Leto LXVm.. št. 262 Ljubljana, ponedeljek 18. novembra 1935 Cena Din L- »zftaja vsa k dan popoldne, izvzemfti nedelje m praznike - Lnaerati d -0 peti t rrst a Din 2.-. do 100 vrst & Din 2.50 od 100 do 300 vrst s Din S.-, večji ta .rati pet« /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl daven posebej — >SIovenj**i Narode relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se n« vraća Jo UREDNIŠTVO tS UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva lhca *tev. 6 Telefon: SI22 3123. 3125' In S126 Podružnice: MAKIBOK Strossmaverjeva 3D — NOVO MESTO, Ljubljana*« c telefon" ftt 26 — CE1*TE: ceJIsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon *t_ 05, r*"-— -uznica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon Št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L 3&£ud pn postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani #t_ 10.351. Danes so se sankcile začele Izvajati proti Italiji Z današnjim dnem so ustavile vse države, ki izvajajo sankcije proti Italiji, ves trgovinski promet z Italijo Težave s prehrano Rim, 18. novembra, r. Z današnum dnem so stopile v veljavo sanJkcije, ki Jih je odredil svet Društva narodov proti Italiji koi napadalcu v italijansko* abesinslii vojni. Davi so se zaprle vse meje proti Italiji, v katero je ustavi ion ves uvoz iz inozemstva izvzemši iz Avstrije, Madžarske, Albanije, Nemci fe in Brazilije, ki se sankcijam niso pridružite. Iz drugih držav prihajajo le se nekatere zapoznele pošiljke žc poprej naročenega in v naprej plačanega blaga. istočasno pa so italijanske oblasti odredile tudi zaporo za ves izvoz iz Italije in uvw. blaga, česar izvoz države, ki izvajajo sankcije, niso prepovedale. Ustavljen je tudi ves klirinški promet. Današnji dan potem takem pomen ja pričetek gospodarske vojne med Italijo in sankcijskimi državami, V Italiji se zavedajo velikih težkoč, ki jih čakajo, so pa prav tako trdno odločeni vztrajati do konca. Že poprej so bile uvedene razne omejitve g!edr potrošnje, sedaj pa so bili izdani ri^orozni ukrepi za činv večjo štednjo z razpoložljivimi zalogami živil in ostalih potrebščin. V 0 ustavljeno skoraj vsako pošiljanje živil in se bodo morale italijanske ćete v Afriki prehranjevat! s tem. kar bodo zaplenile na licu mesta. Za i**ko vojsko se pričenja doba rekvizfcfj in stradaaja. „Dasi sramote m Krivice' Veliki Sašistični svet je napovedal najostrejSo borbo proti sankcijam in je proglasil današnji dar dan sramote in krivice Rim, 18. novembra, r. Veliki fašistični svet ^e je sestal v soboto zvečer (»b 10. k seju. na Kateri je sprejo! važne sklepe glede bcrln- proti sankcijom. Najprvo je veliki fašistični svet izrazil popoLno zaupa nje Mnssoiinfja in po'nVUl vse njegove od očrtve ter ga pozval, naj vatraje do konca na zavrtam i poti. Muissotfni je na f*eji podrobno orisal nasitaJi položaj, nakar je veiiki fašistučni svet sprejel naslednjo resolucijo: Veliki nacistični svet ematm, dta se mora današnja dam IS. novembra, ko »e prič no izvajat: sankcije proti Italiji, zabtiie-žiti k<: da« sraanćtte In krivice. Veliki fa-BlStScni svet ugotavlja, <1n imajo sankcije, ki se ,;io-:]ej Dfeo nikdar uporabljale, vidmo 7s o-'j. da zadube italijanski narod, S tem *e hoče ponižaitj italijanski narod, tiftr mu r*nemo)2:oo:ti (iosego njeerovilb ciljev ter preprečiti, da si ustvari svoje živ! ionske ideale. Velik faš:> r.ieni svet iz- raža svoje priznanje itatfjanskOU*J naro-lu in njegovi nepokolebljiva disciplini ter je prepričan (te bo vzdržal v«>e napore, ki b0d<> potrebni, da s« uspeh teh krivičnih ki sramotnih sankcij onemogoči. Z Aamaš-njim dnem je smatrati, da so mobilizirane vs-e moralne m materijalne sile italijanskega naroda za to zgodovinsko borbo. V "znak te man if ostaci je so danes po vsej Italiji Izvedene narodne zastave, obenem pa s« vse občinske uprave danes odkrile pois^.bne sponrnske plošče v spomin na današnji dan sramote in krivice, ki mora ostati ovekovečen m vse večne čase. Drc\ i se gestane veliki fašistični svet, da sklepa Zlato in s*rebro v palicah ali denarju ; b) Knji^v. ^cu^opisi- periodične publikacije, zemljevidi in kartografski izdelki, muzikalije tiskane ali gravirane. c) Blago, ki se mora izročiti po sklenjenih pogodbah, ako je bila kupnina v celoti izplačana do 19. oktobra- Za dokaz, da je bilo blago v celoti plačano do tega roka, je treba doprinesti -saldiran račun, potrjen od našega poslaništva ali konzulata. č) Blago, ki je v trenutku, ko stopi ta prepoved v veljavo, to je davi opolnoči, na potu pod pogojem, da prispe v našo državo n^""1rp--ndo 18- decembra t. 1 Izvoz Prepovedujejo se izvoz, posredni aH posredni (reekcport) v Kalijo ali njene keloirje in -i?er: 1. konjev, mezgov, o*lov, kamel in vseh druge živine. 2. gume (kavčuk). 3. železne rude in starega železa. 4. Bauk-ita, arumiu. I oksid aluminij), krema, mangana, nikla, titana, tur.g?tena, vanadijuma, njihov rud in zlitin, (feromcli.bden, fero-siliko_man-ganez-aiuminij, sero^ilicium. fero-siH-co-manganez,) rude kalija in kalaja. V svrho kontrole nad izvozom tega blaga morajo carinarnice dostavljali oddelku carin v finančnom mini-trstvu vsakih petnajst dni statistične izvozne prijave- Če bi se na podlagi teh prijav ugotovil nesorazmerno povečani izvoz tega blaga v države. ki ne izvajajo sankcij, bo finančno ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za trgovino prepovedalo izvoz tega blaga tudi v take države. Od te prepovedi ?o izvzete pošiljke, ki so na poti stem. da morajo i + i preko meje najka-neje do 18. decembra t. 1. Ta sklop gtcml v ,;avo z današnjim dnem. Kontrola Društva narodov Društvo narodov bo skrbelo za najstrožje izvajanje sankcij Ženeva, 18. novembra. AA. Sankcije, ki so bile sprejete v okviru pakta Društva narodov proti Italiji, so kakor je znano, opolnoči stopile v veljavo. Od skupno 58 držav, ki so včlanjene v Društvu narodov, je sankcije sprejelo 52 držav, kolikor se nanašajo na prepoved uvoza orožja in vojnega materijala v Italijo ter finančnih operacij, 50. kolikor se nanašajo na prepoved uvoza blaga v Italijo in izvoza raznih surovin iz Italije, le štiri države so izjavile, da se ne morejo pridružiti akciji za izvajanje sankcij in sicer Avstrija. M>Užarska, Albanija in Paragvaj V Ženevi je že vse pripravljeno za kontrolo nad izvajanjem sankcij.. T*ako svet kakor skupščina Društva narodov ter končno odbor za koord-naci-o sankcij imaio nalogo, da izva'ai-> kontrolo e:m bolj strogo. Odbor za koordinacijo sankcij se lahko vsak hio sesane. Ven da^ se splošno n^de-Jajo. da ne bo tr< ba sprejeti n.ikakJV» ckVnov zqr?>di n^^^do-stnega izvajanja sankcij preti Italiji. Italijanskih čet Asmara, 18. novembra, v. Vsi vojnški strokovnjaki priznavajo Italijanom, da so mojstrski uredili preskrbo svojih čr»t v Afrkj z orožjem, prehrano in vsem po. trebščin;imi zm moderno vojno. Glavno vodstvo vse te intend;mčne akcijo leži v rokah generala Dal* Ora, ki je podrejen neposrfdno vrhovnemu poveljniku afriške okspedicijske vojsko. Vsi transporti za ekspedieijsko vojsko v Afriki so dirigirajo iz Neapolj.i davna luka za izkrcavanje V Afriki je Masaua. Tu So mornli Italija, ni premagati največje tehnična ovire. V ta namen so ustanovili poseben odelek najsposobnejših sen^ralšt »bnih častnikov, ki so tekom časa tako izpopolnili na<*;n izkrcavanj;'. v tej luki da je danes že vzorno. Izkrcani materijal. živali in ljudje se prevažajo iz Masaue proti fronti po enotirni ozkotirni železnici do Asmare. ki je oddaljena 120 km Pri tpm pa znaša vzpon 2400 metrov, kakor visoko leži Asmara Kljub velikim naknae bil ustanovljen že leta 1400 po nalogu Afriki je v Parizu izzvalo VuHfeo pozor J cesarja Jakoba. so prešli na italijansko nost. »Temps« sodi, da bodo skušali se- j stran. Glede na vPliki pomen tega sa_ kralj v Florenca, 18. novembra. AA. Na tukajšnji postaji sta Nj. Vel. kralja Jurija sprejeli princesi Jelena in Irena. Na peronu je bila postavljena častna četa karabinerjev z zastavo in godbo. Kralj se bo v FIo renči poklonil na £ roben kralja Konstantina, kraljice Sofije in kraljice Olge. Še te dni bodo določene podrobnosti o prenosu njihovih zemskih ostankov v Grčijo. Japonci zasedli 6 kitajskih okrožif Peking, 18. novembra. A A. Včeraj je takozvana mongolska konjenica zavzela šest okrožij vzhodnega ftaharia. Oku pirano ozemlje obsega rudnike železa in se razteza do železniške proge, ki vodi proti Suji Juanu. Vse kaže, da gre za »mongolsko avangardo«, ki so jo organizirali Japonci iz delov bivše armade vzhoduo-azijske lige. Tokio. 18. novembra. A A. Listi so objavili tajno rusko-kitajsko pogodbo proti japonskemu prodiranju v Kitajskem. Macdonald častno prenaša svoj poraz London, 18. novembra. AA. predsjeitakk tajnega d)riav"ne«ra sveta Maiodona.ki je v nekem intervju v u iojavil, rta. so natoftne vesti o njepovi nameri, rta bi spričo sroje-poraza, pri volitvah v spodnjo zborokso, prešel v jjarnji dom. To je nov poskuc nje-grovin ptojiitičn ih. nasprotni kov, ifri bi g* dis kreni i tirali. ĆUan nacionalne delavske stranke s.ir Samue>l Rosbot«n je teJarU, da je pripravljen odstopiti Rnarasonv Mmr-donaTdn »v<>j po*1^715*^' mandat. ZaenkmK ni miaTio, ali bo Maedonald ponudbo prejel. daj Italijani bolj naglo prodirati proti Abesiniji. De Bono, pravi list, je skušal čimbolj prizanašati italijanski vojski. Ker pa se je sedaj ves svet postavil proti Italiji, so se v Rimu odločili, da čimprej izvofu'ejo odločilno zmago proti Abesincem, in tako prisilijo ne«ruša k noCT^nvm na bazi, ki b? Italiji omogočila doseči stvarne koristi. O borbeni izjavi fašističnega velikega sve'? proti sankeMam pravi list: Ce se vpešteva, da so bile sankcije sprejete soglasno, spričo dejstev, da je Italija prekršila določbe pakta Društva narodov, je obžalovati, da jih I+alija izkorišča za pedžiganje voinega razpoloženja italijanske javnosti proti onim državam, ki so izvršite samo svojo mednarodno dolžnost. Asoma, 18. novembra. AA. »Quoti-dien di Eritrea« je objavi! danes opomin delavcem, ki so zaposleni pri gradn^? cest in v katerem opozarja na rok delavnih pogodb. Kakor se zatrjuje, je nastal med delavci upor, ker oblasti stalno odlagajo njihov po v ra tek v domovino. Pristojne vojaške oblasti opozarjajo delavce na to, da morafo biti disciplinirani v interesu italijanskega napredka in jim grozijo, da bodo izda H stroge odredbe proti onim. ki se ne bodo \*edM primemo, ko se vrnejo v Italijo. Naknadno se ie izvedlo, da so blizu Ak-suma naš'i cbšrmo korespondenco, Id sta jo vođPfl pbesirs«t-» cesar in ras Se-jum. Iz nisem se vid', da so se Abesinci prmre.'i'i se na enersrično obrambo. 4he5i««cii nadij s ped no več I i odpor Asmara. 18 novembra. AA. Vojni po. rrč^vsTpo pxb fe o'Idrl po radiu naslrd. nj-^ p^rorlo: \a s*»vmem boj sču je arm5j«ki zbor generala Maravignc nadafjevaJ prodiranje i \zdo1ž r*>fco Takazo. Man.iši oddelki abesin. v^j-^e so ponovno prekoračili reko. a I ?o b^Ii vsakokrat zavrnjen'. Na nekem j mrctu ob rek: ;c pr*šlo do hujše ga spo. p?da m^tl prednjimi »rražamj in je |>»1 po_ \e3|n;l; ahes'ns^epra oddelka u:et. letala \ ri.io izvJdn'šV"e polete do jezera Asancrl. N'ap-'daTna l«tala so bombardirala Antalo. kažo. da je nasprotnik ie evakuiral to pn^to moatani, ki mu epa je pripisoval nbes:nski cesar, smatrajo Italijani ta sklep koptskih menihov za doknz^ da so se prepričali, dn je itnlijanak.-i okupacija definitivna. Sorzna ooročila. Ljubljanska bor»a U>evize z všteto premijo 28.5r*'«). Ani.^tar dam 2977.58—2989.17, Heriin 1756.06— 1769.96, Bniselj 739.18— 744.24, Curi h 1424.22 — 1431.29, London 215.05—217.11. 4345.72 _ 4a^2.04. Pariz 288.64-290.08, Praga lSli* 182.16, Trst 354.50—357^8. Avstrijski šiling v privatnem k li ringu 8.60 —8.70-•noiemske bone Curih. 18. novembra. Beograd 7. _ Pariz 20 2675. London 15.135, New ^ork 3n7.flCr*, Bruselj 51.95. Milan 24.9075 Madrid 42.— Amsterdam -Ofi.85, Berlin 123.75. Dunaj 5^.50. l»raira 12.72. Varšava ?>7 «75. r>ika-rošta 2.50 Marsejski proces OI»«eSiii varnostni ukrepi francoskih oblasti — Vse dopoldne je trajalo čitanje obtožnice Pariz, 18. .ovembra. Danes »e je pričel pred okrožnim sodiščem v Aix en Provence proees proti mai-seillskim atentatorjem Pospišilu, Kajieu in Kralju. Oblasti so izdale za ta proces^ Id bo trajai ves teden najstrožje ukrepe. Sodno poslopje čuva 450 mož mobilne garde. Vsi vlaki kakor rudi vsi avtobusi in privatni avtomobili, ki prihajajo v Aix en Provence so podvrženi najstrožji kontroli. Vsakega potnika posebej preiščejo in legitimirajo. V sodni dvorani sploh ni več prostora za publiko, ker so vsa mesta zavzeli domači in inozemski novinarji. Francoskim no-. narjem je izdajalo dovoljenja notranje ndmstrstvo, inozemskim pa zuna- nje. Pozorno** je zbudilo dejstvo, da so oblasti odklonile dovoljenje zastopniku komunističnega Ksta »Humajiite«. Do teh strogih ukrepov je prwk>. ker so se razširile vesti, da pripravljajo »ustaši« napad na sodišče ter da nameravajo o^vobodti vse tri obtožence. Baje je že na potu avtomobil z večjim oddelkom ustaAev. Oblasti so zaradi tega izdale najstrožje ukrepe in se vrsi rudi že na meji najstrožje kontrola. Ves današnji dopoldan je trajajo čitanje obširne obtožnice. Predsednik sodišča je izjavil, da bo sodba razgla. sena v petek aH v sobota. Sodba v osiješkem procesu Generalni direktorji „Nasi£ke" so obsojeni na robijo od 1 in pol do 8 let robije — Poslanec Nikić je dobil 4 leta, poslanec Jevremović pa 3 leta robije Beograd. 18. novembra. Danes je bila v znanem korupcij?kem procesu takozvani Na-! sivki aferi objavljena razsodba. Obsojeni so i generalni direktorji Svetozar Grgin na pol j drugo leto ječe. Filip Schlesinger na 2Vs I leta ječe, Adolf Schlesinger na 7 let ječe j in traJno izgubo državljanskih pravic, Ale-j ksander Sor na 8 let ječe in trajno izgubo ; državljanskih pravic. Žika Živanovič na 3 j leta ječe in trajno izgubo državne službe, baron Guttman na eno leto in 4 mesece ječe, Cnčka na 5 let in 8 mescev ječe. Dr. VraČanič na 2 leti ječe. Lovrič na ^no leto j zapora. Šmid na poldrugo leto robije, 'Sulic j na 4 leta robije in trajno izgubo drž-mie t službe. Aleksander Božič na 2 leti robije 'n • traino izeubo državno službe, narodni po-=lanee N'iko'n \ikič na 4 letn robije in Ađna, 18- novembra. AA. Prebivalstvo trajno izgubo državljanskih pravic in traj- no izgubo javne službe, narodni po&laner Aleksander Jevremovič na 3 leta robije in trajno izgubo državljanskih pravic in trajno izgubo javne služte. Šatori po 1 leto in 3 mesece robije, Herzog 1 leto in 4 mesece robije, Pinter, Baugarten, Ftecher. Gradner in Langhofer po 8 mesecev zapora, Geza Ferde, Georg Bukovina. Dragotin Sakarevič, Czerni in Cirkovič po 2 meseca zapora. Fe-kete 1 mesec zapora, Friedman 3 nr^seee za-pora, Kezić. KofercJč in C\rUZ po 1 mesec zapora, MiškoviČ, Niarkovič. Martinov ii in Mišic po 5 mesecev zapora. MftriČ 3 n»e«ece zapora. Nedeljkovič 1 mesec zapora, lflkifo-rovič in Ogorelac po 6 mesecev zapora, Paz-duhov 2 meseca zapora, Rti d man 6 reesecv zapora. Tisovi? rn Gtjrmrj«ev po 3 mesece zapora, vsi ostali obtošeoci pa so biM Stran 2 >SLU»EN8K1 NAROD« rjcmededjek, 18. novembra 1935. Ste v. 262 Grobovi se zopet odpirajo Kamen ]e dražji od pozabljenih kosti peki niim pokopanih ljudi smo proslavljali napredek, zakaj bi se zdaj ne navduševali za sanacijami?! In nad tak. šnimi sanacijami smo še tem bolj navdušeni, ker ne gre pri injekcijah niti za denar, ne. go samo za dolgove, odnosno glavnico. Tako lahko upamo, da to vsaj ljubljanski tramvaj saniran brez denarja. Strokovnjaki to vedo na boUe, mi lahko samo občudujemo njihovo modrost. Baje se ne bo mogel nihče veseliti niti konkurza. To je seveda hudo. kajti skušnje zadnjih suhih let kažejo, da ?o konkurzi odrešenje tega sveta. Seveda izjeme potrjujejo pravilo in naj bo naš tramvaj častna izjema. Samo. da mu ne naprte se te sramot«, da bi prišel na dražbo! Saj bi morda kdo prišel na zadnjo misel, da hI predelal tramvajske vozove v otroške vozičke, ki še edini funkcionirajo v Ljubljani brez sanacU. Po Martinovi nedelji pa imajo Ljubljančani dovolj dela s saniranjem samih sebe. zato pričakujemo, da si ne bo nihče vzel te sanacije preveč k srcu. Zahteve zobotehnikov Ljubljana, 18. novemhra. Včeraj dopoldne so zborovali ▼ Zagrebu zobotehnilci iz vse države, nad 300 po številu. Po uvodnih formalnostih je prvi poročal delegat iz Ljubljane Bojan Savnik. za njim pa drugi delegat iz Ljubljane -Marijan Krsnik, ki je našteval, kaj bi bilo treba v zakonu o zobotehnikih izpreme. ndti in zboljšati glede na ljudsko zdravje in pomanjkanje zadostnega števila zobozdravnikov. V Jugoslaviji je okrog 1-800 zobotehnikov in po zakonu iz leta 1930 jih je ostalo nad 1.000 brez dela, brez zaščite, izročenih na milost in nemilost težkim gospodarskim razmeram. Tri nas je mnogo zobotehnikov, ki zaslužijo mesečno 200 do 300 I>in. v redkih primerih do 1.000 Din. čeprav opravljajo v zdravniških ordinacijah vse zdravniške posle. Debata je bila zelo živahna in viharno 60 zborovalci pritrjevali, ko se je govorilo, da so v naši državi še vedno primeri, ko d ere jo zobe brivci in kovači, dooim je pre" povedano to delo strokovnjakom, ki so delali po 10 ali še več let pri zobozdnav. niki-h in se leti sami pogosto obračajo na svoje zobotehnike, kadar je samim potrebna operacija v ustih- Končno je biLa po živahni debati sprejeta resolucija, v kateri nesamostojni zobo-tehniki ponovno zahtevajo revizijo zakona o zobozdravnikih in tehnikih iz leta 1930 in 6icer, da se priznajo pridobljene pravice vsem onim zobotehnikrm. ki so kot taki delovali, ko je stopil zakon v veljavo, to je, da dobe po treh letih Studiranja in 6 letni pomočniški praksi s: »nos to j nos* kot dentisti-tehniki. dalje da se omeji »preje, manje praktikantov na minimum, da se zmanjša število brezposelnega proletarijata in končno da dobe zobotehniki poleg socijalnoga zavarovanja tudi pokojninsko zavarovanje. lila. Sreča v nesreči je Bila, da ni prišla Bučarjeva ob oko, saj je le malo manjka lo, da Ji ga krava ni lztaknila. Bojeviti kravi so dnevi šteti. Zdravniški atrodki in zdravila, ki so Lpi porabile njena žrtve stanejo namreč Že toliko, da bi lahko kupil gospodar za ta denar dve kravi. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek 18. novembra katoličani: Odon, Oliva DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Stari in mladi kraaj ea,mo ob 16. Kino Ideal: Bre* družine Kino Sloga: Animator Kino Union: Cigan baron, matineja »Kralj Džungle« ob 14. Kino &i6ka: Barkajola Koncert ljubljanskega komornega kvarteta ot> 20. v Filharmoničari dvorani DE2URNE LEKARNE Daj***: Mr. SuAnik, Marijin trg 5, Ku_ ral t, Gosposvetska ceata 10 in Bohince ded. Ce«ta 29 oktobra SI. Vode naraščajo L^iibđjana, 18. novembra Zaradi deževja t*, pri dele viVraj i.n danes spet naraščati vode. Na Gorenjskem je pričalo deževati v soboto zjutraj in rieer izdatno takoj spočetka- Sava, ki je biJa »e preje dokaj nad rjormnilo, je jed« rvaajln naraščati in je dane« že dobor meter nad nornvaio. Ponekod, kjer <*• niadci bregovi, je vođa udarila Čez breg tn zalila trovroke ter pravkar preorane njive. Za dober meter je do demos nturasJa tudfi Ljubljanice. Va l^airju jamici komaj Se morejo o+vn me codti že insdoprila in ee tht,-lila fez polje. Ker kodi "anrej renoni r dežuje in aknno ni pricaicovatri naglega zboliaanja vremena bodo povsod vr*je ie n;tp.sv. Re^udacdjaka deta v Maiem grabna <<> precej ogrožena, prav laka pa \»"i.t na rudn obrežne rapulaci jnka dnin na poto-vm mestih ob Savi. VeMko dežja je parite v soboto, včeraj in danee v lY»lhcyvcrra tnikiri hribih. fTudoiNmilk i. kjer niso Se reetrrlinRni. sn nafurivflH precej Akode. Pritisk vode je v ao»tu podiral drevesa in z bre®ov odiplaivil plodino zemljo. Bočna, odnosno GradaSftoa. ie neenicrait aLi no Tra.na»la. V nedeljo popoldne je v britvah aavkutal hnipome Wnd m je nwj 'eijem tudi «n ožilo. Velitoo če« metro trna deaja tudi Potem i-«ka. Zemlja jo bfla že popre^e namočena in nove moče ni mnitla vt^ vsnkaih. PatflMi-ea leževfa je, da se voda rmrtnTcje ulrva čez travrjilke m njrve. De*ervje ovira tudri Ja na žeđezan, Ski pr«xri. kri io v zadnip-m fesu r^rpras^jajc*. Ljubljana, 18. novembra. Naše staro pokopališče ni več počivališče, kjer bi naj naai. pokojni »večni mir in pokoj«. Miru že zdavnaj ni več na njem. Doslej jc sicer vladal na njem neke vrste mir. v kakršnem vse počasi in zanesljivo propada pozabljeno od tega sveta. Toda v tem miru je glodal zob časa in menda tudi kakšne nevidne sile. Lani je pa začelo blato iz Ljubljanice pokrivati velik del pokopa. Mača. Prah si.. • In: Blato te bo pokrilo. Grobovi, pietetni čut in vse v življenju je minljivo. Vendar niso pozabljeni vsi grobovi na našem starem pokopališču. Te dr*i so jm začeli odkopavati. Kladiva pojo za cerkvijo na pokopališču. Veliko grobnico obkroža masiven oder. Radovedni prihajajo ;neščani na pokopališče. Toliko so že slišali o tem pokopališču zadnje čase nenavadnih stvari in demisiji" ja deluje še bolj živahno, ko slišijo na njem udarce kladiv- Tudi stražnik prihaja. Nezaupljivo si ogleduje obiskovalce. Ali je kdo med njimi, ki. . ? Kamnoseki podirajo grobnico. Previdno spuščajo s škripčevjem težko kamenje na tla Kamen jc še drag, prav za prav dragocen. Dražji je kakor pozabljene kosti v mnogih grobovih. Vendar delavci tudi odkopavajo nekatere grobove. Poleg grobnica ki jo podirajo, sta kopala dva. Hitela sta. kakor da delata v akordu-En grob je bfl že prekopan, ker je bilo med zemljo nekaj kosti, ki jih je delavec metal na kup. Radovedneži so čakali, da vidijo, kaj se jfan bo odkrilo. Eden izmed njih je dejal: Pa pravijo, da boš užival večer, mir! Se v grobu človek nima miru! — Potem so presojali, koliko je vredna grobnica, ki jo podirajo. — Tisoč kron ie stala, nič manj. Morda še več. Imela ie bakren ~> kupolo. Bakra pa ni reč. Baje ga je nekdo ukradel. Čudna zadeva! Ponoči ni menda kradel, ker bi bil prebud ropot saj ni t-iko enostavno odtrgati težkih, pritrjenih pošč- Če je p« kradel podnevi.. Zakaj ce. saj tudi v Ameriki ropajo pri belem dnevu. Drogi meščan pa pripoveduje, da je videl pred livarno velik voz, naložen s poko-paliSrimi križi in kovinskimi ->grajami. *Nmfbri+ jih je voznik prodaj il. ie dejal. Nedvomno p* "h ni ukradel, saj bi jih Slovenci v Ameriki V Bveietrm, država Minnesota ^ je avto-motrfl povozil Jurija Jankovida., ki je naslednje dne v bojnici pođl-egel poškodbam. Pokojni je bdi doma iz Črnomlja, kjer za_ puA&a Ženo. Policija, je neprevidnega Šoferja, aretirala. — Nedavno je v Calumptu postafl žrtev ;uvtofnobflske nesreče Josip Svetle, trgovec iz Flinta. Pokojni je zapustil precejšnje premoženje za katero so Se tožarile njegove sestre, ki so zahtevale raasvefljavljanje oporoke. Sodišče jim pa ni ugodilo. Marija Gregoračerva. žena peka iz Chioa-ga, je hotela obrisH^ti ventilator, na nepojasnjen način je pa profila v stisk z eiek_ tričnkm bokom, M jo je ubiJ. Pokojna je bala stara. 60 let tn doma te Pul>a. V Gil-bertu, država Minnesota, je podlegel sušici 46 letni Anton KuSlan. Pokojni je bil is Iai pri Planini, v Gilbertu je zapustil ženo in Treba bi I ga bio vzeit.* vTo mislim todi sam. Toda...^ »Vem. Odvzeti otroka bi katastrofo tnmo še pospeslk). Toda v njenih rokah |a vetidarte ne moremo pustiti.*-»MtsMte, da je v nevarnosti?* »Nctrvocnoo, Kadar se ji zamegli ra-Miro, j9 nerazsodna. Takrat bi ga lahko ladi ubita* Hote sicer ne toda v biazno-Iti stori brhko marsikaj.« »Potem se mn zdi mogoča )e ena sama pot: odra je vati jI otroka polagoma.« »Pravilno. Lahko pa tud! to ne po. Potrebna bi bite velika previdnost. In pred VWM»: ne smete M nikoli pastir} z njim sante.« Po tem razgovora je poizkusi! dr. Frangez; Je zadnje, rfote) :e uplivari na Sido potom njenih prijateljic predvsem potom Danice. Obiskal jo ie sam in prosil, naj bi prtMa ea nekaj dni v HruSni-DO. >Te|ko se odtržem od do«»a.« je. delala, toda za SKIp in za vas storim vse.« Dr. Frangoi ja ndfialfoval da bo Sida sprejela Danico z veseljem, v resnici Je pa ostefe tudi od* aW ttkadrm in odsotpa.« sicer ne prevažal pri belem dnevu po mestu. — In kaj bodo z želez jem v livarni? je vprašal neverni Tomaž. — Kaj J Preli jejo ga! Zakaj bi ga ne kupili, če ie poceni, kot staro železo?! Pustimo poslovne pomenke . • Grobovi se odpira jo na več krajih. Koplje več delavcev k iih je najela pokopališka uprava. Eden kor>tie pr* velikem križu. — A'i kosri ne pobirate? ga vprašujem, ker jih piiš'a med zemljo. — Jin buno. — pravi ter koplje tako zdverovjno. da ne pride več nobena beseda 'z njegovin ust. Dva kopljeta blizu Blehveisovega spome-nka. Kakor da sta raziskovalca, kopljeta previdno in vsako koačico pobereta ter vržeta v pločevinasto krsto. Grobova sta zaščitena, ker sta nagrobnika označena z minijem Stari Franci uslužbenec pri po_ kopališki upravi, ima neznansko mnogo dela- — Nič več ne vem. — pravi in nekam se mu silno mudi, — ne vem, kaj mislijo. Vidite tukaj je bil Medvedov grob. Danes so že odstranili njegov spomenik in poleg še dva druga zaščitena Ne vem. kam jih bodo deli. Druga dva delavca nnkraj ziiu n^» Samo kosti bomo pobrali ijr nje. nakar b^»no zopet zasuli jamo- Škripci škripljejo- Lopate škrtajo v jamah. Ljudje hodijo od iame do jame, toda radovednosti je kmalu zadoščeno. Zato radi odhajajo vsi Kaj bi naj še iskali na pokopališču, odkoder bež' vse odkoder je zbežala estetika in odkodet odhajajo celo spomeniki in kosti?! Čedalje več iz" praznjenih grobnic zeva Nekatere so napolnjene s smetmi. Tu in tam so med smetmi še črni svileni traki z napisi, »...nad zvezdami!« »•. ewige Ruhe!« Bežimo! Bežimo pred tem »mirom«! Grobovi se odpirajo, grobnice zevajo kn vse govori nerazumljiv jezik, strašen jezik. Ali morda razumete kakšno besedico o napredku? Josip Kambac doma iz Semiča, v Beli Krajini. V Ameriki je *rvel 26 let, zapustil je ženo in sina. — Po dolgi in mučni bolezni je develandu umri 26 letni Janes Mohar tam so pa tudi pokopali 6S letno Marijo Stipik. — V bolndei v Clevelandu je urnrln 3 letna Barbara Prevoden. — V Evelethu je v visoki starosti umrla Helena Campa. Nedavno je prispel v Denver, država Colorado. ljubljanski Škof dr. CJregorij Rozman, ki so ga tamošnji Slovenci nav, dušeno sprejeli, škof je bil tudi v g-ostih pri indijanskem plemenu. Intimni koncert Ldubljana, 18. novembra. V Hubidovi pevski dvorani smo v petek sveče r poslušali intimni koncert, ki sta g-a priredila g. Cenek Seldbauer (čelo) ter g. Pavel šivic (klavir). G Oenek fteid-bauer nam je dobro poznan fee izza svojega sodelovanja pri ljubljanskih simfoničnih koncertih, iz domačih radio,prenoaov, pa tudi kot pevovodja Matičnega pevske, ga zbora, študiral je glasbo na praškem konservatariju, bil nato soločelist pri praškem radio.orkestru in je sedaj vodja Glasbene Matice v Ptuju. Tam ima dela čez glavo v šoli in izven šole. kot učitelj in kot pevovodja. Da ima še čas, posebno pa še voljo za Studiranje in prirejanje l«#fcnih koncertov, je dokaz njegovega idealizma, neumorne glasbene delavnosti in gorečega stremljenja po izpopolnitvi. Mladi, nadarjeni umetnik bi na vsak način smel priča, kovati, da bi bila vsaj mala koncertna dvorana, ki si jo je v svoji skromnosti izbral za svoj nastop, polna. žal. pričakovanje se ni izpolnilo. Kljub temu je g. šeldbauer, sicer nekoliko nervozno vendar odločno prijel za svoj instrument ter. na 6eAu progTama izvedel najtežjo, najkočljiveJBo točko vse. »Cemu si prišla?« jo je, vprašala skoraj neprijazno. »In Čemu se držiS tako čudno? Ah, cja, vem — rodi ti misli*, da sem plazna. Vsi mislite tako. Pa nisem. O, ne, ha-ha-ha , ,. Vi ste blazni. Vi vsi-ti, Danilo. Mary, Jasna, Matilda. Helena, oče ... Vsi. .. Jaz sem pa pametna. Edina. Ko bi le videli vse tako. kakor vidim jaz. V daljavo zrem in vse vidim. Tudi tisto, kar se dogaja v tujih hišah in krajih. Včasih je prav zabavna Moram se smejati. Kako nori so ljudje. Vsi no vrsti. Ena sama velika norišnica.« »Seveda je tako,« ji je pritrdila Danica. »O tebi pa nihče ne misli, da si blazna. Nasprotno.. .« »To samo tako praviš. Vsi pravite tako, mislite pa vendarle. Jaz vem vse. Sinoč; sem se pogovarjala z Prvinom. Tudi on misli, da se mi meša. »S kom si govorila?« jo je lačudeno vprašala prijateljica. »Saj sem ti dejala, z Ervinom. Skoraj vsak večer prihaja k meni S Habakukom prihaja Posadim ju v naslanjač in potem se pogovarjamo. Včasih le Dfav zabavno. Ko h\ vse vedela v°: TT1' nrf-lavedujeta.« i »Kal ti pripovedujeta?* »C, tega ti pa ne novem. Ne smem. To so skrivnosti.« ga večen Bachovo »Suito« v C duru za čelo_soio sestojeco is predigre in petih starofraacoskih plesov v samoniklem kornponistovem stihi, ki se ločijo med seboj le t ozko po taktovih načinih in hitro, sti tempov. Ker je umetnik izvajal tudi to točko, kakor poznejše vse druge rasren Janačka, na pamet in je zavita skladba vse prej kot enostavna in tehnično lahka, bi ga lahko samo ena pozabljena nota zamogla vreči iz tira v katerega bi se le iztežka našel nazaj. V Bachu pa je pokazal vse svoje veliko resnično obvladovanje instrumenta, spretnost loka, vse komplicirane prijeme leve roke in ftiro. kostt toploto in okroglost tona. Nekam suho tolmačenje Bacha ni moglo publike globlje razgibati, dasi bi sam Bach nado-stoval kot dokaz, da je g. deklbauer na poti zrelega odličnega čehsta. Jako zanimiva, samosvoja je bila nam do sedaj nepoznana Pohadka »Pravljica Janačka« za čelo in klavir, v treh svojevrstno ritmično in melodično zasnovanih stavkih, ki zadajajo tako čellstu kakor pianistu mnogo brftklh, a hvaležnih nalog, komponist s svojo neugnano in nedzčrpano invencijo zanima od začetka do konca. Zelo zanimiv, fol k logistično barvan je D_mol »koncert« Francoza Eduarda Lalo, ki mu je bil vzornik vel*ki FTanok. Kaj. pada bi podani, mestoma blesteče pisan koncert napravil se močnejši vtis v spremijevanju orkestra. Koncert sta zaključila gga. šeloTbauer in SivAc a Sok ovo močno »Balado« in živahno, originalno »Sergnado«. G. šivic je tekočuten, visoko inteligenten in odličen spremljevalec ki se je do potankosti priredil solistu ter mu prijateljski zvesto stal pri vsak noti ob strani. Maloštevilna, a hvaležna publika je oba izvajalca odlikovala z natoplej-Sim priznanjem. —č. Ljubljanske sanacije LJubljana, 18. novembra Včasih reguliramo Ljubljano, zdaj jo pa sani ramo. Ne smete misliti, da mečemo sanacije in regulacije v en koš. Slovenskega Izraza za sanacije sicer v Ljubljani ne poznamo, ker imamo vsi klasično izobrazbo, ravedamo se pa. da je v dei*li danaki marsikaj. .. Treba je torej zdravnikov. Najboljše zdravilo t4 bilo, kakor vse kaie, denar, toda če denarja ni, pač pa na vagone dolgov, tedaj je sanacija potrebnejSa od denarja. Če n. pr. oboli pes, mu lahko pomaga živinozdravnik ter ga »sanira«, bolj komplicirana stvar je pa, če oboli tramvaj ali celo hranilnica. Tedaj nam ne morejo pomagati vsi najslavnejši živinozdravntki tega sveta, zlasti, če napade ljubljanski tramvaj jetika. Zdaj torej, ko ne reguliramo in ne saniramo Ljubljanice, je povsem prav, da saniramo tramvaj. Toda ne le prav, temvež zelo nujno- Takoj je treba nekaj storiti. Mi pa seveda nismo kapacitete za takšne sanacije m moramo ponižno priznati, da gredo vse zasluge strokovnjakom in kompetentnim. Dovolj j«, da smo proslavljali rojstvo tramvaja v slavo in čast Ljubljane in graditeljev. Visoka pesem e našem napredku še »daj učinkuje in bi po naiem skromnem mnenju bi bilo bolje razpravljati o napredku kakor o sanacijah. Če smo bili doslej nepopisno zadovoljni s samim napredkom in smo se omamljali v sijaju napredujoče, velemestne L»jubl/ane, zakaj bi si grenili Sivbjenje zdaj z nekakšnimi sanacijami-In &e laik vsaj nekoliko proučuje izjave strokovnjakov, nimamo notenega povoda, dt bi si delali takšne skrbi. Govorili so sicer o dolgovih in da nad njimi visi Damoklejev meč konkursa, toda dolžnikov ni nikdar brez upnikov in za upniki baje tiči zajec ali osnova sanacije. Pri tem je treba rešiti sanjo enostavno vpraSenje, ki je povsem postranskega pomena, kdo je prav za prav upnik in če dolgovi navsezadnje niso glavnica. To vprašanje je pa menda tudi ie rešeno. Kolumbovo Jajce naših sanacij je vendar, da se dolgovi proglasa za glavnico in sanacija je opravljena. Samo po sebi se razume, da se glavnica prav tako lahko proglasi za dolgove, če že kaže. Upamo na, da to ni aktualno vsaj te dni. Lahko torej ugotavljamo, da se uspešno saniramo, odnosno kuriramo. Celo tramvaj je na poti okrevanja in mu bo menda idaj začela kri hUreJe krožiti po uvelih žilah ter da bo celo zbezljal- Tega pa seveda ne trdimo, da bi komu ne naložili neprijetnega dela. namreč pisanje >popravka«. Zdaj pač kaže zopet obrniti Jadra po vetru; če »Pa veš, da je Edvin umrl?« »Umri? Ha-ha-ha... Kako umrl? Kaj se to pravi? Da, tudi meni so rekli, da je umrl. Položili so ca celo na oder. pa ni bilo res. Bila je le komedija, da bi me prestrašili. Dejali so ml. da sem ga jaz umorila, in ko je potem prišel sem ga odkrito vprašala. Zasmejal se je. Ne, on ve, da ni res...« Cez nekaj časa je pa govorila popolnoma pametno, »Vidiš.t je dejala, »vedno si mi zatrjevala, da se nisi poročila iz ljubezni in da te na moža ne veže nobena globlja vez, pa živita kljub temu lepo in srečno. Saj nisi tako slaba, kakor govoriš.« »Psi. ki lajajo, navadno ne grizejo,« se je zasmejala Danica. »Teorija je eno. praksa drugo Morda je življenje tem-lepše. čimmanj o njem razm'šljamo.«- »Da da.« je pritrdila Sida, »jaz sem preveč razmišljala, preveč analizirala In secirala. Ni bilo prav.« »Potem nehaj.« ie svetovala prijateljica, vsa srečna, da govori zopet razum« no. »Pozabi na vse in živi!« »Živi. živi. č« moreš Med temi norci? Tebi ne pripovedujejo neprenehoma no» rosti, kakor jih meni.« »Kdo ti jih pripovedujeJ •Vsi saj sem ti že de$ala * Tako so ie v vtem govorjenju m početju menjavali časi popolne vedrine Si-dinega razuma s časi zamaglenosti ter popolne duhovne odsotnosti V tistih dneh se je pričela ogibati ljudi tn je včasih pozabljala tudi ca otroka, kakor Bojevita krava Šmartno pri Litiji, 16.. novembra. Neki posestnik iz Ščita t majhnega na selja v šumrski okolici, je kupil nedavno na aejmju mlado krar/o 2ivin.ee 3e je zdelo kmetu na sejmu krotko, ko pa je prignal kravico domov, je takoj pokazala vročo kri. Na domuSem dvori&eu je zbezdjaia nabodla kmeta na roge in ga je tred&L la v velikem loku. da je priletel prav v sredo gnojnice. Za gospodarjem se je spoza,bila tudi nad drugimi domačimi, navalila pa je tudi na sosede, da »o morali iskati pomoči celo pri zdravniku. V Četrtek pa jo je bojevita krava gospodarju spet pošteno zagodla. Po poti. ki pelje iz š£itaf je slu goepa Ana Bučar, posestnica. ki je nesla svojim znancem v Litijo košaro jabolk. Ko jo je krava zagledala ki se je paala ob poti, je dvignila rep in navalila na nič hudega akitečo Bučarjevo. Krava je zadela gospodinjo v život, treSćfla jo je po tletu nato pa jo je zabodla z rogom v glavo tn ji je prizadejala težko poškodbo. sledica je bila straSna. Z rogom ji je odtrgala desno lice, posnela ji je kožo od oči pa do ust. Prodrla ji je tudi meso prav do kosti- Na krik smrtno prestrašena Bučiirjeve so prihiteli domačit ki so pregnali besnečo žival, Bučarjeva je odSla z takoj v Litijo t zdravniku dr. Orlu, ki ji je nudil pomoč. Treba pa ji bo Se večkrat zdravniške po-moM in precej časa, da se bo rana race. da ga sploh ni. Sedela je v svoji sobi in se ukvarjala z najrazličnejšimi nesmiselnimi posli, ali pa je topo zrla predse in se pogovarjala sama s seboj Potem se je napotila ven in se potikala po gozdovih. Hodila je ob bregovih Jasnice. se spuščala po strmih stezah k strugi ter bredla in brodila po vodi kakor da nekaj išče NajčeSče je pa stala, odnosno sedela na robu skal nad jezom ;n nemo strmela v penečo se, globino. Za ljudi- ki so jo srečali ali hodil, mimo ne. se navadno ni brigala. Zgodilo pa se je tudi, da je v strahu pred srečanji pobegnila 9 poti u gozd Bežala je po goščavi in strminah, da se je vsa raztrgala ;n razpras- ! kala Zn svoio zunaniost se sploh nf brigala Doma so jy puščali, da je delala kar je hotela samo kadar je vzela v naroča' o-troka. so jo nadzirali Oče ki ie imel tiste dni čez glavo posla s tovarno in lesno trgovino, se za njo ni veliko brigal. Le včasih se je ustavil in se nemo zastr-mel za njo Ob tem ie čutit v sebi nekaj neprijetnega in nerodnega, toda v bistvo teh občutij ae ni poglobil Ni se zavedal, ali se* pa n\ hotel zavedati, da Je usoda njegovega edinega otroka v neki neposredni zvezi z n egovo krvjo in niegnvim Življenjem B:l ie preveč omelen na svoja lastna ugodja tn osebna zammania da b» bil mogel stopiti iz sebe v tuje življenjske kroge pa naj bi bili to tud, življenjski krog* njemu naibližlin Kakor ie hodil tuje mimo usode svoje žene. tako je hodil tudi mimo tragedije svoje hčere | Iz Marlt^i"^ — Prisrfno H«ro t jHrdali*rn V flObotm je doživelo manioorako Hainodino gledaliRe dogodek, ki bo o*»tal pač vsem v Mjiepiecn sporncfemi. Od gleda-h'*ftn se je noskmri'ha pri-ljubljena in odli&vi k«raikjletme i-trraKIca cm. Stefa Dracrutinoviceva. AtiiridoseMet je z zn-vidUj i vim/i uspehi nastopata ne deisikah, ki porneinjajo svet, Atinideeot ]-e«t plerm*n.ite .kako tudi ne. je bile alav-Jjenka nriljubljfna kakor malokdo PrH slavnostno nredstavo >Vinairje v kozami« so se Arala tbo" Mami huka j*nje^»« gvlodaili-šloeea ftr»«r!«T>Me Ko je po i« vrla ma odru Di^u-rlrvovieeva, ie i« loi padalo rwnk> cvetje. V d/vorani oglušujoč aplavz, ki sr kar ni mogej poleči. K Vlavljemk.i je peislo-p*l upra-v**1«: '_rl**d afWftfcn Ju^rosJavrip. N«Ki^o polm.i Th-Tr^bi hram «e je tud binmo oddo.i*'l «avnn tnir!3co pri^ublje»m" umrfnr.'. k; odhai« p*1 40 >e*n«m 0evMfceei 9&t&9vmmj* w wth «hižemi pokoj- Vidino trimiena io. da oprtane K) maT:lborekeffn.u ^ledeW0a Bveall 5p i v naprej irt ne j e ži'vfj^nrje MroFe rfiibila <^na mma. SleiHhl !• trpTlzjrvpitev vepeViiorre -»-Vihrr v kozftireu«. v kateri jo *Tawl i^nAcn t^i-Mf;wtik Vaftnr 1^ mfioijnikrat prej. — AH je to socijalno? Te doi >e bifei gospodar potom sodnega organe p*«tavil na cesto Beeelmiee Joie^o Selln>ko»wo ki |c nvjti dveh maKh otroJk. Z veetu pooiitvoin in oiffofiičema je kar v Smetanovi ulloi pre-ncčUa- l>rugo jtifcro pe je SeJLn£kov» ila prosi* pomofti mestno obeino, kjer pa go-apodje niso botaU o prošnji n&aaair srilUuti. raairvs ec so jo i ob^ubio poslali zopet na udi-oo, Ubog« rev« je skoraj obupala. V zadnjem hipu se je spouvniia, de bo vaaj poH mostom vaena pred dežjetm in morebilinim anacjom- Hočefl noče© je ^olinStova flpTavi-la %*se pohištvo pod 11 nt a vn letava nove eJo^enske operete -Majda'. DeJo je po Knaflrioevi ve-! aeJoigri >Kmen'ki teaf>r« priredil nnani režiser g. Ferdo D p lak. ki opereto tudi režira. Temperamein-tno glasbo ji je napiea.l profesor nrva^-i'bonske >Glasi>ene M»jtice< 2. Mari-i-ajA Koefcno. ki ho onereto tudi 1 rururaj. — Odbor Touring.kiiiii 1. Ny včerajanji seji se je Jugoslo^-enaki Touring-klujb podružnica Maribor, konatitun*! ai«d«oe: Predsednik: Josip T. Looa, ra\-n»tfjj Tuj. akoprometne zveze (Putnika) Maribor, Prvi poc^ic-edaednik: pr«rf. Mirko Setsrik. drugI podpredsednik F*r>cn>o Perric, upna»u-nik Marlhorekih mestnik podjetij, prvi tajBiik dr. Milko Daneu. drugi tajnik Alekaander Pfeifer, prvi blagajnik Alfred Kralj, drugi blagajnik Branko Baltnaueir. Naćelnlki aekei): 1. Občni turieem: Ude Kasper išet urednik), 2. Autornobnizem Ini Peter Ker*e, 3. MotoWrikU«em: FVa njo Jaki. JMJfcJ tajnik, 4. Sport pa vodi: »kanu. knjaki prof. Pero O^tn*, 5- oata le športno p-moge: E\-gen B.-nprant 6. Foto. In propaganda sekcija: r3rago Se. I niča. MARU SK^VA* f$ M roman itda Omanova Štev. 262 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek, 18. novembra 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Iz državne složne. V višjo skupino je pomaknjena sestra pomočnica pri Zdravstvenem domu v Mariboru Slava BezLaj StefaoCič; premedćeD je upravno pisaj-niSki ura<±nik Fran F*erwire od are-akftgra naoelstva v Gornjem gradu k are_ skemu načelstvu v Šmarju pri Jelšah- — Iz banovi neke služb*. Za banov inake. ga uradniškega pripravnika pri komisijo za agrarne operacije v Ljubljani je imeno. •ran Laž. Joža Malerič. Premeščena sta po služben-; potrebi banovinski kmetijski svetnik in*. Vinko S;idar za sreskega kmetijskega referenta k areskerau načelstvu v Kočevju ko benoviinski višji kmetijski prist.m* inž. Boris Wenko od banske uprave zi sreskega kmetijskega referenta pri sreskemu načelstvu v Goru jem gradu. Služba je prestala banovinskemu urad_ niskemu pripravniku, vršilcu doJžnosti sreskeg-a kmetijskega referenta v Ko- O-skarju Kopitarju. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telef. 2780 Zopet nova burka pri kateri se bo zabavala vsa Ljubljana! Fritz Scb.ul/, F. Bressart Rasie Barsony, Tibor Halmay v veseli glasbeni komediji. ANIMATOR Dopolnilo najnovejši zvočni tednik. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri 200 Din v gotovini in še dvoje tolažilnih nagrad tistemu, ki pove najboljši filmu prikladni slovenski izraz za besedo ^Animator« Pogoje za podelitev pove uprava kina! — Priprave naših plavač p v za olimpi. jado. JugosJovenski plavalni savez je na eni svoji zadnji sejd sklenil načelno poslati na olimpijado v Berlin vvaterpoolo reprezentanco in štafeto plavacev na 4 krat 200 m prosto. Naša delegacija bo štela okrog 15 članov. Za štafeto prihaja v po_ fstev med dragimi ČAun ljubljanske Ilirije I>rasko Vilfan, ki študira zdaj na Dunaju. — 1050 letnica smrti sv. Metoda. V Zagrebu bodo od 21. do 25. L m. velike «rveeanosti povodom 1050 letnice smrti sv. Metoda. Prometno mđjnistrstvo je dovolilo udeležencem polovično voanino. Vozna olajšava veJja za tja od 16. do 24. t. m-za naspj pa od 24. do 30. — Ix »Službenega li«ta«. Službeni Ust kr- bo-nske '.apn-ave eSrarvske banovine *t-92 z dne 16. t. m. objavlja uredbo o izrednem odpisu sorazmernega dela zaradi plaći Li se nedospelega davčnge dolga ob koncu leta 1932. razveljavi jen je odločbe o ustanovitvi šole za telesno vzgojo, iz pre. mednbe ta dopolnitve v pravilniku aa iz-vnsev.inje določb iz oddelka B. »pogodbe in na.ba.ve-t zakona o državnem ničvmo_ vodstvu, odločbo k pravilniku o določanju in vračanju varščin, plačevanje obveznosti proti Mad&urski, zvi&inje postavk za blago iz tar. št. 33 točke 3 uvozne tarife, zdravljenje uradnikov v smislu pravilnika o cepljenju zoper steklino, objavo o tele. fonjakem prometu in razne objave iz Sluz, beni h Novin. — Blainikova >Velika pratika< za l. 19M je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni Blaznika nasl. Ljubljana, Breg 10. io t vseh »ečjib trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike * Poklon Modrih«. — Varovanje pravic, pridobljenih iz rudarskega zavarovanja v inozemstvu^ Rudarji, ki so se zadmje čase vrnili Lz Nizozemske, Belg'je, Francije is Neancdje, s« opozarjajo, da »i vami jej o pravica, pridobljene ia pokojninskesa aavarovanja v teta državah, s plačilom primaLnine ali pa pro* ©tovoljnih prispevkov, kakor je to pač prenipisarao t posamesnSi driavah. Zato ivaj pntoadeti naprosijo nvdianako tavaro-vaitoico, pri kateri so h in" nazadnje včlanjeni, za pojfc&nitk). koliko in do kdaj morajo ploča&i n« ten pristojbinah. Pri plačil ib bo posredovala Glavna bratova k a »kla-dinica v Ljubljani, ki Ji pa bo v to avviho predi ož itd odlok zavarovalnice, s katerim je btto plačilo prinnalnkie Itd dovoljeno. Iz piearne Glavne bratovake »kUwT tttc$, — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi tudi v Ljubljani posebne tečaje, ki naj olajšajo kandidatom pripravo za polaganje mojstrske^** ispita. Obisk te. čaj* bo brezplačen. Predaval ho zbornična tajnik dr. Josip Pretnar- Prvi tečaj se prične meseca decembra ter se bo vršil v večernih urah. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 36. novembra t. 1. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani s posebno dopisnico in točnim naslovom, da jah bo mogel zavod obvestiti o pričetku in učnih prostorih tečaja, «m Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bilo v dravski banovini svinjska kuga. na 184 dvorcih, svinjska rdečica na 61. kuga če-bedne zalege na 5, perutninska kolera na 16, šuštavec na 3 ki steklina na 1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, deževno vreme. Včeraij je deževalo v Ljubljani. Mariboru in Skopi ju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Skopi ju 12, v Beogradu H, v Maritoru in Zagrebu 9, v Lhibljanl 8.6, v Rogaški Slatini &. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.3, temperatura je znašala 6.2. — Ogenj v Vevčah. V goboto ponoči »e je nenadoma pokaaal rdeči petelin na kozolcu ge«tilai*arja g. Kuharja. Kozolev, ki atcdl na vrta prav blizu biae. je h maho-m* vem v plernfinth- K «reei 90 požar ljud-j* takoj opaziU. Tudi v gostile i je hilc ie nekaj gcatov, kri a© se nemudoma dvignil: in odhiteli na Pomoč Na nevarnost je je Is opozarjati tovarniška sirena, a v zvo-nfks fcrue oerkfs ▼ TVjbJu je Mlo plat zvona, vendar gasilcem, ki t*> m *e pn- yia VHj»|i ni bLlo treba stopiti v akcijo. Openj so medtem pogasili domači, Škcnlu ni velika. Kako je požar nastal, se ni Ugotovljeno. _ Samomor glovenca v Za-refau. N«» G-rmoSčici pri Zagrebu ao našli v soboto obes enega moškega in Policija ni mog** takoj uotovitl kdo je samomorilec, včeraj dopoHJme «0 pa dognali, da je obese-nec Jakob Poglaj iz Velike Loke, star «53 iet. vdovec brez otrok, po poklicu brezposelni špeditera k i delavec. Zadnje čase je prebival v Zagrebu. V*e Kaže da je še] v smrt zaradi bede. Zapustil je tri pošlo vil na pisma, eno naslovljeno na Alojzijo Cajhen iz Dev. Marije v Polju pri Ljubljani. — Utopljenec v Savi- Sava je naplavila pri Zagrebu truplo neznanega utopljenca, v katerem so spoznali mizarskega pomočnika Antona Zeliča iz Loke pri Zidanem mostu. Mož je večkrat pravil, da se je naveličal življenja In da bo napravil konec težkim razmeram, v katerih je živel zadnje čase, ko je bil brez dela. 29. oktobra je odšel z doma in potema ni bilo 'eč duha ne sluha o njem. Vse kaže. da je obupal nad življenjem in skočil v Savo Pokopali so ga v Zagrebu. Iz Ljubljane —Ij Da bi loto- Še delali t Ljubljau'ci. ni mnogo upanja. Ko so pred dobrim tednom delali nekaj dni v manjšem obsegu, so delavci priči;kovali, da bodo kmalu zopet zaposleni vsi. Toda vode se niso mogli zapreti. Dokler np bodo mogli postaviti zapornice, sploh ni upanja, da bi še delali letos v strugi. Doslej je bila voda povsem odprta v Gruberjevem prekopu in se je naglo odtekala, vendar še ni upadla dovolj, da bi ne segala več čez stebre za zapornico na špici. Zdaj se vreme zopet kuja in se nabrž ne bo tako kmalu popravilo. Letošnjo jesen ie bilo sploh malo dežja v primeri z značilnim jesenskim vremenom, kakršno je navadno v Ljubljani. Zaradi dežja je voda že včeraj zelo narasla ter groze celo poplave na Barju. —lj Ali je to prava vzgoja? Te dni zopet hodijo učenke neke šole po trgovinah in nabirajo za tombolo, će se tudi upošteva dobrodelni namen in če smo tudi trgovci že vajeni takih prosilcev, vendar se mi ne zdi v redut da pošiljajo mlado, letne deklice ta kore koč prosjačit po trgovinah. To je slaba vzgoja. Trgovci itak veliko žrtvujejo z.\ razna društva potreb, na in nepotrebna. Ne gre za skromne prispevke, ki jih takim prosilkam dajo, pač pa to moledovanje nikakor ne vpliva na mladino vzgojno. Ravnotako naj se mla. dine ne pošilja na ulice pri takozvanih cvetličnih dnevih- Pa če bi že vladal tu kak red, ali zgodi se da iz ene šole pride po 6. 7, 8 ali več prosilk. Ce se že ne more opraviti brez tegat naj se vsaj predpiše in uredi to tako. da bo vsak razred imel svoj rajon in ne kakor sedaj ds obleta io otroci vse mesto. Besedo ima šolsko nadzorstvo. feff Zvočni kino Ideal ^ PREMIJER NI KINO danes ob 4. 7. in 9% uri nepreklicno zadnjikrat slavni francoski film Brez družine" Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. —lj Samo ob rimskem zidu delajo mestni delavci, dočim je že v splošnem konec sezone za večja dela. ki jih opravljajo megtna podjetja. Pri urejevanju okolice rimskega zidu je zaposlenih samo nekaj delavcev in če jih ne bo več, delo 3e ne bo tatko kmalu končano. Sprevidimo pa že zdaj, da bo rimski zid Izredno mnogo pridobil z novim parkom ter da bo postal v resnici privlačna zgodovinska zaaamenitost. Na znotranji strani, kjer je zasut, je še dobro ohranjen, mnogo bolj kakor ob cesti. Ko bodo dela končana, bomo zid lahko razkazovali tujcem, ne da bi se nam ga bUo treba sramovati kakor dog^ej • Srajce modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce ter razno jagru-vo perilo, si nabavite res zadovoljivo pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari tr? 8 —lj Konec rt Ljubljanskega k« mirnega kvarteta se ni vrfiil v nedeljo, kakor je bilo poinotoma javljeno v včerajšnjih dnevnikih, temveč se bo vršil danes ob 20. uri v FilhttrmoničAi dvorani, nakar opozarjamo vse ljubitelje komorne glasbe. Člani kvartete: Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Sustersič Vinko in MUller Gustav so nam porok za izredni umetniški užitek, ki se nim nudi ta večer. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so na razpolago čez dan v knjigarni Glasbene Ma4ice od pol 30. ure dalje pa pred koncertno dvorano. KAVA — MOTOH, dnevno sveže praiena, Ljubljana, Vodnikov trg 5 Kj— Nocoj ob 20» uri ved na koncert '^juibljamsJjcega komornega kvarteta, ki se vrtM v FilharmonJčni Avonani. štirje mladi umetniki: Pfeifer Laom, Stanič Franjo. Sušteršič Vinko in Miiller G-usbav nam aa igrajo tri godalne kvartete sklaudatf ijev: Stamioa, sen u bor ta, in čajkovakega Večer bo prvo vnetna umetaička prireditev. Vstopnice so v predprodajl v tanj i-gami Glasbene Matice in od Vt8. ure dalje pred dvorano PHbarmonične družbe. —lj F ranki ran je pisem v krajevnem okolišu ljubljanskih pott. Direkcija poate kljjučitvijo celih ali delnih okoliških občin k mestni občini ljuoljenaki spadajo sedaj vse pošte a a področju kraja Ljubljane v krajevni okolic, ne gilede na to, kako ne ona alt dmga pošta imenuje. Zato velja za piraia, ki eo predana pri kaki posti na ozemlju mestne občin« kateri kraj spada istočasno pod okoliš pošte, ki ima svoj sedež na ozemlju občine ljubljanske, kra jevna poatna pristojbina, to je \ dinar »a pteima *io 20 gramov teže. Na ozemlju mestne občine ljubljanske je točasno 10 poat in sicer UuUljansJun (Ljubljana 1, 2, 1 o, 4, o, 6, 7 10 8; ter poste Moste iti Vič Do končne ureditve področnega in doatav-naga okoliš« teh post znaša torej pristojbina za pisma do 20 gr. tele v krajevnem iu mencebojnein prometu 9 strankami v področju teb 10 počt 1 dinarf će etanuje naslovnik istočasno ludi na ozeanlju občine Ljubljana. Za kraje, ki spadajo pod pošto Dolenja Hrušica ali Jezico, a ®o na ozemlju ljubljanske občine, ue volja krajevna tarifa, ker sta imenovani posti ii ven Ljubljane. —lj Se nekaj dni in slavna Mar lene Dietrieb. bo ua*^]>;la v velefilmu »Karneval v dpaniju po znanem romanu »2en<> in moiiceljc pierra Louyea. Film je po}u fine godbe in to predvsem prastarUn $po minskih motivov m po zuaeiein gla&bcnein komadu Rimskega — Korsakova Capricv Espagnol. Delo nam pokaže izvrstne posnetke in dovršeno i*?ro. Vsebinsko je film tak. da tanko troftmo, da bo zanim-i vse in vsakega. Pokaže nam dinažetstm.. vročekrvno ženo, ki se ji ni mogel upreti noben moški KINO UNION Telefon 22-31 Danes ob ib.. 19.15 in 21.15 P red prodaja od 11 do 12.30 Naš ogromni uspeh CIGAN BARON Igrajo: Adolf Wohlbriirk, Hansi Kus-teck, Fritz Kamper*. Predigra: Foxov zadnrii tednik s prizori iz Abesinije, neguševega življenja in sto zanimivosti. —lj Božanska Dor0thea VVieck nastopi v petek v filmu ^Uspavanka- španska romanca. Fiim bo na proruo isrro In skoro ves čas prevladovalo Solinik je v d*rutg>ejm Polčasu izključid dva igralca Olimpa in sicer Leska v 20., Čaitra pa v 40. minutu Sodil je a. Veble objek tivno- Ob istem času je bila na igrišč ii pri >SkaLni kletic prijateljska tekma me I IS^K Mariborom in celjskimi A*jetLk Atletiki so armada I i e 4 : 8 (S : 2). Tek ma je bila vseskozi živahna, zanimiva In izenaesma, G«astje so bili boJjfil v 9tarti Atletiki pa odločnejši pred golom. So4Bfl ie v 24. mimuti prvaka po}ća*a i>klju^ U desno krilo Maribora, nakar so moraii ffCfžtje, ki niso na.stoplli v kompletni postavi igrati do krmca z 10 motim. So**' je g. Reimpre<'ht ležerno m jo sfluner1*'-dai več napak. Nadaljevanje občnega zbora Glasbene sole v Kranju t- tlaju« 18 L m. ob 30. uri zvečer v gimnazij: v pritličju s edino točko dnevnega reda: volitve fen aonbttnf ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES samo ob 4h EMIL JANNINGS T svoji najboljši in največji Kreaciji STARI IN MLADI KRALJ Kil i ii, ki velja kot največji film sodobnosti. NajnovejjSi žurnal in filmska report&ia Iz Abealnij«*. PRtMILKM KINO nekoliko ceneje. Ker ni postavil vieoke cene, je bitro 0>>bM kupta. Ob dobri kapljici so spnsaii kupno pogodbo, na katero se je prodajalec podpisal kol Prane Fiinži^er. Zahteva] ie, da mu de kupec denw 'ukoj, a ta je rekel, d« ga bo dal ob prepisu v davkari'ji. Uregorio je iaprevidel. la ee je ukanil in da ie najbolje, če odide prej, preden «e vrne pravi lastrvik ti leva iz ljubljene, kamor hod v*ak dan v službo. Tedaj je pa stopil v gostilno pravi zastopnik Kranjskih deielnrih elektrv.jrn. kateremu je nekdo odpeljal kolo. Kot tujec se mu je zasdei tiregorin -umi ji v in f>o-vprašal ga :e. kako «e piše in kod je doma. Gregorijn pa je hotel kar prezreti m odtti mimo njej* ve«, toda iokaaacit ga >e po-tegniij na*aj. Ker pe je prižed ta eumljflvo brskati po žepu. mu je nastavil ^mokres in dtii : »•'d-.rati orožnike. Prušli so orožnikn, ga ukleoiii in odvedfti i ki orožuišJei» postajo. Prineslo se je zasliševanje in po dolgem obotavljali ju je prizjial, da je Jakob Ciregoriri kn da je zagresiJ več nepraviilmoeti. k nieo v skladu z zakonom. Zato so aa odvedli v v:fenjegorake sodne zw-l>>re. Vse mesto se je oddahnilo, ko je ave-clelo, da se je rešilo nemarnega obiskovalca. Ljubljanski harmonikarji v Kranju Pod vodstvom prof. Rančigaja so priredili včeraj v Kranju dva koncerta Kranj. 17. novembra Po skoro dveletnem trdem in vztrajnem dolu je orkester malih ljubi lanskih harmonikarjev, ki Šte o 20 fantkov in deklic na stopil leto> pod vodstvom prof. Rančigaja. velikega ljubitelja mladine, v javnosti. Priredil je turnejo po Savin>ki dolini, kjer je bil svečano in prijateljsko sprejet pod slavoloki in gostoljubno pogoSSen. Tpral je Ljubljani v Unionu. kjer Je vžgal navdušenje občinstva do vrhunca, nastopil je v ljubljanskem radiu, danes je koncertiral v Kranju in StrazišČu, povsod z največjim uspehom, na programu pa ima ta mesec še štiri nastope Dne 27. t. m. igra za radio Zagreb—Beograd. Sodeloval bo tudi na novinarskem koncert-u 1. dec. v UahlJanL Ta kratek register nastopov dovolj priča o veliki priljubljenosti ljubljanskih harmonikarjev, ki si osvoje srca vseh kamor pridejo. — Glede igrania samega je treba pripomniti, da se malčki nauče komade strogo ]*> notah in šele potem na parne*. Harmonike, čeprav dlatcnične, so izdelane po vzorcu hroinatičnih, da lahko igrajo tudi težje komade. Igra se orkestralno v 5 oziroma 6 partijah. Ta ljubki mladinski harmonikarski orkester je danes dop. ob 11. v sokolski dvoraui pod vodstvom prof. Rančigaja, ki vedno vedrega in razigranega obraza, kot njegova harmonika, živi in doživlja s temi svojimi malčki, nastopil v okviru Pomladka Rdečega križa na gimnaziji, s sodelovanjem mladinskega zbora Glasbene šole (cca 00 deklic in fantkov) in pokazal svojo umetnost. Male igrače je predstavil občinstvu g. Mirko .le-lačin operni pevec oblečen v narodno noso. Potem pa so se raztegnili mehovi in mali L:uWjančani so zaigrali >voj pester program, sestoječ iz samih melodijoznih narodnih pesmi, da je bilo veselje. Večino zaigranih pesmi je spremljal s peLJem mladinski pevski zbor iz Kranja, katerega je za to priliko naučil tukajšnji vodia Glasbene šole g. Fakin. Publika je bila nad igranjem harmonikarjev vzhičena in ni sadila s ploskanjem. Nekatere točke so posebno vžgale in so morale biti ponovljene. Med koncertom je g. Mirko J^lačin, ki je naj>o-i edoval program, prav občuteno zapel dve petni: »Gor čez izaro< in "Rože je na vrtu plela-, — Posebej je treba omeniti tudi solo nas*ope kletnega Francija, MilanČka Kfl Pavleta, ki šo vsi prav virtuozno zaigrali. —-Ko je Lil program končan, se občinstvo kar ni hotelo ružiti, lako je bilo navdušeno nad malimi harmonika rji. — Občinstvu, harmonikarjem, pevcem in prof. Rančigaju se Je zahvalil gimn. ravnatelj g. dr. Dolar, ki je pozval navzoče, naj se udeleže občnega zbora Glasbene šole, ki bo danes zvečer, na katerem se bo izvolil bodoči odl>or. Povedal je. da so finance Glasbene šole sanirane in zato bo v Lodočnosti delo tem lažje, kulturna naloga kranjskega občinstva pa je, da to vzvišeno institucijo, Glasbeno Matico podpira. — Na kranjskem koncertu se je občinstva zbralo precej, toda manjkali so oni. katerih dolžnost bi bila. da se koncerta udeleže. Na naslov odsotnega občinstva so adresirane naslednje vrstice. Bogati trgovski Kranj, ki mu je samo za dobiček, pač ne zna ceniti nobene duševne vrednote. Dočim se na eni sirani požrtvovalni kulturni delavci trudijo na vse kriplje. da tudi provinci dajo nekoliko prilike udeleževati se kulturnih prireditev kot glasbenih nastopov, iger. predavanj, vidimo na drugi strani samo prezir, nerazumevanje in puhioglavost pri ljudeh, ki so potrebni kakršnekoli izobrazbe bolj kot suha zemlja dežja. Za Beograd, za Rumunijo, aa Gradec so bili slovenski harmonikarji sensacija, sprejeti kot kak svetoven pevec, za Kranj so pa bjU premalo. To izpričevalo nerazumevanja vsake kulture si je danes Kranj zapisal v svoj« anale. Popoldne ol> 4 so ljubljanski harmonikarji ponovili koncert v Soko^kem dcanu v Stnaiišcu, torej v navadni k me Lako—de kivski vasi Dvorana, ki za podeželske nar-mere n»i ravno majhna, je bila nabito poi na, do zap v straeiseu mnogo bolj priert-eci, uaneh morairtm kot nmteri-jaJeu pa tudi večja, ta se po u«u»t4>pai mladina vsa razigrana peJa ta igrala p* dvorani do odhoda na vlak. O. prof. Kanci gaju cesti tac md k ujt^ ve.run vedikemu aspetku. Hvaležni sooo uri iz aroa. ker je privedied k nam har- monikarje Ln nam priprajviil par prijetnih, zabavnih uric. telimo le, da se mu bo sedaj, ko je lt*i probk., posrečilo isvesui nje gorve kape nacrte. PriCak ujamo. da. nam \ Kranju ponovno — morda na sPouiisjd -s svojo druiunKk) — zopet obJAoe. Do t* daj pa velik-- uspena Javnosti pa naj ae i^luuiiv... de. ae bo okviru CJa«bene šole tudi v Kcamju osUl-novtli haruii»nikaraki orkestetr, na kar star' š»- :>•■ danes onuzarjainoi ker se bo oJ>n* vinn otrokom nudiaa lepa priHka. Ciganova smrt pred občinskim odborom ško£ja u^oka, ^ noveantUru Včeraj ob 18. je imed obcio«ki odbor sejo in je takoj po prečitanju z&poftnika preše! na policijake zadeve. SP-roien je bkl predlog, naj bi bil ta dei seje tajen, toda obcinaki odbor na pristal na to, cca, da nima javnoerti kaj prikrivati. Vrneta so bil« na znanje poročila pristojnih objjasrti, poi i* eij*kega odeeka, rzjava stražnika, ki vsak iz svojega vidika opasuje dogodek tako, de se poToćiiLa nikakor ne strinjaj0, marveč si v po^arasenih tocksJh naTsvnost naarpjir-tujejo. Tako obomaki odbor, kakor tudi po" Uoijaki odsek slovesno izjavil jata, da najstrožje obsojata dogodek, ki je fenol ** po" bledico ciganovo bimrt m ga v tam naa> ran ju sotovo dajnsa ni človeka, v v** Skofji Loki, ki bi mdaaU drnsače. EHočloako in podlo pa bi aato bfto deteti is tiega zaključke, ki nioo s stvarjo v prav nobeu»i zvezi in kažejo aaono na deorka^osko miselnost ljudi, ki bi nadi v kalnem rilbarilć Ker bo podrobnosti Bajnhsrdove «m»r' i itak razisikatlo sodaftce, se ob*i«ns*i odlbor « tem vprafiaiijc«m neposredno nI več bavii, maj-več ao bili storjeni 1« oklepi, ki naj v ložki varnositau eluibi vwp©et*vij)o normalno stanje. Po tolmačenju predpisov glede sprejetja v dcnnovinstvo ta reSttvl nekaterm prošenj je bila s.klenje>na sok)veocija B0OO THn veliko razstavo, kd bo pjnhodtije leto za v^e škofjeloško sodmo območje v Skofji Loki Ra'zstavs je zamišijsna v najilrftem obse tu. Ob tej prllki bo Mtas twTt posebna brmflora Prijatelj tnfe lastnine Višnja gora. 17. iiovenima Nedavno se je poarefilo vienjegorskrm oroiaiiiconi pnijet; nevarnega Pustolovca -Ta-koba Grngorina Tu moi je v Višnji gori dobro anan. sat jo je večkrat runjnahsl sem; vendar pa nihče ni sjutil. de je *© oni zloglasni GregoriTi, kajti svojega pravega imena ni izdal, temveč je nastopa«! kot Janko Vidmar ali Franc Fin?.o m. Gradil je inž. Bloudek za Ilirijo. Za dokončno graditev ni bilo sredstev- Preskrbel iih je savez in prva etapa dograditve je bila /asigurana. Za povračilo teh sredstev je bil napravljen pose_ ben odplačilni načrt.« Zakaj naenkrat misel o opustitvi, ko je vendar bilo pri obeh tekmah toliko tisoč gledalcev — kje je ostai denar? •Otvoritev skakalnice jc navdušila, prva velika tekma k' vzbudila svetovno senzacijo. Presenetilo je vse. doma in v tujini, pri drugi pa so nastopile ovire, ki so privedle do znanih dogodkov na skupščini .1ZSS in pa savez do sklepe, da ne bo več prirejal tekem na tej skakalnici. Denarja ni ostalo nobenega, nasprotno, prva tekma, ki jo je priredila uprava smuškega doma v Planici, je -dala- nad 30.000 Din deficita, druga v priredbi saveza pa le ca 3000. in to kljub ognmni rekhimi v inozemstvu ;.n velikim neprilikam z železnico Za prireditev tekme v Planici je treba precej denarja, posebno še, ako jc treba obenem skakalnico popravljati- Lanska tekme je zahtevala za organizacijo, skakalnico, propagando, davek in tekmovalce okoli 110.000 Din Tudi tedaj, če je skakalnica pripravljena, je treba še vedno 70-000 Din vzeti v roke. da *e nekaj poštenega organizira.« Ali se ni morda misel glede opustitve Planice pojavila šele zaradi znanega nastopa norveškega smučarskega saveza? »Da je stališče prirediteljev v zadevi te skakalnice pravilno, jasno potrjuje današ_ nje stališče norveških oficielrrih krosjov, ki ki dovolj prozorna in razumljiva tudi nepoučenim- Prirediteljem pa so vse tc izjave skupščini švicarskega saveza, češ da je Prekop kralja Alberta Belgija je dobila nov prekop, kj nosi ime po kralju Albertu. Prekop je tel potreben zaradi tekmovanja med pristaniščema Rot-.terdaan in An*werpen v trgovina južno-vzhodne Belgije, Atoaško-Lotarinžke in severovzhodne Fmancije tja do Verd ima. Prekop kraija Aibetrta bo močna opora A«nt-werpna v borb: za promet na Masi. Ta reka teče s svojim pritokom Sambre aktom najbolj gosto naseljeno in industrijsko najbolj razvito ozemlje sveta. Da bi bilo mogoče doseči iz Severnega morja tudi Luttich in ifaasiricht, je Holandska že leta 1926 zgradila na levem bregu Mase Zuid WiiAlems-wsrt kanal Po ločitvi Belgije od Holandske ao agradSti Belgijci več prekopov, ki vežejo Wiilemswarteki prekop pod Maastrarhtom s fiekio, v kolikor gre prekop skozi Bekrijo. Pozneje je promet na Masi tako narastel, da je plulo skoa; Maastricht dnevno do 140 čolnov. Na Antverpen je odpadlo vsako lerto v prometu do 6,000.000 ton. Toda Številni mostovi pod Maastrirhtom in plitva voda so otežkočali promet. Tedaj je Holandska leta 1925 na svojem ozemlju zgradila Jul^nin prekop na desnem bre^u Moee med Mass-briohtom in Maasbrachtom. po katerem morejo voziti 2.000 tonske ladje do RoMerdama. Zato se je Belgija odV>čiila za zgraditev posebnog« prekopa ns belgijskih tleh tja Antverpen. Prekop vodi iz Mase pri Visi. Kopati so morali v žrvo skalo 160 m globok s in 10 m široko, v dolžino po poldrugi kilometer. Se večje težave so bilo s peščenimi griči pri Kacenhavemi, kjer so naleteli na moker, premikajoč f*e pesek. Ta del prekopa, dolg 3 km in gdobok 33 m, je .sijajno delo belgijskih inženjerjev. Tudi v firt rat etičnem pogledu bo igral niovi prekop važno vlogo Po njem lahko vozijo rvarniki do 1.350 ton. Rotterdam je oddaljen od Lutrticha 250 km, do Antverpna je p« samo 160 km. Mormoni in mnogo* ženstve Cerkev Jezusa Kristusa svetih zadaj j h dni (mormonov) je učila in prtukticirala svoje nauke blizu 50 let Mormonski apostoli so uokLi, da je mnogozeustvo tam, kjer se je gojilo samo iz nizkotnih telesnih nagibov, umčiLo tiste, ki so ga gojili. Cerkvena poročila kažejo, da sta mogla samo 2V« mormonskih mož prenašati to breme, ker je prinašalo a seboj vekko odgovornost. Ker .je bilo v Zedinjenjiii državah pravilo enožen-stvo, so seveda druge verske organizacije napovedale mormonom križarsko vojno. Kongres Zodinjeinlh diržav je moral izdati edikt proti prakticiranju uinogoženstva m ko je bil ta zakon proglašen ustavno po predsedniku mormonske cerkve leta 1890, je izdaj Wilfort VVoodruif maniiest, po katerem je vse člano mormonske cerkve pozival, naj opuste zakonske zveze, ki j:ih prepovedujejo ameriški zakona. Ko je ozemlje mormonov u lah naprosilo ameriško vlado, naj bi bilo sprejeto v Zvezo kot nadrejena država, je bilo določeno v tretjem Členu ustave: Absolutna strpnost v verskem prepričanju je zajamčena. Noben ameriški državljani ne bo nikoli oviran v svoji vero-izpovedi, toda mnogozenstvo ali ilmogomoštvo je za vedno prepovedano. Od tistega dne ni nobena cerkvene oblast v Ameriki potrdila rnnogoženstva ali ninogo-moštva in vsi. ki so še živeli v mnogoženst-v-u odnosno v nmogo moštvu, so bili iz cerkve izobčeni. Vsak predsednik mormonske cerkve je moral znova potrditi svoje stališče proti mnogoženstvu, ker vedno širijo vesti, da žive mormoni kljub prepovedi v mno-goženstvu. Zakonodajni zbor države U kateri vedi toliko ovir, kakor v proučevanju teh nenavadnih pojavov, ki se dajo zelo težko kontrolirati. Od ustanovitve angleškega društva za psihična proučavanja leta 1882 je pa ubrala parapsihologija pravo pet. Oprostila se je nekritične navlake, premalo utemeljenih domnev in zaključkov ter si zagotovila ob-ektivno in točno obeleženo nadnormalno resničnost. Začele so se rabiti eksaktne poskusne metode, pričelo se je delo po laboratorijih z registracijskimi instrumenti, z uporabo infrardečih in ultravijoličastih žarkov. Učenjaki, ki so jeli na splošno proučevati abnormalna psihološka stanja in čudne lastnosti podzavesti. Po tej poti je dosegla para psihologija zadnja leta presenetljive uspehe, tako da ji posvečajo vedno vezjo pozornost mnogi vseučiliški profesorji in razni učenjaki. Kako velik korak naprej jo storila parapsi-ho'ogija, nam priča tudi nedavni V. mednarodni kongres za psihična raziskavania v Oslu. Kongres je priredil v vseuciliškem poslopju mednarodni odbor, ki ima svoje narodne odbore že v 26 državah. Kongres je vzbudil živo zanimanje tiska skandinavskih držav, udeležilo se ga je mnogo zastopnikov poedinih narodnih odborov in goslov. Kongres so prisrčno pozdravili znani učenjaki prof. Richet. sir Oliver Lodge. prof. Mac Dougall in Henri Bergson. Posebno zanimiv je bil obširni referat profesorja psihiatrije in nevrologije na rimski univerzi dr. Fr. CazzakamalliJa. ki je odkril posebno elektromagnetično izžarevanje, izvirajoče iz Človeških možganov v zvezi z izvestnim stanjem psi hosen zori enega razdraženja pri umetniškem ustvarjanju in v stanju lahkega transa senzitivnih ljudi. Za svoje poskuse, ki jih dela že deset let, je rabil oscilacijski instrument s triodni-mi žarnicami za ultrakratke valove in dobil je zelo zanimive cerebropsihične radio-grame s pomočjo fotografičnega fimskega diapozitiva. ProJeciral je tudi vrsto filmov, ki so pokazali tipične pozitivne psihične reakcije pri njegovih poskusih. Te reakcije so elektromagnetičnega značaja in tvorijo po učenjakovem prepričanju eksperi-raetalno podlago za novo orietaciio psiho-biofizičnega raziskavanja. človeški možgani po njegovem mnenju niso pasivni par-cipient vibracije iz prostora, temveč sami aktivno izžarevajo zlasti pri zadržanem ali povsem izključenem delovanju čutov. Pariški radioinženjer A. G i velet jc poročal o človeškem izžarevanju zlasti iz rok in pokazal galvanometrične diapozitive, ki orjK>gocajo meriti intenzivnost biološkega izžarevanja, ki ni električnega izvora, temveč ima svoj izvor v okisičenju krvi in v tem, da jonizira zrak okoli elektrod. Cn-velet Je ugotovil, da je ta radiaci'ja iz rok v tesni zvezi z vitalnostjo človeka in lahko objektivno potrdi, da-li imajo takozvani magnetizerji res zdravilno moč ali pa jo samo hlinijo. Ta radiacija se drži tudi predmetov, s katerimi pride v stik človek, ki jo izžareva. Tako si lahko razlagamo, kako morejo mediji stopiti v stik z odsotnimi Uudmi in dajati o njih točne informacije, čeprav jih sploh ne podajo. Predsednik grškega društva za psihična proučevanja general zdravnik dr. Tanagrai Je pokazal film o svojih poskusih s hipnotizirano mlado n!il spor med učenjaki. Rilo j.> tudi ugotovljeno, da rptivan e na baaoto ni niti električnega niti magnetičnoga značaja. Na atenski univerzi je ttvidei pn t. h izkušnjah prof. Voreas ekspertni« i talno w-lekinezo. S poedinimi skupin;« m »1 ušate ljev delajo v Atenah posku-e b prenosom misli, psi home tri jo in postni pnotično *u gesti jo. Zelo zanimivih predavanj in poskusov .v bilo na kongresu več. Tako o |»aragn07i-ji in nervozi, o novi konroltu metodi poe-dinih fizikalnih podata* s poaiocjo posob nega instrumenta itd. Organ'zan i.i prihodnjega kongresa parapsihologov je bila poverjena madžar.-kemu narodnemu odboru. Prihodnji kongres bo leta 103; v Budimpešti. Parapsihološka proučevanji se torej di/.e pravilnega načela. Najprej resničnosti in pri njihovem ugotavljati u počasno, toda zanesljivo postopanje. Para psi hologi [a Se ni izrekla merodajne sodbe o glavnih nula-fizičnih vprašanjih izvora človeka m mi sla njegovega življenja. Tod.-» prizadeva n i pojasniti te tajne se more vedno naslanjati le na točno dotrnana dejstva, na katera na sme nikoli vpUvati še tako vabljiva vera, kajti meja med vedo in vero je ločno začrtana. Iz e Loke — Poča.**tite>v spominu umrlega zaisleaSi Meščanske šola dr. Ivana Tavčarja v Skofji Loki je v sredo popoldne počastila spomin dijaka Hafner jh Staniči« v a, ki je padel ob letoftnjiih velikih poeitnicnh z drevesa 1n se ubil. v aprpm.vt!rri večav vrleroa Sokom. V sredo je priredil Škofjeloški Sokol svoje mu vnetem« sodelavcu in člami društva, ne uprave poroenilca br Radovanu Pr+ve ličn prisrčen poslovolni večer. Pevci so zapeli več peenrri posiovttne besede br. Pliveiiću, kn orfha> t Osijek po parlel. nem afti£bovaixju v Skorji Loki pa je spregovoril podstarosta drufttva br. Hor vat- Br. PTivelić se Jp ves -glavljati v najgloblje prepade. Slednjič se je sesedel na stolu kakor prazna vreča. Obraz in udje so mu otrpnili, toda v njem je vse vrelo in kipelo. Sedel je tako dolgo, neskoneen tieuu-tek kakor mrtev. Vse se je torej ujemalo. Vsi t; temna, mračni kotički so bili naenkrat razsvetljeni. Opeharila sta ga prokleti čarovniški stric in mati, osleparila sta ga podlo in sramotno, da sta mu to tako dolgo prikrivala in tajila. To je bila zlohotna šala in čisto židovska zahrbtna poteza, da sta ga tako dolgo priklepala na to slabo, nizkotno, smešno in zaničevano družbo- Hvala bogu se pa ni dal poraziti, rešila sta gn i:je-gov genij in priročna plemiška kri. Njegov genij je žarel in :vet"l navzlic vsem nizkotnim oviram in sponam. Toda koliko zopernih. dušo zastrup-ljajočih ponižanj, koliko poni/ujoili. krivih ovinkov bi si bil prihranit koliko ostrin in rogov bi se bilo opililo in izgladilo, če bi ga ne bila tako zlo-jc sveženj papirjev, najbrž pisem Po- rinsko zadrževala v tem napačnem in prostaškem položaju! Toda kaj zdaj? Le mirno. Treba se je premagati. Treba je vse mirno pre tehtati in premisliti. Ali je zdaj njegova pot res tako gladka in jasna? Neznani kantor in igrale«: Issachar SfiSB torej ni njegov oče. Jasno in nepobitno se da dokazati, da je njegov oče Georg Kberhart von Hevdesdorff. baron in feldmaršal. Po žilah se mu ne pretaka slaba kri, njegove navade, idejo in temparament niso prevzeti namenoma, karijera uglajeno aristokratsko vedenje, vse to je naravno, vpe to nujno podira vse ovire, kajti vse to prihaja iz njegova krvi, iz njegovega notranjega bistva. Po poreklu je kri-i-jan in kavalir. Bastard? Saj to so naja^aaobfiajdi in najboljši ljudje. Zaposleni so bili v divjem objemu, kamor požene človeka nebrzdan gon in kjer -topi hladna in trezna prev-darnost med cvet in sad Ce že ne na samem prestolu, -ode pa gotovo po v6ej Kvropi na niegovih najvišjih -Upnicah bastardi Njegovemu očem služi samo v ča=t da si ni dal roditi sina od čemerne aristokratske hčere, temveč od krasne Židovke. Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za opravo tn maeratnl del Usta ot-m Cnriatof. — Vsi r Ljubljani.