni delala. Eden takih je gotovo novinarski- Doslej imamo le priložnostne novinarke — razen edine poklicne novinarke Ivanke Klemenčičeve —, ki poleg svojega poklica opravljajo še novinarsko delo kot urednice in sotrudnice ženskih listov, urednice ženskih kotičkov v strokovnih listih in kot publicistke.
Če pogledamo, kje so vzroki, da doslej nimamo več poklicnih novinark, uvidimo, da je eden glavnih vzrokov politična brezpravnost naše žene.
Naše časopisje je izrazito strankarsko. Kot sodelavec pri listu mora biti naš novinar tako ali drugače politično opredeljen, sicer težko dobi pri listu zaposlitev. Kajti list je predvsem glasilo stranke, je glasnik tega ali onega svetovnega in izrazito političnega nazora. Naravno je, da se naša žena pri političnih listih težko uveljavi, saj kot politično brezpravna nima nobene besede v politiki in je zato njeno nazi-ranje — naj bo še tako modro in preudarno — nepotrebno. Naše politične stranke še niso potegnile v svoj delokrog žena in jih menda tudi ne bodo, dokler ne. bodo žene imele političnih pravic. Takrat se bo slovenski ženi odprl nov poklic — politične poročevalke.
Seveda se tudi pri političnem listu novinarka še lahko udejstvuje kot reporterka in lokalna poročevalka ali kot urednica strokovnih rubrik. Vprašanje je le, zakaj ni pri naših listih za-
Domači pomenki
Čuden postopek
Konzorcij «Slovenske besed#* jei 17. t. m. sklical v neko ljubljansko gostilno sejo svojih članov. To sejo je pa policijska oblast prepovedala in u4eleiencp pozvala, naj se razidejo, kar se do danes pri nas menda še ni pripetilo. Mnenja smo, da po društvenem zakonu seje članov konzorcija, ki je društvo v smislu določil tega zakona, oblastvom ni treba prijavljati.
Potuhnjenci
•Slovenec* piše: »Na j višji učni faktorji so se radi odpora in pritisk^ od strani Slovencev zadnji Č a s nekaj potuhnili in svoj razpis učbenikov nekoliko izpreme-nili oziroma odložili, popolnoma nespremenjena pa je ostala smer in praksa naše učne uprave, kar se tiče učbenikov iz tako zvane nacionalne skupine. Zato smo danes taka daleč, da v Višjih razredih slovenskih gU»r nazij nimamo svojih zgodovinskih
knjig, niti knjig za slovensko slovstveno zgodovino. Če to ni sramota, ne vemo, kaj bi še mogla biti sramota za kakšen narod!
Strinjamo se. Malo več narodnega duha in ponosa bi našim političnim voditeljem ne škodilo. Eaj, če bi se tudi oni malo «potuhnili« in napravili na gimnazijah redi?
Kakšen je centralizem o praksi,
nam je naučno prikazala debata v «Zvezi trgovskih združenj* o nabavah šolskih potrebščin, ki se je vršila ta mesec. O tem je poročal predsednik Vidmar ter omenjal uvodoma okrožnico banske uprave iz aprila, po kateri morajo šolska upraviteljstva nabavljati vse šolske potrebščine pri banovinski zalogi šolskih knjig. Ker so bili s tem težko ogroženi interesi trgovstva, posebno v manjših krajih, je Zveza že maja intervenirala pri g. banu, ki> je obljubil, da bo zadevo proučil in odredil potrebno, da trgovstvo ne bo trpelo škode. Ker se
ni nič ukrenilo, je Zveza intervenirala še pri prosvetni upravi in še enkrat pri g. banu. Doslej uspeha ni bilo.
G. Berjak iz Kranja je omenil, da je izdalo ministrstvo prosvete navodilo, da se smejo v šolah uporabljati le one učne knjige, ki so bile izdane po letu 1934. Po tein letu je bilo izdanih le malo knjig, tako da so ostali učenci skoro brez knjig. Trgovcem so ostale ogromne zaloge knjig, ki so zdaj brez vrednosti. Na ta način bi se vendar ne smielo postopati.
G. Pinter iz Maribora je poudarjal, da je nastalo v Mariboru med trgovci s šolskimi knjigami in potrebščinami tako nezadovoljstvo, dai groze z izstopom iz vseh stanovskih, n a c i j o n a 1 n i h in drugih organizacij.
Morda je pa to oni cilj, ki je nameravan?
Kdo ima prav: prof. Kvcbek ali »Slovenec"?
Ko so Francove čete zavzele Bilbao, so tam takoj ustanovile vojn« sodišča, da razčistijo položaj. Glasom poročila Francovega lista »Ga-ceta del Norte«, sol bili poleg drugih obsojeni:
Župnik Manuel Arzuaga na smrt, ker je bral v cerkvi mašo, katere so se udeležili zastopniki republikanske vlade;
o. Ranguren iz reda karmelitov, ker je pridSgoval vladnim četam;
duhovniki Sotero, Batis in Le-garzda pa so bili za enak »zločin« obsojeni vsak na 30 let prisilnega dela. Cela vrsta duhovnikov pa je bila obsojena na 6—12 let prisilnega dela, ker so nudili vladnim četam «duhovno pomoč«.
»Novine Slovenske Krajine"
pišejo:
«Varujte' se one nekatoliške miselnosti, ki Oznanja neko svojevrstno, polovičarsko krščanstvo in ki jo zastopa pri nas ,Dom In svet1. Zadnji dogodki v bližini ,Doma in sveta' so jasno pokazali, kam ta miselnost pelje.*
Polno krščanstvo zastopajo torej »Novine Slovenske Krajine«, »Slovenec. »Slovenski dom*. «Domo-ijubn. Polovičarsko krščanstvo: «Doin in svet«, «DeIavska pravico* — oči-vidno zato, ker nastopajo proti laži in obrekovanju ter priznavajo tudi nasprotniku kako dobro lastnost. Vsi ostali pai smo seveda:, protiverski, framasoni in kdo ve, kaj še. če bi pa oblekli kroj slovenskih fantov, bi bilo pa zopet vse v redu.
Kdo nosi krivdo?
Tudi ljubljanski »Domoljub« ne ganikuje dejstva, da so njegovi gospodarji že skoro 2 in pol leta v osrednji beograjski vladi, od koder pošiljajo nad svoje drage Slovence in nad ponižno ter bogaboječe slovensko verno ljudstvo dan za dnem obilo nepričakovanih dobrot, za katere seveda s ponosom noisijo popolno odgovornost in edino lastno zaslugo za njihovo izvedba Med taka Miklavževa darila spada tudi tole vzdihovanje »Domoljuba*, ki toži: «Danes se je lice srednje šole močno spremenilo. Kmečkih fantov manjka! Ti ne morejo več v srednje šole. šole so sicer odprte zanje, toda kmetova gospodarska moč je tako oslabela, da danes niti «močni» kmetje ne zmorejo več šolanja za Svoje otroke. Vsakdo danes še zmore stroške šolanja, delavec, obrtnik, uradnik, le kmet tega ne zmore.« — Mi smo to vedno trdili in trdimo še to, da danes tudi pretežna večina delavcev, obrtnikov in uradnikov več ne zmore šolanja svojih otrok. Kolikor pa to še izvaja, si mora dobesedno od ust pritrgovati vsako razvedrilo, knjige, kavarno, gostilno, obleko, cigarete in največkrat tudi celo — svoj vsakdanji obrok suhega kruha. * . ... ^,n *
Vsi, zagovorniki svobode in pravice naročite še danes
»SLOVENSKO BESEDOV
Kakor kdo more in zna . . .
V	»Slovencu« smo brali pred dnevi objavljen sezniuni prispevkov, ki so bili darovani namesto cvetja in vencev na grob pokojnega nadškofa dr. Jegliča za klerikalni akademski dom, ki bo nosil njegovo ime in ki bo zgrajen v Ljubljani. V tem seznamu darovalcev se opazijo silno zanimive stvari. Tako je na pr. dolga vrsta fajmoštrov in bogatih farovžov, ki slove med bogaboječim ljudstvom po svoji bogatiji in obilnem cvenku, darovala le po enega ali dva kovača (da so dali po nekaj kovačev več, so gospodje z žeg-nom silno redki), nasprotno se jet pa najodličnejše postavila Ljubljanska mestna hranilnica, ki se je odrezala S krezovskim darilom: 100.000 dinarjev (enstotisoč dinarjev). ' r f --"• *•«/<•?• 7.’ 'H	7 v Vi'1.-*!!-
Gospodarjenje
z delavskim denarjem
Zagrebški list «Radnik» je že ponovno poročal o raznih aferah, ki so se dogajale v vodstvu zagrebškega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. V eni preteklih številk razkriva ta list zopet novo afero, ki postavlja poslovanje ravnateljstva zagrebškega OUZD in tamkajšnje gospodarjenje z delavskimi žulji v silno čudno, umazano luč. List trdi, da je član ravnateljstva zagrebškega OUZD inž.. Miha Sladojev »zaslužil« v enem samem dnevu na škodo QUZD uič manj, kakor 280 tisoč dinarjev. Kako je bilo to mo: goČe? Leta 1924. je OUZD v Zagrebu kupil kos zemljišča za ceno 530 tisoč dinarjev. Kako je bilo to moška skupina v OUZD ugotovila, da je to zemljišče prodala ga. Lene Ljubica za 250.000 din. Da ni bilo famoznega uradnika OUZD inž. Mihe Šladojeva, bi bil OUZD plačal za to zemljišče le 250.000 din. Ker je pa inž. Sladojev Miha zavohal redko priložnost, da pobaše masten plen, je šel in formalno kupil od ge. Lene Ljubice omenjeno zemljišče za 250 jurjev1 ter ga še isti dan «prodial» ustanovi, kateri je sam sonačelovat, za 530.000 din
Proti ali za alkohol?
Znano dejstvo je, da «ga» Slovenci rndli pijemo in tfn si ga ob sMiemi priložnosti še p it radi privoščimo kak kozarček, magari tudi čez mera Za vzrok tradicionalnega pitja nismo nikdar v zadregi; zadovoljni smo z vsakim «uržahom», pa čeprav 1 nam ga pes na repu prinese. Pijemo ob krstu, pijemo ob poroki, pijemo nai birmi, pijemo na novi maši, pijemo ob volitvah (čeprav je strogo prepovedano), pijemo ob smrti in po pogrebih, pijemo od veselja, pijemo od žalosti, torej z eno besedo: pijemo vedno in povsod, ker bi menda brez pitja padla slava bi junaški sloves neizkoreninjenih Slovencev. Mnogo se je trudila proti temu bistvenemu slovenskemu običaju potrpežljiva «Sveta vojska« z gospodom Kalanom na čelu. Vsa njena borba je bila brezuspešna. Malinovec in limonada sta podlegla sladkemu vincu in »kroftnemu* je-rušu. Neuspešnost te borbe, ki jo vodi še danes na papirju predvsem slovensko katoliško in JRZ časopisje, seveda že v naprej namenoma brez upa zmage, je najbrže vzpodbudila tudi očete trapiste iz Rajhenimrga, da izdelujejo imeniten, močan liker raznih vrst in ga točijo tudi javno na vsakem ljubljanskem velesejmu širokim slovenskim množicam tako dolgo, da postanejo pokuševalci odi trapistovskega likerja povsem —-trapasti. Tudi v »Domoljubu« in »Slovencu* beremo od časa do časa ogorčene in bojevite članke proti Vsakemu alkoholu. Da pa ti članki bolj zaležejo, je uvrščen tik njih .rflbliiv oglas šišenske «Centralne vinarne«, ki prav gotovo ni v liberalnih rokah in katere cviček ter dalmatinec najbrže nista v /lahti z vodo ali malinovcem. Sicer pa je take doslednosti v slovenskem javnem življenju prav povsod več, kakor preveč.
O japonsko-kitajski vojni ■
je napisal »Slovenec« te-le znamenite besede: »Nihče ne dvomi o tem, da bi Japonska, oeiprav se seda j vojskuje na Kitajskem, silno rada dosegla s Kitajsko nekakšno prijateljsko pogodbo... Tamkaj na vzhodiu vojna često ne pomen ja drugega* kakor uvod v prijateljska pogajanja.*
Morda «Slovenec» iz istega nagiba J napada JNS.
Zunanja politika
Svet se je že davno navadil na to, da je svetovna zunanjepolitična situacija komplicirana, toda tako zapletena, kakor je danes, že izlepa ni bila. Japonska se nikakor ni omejila zgolj na zavzetje Kitajske, temveč prodira tudi v notranjo Mongolijo, hoteč se utrditi na sami meji Sovjetske Rusije; istočasno pa koncentrira svoje napade na Šangaj, središče angleških trgovskih interesov. To pomeni, da se Anglija hočeg-nočeš pribjižuje sovjetom, katerih veljava je še prav posebno zrastla z ozirom na njihova neizmerna bojna sredstva na Daljnem vzhodu. Na vseh tamkajšnjih bojiščih se ogorčeni boji, y katerih sodelujejo vsa najmodernejša uničevalna sredstva, brez odmora nadaljujejo, vendar brez pravih vidnih rezultatov za to ali ono stran. Sedaj so Japonci pričeli ostro bombarde rsko akcijo proti Nankingu, ker pred Šangajem niso mogli doseči nobenih pozitivnih uspehov. Japonci so s posebno noto, ki so jo izročili tujim konzulom v Šangaju, odklonili s sebe vsako odgovornost Za evropske državljane, ki bi bili ubiti ali ranjeni ob letalskih bombardiranjih Nankinga.
Nasprotno pa mednarodnopolitična napetost, kolikor je Imela svoj izvir na Sredozemlju, vidno popušča in se povsod čuti olajšanje. V francoskih političnih krogih vlada po konferenci, ki jo i.e imel italijanski zunanji minister grof Ciano s francoskim in angleškim veleposlanikom v Rimu, trdno prepričanje, da se sme že javno govoriti o skorajšnjem sporazumu med vsemi tremi veiesj-lami- Iz tega razgovora sta dobila diplomatska predstavnika Francije in Anglije vtis, da ima zahteva Italije po enakopravnost} na
Sredozemskem modu bolj moralen enačaj, kakor pa smisel dejanske nujnosti, in zato ne prihaja v poštev niti Število sodelujočih italijanskih bojnih ladij, niti ne zahteva Italije, da bi bila zastopana prav v vseh sredozemskih pomorskih conah. V takih razmerah obstoja upanje, da se pogajanja med Italijo in Anglijo ne bodo nikjer zataknila, niti se ne bodo odgodila.
Francoski politični krogi pripisujejo velik pomeni zadnjemu govoru svojega zunanjega ministra Delbosa na zasedanji Društva narodov, Češ da je iz njega jasno razvidno, da Francija prav v nor benem primeru ne bo dovolila kakega omajanja evropskega ravnotežja, bodisi v srednji Evropi, bodisi v Španiji.
Precej soparno ozračje pa je postalo v zadnjih dneh na samem zasedanju Društva narodov, kjer sta ostali pri glasovanju o izvolitvi dveh novih držav v svet Društva narodov republikanska Španija in Turčija manjšini, kot novi članici sveta pa sta vstopili državi Iran in Peru. Predsednik španske valencijske vlade dr. Negrin, ki je istočasno tudi predsednik zasedanja Društva narodov, je zagrozil, da bo v znak protesta proti temu dogodku podal ostavko na svoj predsedniški položaj v Društvu narodov. Neizvolitev republikanske Španije v svet Društva narodov namreč kaže, da je večina držav-članič DN orijentirana proti valencijski vladi, ki se bo na podlagi tega dejstva v bodoče le š|e izredno težko upiral^ silnemu pritisku uporniškega generala Franca, ki ga vojaško in materi-jalno očitno podpirata že ves čas v prvi vrsti fašistična Italija in šistična Nemčija. Zadnje neiskreno postopanje Društva narodov je bilo nekako poluradno javno zadoščenje in prlzijap/fe. ki so ga dale sodelujoče države vstaškemu generalu Francu ini njegovim zavezniškim pomagačem.
Joža Bekš:
Emilu Leonu
k odkritju snomenika v Poljanah nad Škofjo Loko 19. IX. 1937
Odkar za vedno si se na Visoko umaknil, Emil Leon, naša zarja ni več tako bleščeča. Or at ar ja pogreša polje plodno in široko.
Od Tvojih časov marsikdo globoko je že zaplužil, žal — brez gospodarja.
Brez haska revež s plugom se ukvarja, kot hlapec, ki brazda na svojo roko. —
«0, vse to vem in znam», Tvoj duh mi pravi in sonc? pozno, ki z neba se smeje in lika Tvojega da blesk proslavi.
O, znam iti vem, srce mi moje deje, da bo prokletstvo žel, kdor v sli lokavi med brati rodnimi neslogo seje. —
DOMA IN NA TUJEM
Kaj je s „Feniksom“ ?
< J u gosi o venski Lloyd» piše: «Piav simptomatično jet, kako se pri nas pozabljajo afere, katere bi se povsod drugod končale pred sodiščenh Pri nas se take utere končajo za tapeciranimi zidovi. Potem, ko je bila donešenn uredba o ,Feniksu1 ter se je šlo preko mišljenja Društva v varstvo zavarovancev .Feniksa/, je vsaka akcija prenehala. Izgleda, da so oškodovanci prepustili stvar usodi, ali pa je omenjeno Društvo moralo opustiti vsako nadaljnje delovanje. Ali z drugimi besedami: Ljudje, odgovorni za polom ,Feniksu* v Jugoslaviji, so izšli iz te afere neomadeževani v svoji časti in niso bili od nikogar pozvani, da se opravičijo. Prešlo je mnogo mesecev, vse je pozabljeno, hvala Bogu. Tako se pri nas na tih način .likvidirajo afere.*
*
Umrla je v Ljubljani nepričakovano ugledna gospa Olga Tancigova, soproga svetnika državnih železnic in mati nase «otrudnice gdč. Vlaste Tancigove. Pokopali so jo včeraj 'pri Sv. križu. Blagi pokojnici 'bodi °hranjeu trajen mil spomin, težko prizadetim svojcem izrekamo Prisrčno sožalje!
Nandeta Marolt« ni več med ft«mi. Mnogo, mnogo prezgodaj 80 se iztekle življenjske ure velikega narodnjaka, jeklenega Kokola in vzornega pedagoga, brata Nandeta Marolta, ravnatelja državnega učiteljišča v Ljubljani, ki smo ga ob ogromni udeležbi napredne javnosti in “jegove ljubljene mladine polobli sredi Ljubljanskega polja k yepneinu počitku nekako ob isti uri, ko se je ves slovanski svet poslavljal od svojega «sok»lr ®kega latičkas T. G. Masftryka v zlati Pragi in sosednjih Lanyh. iudi pokojni Nande Marolt je bil velik Sokol, velik borec za Svobodo, bratstvo in slovansko veličino. Ko ®o silne množice Sokolov in ostalega narodnega občinstva utrinjale poslednje solze njegovi odprti gomili, so mu v temni grob v slovo posvetili topli žarki poznega jesenskega solnca, 6olnca, ki ga je bilo v Nandetovem trpkem, bolesti in trpljenja prepolnem življenju tako bore malo. In v naših vrstah j® zmanjkalo z njim moža, kakršnih bo vedno manj in ki so v narodovem življenju skoro nenadomestljivi. Zato pa bo njegov spomin živel med nami ves svetal, močan in vzpodbujajoč, vedno in povsod. Naj mu bo lahek počitek v domači grudi, bridko Prizadeti rodbini pa naj bo v Uteho naša iskrena bol in naše globoko sočustvovanje!
Velikemu slovenskemu pasate-j**.ln politiku dr. Ivanu Tav-■Ju, bil odkrit spomenik preteklo nedeljo pred njegovo rojstno hišo v . Poljanah nad Škofjo Loko ob veliki udeležbi občinstva. Zdi se, da spomenik *** stoji na pravem mestu.
Vesti vojnih dobrovoljcev.
Društvena pisarna se nahaja v Ljubljani v Frančiškanski ulici št. 10 in posluje vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 18. do 19. ure zvečer. Dne 3. oktobra bomo odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pokojnega' dobro-voljca-heroja, inženirja Ivana Gosarja v Stari Loki. Vsi dobro-voljci in vsa javnost naj se udeleže te spominske prireditve.
Mladinska Matica v Ljubljani
razpisuje tri književne nagrade v zneskih 3000, 2500 in 2000 din, in sicer: a) za povest, primerno za otroke od 9. do 14. leta; b) za knjigo za otroke od 6. do 9. leta in c) za knjižico realne vsebine. Le tipkane rokopise sprejema Mladinska Matica do novega leta 1938. Tam se dobe tudi vse podrobne informacije.
Razvitje četniškega prapora v Ljubljatrii. Četniško udruženje v Ljubljani bo v nedeljo 3. oktobra t. 1. svečano razvilo svoj prvi četniški prapor v dravski banovini. Slovesno razvitja bo pred spomenikom kralja Petra T. Osvoboditelja pred ljubljanskim mestnim magistratom dopoldne ob pol 11. uri. Vsa parodna, kulturna in ostala društva se vabijo, da se udeleže te svečanosti požrtvovalne viteške organizacije po možnosti korporativno in se uaprošajo, da priglasijo udeležbo svojega članstva čimprej na naslov: Udruženje četnikov v Ljufe-1 jant, Prečna ulica 6. Za kumstvo pri razvitju prapora je napro-šen N j. Vel. kralj Peter II. Zaprošene znižane voznine na železnici prometno ministrstvo ni odobrilo. Pač pa naj se vsi udeleženci poslužijo običajne znižane nedeljske izletniške vozovnice.
Delavci TPD so dosegli z vodstvom Trboveljske premogokap-ne družbe v Obnovljeni borbi za izboljšanje svojega materijal-nega položaja sporazum. Rudarjem bo izplačana posebna dra-ginjska doklada, in sicer oženjenim po 300, samcem pa po 25Q dinarjev. Podjetje bo vrhu tega še nadaljevalo z gradnjo delavskih stanovanjskih kolonij in bo skrbelo, da se tudi sicer izboljšajo socijalne razmere • v njegovih rudnikih.
Z4 dograditev železniške proge
Št. Janž—Sevnica je prometno ministrstvo zahtevalo od finančnega ministrstva odobritev naknadnega kredita dveh milijonov dinarjev.
Ustanovitev posebne stolice za fizično vzgojo naroda na ljubljanski univerzi zahteva «Akademska ak<*ijq za razširjenje in izpopolnitev ljubljanske univerze v Ljubljani*.
Občni zbor Zveze lovskih združenj bo 3. oktobra v Kragujevcu obenem z velikim strelskim tekmovanjem.
Zakon o življenjskih potrebščinah se bo razpravljal v kratkem v gospodarsko-fiuančnem komiteju ministrov.
V Jugoslaviji se mudi na poučnem potovanju bivši bolgarski minisrter Dimo Kazasov, ki proučuje naše gospodarske razmere.
Velika razstava jugoslovanskega strokovnega in perijodič-nega tiska bo odprta v Beogradu 3. oktobra t. I. in bo trajala osem dni. Na razstavi bodo zastopani tudi Bolgari z nad 200 listi. Za udeležence razstave, ki bo nameščena v velikih dvoranah «Doma inženirjev in arhitektov*, je odobren popust na železnicah.
Narodna skupščina se bo verjetno sestala še pred 20. oktobrom t, 1.
Dalmatinske cvetače (karfijole) so se zelo priljubile na naših trgih in donašajo dalmatinskim vrtnarjem prav čedne zaslužke, obenem pa nas osvobajajo dragega in nepotrebnega uvažanja tega sočivja iz Italije. Cvetačo goje predvsem na poljih okrog Splita, Trogira in Kaštelov, kjer so pridelali lani že nad dva milijona krasnih cvetač, letos pa so posadili nad tri milijone teh okusnih vrtnih sadežev- Tudi pridelek solate bodo dvignili letos proti lanskemu najmanj za šestkrat in računajo, da bo imela Dalmacija letos za izvoz vsaj 60 vagonov solate.
Na prvem beograjskem velesejmu, ki se je pravkar zaključil in ki ga je obiskalo okrog
450.000 obiskovalcev, je bilo razstavljenih tudi več motornih železniških vlakov iz treh držav. Železniški strokovnjaki so napravili poskus z madžarskim motornim vozom ha progi Beograd— Novi Sad in so prevozili to razdaljo v 54 minutah. Motorni vlak je vozil torej s povprečno brzino 115 km na uro.
Vodja mladonemškega gibanja v Vojvodini dr. Hasinger je zaprosil za registcacijo posebne zadruge «Jugoekonoms, kar pa je novosadsko okrožno sodišče odklonilo, češ da med ustanovitelji zadruge ni nobenega kmeta.
V Bački so se cene zemljišč dvignile na 15.000 din za kata-stralno jutro, v bližini mest pa celo že na 20.000 din. Še pred nekaj leti «e je moglo kupiti kata-stralno jutro zemlje v Bački za približno 3500 din. Zemljo kupujejo večinoma Madžari in Nemci.
Za letošnji izvoz konoplje razpolaga Jugoslavija s pridelkom
38.000 ton (3800 vagonov), dočim si je za domačo potrebo rezervirala nadaljnjih 4000 ton.
V Zagrebu so zabeležili v zadnjem času že sedem potresnih sunkov, katerih središče se nahaja v bližnjih krajih.
Več primerov trebušnega tifusa so ugotovila zdravstvena oblast -va v okolici Sremske Mitroviče,
Zaradi zastrupljenja z gobami je umrlo več oseb v okolici Osijeka.
V tovarni «Tivar» v Varaždinu je bila odpovedana služba večjemu številu delavcev.
Poseben odsek za vzdrževanje kulturnih zvez s tujino je bil ustanovljen pri ministrstvu prosvete in je bil imenovan za njegovega šefa pisatelj Velmar Jankovič.
Novo bansko palačo bodo zgradili v Splitu za deset milijonov dinarjev.
Pravilnik o privatnem polaganju izpitov na ljudskih šolah je predpisalo prosvetno ministrstvo.
Nov parlamentarni klub z imenom «Narodni pokret» so ustanovili oni poslanci JRZ, ki so ]>ili izključeni iz stranke zaradi svojega glasovanja proti sprejetju konkordata. Klub, ki mu predseduje poslanec Miloje Sokič, šteje 19 članov.
Nova izdaja letalskih znamk
bo izšla prihodnje dni in bodo imele znamke v vrednosti 0.50, t.
2, 2.50, 5, 10, 20 in 30 din izključno le pokrajinske motive oziroma slike jugoslovanskih mest.
Samostojen «Hrvaški novinarski klub» so ustanovili hrvaški novinarji v Zagrebu. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil te dni, je bil izvoljen za predsednika Šerif šehovič.
Veliko jezuitsko cerkev po načrtih slovenskega arhitekta profesorja Plečnika so pričeli graditi v Osijeku.
Temeljito popravilo sarajevskih ulic se je pričelo te dni in bo za ta dela porabila mestna občina 3,200.000 dinarjev. Ljubljanski davkoplačevalci so zelo radovedni, kaj se je popravilo in zgradilo novega na ljubljanskih cestah v. zadnjih dveh letih?...
Poraba sladkorja v Jugoslaviji je nazadovala letos proti lanskemu letu za 25 %. Na vsak način zelo zgovoren dokaz o izboljšanju življenjskih pogojev širokih slojev prebivalstva, o katerem, ve vsak dan toliko pisati režimski tisk .
Znana lesna veleindustrija «Ši-pad» v Bosni je zvišala svojo delniško glavnico od 20 na 65 milijonov dinarjev.
V Franciji bo po sklepu ministrskega sveta z novim letom 1938. ukinjena 10%na državna davščina na rento državnih vrednostnih papirjev, ki so v rokah zasebnikov in bodo ta davek v bodoče plačevaje le še delniške ter ostale družbe.
V boljše dni?... Po ugotovitvah berlinskega Instituta za pro-učavanje konjunkture je svetovna trgovina v drugi polovici . letošnjega leta dosegla po množini blaga zopet stanje v času najugodnejše povojne konjunkture v letu 1929., dočim je vrednost blaga še vedno za 21 % nižja od takratne.
Slovita dunajska: Rotunda, ki je bila zgrajen^ že za prvo svetovno razstavo na Dunaju leta 1873.. je pred dnevi do tal pogorela.
Ker bo Rumunija z zgraditvijo lastne velike moderne tovarne aluminija predelovala pretežno večino svojega bavksita doma, bo Jugoslavija zdaj lahko na evropskih tržiščih, kjer je doslej gospodovala Rumunija, zelo ugodno plasirala svojo ogromno proizvodnjo te rude.
Samouprava
Vprašanj*} in odgovori
V	pr qš atije: Kdaj je sej# občinskega odbora sklepčna? Kolika občinskih odbornikov mora biti prisotnih, da so sejni sklepi pravilni?
Odgovor:	Za	sklepčnost
seje občinskega odbqra po § 61. zakona o občina^ mora biti prisotna pri seji polovica dejanskega števila občinskih odbornikov in eden več, to je nadpolovična večina občinskih odbornikov, ki so takrat dejansko v službi, kar se ugotovi ob začetku seje. Ce tega števila ni, se seja ne more in ne sme vršiti. Na primer: občinski odbor šteje ob izvolitvi 20 članov. To število čjanov ostane tudi celo prvo leto poslovne dobe. Za sklepčnost seje mor^ biti v tem primeru ob početku seje prisotnih vedno II (enajst) odbornikov s predsednikom vred. V početku drugega leta poslovne dobe pa umrje en občinski odbornik. V tem primeru zadostuje, ako je 10 (deset) odbornikov navzočnih, dokler se radi smrti občinskega odbornika izpraznjeno odborniško mesto ne izpopolni po predpisih § 48. zakona o občinah. — Ce se med sejo število odbornikov zniža s tem, da se eden ali več odbornikov odstrani, more in sme seja še nadalje pravilno sklepati, dokler kdo izmed navzočnih odbornikov ali predsednik sam ne ugotovi, da seja ni več sklepčna. Ce pa se to ugotovi, tpora predsednik zaključiti sejo, toda vsi do takrat sprejeti sklepi se smatrajo ob ostalih zakonitih predpogojjih za pravilne. Ta postopek velja za sejo, ki je prvič sklicana. — Ako pa ni mogla biti seja radi tega, ker ni prišlo zadostno število občinskih odbornikov ali ker se je niorala seja prekiniti radi ugotovitve, da niso odborniki navzočni v zadostnem številu, §e skliče druga seja z istim dnevnim redom odnosno z ostankom dnevnega reda, ki ni bil še pri prvi seji obravnavan. Pri tej seji (v drugem sklicanju) se sklepa veljavno, če je prisotna najmanj ena tretjina dejanskega števila občinskih odbornikov. V pozivu na to sejo (v drugem sklicanju) pa se morajo odborniki na to okoi-nost izrecno opozoriti.
Pišejo nam
Dopis iz Kranja (
Ob priliki, ko je odličen gospod, ki je bil očividno nekoliko «nase-kan», atakiral na ulici neko damo, je pozvala «Sobota» g. župana, naj napravi red. Nam se zdi to vendar preveč zahtevano. Čeprav je g. župan v našem mestu šef policije, vendar se ne more od njega zahtevati, da bi bil sam tudi policaj in da bi v takih primerih interveniral. Ultra possei nemo tenetur.
Delegatska nabavljalna zadruga se je ustanovila v Kranju. V odboru so kot predsednik Bajželj Ciril, podpredsednik Nartnik Ant., tajnik Bajželj Frartc ter kot odborniki Kržišnik Julij, Dolenc Ciril, Pogačnik Valentin in Borovnik M.
Naša zgodovina
Ce prebiramo zgodovino raznih narodov, se nam nehote zasveti v očesu solza, ko pridemo na poglavje svoje ožje domovine. Večno
prezirana in tlačena Tu pa tam
se nam še vzradosti srce; ko pa omaga še Črtomir, nastane splošna tema. Še enkrat se zasveti na Gosposvetskem polju — nato pa vse ugasne. Od tedaj je bil -Slovenec le tlačan. Njegovi: kruti gp-
spodarji so mu hoteli vsiliti celo svojo govorico. Pa se ni dalo! Slovenec je postal še trdnejši — kakor da ga je tujčev bič ustrojil nalašč za to — postal je za vse «tnalo neobčutljivo«, Z vso dušo se je zaljubil v zemljo, ki ga je rodila, in jo je ljubil bolj kot kdaj prej. Prav z ničemur bi mu ne mogli iztrgati te ljubezni!
Z reformacijo smo dobili velikega moža, ki je hotel prinesti tej zemlji več sreče. Pa ni imel uspeha. «Večni Rim», ki je tedaj vlada! svetu, je bil močnejši; ta naš veliki mož je moral bežati v tujino, kjer se je šele rodila naša prva knjiga.
S propastjo Trubarjeve ideje je propadla tudi naša »eksistenca*. Od tedaj so trgali kos za kosom z našega narodnega telesa. Res je, da bi bili, če bi bila zmagala Trubarjeva ideja* postali protestantje; toda zemlja, ki nam je tako draga, bi bila mnogo večja! In mi bi kot taki v svetu pomenili zelo mnogo.
Tako pa, namesto da bi s ponosom zrli na monumentalno delo svojih mož, se sklanjamo nad «jamo, pozabljeno od vnukov* in se trkamo na razboljena prsa, kričeč sami vase: «Mea culpa, mea maxima culpa!» R, M.
" || _ ■  ■  __________________
Naročite takoj »Slovensko besedo** — glasilo Združene opozicije!
Med cvetjem v Lanyh
Vse dni pred pogrebom so nepregledne množice žalujočega ljudstva korakale tiho in dostojanstveno na praški grad, kjer je v «dvorani stebrov« stal katafalk z rakvijo predsednika-Osvobodi-telja T. G. Masaryka.
V tem pohodu stotisočev lj*udi je bilo nekaj mističnega. Mnogo nad milijon živih človeških src je v globoki bolesti utripalo te dni ob mrtvem največjem češkoslovaškem in slovanskem srcu. Bilo bi jih še več, da je bilo več časa. Te dni je bil edini cilj ne le Praža-nov, temveč vseh prebivalcev Češkoslovaške, da se z zadnjim pogledom poslove od telesnih ostankov onega, ki je bil desetletja duhovni voditelj naroda, ki je hrabro stal na čelu naroda v borbi za osvobojenje in ki je vse svoje sile posvetil izgraditvi boljšega življenja svoje osvobojene, samostojne domovine.
Zlate slovanske Prage te dni ni bilo mogoče spoznati. Prebivalstvo se je podvojilo, promet po-desetorll, vse skupaj pa je prepre-gla in zavila v svoj Črni pajčolan najobčutnejŠa žalost. Nikjer ni bilo mogoče videti človeka brez solze v očeh. Tako more žalovati le narod ob smrti svojega edinega, pravega očeta, svojega «ta-tička».
Vsako minuto je korakalo mimo mrtvaškega odra 100—150 oseb. Stalno je Čakalo pred gradom vsaj po 50.000 ljudi, da pridejo na vrsto. Ta čakajoča vrsta je bila dolga skoro tri kilometre.
V	nedeljo zvečer je divjala nad Prago strašna nevihta in so se trgali oblaki. Toda niti strele, niti grmenje, niti potoki dežja niso mogli pregnati čakajočih izpred gradu. Do kože premočene množice so vztrajale na svojih mestih in se dostojno poslovile od svojega Osvoboditelja.
V	torek pa je predsednik Masa-ryk nastopil svojo zadnjo pot, ki je bila prav za prav triumfalni pohod zmagovalca skozi njegovo zlato Prago. Kaj sličnega Češkoslovaška prestolica v vsej svoji bogati zgodovini doslej Še ni doživela. Milijoni in milijoni naroda so stali v špalirju ob cestah, kjer so trije pari vrancev na lafeti vozili najvišjega poveljnika med njegovo, spremljajočo ga vojsko. Pogrebni sprevod je bil povsem vo-
jaški in so smeli za krsto le svojci, sorodniki in delegacije tujih držav. Predsednik republike dr. Beneš se je v globokem, silno občutenem govoru poslovil od svojega prednika in učitelja. Poseben vlak je nato odpeljal krsto v La-ny, kjer so predsednika položili k večnemu počitku ob strani njegove soproge v mehki, božajoči tišini lanskega parka.
Zdaj spi tam sredi šumečega drevja in pisanega cvetja, čigar močni vonj se preliva z opojnim dehtenjem otave, svoj mirni, večni sen največji sodobni demokrat, silni genij češkoslovaškega naroda, vsega Slovanstva in Sokolstva, nepozabni velikan T. G. Ma-saryk; narod pa si je za vekomaj vtisnil v srce in spomin njegovo sveto oporoko, ki jo je izrekel, ko
se je decembra odpovedoval predsedstvu republike:
«Štirikrat sem bil izvoljen za predsednika naše republike; to mi morda daje legitimacijo, da naprosim vas vse in ves češkoslovaški narod, da pri upravljanju države ne pozabite na to, da se države ohranjujejo le z onimi ideali, iz katerih so se rodile!«
Zdaj je v idiličnih Lanyh zopet vse tiho in pokojno. Nebo je oblačno in žalostno. Po belih stezicah in pokošenih tratah lanskega parka skačejo gibke veverice in zaman bliskajo z zvedavimi očesci, da bi kje zagledale dobro-čudnega, sivobradega «tatička» republike, ki jih je tolikokrat krmil in se z njimi zabaval. Na cvetju in zelenju, z uvelega listja in upognjenih vej pa se v motnem blesku leskečejo milijoni dežnih kapelj kot milijoni solz žalujočih src...
Spomini junakov s krvavih poljan
V	dneh, ko se šo živo spominjamo polpreteklega suženjstva, ko nam še vedno vstaja pred očmi vsa grozota tujega tiranstva nad našim naro*-doin in ko nam prestano trpljenje nehote izvablja val kurje polti preko izmučenih teles, je agilna organizacija Zveze vojnih dobrovoljoelv
v	Ljubljani izdala našemu narodu prepotrebno književno delo «D o -brovoljci — kladivarji Jugo s 1 a v i j e», ki je prava, toda odkrita in neolepšana epopeja svetlih del in žrtev najbolj junaških sinov naše mtljke Domovine. Slovenski dobrovoljci so se s to knjigrt postavili prav tako častno in junaško pred vso javnostjo, kakor so častno in junaška z orožjem v roki in s prestreljenim telesom na daljnih bojnih poljanah ustvarjali našo svobodo, naše novo, lepše, svoboidlno življenje na svobodnih tleh zedinjene Jugoslavije.
Marsikaj smo pogrešali v preteklih dvajsetih letih našega narodnega in državnega osvobojen ja. Marsikaj je namerno in prisilno ostalo prikrito zdravim, poštenim očem narodu, predvsem pa mladim, ki bi se morala učiti iz krvave zgodovine svojih herojev častnega, poštenega državljanskega življenja ter one neizmerne, nesebične požrtvovalnosti, ko jo potrebujejo kralj, domovina in narod v najtežjih dlneh preizkušnje, v borbi za obstanek, za svobodo in za čast.
In po tolikem čaisu, eiuako, kakor pred dvajsetimi leti sredi najbrid-kejših, najtemnejših dni suženjstva in trpljenja, so bili tudi danes naši
vojni dobrovoljci tisti odkritosrčni junaki in borci, ki so si upali prinesti plamenico čiste resnioof in jasnih dejstev v naše notranje držaivno in narodno življenje in pokazati svetu vse dogoldlke iz onih trpkih dni v pravi, nepotvorjeni luči. Zato jim v imenu nairoda in mladine, ki bo našla v njihovi knjigi neprecenljiv in edini vir resnične zgodovine in svoje narodne preteklosti, najpri-srčnejša zahvala in vse priznanje!
Nekdanji vroči prijatelji pokojne Avstrije, bivši zvesti služabniki in valpti habsburškega doma ter večni sovražniki pravoslavnega srbstVa te knjige niso veseli. Kako osamljeni stoje danes ti izdajalci naroda v mraku lastne sramote?! Spominjamo se še živo ooiiih težkih dni, ko je gotovi dei slovenskega tiska ščuval proti naprednemu delu slovenskega na rod la, ga denunciral ob sleherni priložnosti kot veleizdajalca zaradi njegovih sveitih bratskih čustev in simpatij do Srbov. Tudi Sokolstvu to časopisje ni prizanašalo, temveč ga je odkrito dolžila velesrbske propagande. To čuisopisje je hujsknlo
ljudstvo proti lastnim bratom po kr-
vi	in jeziku ter jih pošiljalo na Mešala in pred pušk« avstrijskih krvnikov.
Tako duševno hrano so takrat uživali tudi slovenski fantje na raznih bojiščih in na talk način so netili njihovo navdušenje, borbenost in požrtvovalnost. To je tista tragika naših padlih in izkrvavelih vojnih žrtev. Tudi Čehi so bili v podobnem položaju, tudi njih sinove je gnala Avstrija v jarke, toda pri njih
doma ni pomagalo časopisje hraniti njihove borbenosti, tam jih nihče ni bodril, naj pomagajo graditi močno Avstrijo proti nakanam narodnih čeških slojev, legijonarjev, Masary-ka in Beneša, v katerih tudi nihče med Čehi ni gledal veleizdajalcev.
Danes lahko presojamo prazna gesla, s katerimi so pri nas gotovi ljudje navduševali naše fante za borbo za klerikalno Avstrijo. Do tega spoznanja so naši fantje tudi sčasoma prišli, ko so prihajali s češkimi vojaki v jarkih in bolnišnicah v tesn« stike. Tam so sami spoznavali, da naša slorvan&ka svoboda za nas ne rnoire biti v habsburški Avstriji, temveč le, če se Avstrije znebimo. To spoznanje je prehitelo tudi majniško deklaracijo, ki bi morala kronati pobožno že>ljo in večletno stremljenje omenjenih ljudi, da bi prišlo do združitve v okviru Avstrije samo katoliškega dela južnih Slovanov. Smešno je, če se ti ljudje gleda okvira danes izgovarjajo na oportuniteto, kajti oni so takrat s svojim nastopanjem meje take opor-tunitete tako daleč prekoračili, dai ne more biti dvoma, da jiim je šlo zares. Če bi bila, kakor so si to želeli ti ljudje, Avstrija zmagala in Srbija propadla, se tudi naši dobrovoljci ne bi bili smeli nikdar več vrniti domov, ker bi jih omenjeni avstrijski hlapci v tem «okviru» nove države pod habsburškim žezlom mirne duše obesili kot veleizdajalce.
Zato ne sme pasti v pozabljenje ta žalostna zgodovina, ker se mora naš narod iz nje učiti, kako so prazna in nična vsa gesla, s katerimi vzdržujejo šiei danes izvestni krogi večno sovraštvo med brati istega jezika in isto krvi.
Iz pričujočo knjige »DOBROVOLJCI — KLADIVARJI JUGOSLAVIJE® se lahko vsakdo nauči, kako mora pravi sin svojega naroda služiti kralju, narodu in dtoimovini. Spoštovanje in hvaležnost do vseh neštetih žrtev, ki so pustile svoje mlado življenje, svoje moči in sile, svoje udio in zdralvje, svoja naj lepša leta in svoje zlate upe na krvavih poljanah Dobrudže, Solunu, Sibirije ter raznih drugih bojišč, nairn sveto narekujejo našo najskromnejšo dolžnost:
Vi vsi, ki ste pravi sinovi svojega nnrodn, ki st« rainfnjTii in vredni koristniki težko priborjene svobode, vsi vi, ki ste iskreni bratje vojnih dobrovoljcev-herojev, ki so vam priborili vse, kar danes imate, vsi vi sezite takoj po prekrasnem knjižnem delu naših dobrovoljcev, po njihovi zgodlovini, pisani s krvjo, znojem in trpljenjem! Še danes pišite na naslov: Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 10 in nakažite obenem znesek 145 dinarjev, nakar boste ta-
koj prejeli to dragoceno, ogromno in sijajno urejeno ter opremljeno ] knjižno delo. Kdor pa utegne osebno, naj se zglasi vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, nai gornjem naslovu med 18. in 19. uro zvečer, kjer knjigo lahko osebno dvigne.
Pred smrtjo ne obvar’j<2. • .
Pred kratkim je ves svetovni tisk poročal, da je umrl znani ameriški bogataš in finančnik An-drew Mellon, star 82 let. Med posameznimi listi }e nastal ob tej priliki prepir glede višine Mellono-vega bogastva. Pred leti so listi naglašali, da je Mellon peti v vrsti največjih bogatašev na svetu. Sedaj se pa doznava, da je bil Mellon prvak bogatinov in sicer brez konkurence. Njegovo družinsko premoženje znaša deset in pol milijarde dolarjev v podjetjih in dve in pol milijarde v ostalem zasebnem imetju, kar znaša v naši veljavi okrog 572 milijard dinarjev.
Ce to vsoto nekoliko podrobneje preračunamo, se nam spričo teh astronomskih Številk kar zamegli pred očmi. V primerjavi v Mello-nom je bil celo Rockefeller «re-vež», saj je zapustil «komaj» 150 milijonov dolarjev. Tudi oba Forda, oče in sin, sta v bogastvu pritlikavca proti Mellonu, saj znaša njuno premoženje «le» 628 milijonov dolarjev. Če bi hotel Mellon stopiti v pokoj in bi živel zgolj od obresti svojega premoženja (če računamo le po 3%), bi lahko potrošil vsako minuto po 200 dolarjev. če bi pa hotel svoje bogastvo spremeniti v suho zlato, bi bilo za to potrebnih 15%' celokupne količine zlata, kar ga je bilo na svetu izkopanega od Krištofa Kolumba do danes. Če bi pa Mellon spremenil svoje imetje v bankovce po 1 dolar, bi mogel napraviti «dolarsko pot» od zemlje do meseca.
FEDERMANNOVA LOOIKA
Znani junak premnogih nemških anekdot Federmann je našel neke-
ga večera, ko je prišel domov, na
mizi brzojavko s kratko vsebino:
»Mati umrla!»
Federmann je vso noč objokoval smrt svoje matere in ni niti za trenutek zatisnil oči. Ko pa je zjutraj ponovno prebral brzojavko in pogledal naslov, je vzkliknil:
«Toda, zakaj le sem vso noč prebedel? Brzojavka vendar ni naslovljena name, temveč na mojega brata!»
OPTIK
I. GOLDSTEIN
Ljnbljana, pod Trančo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedrc, tlakomere, toplomere i. t. d.
Gostilna in kavarna KALIN, G žnce
toči prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Kavarna odprta do 2. ure zjutraj.
Vljudno se priporočata Rozina In Edvard Kalin
1>X»
st,	razredna
T o e r m
Cenjene igralce obveščamo, da smo prejeli
srečke_xa_35;_Jcolo
in se priporočamo za cenjena naročila.
Slovenska banka d. d., Ljubljana
Kreko« trg štev. 10
PooblaSiena kolektura Državne razredne loterije
Nenadoma nam je umrla naša predobra, nenadomestljiva, nad vse ljubljena ženka, mama, sestra, svakinja in teta
Olga Tancig
soproga svetnika državnih železnic
Pogreb bo v četrtek, dne 23. septembra t. I. ob dveh iz hiše žalosti v Herbersteinovi ulici štev. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. septembra 1937.
Žalujoči ostali*
Za konzorcij »Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jun. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik — vsi
v Ljubljani.