Št. 36 (963) L-XIX NOVO MESTO, četrtek, A 1 5. septembra 1968 DOLENJSKI UST OB RAZPRAVAH O VPRAŠANJIH KMETIJSTVA Predvsem: ustaljenost Do 10. septembra je čas posredovati pripombe in predloge na osnutek stališč, sklepov in priporočil v zveza, z nekaterimi problemi kmetijstva. Namen javne razprave je dobiti kar najboljše rešitve. Kmetijstvo je splet zapletenih vprašanj, ki posredno ali neposredno zadevajo vsakega državljana in belijo glave politikom, ekonomistom, da o kmetij cih sploh ne govorimo. Toda pri vsem tem je nekaj osnovnih predpostavk, ki jih ni mogoče nikoli dovolj podčrtati. Prvič. Verjetno bolj kot za vse druge gospodarske veje je za napredek kmetijstva potrebna gospodarska ustaljenost, predvsem urejenost tržišča, čez noč se ni mogoče preusmeriti, nihče ne more obiti naravnih zakonov. Brez ustaljenosti vsak poziv k specializaciji postane več ali manj dobro hotena parola. Brez specializacije ni zadostnega tehnološkega napredka, večanja storilnosti in zmanjševanja pridelovalnih stroškov. Drugič. V ‘ zadnjih letih je dovolj dokazov, da brez rizičnih skladov, garantiranih cen, zagotovljene prodaje, skladišč, skratka: ob kratkoročnem planiranju vse poti vodijo k špekulacijam, nezadovoljstvu pridelovalcev in rejcev, k dvomljivim uvozom kmetijskih pridelkov ter k razprtijam s trgovci. V interesu vseh je, da država močneje posreduje. Tretjič. Le načrtno prosveti jevan j e kmetijskih proizvajalcev zagotavlja napredovanje. Da bi strokovne službe imele zagotovljeno vsaj osnovo, je treba več denarja izločiti iz dohodka v posebne sklade. Pospeševalni ukrepi morajo vsebovati tudi konkretno pomoč pri urejanju kmetij, kreditih, nakupih strojne opreme in krepitvi zadružništva. Pri tem ni odveč postaviti tudi javno vprašanje: zakaj ne bi zdaj gospodarske panoge pomagale kmetijstvu in mu tako vrnile uslug iz povojnih let? V gradivu, ki je dano v javno razpravo, so dobre misli in ugotovitve, če bodo našle ustrezen odmev tudi v ukrepih in če bodo taki ukrepi tudi dosledno izvajani, se bodo sedanje razmere bistveno izboljšale, žal pa že zdaj mnogi dvomijo o tem. Inž. M. LEGAN Na tribuni v Metliki med govorom predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja: predsednik ObS Metlika Peter Vujčič, predsednik GO ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka. predsednik ObS Črnomelj Anton Dvojmoč, član sveta federacije Edvard Kardelj, Janja Lamut iz Črnomlja, ki je pozdravila borce XV. brigade v imenu belokranjske mladine, sekretar ObK ZK Črnomelj Jože Vajs in sekretar ObK ZK Metlika Franc Vrvi-ščar. (Foto: M. Moškon) VEČ TISOČ LJUDI NA BELOKRANJSKEM PARTIZANSKEM SREČANJU Pripadnost blokom ne jamči varnih meja Ob 25-letnici ustanovitve XV. SNOUB - Belokranjske in oficirske šole glavnega štaba NOV in POS je na srečanju slovenskih in hrvaških borcev v Metliki govoril predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher Belokranjci so toplo pozdravili v svoji sredi člana sveta federacije Edvarda Kardelja s soprogo, predsednico zbora narodov Vido Tomšič, podpredsednika zvezne skupščine dr. Marjana Breclja, predsednika glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Franca Leskoška-Luko, predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika, predsednika gospodarske zbornice Slovenije Leopolda Kreseta, poslance ter številne borce partizanskih brigad. Belokranjci pri predsedniku Titu V petek, 30. avgusta ob 11. uri dopoldne, je predsednik Tito sprejel na Brionih dede-gacijo črnomaljske in metliške občine. Belokranjci so tovariša Tita povabili na nedeljsko partizansko srečanje, a ker se ga zaradi državniških poslov ni mogel udeležiti, je že pred tem poklical na razgovor po tri predstavnike iz vsake občine. Sprejema na Brionih so se udeležili: oba predsednika občinskih skupščin Anton Dvojmoč in Peter Vujčič, sekretarja občinskih komitejev Franc Vrviščar in Jože Vajs,' predsednik občinske konference SZDL iz Črnomlja Lojze Sterk in predsednik občinskega odbora ZZB NOV iz Metlike tov. Damjanovič. Belokranjci so predsednika republike v enournem razgovoru seznanili s problematiko domače pokrajine. O obisku bomo podrobneje poročali prihodnjič. Še nikdar ni bila Metlika tako lepo okrašena kot v nedeljo, 1. septembra, ko je bila prizorišče velikega partizanskega srečanja, ki se ga j je udeležilo več tisoč ljudi ! iz Slovenije in sosednje Hr-j vaške. j Množica ljudi se je zbrala ; že kmalu po 10. uri na veli-! kem travniku pred vinsko kletjo in toplo pozdravila goste, ki so v spremstvu predstavnikov domačih občin ob 10.30 prišli na slavnostno tribuno. Gostom, borcem, in navzočim je najprej izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik občinske skupščine Metlika Peter Vujčič. Prebral je tudi brzojavko, ki jo je s čestitkami vred poslal udeležencem metliškega srečanja predsednik republike Tito. »Zamotane in težke naloge so pred nami« Prisotni so nato z zanimanjem sledili govoru predsed- (Nadaljevanje na 21. str.) Prvi šolski dan bo danes velik dan tudi za Plutove trojčke iz Novega mesta; dočakali so ga nasmejani in nadvse veseli, saj so zadnjih deset dni šteli, kolikokrat gredo še spat, da pride šola. — Več o njih in o novem šolskem letu berite na 6 strani današnje številke! (Foto: Marjan Ciglič) Več tisoč ljudi v Novo Gorico Velikega praznovanja v Novi Gorici se bo udeležilo tudi več tisoč ljudi iz novomeških delovnih kolektivov - Nekateri so se že odločili, kako bodo potovali, ponekod pa šele zbirajo prijave udeležencev ZA DAN JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE, ki ga vsako leto slavimo 10. septembra, pošiljamo budnim čuvarjem sinjega Jadrana prisrčne pozdrave in čestitke, vsem našim pomorcem in delavcem v ladjedelnicah, pristaniščih in celotnem jugoslovanskem pomorskem gospodarstvu pa najboljše želje za nove uspehe! — Na sliki: raketni čoln, eno izmed najnovejših orožij naše JRM. Več o tem berite na 4. strani današnje Številke! že več kot mesec dni se Primorci pripravljajo na veliko praznovanje ob 25-letim* ci vseljudske vstaje v teh krajih. Osrednja slovesnost bo 15. septembra v Novi Go rici. Velikega slavja, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika republike, se bodo tega dne udeležili zastopniki primorskih partizanskih enot, italijanskih partizanov ob meji, mladinskih del&vnih brigad, ki so pred dvajsetimi leti začele graditi Novo Gorico, pridružili pa se jim bodo tudi predstavniki številnih slovenskih delovnih kolektivov in domači ter tuji gostje. (Nadaljevanje na 12. stav) OD 5. DO 12. SEPTEM BRA Nekako od 6. septem- * bra dalje nestalno s pogostnimi padavinami : in ohladitvami. Dr. V. M. m c ZDRAVILIŠČE 1“ ateške Toplice CateSka NOC • v soboto, 7. septembra ob 19. uri • Program na olimpijskem bazenu • Zabava s plesom v vseh prostorih zdravilišča • Sodelujejo najbolj znani pevci in humoristi iz Zagreba, Beograda in Ljubljane • Modna revija čudno — je zapisal duhoviti komentator — da niso Rusi že napadli Kitajske, saj je ta zagrešila še hujše zločine proti moskovski, veri kakor ubogi Čehi in Slovaki, že, toda Kitajcev je 700 milijonov-Francoski premier Michel De-bre je dejal, da je okupacija ČSSR samo avtomobilska nesreča ki ne bi smela zaustaviti prometa proti popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom. Ne bi smela, pa bo . .. Po Pragi vozijo tudi taka rešilni avtomobili, ki se jih vsi bojijo, posebno bolniki, ki so zboleli za kontrarevolucijo« z zapiranjem ljudi in pretepanjem ali še s čim — hujšim ... Po neki anketi sta samo dva odstotka Cehov in Slovakov verjela, da ČSSR res grozi kontrarevolucija. Ni pa še gotovo, ali dva odstotka ali dva človeka . .. Sovjetski tisk na vso moč prepričuje državljane ZSSR' da je češkoslovaško ljudstvo komaj čakalo, da jih pride osvobodit »bratska vojska«. Pri tem ponareja pisma češkoslovaških delavcev, ki občudujejo »plemenitost« in »modrost« sovjetskih vojakov, njihov »humanizem« in »duševno veličino«. V poročilih se pojavljajo izrazi, kakor so »sveta mednaroda dolžnost« in »plemenito poslanstvo«. Vse "to pisarjenje vzbuja vtis, da sovjetski državljani le niso tako prepričani o »plemenitosti« okupacije in da se marsilcateri med njimi praska za ušesi ... Vrh pa je dosegla »Pravda«t glasilo CK KP SZ, ko je zapisala, da vsi pošteni Čehi in Slov>aki zahtevajo »likvidacijo 40-000 kontra-revolucionarjev«. Le kje ,je »Pravda« dobila to številko? ... Za sovjetski tisk je »sovražno dejanje proti Sovjetski zvezi« tudi to, da je četrt milijona Beograjčanov demonstriralo proti okupaciji ČSSR ... član politbiroja vzhodnonemše partije Albert Norden je izjavil, da se ni uresničil sen imperialistov, ki so že videli v Pragi oporišče NATO •.. Svet še ni videl ne bral takd bedastih in nesramnih laži... Podcenjevanje razprav o našem kmetijstvu Bodo sestanki za razprave o kmetijstvu res le gola formalnost? - »Dovolj je bilo govorjenja, pristojni organi naj le uresničijo predloge!« pravijo mnogi kmetje, nekateri pa tudi dostavljajo: »Kako naj se kmetje spomnimo na vse?« V občini Sevnica so sklicali zbere volivcev za četrtek in petek. Le dva sta bila sklicana za zvečer in še tista prezgodaj za kmete, kajti ob šesti uri še nobeden ne bo pustil dela, kadar je lepo vreme. Sedem so j h sklicali dopoldne, enega pa za ob treh popoldne. Na njih naj bi razpravljali o kmetijstvu. Ko to pišem, zborov volivcev še ni bilo. Vziic temu upam trditi, da je na njih sodelovalo zelo malo TELEGRAMI BEOGRAD — Državni sekre:ar za zunanje zadeve Marko Nikezič je v treh dneh dvakrat sprejel ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Burka na njegovo željo. BUKAREŠTA — Prvi sekretar romunske partije Ceausescu je v zadnjih dneh dosti potoval po deželi in govoril ljudstvu. Odločno je obsodil okupacijo CSSR. Med drugim je primerjal nekatere te. oretike marksizma z Ludvikom XIV, ki je dejal »Država/ — to sem jaz!« Le da ti teoretiki govorijo: »Marksizem — to sem jaz!« TEL AVIV — Alžirske oblasti so naposled izpustile dvanajst potnikov in elanov posadke izraelskega po'.n škega letela »boeing—707«, ki so ga arabski komandosi prisilili, da je 22. julija letos pristalo v Alžiru namesto v Tel Avivu. CHICAGO — V tem mestu so na konvenciji demokratske stranke izvolili za predsedniškega kandidata sedanjega podpredsednika Huberta Humphreya, ki ga podpira predsednik Johnson skupaj z aparatom stranke. Vsi soglašajo, da je okupacija ČSSR zapečatila politično usodo naprednjaka Mac. Carthyja. Edward Kennedy pa ni hotel sprejeti kandidature za podpredsednika. še kandidature za predsednika ni hotel. Sicer pa ima še čaš, saj je star komaj 36 let. VVASHINGTON — Minilo je pet let, kar so vzpostavili tako imenovano »vročo« oziroma direktno linijo med Washingtonom in Moskvo. Namen te telefonske zveze je, omogočiti, takojšen pogovor — v trenutkih največje nevarnosti — med najvišjimi voditelji ZDA in ZSSR. Linija povezuje Pentagon s Kremljem prek Londona. Koben-havna, Stockholma in Helsinkov. kmetov. Tudi delavci niso mogli priti. Kdo bo zaradi zbora volivcev pustil delo? Sklicani so torej bili le zaradi formalnosti. Bojda so pripravili posvetovanja o kmetijstvu v občini Brežice in Ljutomer. Vendar še ne dovolj dobro O sodelovanju kmetov na njih sicer še ne moremo poročati. Je pa precej več upanja, da so zvečer ob osmih prišli tudi kmetje, čeprav imajo zdaj na poljih veliko dela. Sereda je bilo veliko odvisno od tega, kako so sklicatelji posvetovanj in zborov volivcev sporočili, o čem se bodo menili. Kmetje in člani kmetijskih organizacij v mnogih krajih menijo, da je bilo o kmetijstvu že dovolj razprav. Pravijo, naj pristojni organi uresničijo le vse, kar je bilo predlagano, pa bo kmetijstvo zlezlo iz težav. Take trditve pa se spremenijo v fraze, če potipamo malo globlje v probleme. Zagovarjajo jih predvsem nekateri člani kolektivov kmetijskih organizacij. Premalo poučeni kmetje pa jim hitro verjamejo. Poglejmo konkretni primer! V ormoški občini so mnogi kmetje pritrjevali ljudem, ki so trdili, da so za vse težave krive »višje sile« ali višji organi, ki zapostavljajo kmetjstvo in kmete Kr> pa so nekateri kmetje slišali, da bi odikupovalci sadja pri kmetijski organizaciji radi prodali jabolka trgovcem po najmanj dvakrat tako visoki ceni, kot bi jo plačali njim, so začeli ugibati, če je za težave pri prodaji sadja res kriva družba ali država. Tu se začenjajo razprave, ko je treba preiti od načelnih ugotovitev h konkretnim, PRAGA: Takole so si sovjetski zasedbeni vojaki in njihova poklicna tovarišica v ponedeljek popoldne prizadevali v praškem parku, da bi zabavali meščane z ruskimi folklornimi plesi. Kot, da ni bilo »zabave« že dovolj? Telefoto: UPI drobnejšim st-varem. Kakšna organizacija je potrebna, da bi kmetje lahko prodali vse svoje pridelke in živino po ustrezni ceni? Ali je res vse odvisno od družbe — nekateri še vedno pravijo države — ko pa so cene in možnosti prodaje odvisne tudi od dejavnosti in razpoloženja kolektivov kmetijsk’h organizacij.? Ko določamo kmetijsko politiko za več let naprej, bo treba tudi o tem več premisliti in povedati svoje mnenje. Treba bo predlagati, kako stvari izboljšati. Splošne ugotovitve, da velike kmetijske organizacije lahko več pomagajo kmetom kot manjše, ne vzdrže kritike, ko se lotimo konkretnih primerov. Razvoj vsega kmetijstva je veliko bolj odvisen od podjetnosti kmetijskih organizacij kot od njihove velikosti. Glavno vlogo igrajo torej kadri. To ne pomeni, da bi male kmetijske organizacije po pravilu bolje delala kot velike — pomeni pa, da je treba več razpravljati o dejavnostih in podjetnostih kmetijskih organizacij kot o njihovih velikostih. J. Petek tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ MOČNA POLITIČNA DEJAVNOST — Po vseh krajih Jugoslavije so se zadnje dni nadaljevala protestna zborovanja, na katerih so delovni ljudje obsodili okupacijo Češkoslovaške. Hkrati je po vsej državi opaziti povećano politično dejavnost v podjetjih, v organizacijah SZDL, Zveze komunistov, sindikatih, mladinskih in drugih organizacijah. Delovni ljudje izražajo močno podporo resoluciji nedavne seje CK ZKJ in zavzetost za uresničevanje reforme, za krepitev samoupravljanja in za hitrejše premagovanje protislovij ter težav na naši razvojni poti. B DRŽAVLJANI ČEŠKOSLOVAŠKE ODHAJAJO — Po nekaterih podatkih je kakih 30.000 češkoslovaških državljanov, zlasti turistov, v zadnjih dneh že zapustilo našo državo in se vrnilo domov. Domov odhajajo preko Madžarske in Avstrije. Rdeči. križ Jugoslavije, kot tudi Rdeči križ Avstrije sta odlično organizirala pomoč državljanom Češkoslovaške in jim olajšala povratek. i Nekateri češkoslovaški državljani, ki jih je okupacija njihove države zatekla pri nas, pa so zaprosili za politični azil. Poleg tega nekateri mladi Cehoslovaki želijo ostati v Jugoslaviji, da bi tu nadaljevali svoj študij. IB POZIV JUGOSLOVANSKE MLADINE — Zveza mladine Jugoslavije je pozvala vse napredne mladinske organizacije v svetu, naj se lotijo široke akcije, da bi preprečili agresijo in obnovili socialistične ideje ter prakso. Predsedstvo ZMJ je to storilo v pismu, ki ga je poslalo vsem nacionalnim in mednarodnim mladinskim organizacijam. s katerimi sodeluje. V tem pismu je rečeno, da je mladina usmerjena v prihodnost, v kateri bo živela in delala. Zaradi tega je bolj kot katerakoli druga družbena kategorija zainteresirana za mir in napredek, za neoviran, neodvisen razvoj vsakega ljudstva. D MNOŽIČNE PRIJAVE ZA NOVO GORICO — Dne 15. septembra bo v Novi Gorici republiška Hitrejše premagovanje težav proslava 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem. Iz vseh krajev Slovenije, zlasti iz delovnih kolektivov poročajo o velikem zanimanju delovnih ljudi za to proslavo. Zato prireditelji računajo, da bo prihodnjo soboto in nedeljo prišlo v Novo Gorico kakih 100.000 ljudi. Pokroviteljstvo nad proslavo je že spomladi prevzel predsednik republike Tito. B OTVORITEV XIV. MEDNARODNEGA VINSKEGA SEJMA — V petek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli XIV. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov. Odprt bo do vključno 8. septembra. Na sejmu sodeluje 352 razstavljavcev iz 22 držav, ki so poslali 1343 vzorcev. ■ MLADI VSTOPAJO V ZK — Iz vse države poročajo, da je oživelo sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov, zlasti iz vrst mladih ljudi. K temu so vsekakor prispevala zlasti tudi jasna in odločna stališča CK ZKJ do agresije zoper Češkoslovaško, zaradi česar državljani izpričujejo željo, da mnogi mladi ljudje in tudi drugi postanejo člani ZK. ■ SAJEVIC IN KRIŽNAR MRTVA — Pred dobrim mesecem so uporniki v Južnem Jemenu sestrelili potniško letalo, ki sta ga pilotirala Slovenca, nekdanja letalca podjetja »Avia-aviopromet» Ivan Sajevic in Ciril Križnar. Pred dnevi je prišlo sporočilo, da sta oba pilota mrtva. ■ MASLO SMO UVOZILI — V teh dneh bo prišlo v trgovine kakih 1000 ton masla, ki smo ga uvozili, da bi zboljšali preskrbo. Mlekarne ga bodo prodajale po 20 din kilogram. n v CELJU PRIPRAVLJAJO SEJEM OBRTI — Poseben organizacijski odbor pripravlja prvi sejem slovenske obrti, ki bo v Celju od 28. septembra do 6. oktobra. Za ta sejem je po vsej Sloveniji veliko zanimanje. H SPET ZA DINARJE — Crvena zastava v Kragujevcu je ta mesec spet začela prodajati za dinarska sredstva osebne avtomobile Fiat 850 bejlina, Fiat 850 special, Fiat 850 coupe, Fiat 1100 R, Fiat 124 in Fiat 125. Prodaja teh avtomobilov za dinarje je bila ukinjena junija, ker tovarna ni mogla v roku zadovoljevati naročil. tedenski zunanjepolitični pregled Pol meseca je minilo od vdora armade varšavske peterice v ČSSR. V tem kratkem času je svet videl neverjetno in čudovito epopejo narodne enotnosti Čehov in Slovakov, a tudi izdajstvo tistih načel, za katera niso umirali samo sovjetski vojaki v boju proti Hitlerju, ampak tudi partizani vseh narodnosti v okupirani Evropi. Zdaj se je beseda okupacija spet vrnila med nas, le da so jo to pot zagrešili v imenu socializma! V tem kratkem času smo videli, kako je Sovjetska zveza s svojimi vazalnimi vojskami skušala streti odpor majhnega naroda, kako so agenti Moskve odpeljali voditelje ČSSR — Dubčka, v negospodarskih dejavnostih pa 1101 din oz. porast za 9%). Povprečni mesečni osebni dohodki v juniju (izplačani v juliju) pa so bili za 1% nižji kot v maju letos: v maju je znašal povprečni OD 971 din, junija pa 962 din. Gospodarske dejavnosti so junija letos imele takle povprečen osebni dohodek: industrija 912 din, gozdarstvo 912 din, obrt 881 din, komunala 918-din, gradbeništvo 940 din, promet 1019 din, trgovina in gostinstvo 1026 din. Z njegovim premoženjem je tako kot z narodno pesmijo: ne ve se, kako je nastalo! (Karikatura iz JEZA) Kmetijski nasveti Ni vseeno, kdaj obirati čas obiranja sadja odločilno vpliva na to, kako se bo sadje obdržalo v zimi. Koščičastega in jagodastega sadja ni težko pravočasno obirati, saj je to sadje zrelo takrat, ko je užitno. Drugače pa je pri jabolkah in hruškah. Če jih obiramo prezgodaj, vsebujejo manj hranilnih snovi, preslabotna lupina ne more zadrževati prehitrega sušenja plodov, okus in vonj sta manj izrazita, če pa ostanejo plodovi predolgo na drevesu, ne bodo zdržali dolgega skladiščenja; napadla jih bo mokavost, pegavost in nazadnje še gniloba. % Najbolj zanesljiv znak je število dni od cvetenja do zorenja, ki se za posamezne sorte bistveno ne menja. Malo ga lahko podaljša le deževno vreme ali različna obloženost drevja, vendar največ za dober teden dni. čeprav je znanost odkrila različne načine ugotavljanja zrelosti (z merjenjem trdote plodov, preizkus s posebnimi žarki itd.), je opazovanje cvetenja in ugotavljanje števila potrebnih dni še vedno najboljša metoda. Barva je zanesljiv znak samo pri nekaterih sortah. Od zimskih sort je najprej godna za obiranje zlata parmena, zatem kanadka, • zlati delišes (te sorte obiramo običajno v drugi polovici septembra); boskopski kosmač, šampanjska reneta in posebno bobovec pa so cel mesec kasnejši. £ In še nekaj besed o pripravah za obiranje. Ker so v kmečkih sadovnjakih večinoma visokodebelna drevesa, je obiranje zelo zamuden posel. Tudi iz teh razlogov so sodobni sadovnjaki srednje- ali celo nizkodebelni, dreves-ca pa cepljena na šibko rastočih podlagah. V gospodarsko razvitem svetu je tehnika obiranja ne-sluteno napredovala. Posebni stresalci dreves, pod katerimi postavljajo lijaste ponjave, niso nič novega. Dalj časa so že v rabi tudi samohodni podstavki, na katerih se obiralci dvigajo od veje do veje in obirajo sadeže. V Ameriki poznajo že celo obiralne stroje, ki obirajo najbolj nežne plodove, od jagod do grozdja. Inž. M. L. PftfD DNEVOM JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE Prihodnji torek bomo spet proslavljali DAN JUGOSLOVANSKE MORNARICE, ki pa je hkrati po tradiciji tudi praznik vsega našega pomorstva -Z reportažico, ki je nastala pri naših mornarjih, pozdravljamo budne čuvarje svobodnega Jadrana in jim čestitamo za njihov praznik! — Zanima vas, kakšni smo? če smo pripravljeni, da se upremo napadalcu? Prav! Toda najbolje bi bilo, če se o vsem tem pogovorite kar z mornarji in mladimi starešinami. Prav te dni se je končalo učno leto, borci pa so opravili tudi diplomski izpit: njegov naslov je kratek — OBRAMBA DOMOVINE. Tako so nam rekli v višji komandi ene izmed enot naše vojne mornarice. Tako smo tudi naredili. Sprehodili smo se vzdolž obale, da s peresom in s kamero opišemo življenje mladince-v v uniformah barve morja. Iz ene naših vojnih luk nas je pot vodila od juga proti severu. Coln, gnan z močnim motorjem, se je hitro oddaljeval od obale. Hiteli smo, da bi pred nočjo prišli vsaj do ene izmed vojaških ladij. Cez kako uro smo na obzorju ugledali obrise neznane ladje. — To je rušilec, je rekel nekdo izmed nas. Drugi se niso vmešavali v pogovor. Vse ladje v daljavi pa so si bile podobne kot pika piki. Poslednji žarki sonca so se sprehajali po krmilu našega čolna, hkrati pa so se lomili na temno modri površini mo-rja. Tu in tam je skočila iz vode nemirna sardelica in spet' hitro zginila pod površino. Simpatični delfini so nas v krdelu spremljali že nekaj milj. Pristali smo ob boku rušilca na odprtem morju. Prve minute z mornarji so bile seveda uradne. Najprej pregled dovoljenj, da se smemo gibati v tem »predelu«. Nato nac-meški in topli pozdravi. Nisrno jim zamerili; taka so pravila -v vojski, pa naj bo na kopnem ali v vodi. Mornarji in oficirji nimajo mnogo časa za pogovore. Ze tretji dan zapored so na svojih »delovnih mestih« brez oddiha. Iz jeklenega velikana štrle topovske .cevi v višino in spretne roke mornarjev jih usmerjajo na vse strani. — Torpedo! je javil opazovalec. — Trideset stopinj levo! Cim hitreje! — je zapovedal komandant Iso Matošič. Krmar Ante Glavina je hitro spremenil smer ladje. Samo za dolžino ladje se je ru-Sliec umaknil »torpedu«, ki je z veliko naglico odbrzel mimo. — Bravo, Ante, bravo! — smo začuli čestitke mornarjev. PO DELU RAZVEDRILO: splitska filmska igralka Zdravka Krstulović in mornar Mamo Kunović sta se po vaji spet srečala na »rivi«. S to sliko pošiljata pozdrave vsem bralcem VESTNIKA. TEDNIKA in DOLENJSKEGA LISTA. enim izmed 32 tovarišev, ki so v zadnjem letu reševali življenja. — Poročnik Vlado Raškovič je danes s svojo ladjo dežurni! — je dejal komandant baze. Poročnik se je spomnil fantka z Dugega otoka: — Bilo je pred pol'leta, ko so nam iz mesta Sali sporočili, da mlada žena pričakuje porod. Vreme je bilo slabo, še bolj pa nas je skrbel morebitni porod na ladji. Fantje so se šalili, kdo bo babica in kdo boter. Ko pa smo nosečnico Marijo vkrcali, se ni šalil nihče več. Marija je trpela, a se je vse dobro končalo: pravočasno smo prišli v splitsko bolnišnico. Ob slovesu smo ji rekli: sina boste dobili, ime pa mu bo Marjan. Tako je tudi bilo .. . — Pred nedavnim, — je nadaljeval poročnik. — smo prepeljali nekega fantka z otokov na kopno. Malček je visel med življenjem in smrtjo. Naš telegrafist mu je moral ves čas vožnje pomagati z umetnim dihanjem. Zdravnik nam je povedal, da smo Ivančka rešili samo zato, ker smo ga pripeljali v bolnišnico 15 minut pred smrtjo. Zazvonil je telefon. Poročnik je dvignil slušalko in nekolikokrat kratko ponovil: — Razumem, jasno! — Z Visa kličejo: neki starec se je ponesrečil, zlom reber in poškodba lobanje. Oprostite, naš razgovor moramo prekiniti. Takoj bomo izpluli. — Smemo z vami? — smo vprašali mladega komandanta. — Seveda. Izvolite, toda ve: dite, da je pred nami slabo vreme in ladja se bo močno zibala. Ne glede na svarilo smo šli s poročnikom Raškovičem. Hoteli smo videti človekoljubje naših mornarjev in njihovo pomoč bolnikom. Mar naj po vsem tem še sprašujemo, kako so mornarji dokončali šolsko leto? Mislim, da ni treba D. BOJANIĆ smo kar po vrsti, do 26. Vsi cilji na morju so uničeni. — Boljše ne bi moglo biti! — nam je zadovoljno povedal komandant rušilca Iso Matošič. Zdaj so na vrsti raketni čolni. To je prvič, da nastopajo tako množično. Razburjenje raste. Daljnogledov sploh ne odmaknemo od oči. Raketni čolni divjajo in se oddaljujejo v čudni skupini. Med vožnjo morajo z raketami zadeti cilje na vodi. Kaže, da je RC-123 prvi na vrsti. Iz njegove notranjosti se dvigajo podstavki, zagledamo raketne glave. Mornarji z rušilca bi radi videli, če bodo rakete pravočasno poletele s krova čolna Močna eksplozija se začenja širiti na vse strani. Prva raketa že hiti do cilja. Samo še malo . . . Kar je ostalo, ni bilo veliko: lupine ladje v dimu in frčečih koscih ... Ne vemo, kdo Je bolj vesel: »ra-ketaši«, strelci torpedov ali mornarji na rušilcu, ki so vsi na tej vaji opravili izpit svoje borbene zrelosti. . Dva nevarna »hodnika« Naslednjega dne smo se pridružili posadki bojne ladje Lj uborni ra Svainoviča. Njegovi fantje že nekoliko dnine poznajo oddiha. Na vaji so imeli težko nalogo: .zapreti morajo dva »hodnika«. Ce ju zaprejo, bodo s tem preprečili invazijo »sovražnika« na kopno. 2e v prvi noči so enega izmed hodnikov minirali, naslednjo noč pa je šlo še težje. Bili so presenečeni — »sovražnikovi« torpedni čolni so prodrli globoko v ta hodnik. Treba je bilo rešiti polagalce min. Inženirci so se hitro mašil: vključili so naprave za za-dimljevanje, fantje pa so med dimom polagali mine naprej. Naloga je potekla brez izgub. Na pomoč je prihitela Se ena skupina in odbila nasprotnika. Minerci so zaprli tudi ta nevarni »hodnik«. Nastopil je navidezen nočni mir. Toda na ladjah življenje tudi takrat ne preneha. Na krmi komandne ladje se je zbrala celotna posadka pomorskih miner-cev. Komandant Svainovič je pohvalil svoje mornarje: — Fantje, dobro ste delala! S takim poletom so izpoljnjevali na- loge tudi naši mornarji med vojno .. . Dnevnik človekoljubja Vrnili smo se v bazo. Potrkali smo na vrata enega izmed odgovornih starešin v splitski vojni oblasti, katere ladje največkrat prevažajo obolele prebivalce dalmatinskih otokov, če jim je potrebna nujna pomoč. — Ko gre za življenje ljudi, ni nič predrago, je dejal tovariš kontraadmiral, toda pogosto se dogaja, da zahtevajo pomoč od mornarjev tudi takrat, ko bi bolnika lahko prepeljali z rednimi potniškimi ladjami. Najcenejša »motoma ura« za prevoze v mornarici stane 250.000 starih dinarjev ... No, pa pustimo zdaj taka razmišljanja. Oglejmo si raje enega izmed uradnih dokumentov: — IZ DNEVNIKA DEŽURNEGA OFICIRJA: »V zad- njem letu so ladje 32-krat prepeljale obolele in ponesrečene prebivalce otokov. Prevozili smo 600 morskih milj podnevi in 1100 morskih milj ponoči. Na plovbi smo bili 90 ur in 35 minut, porabili pa smo 39.400 litrov visokooktanskega bencina. Porabljeno gorivo in mazivo stane 23 milijonov starih dinarjev, pri tem pa nismo upoštevali niti dinarja za obrabo ladij.« To je obračun Človekoljubja samo iz ene naših vojnih iuk. To, kar v dnevniku ni zapisano, pa ostaja v spominu mornarjev ter oficirjev — komandantov, ki so, največkrat ponoči, pluli na Hvar, Korčulo ali Palagruž. želeli smo se pogovoriti vsaj z — To je danes že peti »napad« na naš rušilec, je dodal major Janez Dermastija. — še vedno pa se mu je naš Ante umaknil za .debelino dlake’, kot pravimo tu na morju. Nevarnost je minila. — Kurz 70 s polno paro! — je zapovedal komandant. Med vožnjo je posadka nadaljevala delo. Na zaslonu radarja so se spet pokazale male pege. — To. so ladje na odprtem morju, — je razložil kontrolor. Vsa eskadra pluje v smeri našega rušilca. Radar odkriva vse, tudi ko je megla ali noč ... Dolgo so čakali na ta trenutek: odkriti poiložaj »nasprotnikove flote, njen razpored in bojno moč. Z rušilca so poslali v eter pozive. — Sokol, Triglav, Lev, Orel ... Odgovor je prišel takoj: »Poslušamo...« — Pozicija X — Y, 3869, 2435, 4257... — je ponovil telegrafist nekajkrat. Novi dan se je začel kazati. V daljavi so grozili črni nizki oblaki, polni dežja. Kmalu je nud nami zagrmelo. Prišel je vihar, valovi pa so vznemirili dotlej mirno morje. — To vreme je kot naročeno, — nam je dejal kapetan Korvete Milan Vignjevič. — Dobro nas skriva .. . Spopad se je začel Začel se je spopad. Jutranje nebo so nad našimi glavami v nizkem poletu preparali zvoki reaktivnih letal. Pred nami se Je takoj oglasilo bobnenje, začuli smo eksplozije. Gost dim in rdeč plamen sta nam povedala, da so nadzvočni bombniki že v prvem naletu zadeli cilje. Torpedni in raketni čolni so pokazali, kaj zmorejo. Več deset izstreljenih torpedov je še bolj razrezalo že tako vznemirjeno morje. Kot pri vsaki eksploarfjj smo tudi zdaj zagledali najprej jarko svetlobo, nato začuli eksplozijo, potem pa se je pokaza: dim. Steli MEDOBČINSKI SVET ZK NOVO MESTO O DAVČNI POLITIKI: Za večji dohodek tudi večji davek na Sekretar medobčinskega sveta ZK tovariš Ludvik Golob o seji sveta kateri je tekla beseda o davčni politiki v obrtništvu — Vzroki za slabosti so v pogostnem spreminjanju davčnega sistema, v neustrezni organizaciji davčne službe, pa tudi v premajhni disciplini davkoplačevalcev — Nepravilnosti je treba odpraviti odločno, takoj in z vsemi razpoložljivimi sredstvi — Neupravičeno obogatele obrtnike obdavčiti tudi za nazaj — Davčna politika naj spodbuja razvoj obrti, ki odmirajo, do vseh drugih obrti pa mora biti progresivna — Kaj vas je vodilo, ko ste 28. avgusta na seji medobčinskega sveta ZKS razpravljali o davčni po-politki v naših občinah? — Kot uvod v razpravo nam je služilo več ugotovitev: davčna politika je v občinah premalo izoblikovana in se je večkrat bolj podrejala potrebam po denarju v proračunu kot pa družbenoekonomskim odnosom, ki so nastajali v obrti kot naravna posledica razvoja. Načela o davčni politiki so se zelo pogosto, celo iz leta v leto menjavala. Davčna politika je tako neučinkovita tudi zaradi .neustrezne organizacije davčne službe pri vseh organih, od zveze do občine. Reči je treba, da je tudi prizadevnost organov davčne službe v po- sameznih občinah pomanjkljiva glede upoštevanja obstoječih zakonitih predpisov. Premalo je bilo usklajevanja in dogovarjanja o davčni politiki med občinami in republiko ter med republikami. Se tiste dogovore, ki so bili, pa so posamezne, zlasti obmejne občine prezrle in s tem povzročile bodisi prešel j eva- Sejem za goveda in konje na Veseli gori Krajevna skupnost v Šentrupertu obvešča vse lastnike goveje živine in konj, kakor tudi druge prodajalce in kupce, da bo v soboto, 7. septembra na Veseli gori pri Šentrupertu glavni letni sejem za govejo živino in konje. Na prodaj bo tudi drugo blago. Krajevna skupnost vabi na sejem odkupna podjetja, saj bo na voljo precej pitane in plemenske živine, pa tudi konj; omogočena bo zamenjava, pa tudi nakup konj za meso. Hkrati bodo v gradu odprli gostilno, kjer bodo stregli s pristnim domačim cvičkom in z dobro hrano. V nedeljo, 8. septembra, pa bodo na Veseli gori odprli nov vodovod in to priložnost združili z veselico. Vse prijatelje te lepe izletne točke vabi krajevna skupnost, da pridejo na otvoritev in z udeležbo pomagajo pri kritju stroškov za vodovod. Prireditelji bodo poskrbeli za vsestransko dobro voljo! Ludvik Golob, sekretar novega Medobčinskega sveta ZK za občine Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj nje obrtnikov v sosednjo SRH, bodisi v naše obmejne občine. V navidezni bojazni, da ne bi izgubili preveč obrtnikov davkoplačevalcev, je prihajalo do popuščanj in licitacij pri odmeri. Tudi davčna disciplina je med občani v zadnjih letih zelo popustila, k temu, pa so spodbujale pravkar naštete nepravilnosti. Dogajalo se je celo to, da so družbenopolitične organizacije skušale jemati v zaščito posamezne obrtnike! — Na seji najbrž niste mogli mimo pojavov neupravičenega bogatenja, ki jih je prav v obrti veliko. Kakšno je stališče sveta? — Svet je ugotovil, da je neupravičeno in hitro bogatenje posameznih obrtnikov lahko posledica izkoriščanja tuje delovne sile (nad tem sploh nimamo kontrole!) in izmikanja družbenim obveznostim zaradi neustrezne davčne politike, to dvoje pa povzroča resne deformacije in nerazpoloženje med delovnimi ljudmi. Ti pojavi ne smejo biti povod za frontalni napad na razvoj zasebne obrti, pač pa se mora družba z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno upreti posameznim pojavom in pretiravanjem. Uresničevanje ustavnih načel o osebnem delu zahteva tudi dosledno borbo proti vsem slabostim, ki ovirajo uresničevanje ustavnih načel. — Naštej, prosim, še druga stališča, ki jih je medobčinski svet sprejel o davčni politiki od obrti! — Sprejeta so bila naslednja stališča: pristojni organi morajo opraviti revizijo v vseh tistih primerih bogatenja, ki so bili povod za javno zgražanje občanov. Opravijo naj naknadne obremenitve za prispevek od obrti, saj pravica za odmero zastara šele v petih letih. Prisotni predsedniki občinskih skupščin so povedali, da so v vseh občinah upj-ave za dohonke s tem že začele. Obrt je treba pbvezno obdavčevati na osnovi dohodka in vodenja knjig, obdavčevanje pa naj bo progresivno. Na enak način naj bo obdavčena tudi dopolnilna obrt. Nekatere storitvene obrti, zlasti na podeželju (kolarji, kovači, čevljarji, sedlarji itd.), .naj bodo še naprej pavšali-zirane, ker izumirajo. Obrtnik ne more dobiti obrtnega dovljenja, če nima ustrezne strokovne izobrazbe. Za obrtnike, ki so že pridobili obrt brez tega, je treba odločiti rok, v katerem morajo pridobiti strokovnost. Pogoj za pridobitev dovoljenja za dopolnilno obrt mora biti pristanek delovne organizacije, v kateri je prosilec zaposlen. Inšpekcijske službe in davčne uprave je treba kadrovsko in številčno okrepiti, da bi bile spodobne opravljati učinkovito kontrolo. Z izboljšanim nagrajevanjem v teh službah je treba pritegniti mlade, strokovno usposobljene ljudi. Smatramo, da na našem področju ni potrebna zasebna obrt v živilski stroki. Glede gostinstva menimo, da bi bilo treba ponovno uvesti trošarino za alkoholne pijače. K temu nas navaja dejstvo, da je med našimi zasebnimi gostinci veliko takšnih, ki imajo svoje vinograde, in da tudi družbena gostišča kupujejo vino in žgane pijače pri zasebnih proizvajalcih. Vsaka resna kontrola nad prometom z alkoholnimi pijačami je zgolj s prometnim davkom onemogočena. Zato predlagamo, naj se ponovno uvede trošarina. Večji sejem v Novem mestu V ponedeljek, 2. septembra, so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 709 pujskov in 136 glav goveje živine. Medtem ko je bil promet z govejo živino tokrat znatno boljši kot pretekli mesec, pa je bilo manj zanimanja za prašičke. Na sejmu je bilo prodanih 106 glav govedi in 389 puskov. Za vole so zahtevali 410 do 440 d n kg, za krave 210 do 240 din kg. za mlado živino 4 440 din kg, prašički pa veljali 80 do 240 din. J. P. Na sejmu v Brežicah V soboto. 31. avgusta, so na tedenski sejem v Brežice pripeljali 635 prašičkov, prodali pa so jih 567. Manjše so prodajali po 6 din kilogram, večj« pa po 5 din kilogram. Po čem bo krompir? Prvi izkopi krompirja v novomeški občini obetajo lepo letino. Hkrati pa je že slišati pripombe kmetovalcev, da krompirja letos ne bodo lahko prodali. Ob dobri letini tudi ni pričakovati visokih cen. Nekateri že razmišljajo, da bi krompir uskladiščili in počakali na boljše cene spomladi. Po čem bodo lahko prodali krompir, zanima zlasti tiste, ki so dolžni davčni upravi eno ali več akontacij, davkov. vsak četrtek (]IA£ Tobačna tovarna Ljubljana, Tobačna ul. 5 razglaša prosto delovno mesto pomočnika vodje poslovalnice v Novem mestu POGOJ: VK ali K trgovski delavec s prakso do dveh oz. štirih let, vozniški izpit B kategorije. Pismene vloge, z navedbo dosedanjih zaposlitev, naslovite na kadrovsko-so-cialni sektor Tobačne tovarne Ljubljana, Tobačna ul. 5 do 14. 9. 1968. M. JAKOPEC. MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO: Meso se je spet pocenilo Ponovno znižane cene za govedino I. in II. vrste - 1. septembra se je k Mesno prehrambenemu podjetju Novo mesto pripojila Klavnica in predelava Krmelj S 30. avgustom je Mesno prehrambeno podjetje Novo mesto ponovno znižalo v svojih mesnicah cene govejega mesa na drobno. Govedina I. vrste, ki je bila doslej naprodaj po 10,00 din, je od 30. avgusta dalje naprodaj po 9,60 din, govedina II. vrste, ki je bila doslej po 8,20 din pa po^8,00 din ki-S 1. septembrom se je k Mesno prehrambenemu podjetju Novo mesto pripojila Klavnica in predelava Krmelj. Mesno prehrambeno podjetje bo ob pripojitvi plačalo primerno odškodnino. Dosedanja , klavnica v Novem mestu bo 's tem ukinjena in jo bodo preuredili v predelavo mesa po sodobnem tehnološkem postopku. Dokler ne bo v Novem mestu urejena nova klavnica, bo Mesno prehrambeno podjetje klalo živino v klavnici v Krmelju. Naj povemo še to, da je v mesnicah tega podjetja naprodaj samo meso doma zaklane živine in da ne kupujejo zaklane živine pri drugih podjetjih. Še v teni tednu bodo asfaltirali cesto iz Prekope do Šentjerneja. Asfaltirati so pričeli 26. avgusta. Zatem bodo začeli asfaltirati cesto iz Škocjana skozi Dobruško vas do Šentjerneja. Škoda, da ne morejo letos asfaltirati tudi ceste med Prekopo in Kostanjevico. Na sliki: z modernimi stroji asfaltiranje hitro napreduje. Trgovsko podjetje SEVNICA poslovalnica 12 SAMOPOSTREŽBA (pri postaji) , NUDIMO VSAK DAN: SVEŽE DOMAČE SLAŠČICE OKUSNO KAVO EXPRES — samo 0,50 din PO REKLAMNI CENI PRODAJAMO: VINO »GAME«, liter samo 3,80 din BANATSKI RIZLING, samo 4,00 din ▼ IKMIIMICKVI ■ j Kupci, pošljite takoj izpolnjene [garantne liste v Gorenje! g.rrrEjn|E. nagrade daje: brezhibno pranje jm potovanja NAUAVA3E! Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program: — 20 brezplačnih potovanj na Havaje — 10 brezplačnih potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju. Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968! Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini! VELIKA NAGRADNA PRODAJA ilo 20. oktobra 1008 ena »n ZA MLADE PO SRCU [aOtglatatalalalalalstatalalalaBIalBlsIalslalalsIalsEEEl 13 KAJ 13 VAM [g IMUDI j| jčj~DOLEIMJKA: |g V prodajalnah V MOKRONOGU, NA MIRNI IN V TREBNJEM vse vrste živilskih potrebščin in potrebščin za gospodinjstvo in dom. Za občinski praznik čestitamo vsem našim potrošnikom in jih še naprej vabimo v naše prodajalne! 01 M BI 131 Gl 01 131 B|B|E|B)S]E|gS|B]IS;iSH51BIBll5|l3lBlBllSlBlS>g|BlBigB|B|@iaail§lglglSl31 Danes se bodo na vseh šolah ponovno odprla šolska vrata. Skoznje se bo usula pisana množica otrok. Prišli bodo tisti, ki so šole vajeni in ki komaj čakajo, da spet srečajo stare znance, s katerimi se bodo pogovarjali o vsem, kar so lepega dne doživeli med počitnicami. Prišli pa bodo tudi malčki, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Ti se bodo najbrž še plaho oklepali svojih mamic ali očkov in vse jim bo tuje: šola, šolska soba in seveda tudi sošolci. Šolska poslopja med počitnicami niso bila osamljena in pusta. V skoraj vseh šolah so med počitnicami preurejali ali pa polepšali učilnice, ponekod pa so se lotili tudi večjih del. V novomeški osnovni šoli so olepšali nekaj učilnic, poskrbeli pa so tudi za prikupnejšo podobo kabinetov in šolske kuhinje. Tudi v metliški občini niso mirovali. V novi šoli v Metliki so preuredili delavnice za tehnični pouk, nabavili pa so tudi vso potrebno opremo. Na Suhorju so preuredili šolsko kuhinjo, v Podzemlju pa so poskrbeli za telovadnico. Tudi v drugih dolenjskih občinah niso držali rok križem. Poskrbeli so, da bo letošnjim šolarjem v novem šolskem letu kljub pičlim sredstvom, ki so bila na razpolago za preurejanje, čim prijetneje. Tudi učitelji niso počivali. V vročih poletnih mesecih so mnogi med njimi skrbeli za otroke, ki so letovali ob morju ali v gorah, že ves mesec za novo šolsko leto. Pred začetkom je bilo treba skrbno pripraviti podrobne učne programe in poskrbeti, da bodo imeli že v začetku na voljo vsaj najpotrebnejšo šolsko opremo. Priznati je treba, da je večina dolenjskih šol zelo slabo opremljena z najrazličnejšimi pripomočki. V zadnjih letih se je pokazalo, da je moč dosegati boljše učne uspehe le v dobro opremljenih šolah, še vedno so naj slabše opremljene podružnične šole, na katerih sploh nimajo učil in si morajo učitelji pomagati kakor vedo in znajo. Za knjige, zvezke in druge potrebščine je treba seči globoko v žep trajnejšo vezavo knjig, v učbenikih za nižje razrede pa ne manjka pestrih risb. Zadnje dni je Ijtilo v knjigarnah vse živo. Starši so morali pogosto seči globok v žep, če so hoteli izpolniti želje bavi šolskih potrebščin. Odločili so se za enake rjave šolske torbe, za enake zvezke, knjige, copatke in za vse, kar mora imeti pravi šolar. Njihova mamaica je morala tisti dan pustiti . v trgovini skoraj 30 starih tisočakov! Ta denar je hranila že vse poletje. saj je vedela, kako njeni mali trije hrepenijo po šoli in znanju. Vse od takrat, ko so v »Mali šoli«, ki so jo obiskovali spomladi, prvič vzeli v roke barvaste svinčnike in bele liste, niso znali skriti navdušenja in zavzetosti. Dušan, Nataša in Lidija že prav* dobro vedo, kako se narišejo hiša, drevo, cesta, Dušan si je »že izbral« poklic in tudi njegovi sestrici' že snujeta načrte za bodočnost. V bližini njihovega doma gradijo novo stanovanjsko četrt, zato ni čudno, da se je Dušan z vsem svojim malim srcem, ki se tako rado navduši za visoke žerjave in težke stroje, ogrel za zidarski poklic. Nataši so všeč frizerke, Ldija, ki je spretnejša za vsa domača dela, pa bi rada postala šivilja. Njihova mamica dobro ve, da bodo svojo odločitev najbrž še pogosto spreminjali, vendar je to zdaj ne skrbi. Prvi šolski dan svojih trojčkov, ki bodo postali učenci osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu, bodo pri Plu- Takole je Lidija Plut letos spomladi narisala v novo* meški »mali šoli« bratca in sestrico — danes pa so vsi trije prvič v življenju sedli v »pravo« šolsko klop! Zdaj bodo risali zares in vsak dan... v katerih bodo spravljene šolske potrebščine, na njihovo prvo pot v šolo pa jih bo spremljala topla želja njihovih domačih, da bi jim bil Pred 7 leti, točneje 29. junija 1961, smo na 16. strani našega lista objavili fotografijo 38-letne Pepce Plut, ob njej pa 3 drobne »štručke«:_v novomeški porodnišnici so se takrat po 10 letih spet rodili trojčki... čas beži; danes objavljamo fotografijo istih oseb: Plutove mame in njenih trojčkov Nataše, Dušana in Lidije, med obema posnetkoma pa leži 7 težkih, napornih, a hkrati tudi srečnih let... Novomeških trojčkov nismo pozabili — v kratkem jim bomo pripravili majhno presenečenje, skupaj s Korenetovimi trojčki iz Segonj nad Škocjanom. O tem pa v kratkem v našem listu kaj več! (Foto: Marjan Ciglič) Na novo šolsko leto so se že v prvih pletnih mesecih začele pripravljati tudi knjigarne in papirnice. Ze pred nekaj leti so nar/ezale tesne stike s šolami, ki jim svetujejo, kaj in koliko knjig in drugih za šolo potrebnih stvari naj nabavijo. Letos so vse knjigarne in papirnice na Dolenjskem zelo zgodaj nabavile šolske knjige. Pokazalo se je, da starši kupujejo knjige v skoraj vseh poletnih mesecih, saj želijo tako porazdeliti izdatek za šolske knjige in potrebščine. Šolske knjige so letos na novo izdale ali ponatisnile Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in Založba Obzorja (Maribor). Vse knjige so tiskane na dobrem papirju, posebno razveseljivo pa je, da so zlasti novejše izdaje tudi zelo lepo opremljene. Se posebno se je izkazala Mladinska knjiga, ki je poskrbela za okusno in svojih šolarjev. Najvišji izdatek so imeli prav gotovo letos dijaki prvega razrede gimnazije, ki so morali za knjige plačati kar okrog 150 din. Tudi za višje razrede osnovnih šol je izdatek za učbenike precejšen, saj stanejo za posamezni razred kar okrog 60 do 70 dinarjev. trava in ptički. Po ves dan rišejo, štejejo igrače, poslušajo pravljice in se učijo opazovati. Danes je za male Plutove šolarje napočil velik dan. Ko sem jih pred tednom dni obiskala, smo skupaj šteli tovih lepo proslavili. Njihova skrbna mamica, ki zna delati prave čudeže, je poskrbela, da se ga bodo še dolgo spominjali. Lidija, Dušan in Nataša bodo tega dne oblekli svoje najljubše obleke, oprtali si bodo nove torbice, prvi korak v življenje čim lepši. Šolski uspehi, ki so jih dosegli učenci v prejšnjem šolskem letu, so pokazali, da je učni uspeh na posameznih šolah sicer za nekaj odstotkov boljši, na drugi strani pa je bil odstotek tistih, ki razreda niso uspešno zaključili, še vedno zelo visok. Statistično podatki zadnjih let kažejo, da v Sloveniji še vedno več kot tretjina otrok ne konča uspešno osemletne Sole. V dolenjskih občinah je ta odstotek celo višji kot drugje in zavzema že kar zaskrbljujoč obseg. Lanski podatki kažejo, da v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ni izdelalo razredov 17,11 odstotkov šolarjev. Večina te mladine se zaposli v proizvodnji, kar pa tudi ne vpliva posebno ugodno na kvalifikacijsko strukturo v posameznih delovnih organizacijah. Med šolarji, ki enkrat ali celo večkrat ponavljajo razred, je največ kmečkih otrok, šolski uspeh je na podeželskih šolah mnogo slabši kot v mestu ali večjih naseljih. Tudi šolski obisk je na teh šolah mnogo slabši, saj starši še ne znajo dovolj ceniti vrednosti šolskega znanja, ki je potrebno njihovim otrokom za življenje. V teh krajih so šolski vrtci ponavadi tudi edina delovna sila. Zato za učenje nimajo časa. Mladina, ki nima dokončane osnovnošolske izobrazbe, ima najtežje pogoje za zaposlovanje. Podatki zadnjih let so pokazali, da je tudi med mladinskimi prestopniki skoraj večina takih, ki so brez osnovnešolske izobrazbe, poudariti pa je treba, da je tudi polovica polnoletnih obsojencev, ki so jim sodišča v Sloveniji izrekla kazen, brez osnovne šole. Šola je za vsakega otroka važen korak v življenje. Dolžnost staršev, vzgojiteljev in nas vseh pa je, da jim posvečamo čedalje več skrbi, da delamo z njimi in da skrbimo, da bodo sposobni za samostojno delo in življenje, ko nastopi njihov čas. MARIJA PADOVAN Radostni prvi šolski dan novomeških trojčkov družine Plut Za potrebne šolske knjige, ki so namenjene prvošolčkom, so morali starši letos odšteti skoraj 2000 starih dinarjev. Trikrat toliko pa je morala nameniti za svoje šo-larčke Pepca Plut, mati novomeških trojčkov, ki gredo letos prvič v šolo. To pa še ni vse. Nataša, Lidija in Dušan, ki so 26. junija praznovali svoj sedmi rojstni dan, so hoteli sodelovati sami pri na- »OBRTNIK« NOVO MESTO NUDIMO VAM UGODEN NAKUP ženskili in moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške LILION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaščke in pelerinice ter večjo izbiro fantovskih in dekliških hlač. Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trgovini na Glavnem trgu. POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: # kranjske klobase ' 0 lovsko salamo % šunkarico # vse ostale vrste klobas In salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila. OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 O skrbeh staršev in pričakovanjih naših šolarjev na začetku novega šolskega leta - Ne pozabimo prav te dni: družina, šola in vsa naša skupnost morajo bistveno povečati skrb za osnovnošolsko mladino, saj brej sposobnih, izobraženih in kulturnih ljudi ne bo napredka. Prav osnovna šola pa daje temelje kulturni in napredni družbi! dni, ki so jih še ločili do začetka šole. Tako nestrpni so bili in radovedni, kako bo v šoli, da niso prav nič pomislili na to, da se bodo morali posloviti od igrač, prijateljev na dvorišču in se vključiti v šolsko delo. Vsi trije so trdno odločeni, da se bodo dobro učili. PISMA UREDNIŠTVU , Kaj pa novomeški trojčki? Mercator VELETRGOVINA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA TREBNJE vabi potrošnike k nakupu v svojih prodajalnah — hkrati pa želi vsem prebivalcem trebanjske občine veselo praznovanje občinskega praznika! 100 m nad morsko gladino Veselje, delo, zabava in koristno učenje na taboru medvedov in čebelic iz Novega mesta v Šentjanah nad Portorožem - Taborjenje je še vedno najboljša delovna šola za vzgojo naše mladine V četrti izmeni tabora na šent-janah nad Portorožem (staro ime Valeta) so 10 dni preživljali pestro taborno življenje najmlajši novomeški taborniki. Trideset jih je bilo in nekaj gostov so imeli. Razdeljeni v 3 vođe, so taboreči opravljali redne taborne posle in tekmovali med seboj v raznih taborniških veščinah. Dobra polovica udeležencev je prvič taborila. Slabo vreme prvih dni je bilo zanje trda preizkušnja. Vzdržali so vsi, čeprav je vihar raztrgal nekaj šotorov in so tri čebelice morale iskati eno noč zavetje v zidani kuhinji. Ob prihodu je bilo med taborečimi pet neplavačev. Zadnji dan taborjenja je vseh pet priplavalo na splav, pritrjen 20 m proč od pomola v Strunjanu, kamor so hodili na kopanje. S tem so dokazali, da so dobro izkoristili 8 dni kopanja, saj so se z vztrajno vajo vsi naučili plavati. Vodi so med seboj tekmovali v ocenjevanju razdalj, višin, v določanju smeri in v opazovanju oko. lice. Tekmovali so v nabiranju suhljadi, v pripravi in postavljanju piramidnega ognja. Na pohodih v bližnjo okolico so tekmovali v reševanju raznih nalog. 14 se jih je pomerilo tudi v plavanju in dosegli so zadovoljivo hitrost. Dan pred odhodom so nekateri presenetili z originalno izdelavo ročnih del iz prirodnega materiala. Komisija je prisodila štirim izdelkom naj višjo oceno 10 točk. Na pobudo medvedkov smo si ogledali zbirko kaktusov na polotoku Seči. Gospodinja nam jelju. beznivo razkazala bogato zbirko nad 500 različnih kaktusov. Doživetje za vse je bil izlet z avtobusom na 1000 m visoko goro Slavnik, od koder je čudovit razgled po severni Istri, na slovensko obalo. Trst in okolico. Ob povratku je posebno medvedke navdušil ogled gra^u Socerb, ki stoji na robu kraškega ravnika tik nad Tržaško dolino. Prevzel jih je tudi ogled bližnje kraške jame. Nočne vaje so bile trikrat. Na njih so posebno navdušeno preizkušali svoje taborniško znanje najmlajši med taborečimi. Tri ve- čere so gledali barvne diapozitive iz taborniškega življenja in akcij Odreda gorjanskih tabornikov, Tudi obisk kina na prostem m izostal. Sli so gledat znan Disne. yev film. Ko je zjutraj bolničarka vprašala čebelico, kakšen je bil film, je kratko odgovorila: »Ne vem, ker sem takoj zaspala, ko sem se usedla na klop.« Doživetje posebne vrste je bila za medvedke in čebelice nočna straža. Stražila sta vedno po dva skupaj, da je bilo »bolj varno«. Ob menjavi straž je bilo navadno toliko hrupa, da je prišel starešina tabora gledat, kaj je narobe. Pa je bilo samo vneto klepetanje. Po številnih doživetjih v dveh urah straže je bilo skoraj nemogoče molče oditi spat. Trikrat je vsak vod prišel na vrsto kot- dežurni vod. Pod spretnim vodstvom tov. Marije Klemenčič, ki je vodila kuhinjo, so se člani dežurnega voda eni bolj, drugi manj uspešno uvajali v kuhinjsko delo. Na zaključni taborni ogenj so se vodi skrbno pripravili. Taboro-vodja Tomaž je z vnetimi pomočniki postavil lep pagodni ogenj s šopom brinja na vrhu pagode. Prižgan S prvo vžigalico, se je ob večernem vetru ogenj močno razplamtel. Točka se je vrstila za točko. Posebno je navzoče zabavni taborni šaljivec Boris. Prišla je ura spanja in dežurni je najprej poslal spat vse; -ki še niso bili stari 13 let. Pa je starešino zaprosil Rudi. če lahko ostane, ker bo »vsak čas« star 13 let. »Kdaj pa bo tvoj rojstni dan?« ga vpraša starešina. »Že oktobra^« se hitro odreže Rudi. Največja preizkušnja je bil zadnji dan. Ob pol petih, ko se je komaj začelo daniti, so začeli s pospravljanjem in ob osmih je bil taborni prostor prazen in počiščen. Akcija je uspela, čeprav se je pri delu pokazalo nekaj lenob. So pa zato drugi bolj pritisnili. Deset dni življenja mladih novomeških tabornikov na šentjanah je pokazalo, da je taborjenje s pe. strim delovnim programom odlična šola Za vzgojo bodočih delovnih ljudi. S. J. Skoraj vsak teden piše kaj v Dolenjskem listu o »naših trojčkih«, pa tudi naslikani so večkrat. Javnost je spro-ti obveščena o tem, kako poteka nabiralna akcija za dobro počutje Korenetovih trojčkov. Prav je tako! Toda spominjam se, da je leta 1961 Dolenjski list objavil članek s fotografijo novomeških trojčkov; takrat ste jih slikali v novomeški porodnišnici. Kaj je zdaj s temi trojčki? Nikoli ne opazim, da bi kaj pisalo o njih. Zakaj molčite o novomeškh trojčkih? Ljudje — razen Novomeščanov — mislijo, da imamo samo Korenetove trojčke. V resnici pa živijo še eni trojčki tudi v Novem mestu, prav blizu uredništva Ti bodo šli letošnjo jesen v šolo. Prav bi bilo, da bi tudi o novomeških trojčkih kdaj pa kdaj kaj napisali, če ne več pa vsaj toliko, da so živi in zdravi. če bi bila jaz na vašem mestu, bi gledala enako na te kot na one trojčke. O vseh bi pisala, vsem pomagala, le tistim bolj, ki so v večjih težavah. Iz Maribora pride tudi vsake toliko časa vest o njihovih četvorčkih in če bi imeli še ene četvorč-ke, jih gotovo ne bi zamolčali. Bolj kot za materialno pomoč gre za to, da vemo kje kaj je. Lepo vas pozdravljam, pa ne zamerite! Sem redna naročnica Dolenjskega lista. Plačam ga enkrat za vse leto, saj je tako cenejše in sploh boljše kot na obroke, vam pa je omogočeno redno izdajanje. Pa če naročnik tudi na obroke redno plačuje Novomeške čebelice so bile na taboru po navadi vedno nasmejane — Kako bi tudi ne bile, ko jim je ves dan potekal v učenju, zabavi, na svežem zraku in prijetnem kopanju! »Čemu zamujena pošta« Novomeško PTT podjetje nam je poslalo odgovor na članek »čemu zamujena pošta«, ki je bil objavljen 1. avgusta v 31. številki Dol. lista: PTT podjetje je dolžno na svoiem področju organizirati dostaivo poštnih pošiljk skladno s potrebami uporabnikov ptt storitev. Pri pošti Cerklje ob Krki sta bila do pred nekaj' leti zaposlena dva dostavljača. Službo sta opravljala peš na treh dostavnih okoliših s tem, da so imela nekatera naselja v bližini Cerklje dnevno dostavno pošiljk. Glede na izredno majhno produktivnost in slabo časovno obremenitev dostavljačev, smo na tem področju morali spremeniti organizacijo dela. ■Meo danes opravlja dostavo poštnih pošiljk na širšem področju pošte s kolesom en dostavljač, medtem ko na ožjem področju opravlja dostavo pošiljk manipulativni delavec. Vsem uporabnikom ptt storitev na tem področju pa je zagotovljena trikrat tedensko neposredna ali posredna dostava poštnih pošiljk, kar je v skladu z generalnim načrtom o razvoju poštnega omrežja. Pri taki organizaciji dostave, dosega dostavljač še vedno manj kot 100 odst. produktivnost, kar je posledica premajhnega števila poštnih pošiljk, časnikov in časopisov za dostavo. Iz teh razlogov gostejše dostave ni mogoče uvajati. Kot smo že povedali uvodoma, je za organizacijo in gostoto poštnega omrežja edino merilo količina ptt storitev. Vsakršna organizacija novih poštnih enot ali razširitev poštnega omrežja bi ob majhnem ptt prometu ne bila upravičena. PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO je prav. Ni pa prav, da nekateri naročijo Dol. list, potem se pa, ko je treba plačati, izmikajo na vse načine in podobno. če nekaj naročiš, plačaj! Saj tudi sam želiš dobiti plačilo za opravljeno delo. MARIJA LIPOVŠEK Novo mesto, Cesta kom. Staneta 13 OPOMBA UREDNIŠTVA: iz daljšega *pisma tov. Lipov-škove objavljamo glavne odlomke. Podobno pismo nam je že prej poslala tov. Pepca Žura iz češnjic pri Otočcu. Obema bralkama se opravičujemo, da šele danes obveščamo javnost o njunih pi-samih, toda to smo naredili namenoma. Poglejte, prosimo, na 1. in 6. stran današnje številke DL, pa boste videli tudi »naše novomeške trojčke«! Prav danes bodo prvič v življenju stopili v šolo, zato smo jih pred dnevi obiskali, o njih in o Korenetovih trojčkih-revčkih v Segonjah pa je poročal tudi zadnji NEDELJSKI DNEVNIK. Zares nismo pozabili novomeških trojčkov, vse naše sile pa smo letos posvetili zbirki oz. akciji za prostovoljne prispevke naših bralcev, da bi Korenetovi otroci dobili streho nad glavo. Prejšnja se jim je namreč podirala na vso njihovo osebenjkar-sko revščino, zdaj pa kaže, da bodo kmalu iz najhujšega. Za to priložnost pa smo oz. še hranimo majhno skrivnost: vljudno prosimo tov. Lipovškovo in vse druge bralke in bralce našega lista, da še kak teden potrpijo, pa bomo javno povedali in pokazali, kako smo poskrbeli za »trojne trojčke«, kolikor jih trenutno na našem področju poznamo. Hkrati se Vam zahvaljujemo za toplo skrb, ki-jo kažete za družine s številnimi otroki. Lepo pozdravljeni! UREDNIŠTVO DOL. LISTA Tudi na PTT s v Novem mestu se radi šalijo Tovariš urednik! 21. maja sem poslal iz črnomaljske pošte v Izolo telegram, s katerim sem naročil sodelavcu, naj mi takoj pošlje 20.000 nekih malih predmetov. Seveda sem bil čez nekaj dni neprijetno presenečen, ko sem namesto 20.000 prejel samo 20 primerkov. Tudi pošiljatelja. je presenetilo, da sem naročil samo 20 primerkov, ker je vedel, da si s tem ne morem pomagati. Zato mi je v dokaz, da ni nič kriv, vrnil moj telegram. Lahko se zgodi, da se zmotimo pri številkah, toda kako je iz mojega imena Stanko nastalo Ivan, si ne morem razložiti. Na pošti v Črnomlju smo ugotovili, da so telegram v redu odposlali. Tu so mi tudi povedali, da se lahko pritožim in da lahko zahtevam odškodnino. Napisal sem pritožbo in zahteval 200 dinarjev odškodnine, to je za gorivo in izgubo časa, ko sem šel z avtomobilom v Izolo po še preostalih 19.980 primerkov. čez nekaj časa sem res dobil odškodnino za popačeni telegram: 300 starih ali 3 nove dinarje. Tu se vidi, da so tudi pri PTT za šalo. Ker s tremi dinarji nisem mogel kriti stroškov, niti za Šalo ne, sem jim ta denar vrnil. PTT pa predlagam: če nimajo denarja za take stvari, naj se vsaj pismeno opravičijo, pa bo tudi dobro. STANKO SEDLAR Črnomelj V časopisih in revijah beremo o uspehih gojiteljev cvetlic, posebno kaktej. Tudi v Kočevju nas je precej, ki gojimo kakteje. Najlepše je letos zacvetela kakteja prof. Sonje Bižalove. Kar z desetimi cvetovi se je okrasila. Občudovali so jo vsi, ki so se sprehajali mimo doma telesne kulture (Foto: Arko) Pojasnilo iz metliškega kina Na vest o »Nadomestilu za slabiji obisk?«, objavljeno pred kratkim na metliški strani Dol. lista, pojasnjujem: filmi, ki jih predvajamo v našem kinematografu, niso nekaj posebnega in še manj nekaj edinstvenega. Te filme je, še preden smo jih predvajali pri nas, predvajalo na desetine kinematografov v Jugoslaviji. O komercialnosti in množičnem obisku ne pove nič podatek, da je občinska Skupščina Metlika pred nekaj meseci razpravljala o tem, ali naj zaradi izgube kino zapro ali se da to vprašanje rešiti na drug način. To novico smo takrat prečitali tudi v Dolenjskem listu. Priporočilo, naj z boljšo reklamo in boljšim programom povečamo obisk, je samo napol uresničeno. Kolektiv si prizadeva izboljšati težko stanje podjetja. Čemu zdaj ta kritika? Glede kontrole, ali je posamezen film primeren za šoloobvezno mladino, pa samo tole. Podjetje je ponudilo ravnateljstvu šole brez. plačen sedež za člana učiteljskega zbora, ki naj bi povedal, .kateri filmi za mladino niso primerni. Razen tega pošiljamo šoli vsak mesec tudi program filmov. Do zdaj smo dobili samo za en film opozorilo, da ni primeren za mladino. Sami pa smo že večkrat prepovedali mladim obiskovati neprimerne filme. Res je, da pride včasih k večerni predstavi, posebno zdaj med počitnicami, tudi kakšen šoloobvezni otrok. Ker pridejo kar- Pomagajte, prosim, Stanki! Tovariš urednik! Živim v Žužemberku, kjer je polno naravnih in kulturnih lepot. Ne manjka pa tudi žalostnih primerov, zato sem se odločila, da vam opišem enega izmed najbolj žalostnih. Na desnem bregu Krke živi v Žužemberku v majhni hišici moja prijateljica Stanka, ki je že 20 let priklenjena na posteljo. Sama -ne more ne jesti ne hoditi. Ker je zelo razumna, se je naučila vsega, kar je potrebno za vsakdanje življenje. Piše, riše in šiva kar z nogo. človek, ki tega ni videl, si kaj takega ne more predstavljati. Njen oče prejema majhno pokojnino, ki ne zadostuje za potrebe družine, ker Stanka ne dobiva nobene podpore. Moja prijateljica tudi zelo rada bere. Mnogokrat ji je dolgčas, za-. to si zelo želi imeti televizor. Dragi bralci! Pomagajte ji, prosim, da se ji bo želja izpolnila! Vesela bo tudi, če ji bo kdo pisal ali poslal razglednico. Njen naslov je Stanka Glavan, Žužemberk 147. TONČKA ZUPANČIČ Žužemberk 152 te" kupit fantje — otroci s cigareto v ustih ali z dekletom, je težko ugotoviti kdo še hodi v šolo in kdo je že zapustil šolske klopi. Precej je .tudi takih, ki jih pripeljejo k večernim predstavam starši ali kdo drug od starejših domačih. Zgodi se tudi, da se mladoletniki, ki ne pridejo v dvorano skozi vrata, splazijo vanjo kar med predstavo skozi straniščno okno. Toda to se ne dogaja pogosto. Uslužbenci kina se trudijo, da bi to preprečili, čeprav tvegajo zamero, prerekanje in druge nevšečnosti. Najbolje bi bilo,- če starši ne bi pustili otrok k večernim predstavam, saj morajo biti otroci ponoči doma. Nihče pa ne more trditi, da morajo za to skrbeti uslužben. ci kina! Menimo tudi, da ne more nihče pričakovati in zahtevati, naj predvajamo filme, ki jih noče nihče gledati. Kdo bo tvegal naročilo filma za katerega ve, da ne bo kril niti najemnine? Ali naj za-vestno silimo v izgubo, samo zaradi otrok, ki jih starši ne morejo zadržati doma?! SILVO MIHELČIČ METLIKA Niso pozabili na nas S prenovitvijo starega gospodarskega krila poslopja bo Dom počitka na Impoljci pridobil 12 novih sob, s prezidavo prizidka pri "upravnem poslopju pa še 6, tako da bo zmogljivost celotnega doma skoraj 200 postelj. Zunanjost glavnega krila in upravnega poslopja je že popravljena in prepleskana s sinkolitom. Kdor jo je videl še pred nekaj meseci, ko je bila precej zanemarjena, je zdaj prijetno presenečen. Posebno lepa podoba je ponoči, ko neonska razsvetljava osvetljuje okolico. Skrbi nam dela samo oprema teh sob, kajti denar smo že porabili, vendar upamo, da bomo s pomočjo skupnosti rešili tudi to vprašanje. Zahvaliti se moramo kolektivu Lisce iz Sevnice, ki nam je omogočil nakup televizorja. Upajmo, da jih bo v tem človekoljubnem dejanju še kdo posnemal, saj je naš dom namenjen vsem tistim iz zasavskih občin, ki so potrebni nege. Končno pa smo se dolžni zahvaliti sevniškim glasbenikom, ki so nas pod vodstvom tov. Jamška prejšnji mesec nepričakovano obiskali in nam v parku poldrugo uro krajšali čas. Obljubili so, da nas bodo še obiskali. Tega si zelo želimo. MIRKO PETRIČ Dom počitka, Impoljca p. Sevnica ŽIVETI TEMPO 100 KM NA URO ... ...in vsak trenutek pnpravljen \srf '•*" * • ‘ A. i • . . »Potovati pomeni, da si vsak trenutek pripravljen umreti in se na novo roditi!« (Victor Hugo v »Nesrečnikih«) avtomobilov in tem večja nevarnost za nesreče. Nepregledna množica avtomobilov in drugih motornih vozil. drvi po naši cestah. V zadnjih petih letih se je število domačih motornih vozil povečalo za okoli 80 odst., število tujih vozil na naših cestah (v Sloveniji) pa za več kot 8G0 odst. Tudi na Dolenjskem je motorizacija na velikem pohodu. Kako hitro napreduje, naj povedo podatki iz novomeške ^občine: ■ leta 1963 je bilo v sej občini 1.788 motornih vozil, lani so jih našteli že 4.080 in posebej 1.600 mopedov, do konca prvega polletja letos pa se je število motornih vozil povečalo na 5.847. Karamboliral tu, karamboliral tam ... Tisoči in tisoči avtomobilov in mopedov drvijo po naših cestah, stotine tovornjakov, desetine avtobusov s tisoči potnikov, stotine traktorjev, koles in drugih vozil. Tisoči voznikov se vsak dan odpravijo na pot. dolgo nekaj pa tudi več sto kilometrov. Tisoči voznikov s tisoči razpoloženj, milijoni misli, de-settisoči skrbi. Tisoči sedajo vsak dan za volan in pritiskajo stopalke za plin motorjev različnih moči. Tisoči se vsak dan prehitijo, se sre- čajo, se pozdravijo, hupajo ali pa se prekolnejo. Kdo ve. Toda isti tisoči so na vsakem prevoženem metru ceste enako odgovorni za vse, kar počno. Tisoči, ki nikoli ne vedo, kaj jih ba doletelo. Tisoči, ki lahko sami povzročijo nesreče, ali pa jih v nesreče pahnejo drugi. Pa ne samo na asfaltiranih in prometno lepo urejenih in opremljenih cestah! . Kdo se ne bi zgrozil ob žalostnih poročilih, ki vsak dan, včasih celo vsako uro prihajajo z naših cest: karamboliral tu, karamboliral tam, trije mrtvi; prehiteval na nepreglednem ovinku. In tako dalje. ■ Iz uradnega poročila razberemo, da se je lani na avtomobilski cesti od Biča do Bregane ponesrečilo 1.150 osebnih avtomobilov. 343 tovornjakov, 76 avtobusov, 254 motorjev, 71 koles, 41 vprežnih vozil in 9 traktorjev! Najhuje je bilo na 5 km dolgem odseku pri Jezeru, kjer se je lani pripetilo 52 nesreč. ■ ZAKAJ TOLIKŠEN DAVEK CESTNEMU PROMETU Ko so raziskovali vzroke, >o ugotovili, da se je največ nesreč pripetilo zaradi tega, ker so vozniki ali prehitro ali so nepravilno prehitevali druga vozila ali pa so vozili pijani. Največ pijanih voznikov so tudi kaznovali ali pa proti njim predlagali postopek. Dodatna kazen Je zadela tiste, ki so z mesta nesreče pobegnili, pa so jih kasneje ujeli ali odkrili. Strahopetnih ubežnikov je čedalje več: leta 1965 ji je bilo 12, leto kasneje 40, lani pa že 61! Samo štirinajstim ubežnikom nikoli niso prišli na sled. 100 km na uro in mirna kri? V nenehnem boju proti prometnim prekrškom si pristojni organi še niso povsem na jasnem, kako bi najučinkoviteje zagotovili varnost na cestah. Ali naj bi izhajali iz tega, da je človek izza volana čisto druga kategorija človeške vrste, povsem različna od tipa človeka v dobi poštnih kočij in parne lokomotive, da sodobni človek še ni pripravljen »živeti tempo 100 km na uro« pa obdržati mirno kri, takojšnje in pravilne reflekse in spoštovati druge, da je razcepljen v dvoje različnih osebnosti, med katerima je osebnost izza volana čisto nekaj drugega kot osebnost doma v kuhinji — ali pa bi bilo treba upoštevati kakšne druge, vplivnejše dejavnike na zadržanje voznikov? Z leve je slišati, da bi se morali poboljšati vozniki, z desne pa, da je treba vzgojiti pešce. Eni spet predlagajo, da bi preganjali predvsem Vemo: dihamo v takem času in takem prostoru, ko ni možno biti več počasen. Naglica nas je prevzela, obsedeni smo od hitrosti. Vedno se mudi, čedalje. bolj se mudi. Hočemo naprej, samo naprej, po najkrajši poti naprej. Gorje oviram! Moči smo začeli meriti s komolci in kubiki motorjev. Prehitevamo drug drugega, pospešujemo korake, se vrivamo na čelo vrste, pritiskamo na plin, da bi motor iztisnil vse od sebe in se smejemo v brk slabičem, ki omajajo pri 115 km na uro. Ali ne pretiravamo? Ali se sploh zavedamo, da smo si s pretirano naglico nakopali na glavo enega najhujših pokon-čevalcev? Bomo avtomobilizem, to revolucionarno pridobitev civilizacije 20. stoletja z nebrzdanimi vožnjami naščuvali proti sebi kot strahotno sredstvo za samouniče-vanje? Mar ne kažejo evropski rekordi krvnega davka, plačanega na slovenskih cestah, prav to, da avtomobilizem že postaja tako sredstvo? Cesta prinese napredek in uničenje Bele in črne dni avtomobilizma je začela Dolenjska pogosteje doživljati in okušati pred slabim desetletjem, ko se je med njenimi griči dokončno prebila najhitrejša jugoslovanska cesta. Pokrajina, marsikomu znana po idiličnih divjinah in po šmarnici, je dobila kmalu nov zemljevid gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka. Cesta in vse, kar je prišlo z njo, je vneslo v Dolenjsko nov ritem, hitrejše utripe, peklenski tempo. Prav imajo tisti, ki pravijo, da bi bila Dolenjska brez te ceste pozabljena provinca nekje na jugu Slovenije. Prav pa imajo tudi tisti, ki trdijo, da se je začela Dolenjska šele s to cesto spreminjati v pokopališče ljudi, ki so prezirali nove razmere v njej, neda bi jim bili kos. Dolenjska je dobila še nove hitrejše ceste: na zahodu skozi Ribnico in Kočevje, čez Gorjance v Belo krajino, v Dolenjske Toplice, pa v Stražo in Žužemberk. V Trebnje prideš po asfaltu, do Mirne in Še dalje ni več prahu, Ce ste namenjeni v Krško, Bre-žico in Kostanjevico, ni treba prevoziti niti meter makadamskega cestišča. Pa tja proti Bizeljskem drži asfaltna pot itd. Asfaltni trak vlečejo te dni iz Črnomlja proti Vinici, za asfaltiranje sta pripravljeni cesti v Šentjernej in Škocjan. Tudi te ceste puščajo za sabo razen napredna — smrt in uničenje. Cim več sodobnih cest bo, tem večji bo hrup, tem več bencinskih hlapov, tem več Naj bo dan ali noč, megleno jutro ali sončno popoldne, sreda ali nedelja, julij ali december, kadarkoli in kjerkoli stopiš ali se pripelješ na cesto, se moraš brezpogojno podrediti komandam, ki ti jih dajejo semafori, prometni znaki, brlizg piščalke ali miličnikova desna roka. - Če si izgubil živce, če s tvojim žolčem ni kaj v redu ali če si se preveč zalil z alkoholom, ne pojdi na cesto! Kajti tisti^ trenutek, ko stopiš na cesto ali se na cesto pripelješ z rdečim renaultom, nepripravljen ali nesposoben poslušati komande, si nevarnost, tem večja nevarnost, če v napačno smer poženeš energijo, ki ti je dana z uporabo motornega vozila. manjše kršitelje (češ: če bomo iztrebili manjše prekrške, ne bo moglo biti večjih), drugi pa, da bi lovili predvsem težje kršitelje, jih krepko kaznovali in dali na znanje drugim, kaj jih lahko čaka. Izkazalo pa se je, da se v praksi niti to, kar predlagajo prvi, niti ono, kar predlagajo drugi, ne obnese. Najprej: ob navalu prijavljenih manjših prekrškov sodnik za prekrške ni bil kos nalogi, zato je veliko kazni zastaralo in vsak četrti kršitelj prometnih predpi?JOv, predlagan za kaznovanje ni bil kaznovan. Drugič: tudi kršitelj se včasih, če imajo kaj sreče v roki, izmuznejo roki pravice. Pijani vozniki -potencialni povzročitelji Valentin Dobnikar, inšpektor pri UJV v Novem mestu, meni, da bi morali predvsem preganjati voznike, ki ga radi »dajejo na zob«. Taki vozniki so, četudi nikogar ne ubijejo z avtomobilom in četudi se v nikogar ne zaletijo, potencialni povzročitelji težkih prometnih nesreč. Omeniti pa velja, ugotavlja Dobnikar, da so se mnogi vozniki, zlasti v mestu, ki ima gost promet, že naučili disciplinirano voziti. Za Čuda so nekateri tudi že začeli ustavljati pred prehodi za pešce in dali prednost tistim, ki se poganjajo po vetu z močjo lastnih nog. »GORJANCI«: brez nesreče - značka! Da je bolje voziti trezen, spočit, previdno in točno, kot pa divjati in pehati v nevarnost sebe, vozilo, tovor in druga vozila in ljudi na cesti, vedo dobro predvsem vozniki tovornjakov in avtobusov pri podjetju GORJANCI. V tem podjetju so začeli že pred leti nagrajevati tiste voznike, ki niso povzročili nesreč, ki niso vozili vinjeni in so bili na cesti vzor drugim voznikom. Vsako leto take voznike skličejo in jih odlikujejo z zlatimi in srebrnimi značkami za vzorno vožnjo, razen tega pa jih obdarijo z denarjem in praktičnimi nagradami. Vozniki so začeli med seboj tekmovati za značke. Čeprav se temu ali onemu še vedno zgodi, da se nesrečno prevrne ali da na nepreglednem ovinku zadene v vozilo, ki vozi naproti, je res, da so število nesreč zelo zmanjšali. Celo tako so zmanjšali število nesreč, da pravijo ob vsaki nesreči svojega voznika: »No, ta je imel pa smolo!« »Še en liter!«, pa v grob! In lepo je zaupati sebi. Toda še lepše je: zaupati sebi, vozniku, ki ga srečate, pešcu, konju, ki vleče voz — in se srečno pripeljati, kamor ste namenjeni. To ne bi bilo težko, ko bi vsi... Glejte, zaradi enega samega litra vina lahko izgubili življenje 50 ljudi v avtobusu! Dokazali so, da je vinjen voznik nekajkrat bolj nevaren od treznega. Zato je najbolje: nič piti. »Nič piti? Kje pa, saj smo Janezi, še ne liter!« boste še ; vedno slišali v gostilni. Ce gre voznik na vožnjo, se kaj lahko zgodi, da je tisti »še en liter« tudi njegov zadnji liter. In njegov grob. Ce bi bil samo njegov ... Kako preprosto, pa vendar kako pretresljivo in hkrati neučinkovito je geslo prometa »NA CESTI NISI SAM«. 2al, neučinkovito. Ne verjamete? Sedite za volan in se odpeljite z Otočca proti Zagrebu! V Krakovskem gozdu se bo pričelo: najprej vas bo prehitel’ tovornjak s prikolico, nato pa bo mimo vas in tovornjaka švistnil mercedes, nasproti pa drvi kolona. Ne samo kot na zgornji sliki pri zloglasnem Jezeru na cesti 1/1. Novo mesto—Ljubljana — povsod nas čakajo mrliški vozovi in tesne krste... Kje na cesti je meja med življenjem in smrtjo. (Foto: M. Moškon) Na cesti ne boste sami, lahko pa jo v taki igri s smrtjo izkupite tudi vi. IVAN ZORAN Odbor XII. slovenske narodnoosvobodilne u-dame brigade vabi vse bivše borce brigade, nekdanje aktiviste in borce drugih enot na PROSLAVO 25. obletnice ustanovitve SNOU brigade ki bo v Novem mestu 7. in 8. septembra 1968. Z zgodovinskim partizanskim srečanjem se združujeta tudi slavnostni in zabavni spored, ki bosta potekala takole: SOBOTA, 7. septembra: Db 18. uri — otvoritev razstave spominov XII. SNOUB v Dolenjski galeriji ob 20 uri — slavnostna akademija v počastitev 25-letnice ustanovitve XII. SNOB v Domu kulture pod geslom »Mladina borcem« NEDELJA, 8. septembra: ob 6. uri — budnica novomeške godbe na pihala ob 9. uri — promenadni koncert na Glavnem trgu ob 10. uri — zbor brigade na Prešernovem trgu pred Domom kulture s pozdravnimi govori in slavnostnim govorom, z razvitjem bri-gadnega prapora in pripenjanjem trakov, ki sta jih podarili domicilni občini Novo mesto in Sevnica. Sledila bo podelitev odlikovanj brigadi, partizanske pesmi pa bo igrala godba na pihala. Po končanem slavnostnem sporedu bo na Loki partizansko srečanje z zabavnim programom. w -V- w ■ ■ % _ ' * * ' *** m :r : j »9. MAJA SMO PRISPELI NA NAŠ CILJ — V NAŠO BELO LJUBLJANO. STEPKO« — tako piše na hrbtni strani fotografije, ki jo hrani odbor XII. SNOUB v Novem mestu. Besede je napisal Stepko Gebert-Mišo, komisar XII. SNOUB ob vkorakanju brigade v slovensko prestolnieo (Iz arhiva XII. brigade) Novo mesto pozdravlja XII. brigado! Prisrčno pozdravljeni, drage borke in borci slavne dvanajste brigade, v središču vaše Dolenjske, ki vam je in vam bo vedno hvaležna za vse, kar ste žrtvovali za našo svobodo in srečo slovenskega naroda, za ugled in ponos Titove Jugoslavije! Dolenjski delovni ljudje niso pozabili velikega deleža, ki ga je za našo svetlo bodočnost prispevala v letih NOB tudi XII. SNOUB. V vaših vrstah se je borilo skoraj 250 borcev in bork s področja sedanje novomeške občine, pa tudi precej Novomeščanov. V vaših bataljonih so se tolkli s fašisti tovariši iz Zasavja, iz okolice Kamnika in Domžal, fantje in možje iz Primorja. Iz vaših, vrst so izšli narodni heroji Ilija Badovinac, Radomir Božovič-Raco, Drago Jerman in Franc Krese-Čoban. Za vse, kar ste dali ljudstvu, ste postali UDARNA SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA BRIGADA. Tega partizansko Novo mesto, središče zavedne Dolenjske, ni in ne bo pozabilo. Pred nedeljskim praznikom vaše brigade se spominjamo kapitulacije italijanske vojske v jeseni 1943 in takratnega položaja naših partizanskih enot. Med 20. in 24. septembrom 1943 je bila iz večine moštva VI. brigade Slavka Šlandra«, ki se je Slavko komisar drugega bataljona 12. brigade Slavko — Lojze Hočevar, se je rodil l. 1918 v skromni kmečki družini v Gorenji vasi takratne občine šmarjeta pri Novem mestu. V družini je bilo deset otrok. Kmalu po končani osnovni šoli ga je siromaštvo domačije in domačega kraja pognalo v svet. Odšel je v Škofjo Lo-ko, kjer se je izuril za mesarja. Vojaški rok je odslužil pri planincih pod Blegošem. Ko se je začela druga svetovna vojna, je delal v Škofji Loki. Ni zdržal pogleda na okupirane dele domovine, odšel je nazaj v svoj rojstni kraj. Slutil je, da se pripravlja nekaj velikega in da bo zopet moral misliti na odhod od doma. že zgodaj se je povezal z osvobodilnim gibanjem. V prvih spomladanskih dneh 1942 je odšel v vrste zavednih ljudi, ki so se z orožjem v rokah borili za svobodo. Bil je med prvoborci svojega kraja. Najprej je bil v Gubčevi brigadi, potem pa je prešel v 12. brigado. Tu je kot vesten in hraber borec postal komisar bataljona. Nekega oktobrskega jutra 1944 je padel na položajih svojega bataljona, zadet od drobca granate, izstreljene iz Novega mesta. Slavko je bil hraber in priseben borec, vedrega duha. Svoje razpoloženje je bogato presajal v srca drugih borcev, ki so bili z njimi. Rad je bil vesel, večkrat je pel in se šalil. Tako smo pesem Slavko — Lojze Hočevar, komisar 2. bataljona XII. brigade, je padel oktobra 1944 pri Vinji vasi na Gorjancih »Na nebu zvezde sijejo, na vasi fantje pojejo...« imenovali kar Slavkovo, še danes, kadar se srečamo njegovi preživeli tovariši, pravimo: »Pa dajmo zapeti tisto Slavkovo!« Ema Butaro-va pravi, da je bil še posebno vesel tisti večer, preden je padel. Slavko je takore-koč s pesmijo odšel v smrt. Pokopali smo ga na pokopališču v Podgradu pod Gorjanci. Kako srečni bi bili, ko bi skupaj z nami praznoval 25-letnico ustanovitve 12. brigade! Tako pa bo z nami le spomin nanj in na vse druge tovarišice in tovariše, ki so dali življenje za boljše življenje nas in vseh tistih, ki prihajajo za nami. JOŽE LUŽAR morala spet vrniti nazaj na štajersko, ustanovljena XII. SNOB Mokronog je bil vaš rojstni kraj, vsa širša Dolenjska in tudi Slovenija vaše bojno področje, na katerem ste neusmiljeno bili sovraga in preganjali domače izdajalce. Prvi komandant brigade je postal Radomir Božovič-Raco, njegov namestnik Ilija Badovinac politkomisar Lojze Žokalj-Džidži in njegov pomočnik Ljudmila Saje-Ma-ruša. Skupaj s IV. udarno brigado »Matija Gubec« in s V. udarno brigado »Ivan Cankar« je bila nova XII. SNOB v sestavi XV. divizije. V brigadi je bilo 5 bataljonov in več samostojnih in prištab-nih odelkov. štela je 2400 do 2500 borcev. Njeno prvo operativno območje je segalo po fronti od Kostanjevice do Okrogov nad Šentrupertom, po globini pa vse do Novega mesta, že takoj prve dni po ustanovitvi je brigada začela napadati Nemce v smeri proti »razmejitveni črti« med Nemčijo in Italijo. Dolg je seznam slovenskih vasi, trgov in mest, v katerih je XII. brigada tolkla sovražnike. Spoznali so jo nacistični vojaki vzdolž takratne »Meje« nad mirensko in mokro-noško dolino, bila se je ob Savi pri Boštanju in Sevnici, sodelovala v šesti ofenzivi Nemcev proti osvobojenemu ozemlju, pa spet po Dolenjskem od Mokronoga do Trške gore nad Novim mestom, pod Gorjanci in na Tanči gori, Mavrlenu in drugod po Beli krajini. Decembra 1943 je brigada dala svoj III. bataljon za novi Dolenjski odred, nato pa se je — večkrat z novim vodstvom — borila spet po vsej Dolenjski Tja do ljubljanskih vrat, Grosupljega, Dobrepolja in Kočevja, pa spet po dolini Krke iri po do-ljenjskih gričih so se borili borci XII. brigade zx okupatorji in domačimi izdajalci, krvaveli in zmagovali, trpeli po Suhi krajini in 9. maja 1945 vkorakala v Ljubljano. Na Jezerskem, kjer je brigada zasedla mejne prehode, se je njena bojna pot končala. Med 15. in 20. majem se je namreč združila z X. Ljubljansko brigado ter enim bataljnom XI. brigade v novo Ljubljansko brigado. V zahvalo za delež brigade, ki si je v bojih prislužila najvišje priznanje UDARNE BRIGADE, sta občini Novo mesto in Sevnica podelili XII. SNOUB »domovinsko pravico«, domicil. Predsednika občinskih skupščin Novo mesto in Sevnica bosta zato v nedeljo dopoldne pozdravila zbrane borce in voditelje brigade, Novo mesto pa bo njen zgodovinski zbor še posebno toplo pozdravilo. Brigada je prejela od predsednika Tita dvoje visokih odlikovanj za zasluge na bojnem polju: red zaslug za narod I. stopnje in red bratstva in enotnosti I. stopnje. — Stalni odbor borcev XII. brigade pri ZB NOV v Novem mestu je te dni založil tudi brošuro o XII. SNOUB; zgodovinski pregled njenega dela je napisal Vid Jerič, njen namen pa je spodbuditi vse pripadnike brigade, da bi prispevali svoje spomine za monografijo XII. brigade, ki bodo v celoti pokazali neminljiv delež te naše borbene enote v letih NOV. Na nedeljski proslavi 25. letnice ustanovitve XII. SNOUB, ki bo na Prešernovem trgu v Novem mestu, bo govoril ljudski poslanec in podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar. m Goriška vas vabi na osrednjo slovensko proslavo v Novi Gorici 15. septembra 1968 ob 11. uri. Tovariš Tito, i predsednik republike, je pokrovitelj te proslave. Petnajsta brigada se spoprime z Nemci (2. nadaljevanje) Peda je klical štublarja: »Markina, teci!«. In mu je dal sto kun, čeprav jih je sam imel čez 20.000. Tačas so vaščani v naglici odvlekli avto z volmi izpred oči, mrliče tudi, počistili bojišče in na njivi odkrili ranjenko. Bila je Racinka, kmetica iz Lokvice. Med delom na njivi jo je oplazil po očesu drobec. Radovednežem pa je najbolj znal razkladati vso kratko borbo mizar in čebelar Kočevar — Cezan, ki je opazoval potek borbe izza lokviških podov. Sredi dopoldneva je zaseda na Malem vrhu zagledala od Metlike sem kolono kamionov, bližajočo se izza ovinka Rosinovega hriba. Hitro jih je preštela. Z znakii je to sporočila zasedi na Plešivici. Končno vendar! Ko sta se iaza ovinka pri Rebri prikazala dva motorista in za njima kamioni, sta zasedi nestrpno čakali, da se kolona primemo približa. Istočasno sta udarili obe: plešiviška po zadnjem kamionu, z Malega vrha pa po prvem, da ni bil mogoč ne pobeg ne umik. Kolona se je ustavila. V točki krogel so Nemci poskakali z vozil in iskali zavetja predvsem v globokem obcestnem jarku, a manj pod cesto. Iz jarka se je odplazila trojka s švarclozom čez buši-njsko cesto po vrtovih do prečne vaške poti. Izza skednja je sekala proti zasedi na Malem vrhu, ki je pospešeno tolkla po tej trojki, dokler ni obmolknila. Cemu? Kaj ima za bregom? Vodnik Polde ukaže previdnost, Gabiču jo še posebej zabiča, in se z nekaj borci oprezno spusti s strani proti Nemcem. Za ježo ukaže Movernu, naj jih ščiti. Opazijo Nemce, kako si dajejo posla s švarcl&zom. Zataknil se je. Vlečejo redenik in skušajo izkopati izstreljene, a zataknjene tulce. Toliko si dajo opravka, da pozabijo na varnost. Od nekod se prikaže Jovič. Prešarjev ga vpraša, kako se po nemško reče: roke v vis! Jovič pa kar zavpije: »Honde hoch!« Preplašena trojka se obrne. Dva dvigneta roki, tretji se obotavlja in se izmuzne po stranskem potu, kjer pa ga zrešeta Movern izza ježe, da se zvali pod pot. Pod zaščito naperjene puške preiščejo ujeta Nemca, jima odvzamejo opasača in puški, razkopljejo strojnico, odkrijejo napako, odnesejo plen in odženejo oba ujetnika v Bušinjo vas v varstvo Lazi. Voda se prebijata k jarku, kjer nudijo Nemci ogorčen odpor, a eden se je o primer nem hipu zmuznil pod cesto in izza Rogljeve koče tolkel s Šarcem, dokler ga ni iz Be reče vasi zadel Martin županov. Ni se dalo drugače priti zraven, dokler ni bacač opravil svoje. Dobro je meril osoj-niški Jože Konda — Goriščni-kov. Juriji S Plešivice juriša cela četa. še ženski glas je slišati vmes. To je metliška Olga Jurajev-čičeva. Preživeli sovražniki dvigajo roke. Prepozno! Kdo bo ustavil bombe v letu? Druga za drugo donijo eksplozije. 0 Iz kotanje pod cesto brizgnejo plameni in dima. Po zraku frčijo kosi lesa, prsti in obleke. V nosnicah ostro reže. Boj še ni prav končan, ko že pritečejo prve ženske z obvezami, barilci in hlebci kruha pod pazduhami. Ob tej priliki sta bila rešena dva ujeta partizapa iz Kri-ževske vasi. Padla bi, če bi ne ostala na kamionu, skrita za sodom. že po končani borbi 'si je cela četa z zasedama vred dala opravka okoli plena. Tedaj je po njih udarila četa VDV od Bereče vasi sem, misleč, da so Nemci. Ti pa so jim kričali: Prekini paljbu! Po tem vpitju so šele vedetvejevci prepoznali partizane. Našteli so čez 30 mrtvih. Uteklo pa je šest Ncmcev. Skrivaje se za šukljetovo domačijo, so čez drn in strn ubirali smer proti Gorjancem. Goloroke in brez orožja so jih videli na Popovičih. Suhorski otroci so našli odvržene dežne plašče in bluze in od njih so jih šele dobili partizani. Bržkone se je nemška kolona bila vračala v Novo mesto po naslednjo enoto. Tako vsaj so sodili partizani, ko so slačili sovražnike, jih pred ženskimi očmi pokrivali spodaj z že orumenelimi listi ali kar s kamni, preštevali plen, razlagali vedevejevcem potek boja in v Petrovem koritu prali zirešetane nemške uniforme, da so se spet nekateri za silo oblekli in obuli. štublar-Markina si je plen zlagal na kupček. Poprosil ga je bolj počasi Peda: »Markec, daj to meni!« Ali štublar si vrže na ramo deko, rekoč: »To ja rabim!« Peda prosi za »ranac«, ki si ga je štublar s-težavo posku šal oprtati, ali Markec spet reče: »Ja i to rabim!« V tretje pa prošnjika zavrne, rekši: »Ho, i to ja rabim!« TAPETE ZA VSAK PROSTOR Velika izbira francoskih in belgijskih papirnatih in plastičnih pralnih tapet za oblogo sten v STANOVANJIH, PISARNAH, KOPALNICAH, PRALNICAH — Izredno praktične za dekoracijo IZLOŽB IN RAZSTAVNIH PAVILJONOV 300 različnih modnih vzorcev strokovni nasveti lepilo za tapete ESI SUPERMARKET LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini, etaža D specializiran oddelek za prodajo tapet CENE UGODNEJŠE KOT PREKO MEJE! študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem. meHu je prejela v zadnjih dneh več sto knjig in muzikalij iz zapuščine dr. Vasiča in Nade Vasičeve. Knjižnici je knjige podarila pokojnikova hčerka prof. Marjeta Pirjevec. Strokovne knjige bo knjižnica obdržala za svoje zbirke, beletristiko pa bo dala ljudskim knjižnicam. Za lep dar se knjižnica iskreno zahvaljuje! Franček Drenovec Prejšnji torek so v Ljubljani pokopali nenadoma preminulega zaslužnega slovenskega časnikarja ^Frančka Drenovca, urednika ljubljanskega dopisništva Tanjuga. Z njim so Zveza komunistov, Tanjug, jugoslovansko novinarstvo in mnogi njegovi prijatelji izgubili dragocenega tovariša, ki je bil do kraja predan svojemu delu in ustvarjalnemu poklicu. Rodil se je leta 1917 v Lokvah pri Krškem, književnost pa je študiral v Franciji, Pragi in Ljubljani. Sledila je vojna, ujetništvo, trpljenje v fašističnem taborišču na Rabu in sodelovanje v NOB, kjer je bil Franček komisar bataljona in načelnik propagandnega oddelka 24. divizije. Po osvoboditvi je bil direktor urada za informacije pri slovenski jj vladi, direktor programa radia Ljubljana in več let tudi urednik »Poročevalca«. Zlasti je pokazal svoje sposobnosti kot večletni dopisnik Tanjuga iz zahodne Afrike, saj je veljal za enega naših najboljših poznavalcev sodobnih problemov črnega kontinenta. Vsi, ki smo ga poznali m visoko cenili, ne bomo pozabili njegove tople ljubezni do človeka in vztrajnega boja za pravico in mir na svetu. V soboto Jovanovičeva razstava v Kostanjevici V sobot«, 7. septembra, bo ob 18. uri Andrej Pavlovec na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici odprl razstavo risb in skulptur Petra Jo vanoviča, ljudskega umetnika iz 2etine pod Blegošem. Recital Ivana Cankarja »Gospa Judit« bo imela prvakinja reškega gledališča Branka Verdonik-Rasberger. Vljudno vabljeni! Jutri nova razstava v Krškem Jutri ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli letošnjo šesto razstavo: plastike iz varjenega železa bo razstavljal operni pevec Aleksander Kovač iz 'Maribora, akvarele pa učitelj Jože Svetina iz Zavo-denj nad Šoštanjem. Razstavljenih bo 32 njunih del, razstava pa ho odprta do 22. septembra. » temelj v Trebnjem S skromno, a zato nič manj prikupno razstavico svojih del je 10 naivnih slikarjev iz Sloveinje in Hrvaške 30. avgusta zvečer zaključilo svoje prvo srečanje. Prva slikarska kolonija naivnih slikarjev naše republike, kateri sta se pridružila tudi dva člana hrvaškega društva slikarjev — naivcev, je položila temelje za posrečeno pobudo družbenih in drugih Javnih delavcev v Trebnjem: da čimprej pripravijo v trebanjskem gradu za zadetek vsaj skromno galerijo slikarjev — naivcev. Čeprav razstava ni bila namenjena javnosti, so jo kaj hitro našli ljubitelji slik in precej del takoj odkupili! Slikarji so namenili po eno svojih del za bodočo galerijo, na tovariškem srečanju ra Odrgi pa je nato v njihovem imenu Anton Plemelj predlagal, da bi ustanovili društvo naivnih slikarjev Slovenije. Sedež naj bi imelo v Trebnjem, ki je dalo tudi pobudo za njihovo prvo skupno ustvarjanje. Podpisali so »ustanovno listino« in s pomočjo tovarišev pri občinskem svetu Svobod v Trebnjem bodo poskrbeli za nadaljnje korake, da novo društvo čimprej zaživi. Za tovariško sodelovanje se jim je v imenu trebanjskih javnih delavcev prisrčno zahvalil Janez Gartnar, ki je slikarjem — naivkam razdelil tudi spominske plakete. Predsednik ObS Ciril Pevec, pesnik in prevajalec Branko šomen ter drugi ude-ležnci zaključnega večera so svetovali slikarjem, kaj in kako naj zastavijo delo v bodoče, predvsem pa naj bi čim. prej zbrali okoli mladega društva kar največ naivnih slikarjev iz Slovenije, sprejeli delovni načrt za prih Kinje obdobje in kritično gledali na vse svoje delo. Dobro seane ie posejano. Kot nudi Kostanjevica na Krki že dobro podirajo desetletje vso pomoč za široko kulturno dejavnost < :n kaže VEČJIM mestom na Slovenskem , kako je treba vsakodnevno praktično dela'i, da bosta kultura in umetnost postali last množio), tako lahko tudi Trebnje kmalu postane eno izmed novih sre-- dišč kulturnega življenja med Ljubljano in Zagrebom. Kaže, da mu naivni slikarji Slovenije pri tem lahko močno pomagajo. T. GOsNIK SEME JE POSEJANO, sejalo pa ga je v Trebnjem 9 naivnih slikarjev deset dni: Vlado Parežnik iz Mozirja, Franjo Vujčec iz Gole v Podravini, Polde Mihelič iz Litije. Jože Peternelj in Konrad Peternelj iz Žirov, Viktor Magyar s Čateža, Anton Plemelj iz Ljubljane, Anton Repnik iz Mute in Niko Mlakar iz Mozirja (od leve proti desni). Ob koncu delovnega srečanja so vsi udeleženci toplo pozdravili pobudo občine Trebnje za njihov prvi tabor. (Foto: T. Gošnik) - TOKRAT V DOLENJSKI GALERIJI DOLENJSKA Gasparijev dolenjski triptih fa.T. Ugodna abonmaja za izvenabonmaj-ske obiskovalce Razstava »Dobrega sosedstva« v Pliberku V »Galeriji Wernerja Berga mesta Pliberk« na Koroškem bodo prihodnji četrtek, 12. septembra, ob 11. uri odprli razstavo del znanega slikarja Wernerja Berga, ki je lani razstavljal tudi v Kostanjevici na Krki. Zupan mesta Pliberk Siegfried Kristan in slikar Berg bosta ob tej priložnosti priredila prijateljsko srečanje v duhu dobrega sosedstva. S povabili v slovenščini, na katerih je tudi zgornji odtis Wemerjeve grafike, sta k sprejemu povabila tudi več naših javnih delavcev. Opera in balet SNG iz Ljubljane sta razpisala za sezono 1968/69 dva izredna abonmaja, ki bosta namenjena predvsem izvenljubljanskim obiskovalcem: abonma SOBOTA (predstave bodo ob 19. uri) in abonma N (predstave bodo ob nedeljah ob 15 uri.). Vsak abonma bo imel 7'predstav, na sporedu pa bodo najpopularnejša dela opernega in baletnega repertoarja. Cena abonmaja, ki ga iahko plačate v 7 obrokih, je za 20 odst. nižja od cene za izvenabori-majske predstave. Cene sedežev za 7 predstav so od 28 .din do 73,50 medtem ko znaša obrok od 4 do 10,50 din. Podrobnejša pojasnila daje tudi pisarna v I)omu kulture v Novem mestu. V svetli, prav gotovo naj lepši stavbi, ki je namenjena umetnosti v Novem mestu, v Dolenjski galeriji, je razstavljena vrsta del, ki so bodisi nastala na Dolenjskem ali pa so imena ljudi, ki so ta dela ustvarili, povzana z Dolenjsko. V spodnjih prostorih Dolenjske galerije gostujejo te dni Gaspari, Kralj, Laut, Sti-plovšek, Jakec i drugi: sprehod med griči Dolenjske nam nudi ta majhen, toda tako lep prostor, ki kar naprej kliče po tem/, da bi ga obiskovali, da bi poslušali, v njem mehko domačo govorico pisateljev, govorico glasbe in govorico barv ... če tega vselej ni, moramo pripisati tudi sebi. Ce bi vsi res tako hoteli, bi postala Dolenjska galerija v resnici naš dom za doživljanje umetnosti. Ne samo likovne umetnosti... Razstava v spodnjih prostorih Dolenjske galerije ne vsebuje yeliko del. Medtem ko v glavni dvorani samevajo obrazi »gospode z gradov«, portreti ljudi tam od šestanjste-ga stoletja dalje, odetih v težka oblačila in okrasje, nas v spodnjih prostorih najprej pozdravi Gasparijev dolenjski triptih: Kronovo, Otočec, Bela cerkev. Kako naš, kako slovenski je Gaspari! Njegova govorica je še vedno zasidrana v časih, ko je v slikarskem društvu Vesna ustvarjal s Smrekarjem in Birol-lo ... Bela krajina se nam predstavlja v delih Mihe Kambiča. Dvoje razstavljenih del (V brezju ter Iz Bele krajine) avtorja lepo predstavljata. Germovo Belopeško jezero in F. Kralja Pomlad v Brdih sta skok vstran, vendar pa deli, ki sta vredni pozornosti. Imena, ki jih srečujemo za Germom, so nam domača in blizu. Tu je Novo mesto v snegu Izidorja Moleta, pa vrsta Lamutovih del: Kmetija ob vodi, Kapitelj, Novo m6s-to, Krka pri Ločni, Ragovski most in Novo mesto ter nova Krka, reka, ki se ji Lamut posveča ter išče v njej človekov (in svoj) obraz. Retrospektivna razstava Lamutovih del, ki jo pripravlja Dolenjski muzej, bo po letih pokazala nemimi svet Vladimirja Lamuta in razgrnila pred nami griče, mesto in reko ... Beneški vrt Ferda Ve- sela je delo slikarja, ki je po besedah Franceta Steleta »pristno slovenska narava«. Jakčevi pasteli — razstavljenih je cela vrsta — pa nam govore o Novem mestu in okolici (Breg, Novo mesto, Oblački, Težka voda itd). Mesto v večerni zarji (Vavpotič) s Perkom (Pogreb talca) in Lamutom (Krka pri Otočcu) zaključuje razstavo. Iz znova se vrnemo k dolenjskemu triptihu Maksima Gasparija, k tej naši zemljici, h gričem, gozdovom in vasicam, ki žive z reko in nami ... Tako majhna je pravzaprav razstava v spodnjih prostorih Dolenjske g'alerije, pa je vendar tako lepa in polna. Priča nam o kulturnem bogastvu mesta. Z govorico barv seže do nas še globlje kot beseda. Prav gotovo bomo v Dolenjski galeriji kmalu zriova spoznavali Lamutova dela in dela sodobnih slovenskih slikarjev, saj razstave likovnih del mestu, ki je pred časom praznovalo 600-letnico, pravzaprav pripadajo. Sedanja razstava v Dolenjski galeriji kar kliče po tem. P. BREŠČAK Lepo knjižno darilo NOVEMU DRUŠTVU NAIVNIH SLIKARJEV SLOVENIJE SO V PETEK ZVEČER POSTAVILI 11 NOVIH SKULPTUR, posebej pa še 4 kipci za šolo in spomenik NOB narodov . Jugoslavije, darilo romunskega kiparja E. Ciuce — to je letošnja pridobitev Forme vive in obogatitev Kostanjevice in širše Dolenjske! To nas hkrati še bolj povezuje s širokim svetom in z bojem za mir. Slovesnega zaključka letošnje Forme vive so se v soboto udeležili med drugimi tudi podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej, srbski kipar Bogoslav Živković, podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. France Hočevar, predsednica UO Forme vive inž. Vilma Pirkovič in predsednik ObS Krško Stane Nunčič (v prvi vrsti, od desne proti levi). Foto: M. Vesel VELIK USPEH LETOŠNJEGA KIPARSKEGA SIMPOZIJA Kiparji so odložili dleta Mednarodni simpozij kiparjev v Kostanjevici na Krki je končan. V 'soboto, 31. avgusta so se v Kostanjevici zbrali številni gostje iz Ljubljane, Novega mesta, Krškega in drugod ter domačini, da bi prisostvovali slovesnosti ob odkritju spomenika jugoslovanskim partizanom pri vhodu v Kostanjevico. Spomenik je izdelal ter ga podaril mestu romunski kipar Eugen Ciuca. Ob njem je spregovoril najprej tov. Emil Vukčevič iz Kostanjevice, nato pa predsednik občinske skupšft:ne Krško tov. Stane Nunčič, predsednik kra-j&vnega odbora Zveze borcev tov. Jože Kuplenik pa je spomenik prevzel v varstvo. Slavnosti ob odkritju spomeni- ka so se udeležili tudi ugledni gostje iz Ljubljane: dr. Jože Brilej, dr. Franc Hočevar, Radko Polič, Miloš Poljanšek, predsednica upravnega odbora mednarodnega simpozija kiparjev inž. Vilma Pirkovič ter vrsta drugih predstavnikov našega političnega in kulturnega življenja. V domu kulture so bile nato podeljene udeležencem letošnjega kiparskega simpozija, diplome ob tej priložnosti pa se je inž. Vilma Pirkovič zahvalila kiparjem Eu-genu Ciuci, Alexardru Ileč-ku, Petru Jovanoviču, Mitsu-yukiju Takedi, Laurenou Whi-tfieldu ter Bogosavu Živkovi ću za njihov prispevek galeriji Forme vive. V zavetju kcstanjeviškega samostana je sedaj že 71 skulptur. Letos so predvidevali, da bodo umetniki ustvarili šest skul ptur, vendar pa jih je nastalo kar" 11, štiri so kiparji podarili Gorjupovi galeriji, eno pa je romunski kipar Eugen Ciuca daroval Kostanjevici. Simpozij sta omogočili občini Piran in Krško, pomagali pa so mu še Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije, delovni kolektivi iz Krškega, Novega mesta ter Brežic, (ti so s prispevkom omogočili natis kataloga). V govoru, ki ga je imela inž. Vilma Pirkovič pred podelitvijo diplom udeležencem simpozija, je med drugim dejala: »Skulpture bodo tudi pričale, da je ta človek naše dobe bil vendarle velik, ve lik v svojih spoznanjih, prizadevanjih in naporih, da bi .istvaril. pravičnejši, boljši svet. Zavoljo vsega tega imajo te skulpture ogromno vrednost za sedanje in bodoče rodove.« V imenu kiparjev se je za to, da so jim omogočili bivanje v Kostanjevici in udeležbo na simpoziju, zahvalil romunski kipar Eugen Ciuca, s koncertom pa je nastopil oktet Gailus. Kiparski simpozij v Kostanjevici je letos več kot uspel. Ni dal samo vrsto zanimivih in kvalitetnih del, ampak razen tega pomeni nov korak k zbliževanju med umetniki sveta. ROKOMET Dva krepka poraza Rokometaši Brežic in Ribnice, ki so gostovali na štajerskem, so v nedeljo doživeli dva huda poraza. Največ veselja so pripravili rokometaši Krškega, saj so doma odpravili favorizirane Kranjčane, ki so bili lansko leto drugi. Novomeščani in Krmeljčani so sicer izgubili, niso pa igrali podrejene vloge. V glavnem smo s startom naših ekip v jesenskem delu tekmovanja zadovoljni. Drava - Ribnica 31:23 Ptujčani so bili ves čas tekme v premoči in so premoč kronali z občutno razliko v zadetkih. Kljub temu da so Ribničani doživeli občuten poraz, je ekipa v dobri formi, saj je dosegla 23 zadetkov, kar je izredno ugodno razmerje. Za Ribnico so nastopili: Drak. Sit, Tanko, Tomšič, Nersnič 0, Audolšek 3. Joras 4, J. Ke snič, Ilerašek 2. Matelič in Ponikvar 3. B. E. Križe - Novo mesto 17:11 Novomeščani, ki so gostovali pri ekipi iz Križ, so tudi v drugem kolu doživeli poraz. V prvem kolu so doma zgubili s Hrastnikom 14:11, tokrat pa so jih premagali boljši domačini, ki niso imeli posebnega dela z mlado, neizkušeno ekipo Novomeščanov. C. C. Ormož - Brežice 21:10 Brežic? ni so se tudi tokrat iz Prlekije vrnili hudo poraženi. Enakovredni so bili- le v prvem pol- KRsKO — V nedeljo, 8. septembra, bo popoldne na stadionu Matije Gubca tekma za državno prvenstvo v speedwayu. (L. H.) KRŠKO — Na državnem prvenstvo v plavanju za člane in članice, ki bo v Dubrovniku, bodo odpotovali plavplci Celulozarja: Čargo, Mi/jak. Zlatic. Žiberna. Potočnik, Gelb, Jankoletova in NovaV.ova (L. H.) času, v drugem pa je pomlajena ekipa domačinov s hitrimi protinapadi zasluženo zmagala. Pri Bre-žičanih sta bila nekoliko boljša le vratar Brglez in Pavlic. Brežice so nastopile v postavi: Berglez, Mars, Rovan. Antolovič 2, Kolešnik, Avsec 1. Stangelj, Sva-žič 1, Lipej, T ajkovič in Pavlič G. V. PODGORŠEK Radovljica - Krmelj 17:16 V zanimivi prvenstveni rokometni tekmi so Radovljičani pet sekund pred koncem tekme premagali goste. Upoštevati moramo, da so napadalci Krmelja imeli izredno smolo, saj so v zadnjih treh minutah igre kar dvakrat zadeli vratnico. Da je bilo malo športne sreče, pa bi bil rezultat drugačen. Za Krmelj so igrali: Logar 1, Damjan, Koprivc 2, P.osenik 1,-Kos, Kolovrat. Zaman 6, Papež 1, Hočevar in Filej 5. B. DEBELAK Krško - Kranj 19:14 V drugi tekmi ljubljanske conske rokometne lige so krški rokometaši premagali goste iz Kranja z 19:14. (10:9). Krško: Levičar, Iskra 5. Arh 4, Božič 1. Mlakar 4. Slamnik 1, Šulc 4, Pogačar in Ilumer. Krški rokometaši so z dobro igro prepričljivo premagali dobrega nasprotnika iz Kranja. Gostje so vodili samo enkrat, in to z 1:0. Takoj nato so domačini izenačili in povedli. Kranjčani so sicer v prvem polčasu še nekajkrat izenačili. vendar so krški rokometaši odšli na počitek z golom prednosti. V drugem delu igre se gostje niso mogli več upirati razigranim domačinom. F. P. ODBOJKA Odbojkarjem gre vse po pianu Dolenjski odbojkarji, ki merijo svoje moči v II. republiški odbojkarski ligi, so v prvih dveh kolih jesenskega dela tekmovanja zabeležili vseh šest zmag in se tako trdno usedli na prva tri mesta. Novomeščani so z lahkoto obračunali z ekipo Šenčurja, ki je nekaj časa celo vodila v tem tekmovanju. Odbojkarji Kočevja so gladko »obrili« goste iz Bovca, kljub temu- da jim lahko očitamo po nepotrebnem zapravljen set. Treba ujci se priključujejo prvima dvema in beležijo kar dve vidni zmagi, nad Bovcem in Kropo. Kočevje - Bovec 3:1 V Kočevju je bilo v nedeljo od-' igrano 2. kolo II. republiške odbojkarske li*e. V gosteh so bili odbojkarji iz Bovca. Sami seti so pokiu.ali, da je bil potek tekmo nenavaden. Ponovno se je ponovila stara hiba. da domači odbojkarji popustijo v drugem setu, to so gostje izkoristili. Izid tekme je bil 3:1 zn Partizana—Kočevje. A. Arko Novo mesto - Šenčur 3:0 V nedeljo sta v drugi sloveski odbojkarski ligi igrali moštvi Novega mesta in Šenčurja. V nezanimivi in neborbeni igri so zaslu- ženo zmagali Novomeščani z rezultatom 3:0 (15:10, 15:3, 15:2). Pred _ okoli 30 gledalci je tekmo dobro sodil Strajnar. M. g: Trebnje - Kropa 3:0 Odbojkarji Trebnjega so se t nedeljo maščevali za nepredvideni spomladanski poraz z moštvom Krope in zanesi Kvo zmagali z rezultatom 3:0 (15:6, 15:13, 15:13). Domača ekipa je pred blizu sto gledalci pokazala dobro igro, vendar je še vedno premalo zanesljiva v polju, kar se kaže predvsem v srečanju z močnimi moštvi. Nedeljsko srečanje je dobro sodil Brajnik iz Ljubljane. M. L. »NOVOTEHNA- Novo mesto, Glavni trg 11 Serija A-01 KUPON * VREDNOST 50.- N din k nakupu pralnega »troj« .GORENJE t»p 653*. Vnovdi ne v trgovini ob nakupu pralnega stroja za blago po Ubtrt kupca. Kupec ------------kraj .... - ----- . , datum prodaje i9G ... ftt. pralnega stroja KUPON za 40 Ndin dobite pri. nakupu pralnega stroja GORENJE, tip 603; KUPON za 25 Ndin pa pri nakupu pralnega stroja GORENJE, tip 652 v prodajalnah NOVOTEHNE v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Krškem ter v prodajalnah drugih trgovskih podjetij, ki sodelujejo z NOVOTEHNO. I Odbojkarji Kočevja po nedeljskem srečanju z ekipo Bovca. Ali bodo obranili prvo mesto, ki so ga zasluženo osvojili v spomladanskem delu tekmovanja, se sprašujejo številni ljubitelji odbojke na Kočevskem. V jesenskem delu tekmovanja bo treba za dosego cilja zastaviti vse sile. (Foto: S. Dokl) Da ne bo jeseni spet tesno? S simpatijami spremljamo razgibano športno dejavnost na Kočevskem. Med panogami, ki imajo že dolofcn ugled v mestu ob Rinži. je tndi odbojka. Lansko leto so odbojkarji Partizana zabeležili v tekmovanju viden uspeh — bili so drugi. Za las je manjkalo, pa bi se bili uvrstili v I. Tepubliško ligo. Manjkal jim je en sam set. da bi postali prvoligaši. Upamo, da se jeseni to ne bo ponovilo! Na nedeljskem srečanju, ko so bili za razred boljši kot odbojkarji iz Bovca, srrfo opazili, da so solidna ekipa, kljub temu da ne-:aj manjka, sami ne vemo, kaj . . . Zagreti in požrtvovalni trener odbojkarjev, v težkih preizkušnjah pa tudi igralec prof. Saša l$i/.ul (na sliki stoji v sredi) ni bil z igro prevrS zadovoljen, kajti tudi tokrat so gostom podarili set. Rudi Murovič je v polju in ob mreži prikazal igro, ki je zadovoljila številne oboževalce te lepe športne igre. Zlaslise je odlikoval 7 igi-o v blcku. Cveto Arku je tvoril udarno tro-iico skupaj z itudijt'ni Murovičem in Mirkom Koruza-rjem. Dober je bil posebno v igri v polju in ob mreži. DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU ZA PIONIRJE Igor Turk državni rekorder in prvak Igor Turk postavil kar šest rekordov — Med temi je tudi državni rekord na 100 m delfin — Mladi plavalec s svojimi rezultati mnogo obeta Igor Turk je bil edini udeleženec državnega prvenstva za mlajše. pionirje iz ekipe Celulozarja*. ki je bilo pred dnevi Splitu Igor je dosegel odličen uspeh, saj je sam elapno porazil številčnejšo zasedbo Veleža, (Mostar) in POSK iz Splita. Dosegel je tudi državni rekord za mlajše pionirje v skupini 100 m delfin s časom 1:19,7. Razen državnega rekorda pa je dosegel še vrsto republiških rekordov: na 100 m prosto — 1:12.4, na 50 m delfin — 0:35,0, na 200 m prosto — 2:35,0, 400 m prosto — 5:30 6 in na 20 m mešano — 2:59,0. Izkupiček nadarjenega Igorja Turka je presenetljiv: postavil je kar šest republiških rekordov. Pionirju Turku dajemo javno priznanje in želimo, da bi sc še resneje oprijel dela v šoli in pri plavalnem klubu ter dosegel '.e- zultate, ki jih lahko. Vsem osta-lini pionirjem in pionirkam naj bosta za zgled njegovo resno delo v klubu in borbenost Da tekmovanjih. L. HARTMAN Nevzpostavljene zveze Mladi radioamaterji nimajo sreče z vzpostavljanjem zvez, ki bi jim prinesle kakšen dinar za najnujnejše potrebe Košarka v Kočevju Košarkarsko tekmovanje v ljubljanski košarkarski ligi, v katerem igrajo pionirji, mladinci in mladinke Partizana Kočevje, se je že pričelo. V nedeljo. 25. avgusta so mladinci izgubili z Ljubljano 37:22, mladinke pa so premagale Olimpijo z 21:19. Pionirji so srečanje izgubili s 64:31. V soboto, 31. avgusta so bile v Kočevju kar tri tekme, ki so se končale z naslednjimi izidi: Kočevje — Ilirija 19:79 (mladinci). Kočevje — Ježica 'ifr.'i'l (pionirji). Mladinke pa so v srečanju z Ježico zmagale s 40:18. A. ARKO Izdatna zmaga V prvem kolu jesenskega dela II, slovenske košarkarske lige sta se v soboto na Loki pomerili moštvi Prul (I.j) in Novega mesta. V lepem srečanju, čeprav ga je večkrat prekinil dež, so pred približno 50 gledslci zmagali domačini z rezultatom 58:36. Srečanje je odlično vodil Reberšak. Novomeščani so igrali v naslednji postavi: Splihal 26. Kopač 12, Pirc 11, PočrviiiH 4, Gošnik 2 Pezelj 2. Šobar 1, Kovačevič 1. Bencik in Kovačevič II. LABODOVKE na zvezno tekmovanje Ekipa LABODOVE prostovoljna gasilske enote je zasedla na republiškem tekmovanju v Kranju 2. mesto. Desetčlanska ekipa, ki je sestavljajo Jože Muhič. Zlata Ne-svanulica, Vida We:ss, Mara Sadilec, Vera Jeriček. Vera Travižan, Rajna Ilijev. Majda Božič, Tatjana Petelin in Milka Martinčič, je zato odpotovala včeraj .na zvezno gasilsko tekmovanje, ki s« bo začelo 6. septembra v Titovem Uži-cu. Ekipo spremlja Franc Salmič kot predstavnik novomeške poklicne gasilske enote. Včeraj popoldne je pred odhodom v Titovo TJžice sprejel ekipo, na katero so v LABODU upravičeno ponosni, direktor tovarne Zdravko Petan. Našim tekmovalkam želimo obilo uspeha! Ze četrto leto imajo mladinci s Prekope svoj radioklub. Sem spada 25 članov, star oddajnik, sprejemnik, kopica denarnih težav in s tem v zvezi vrsta neizpolnjenih želja. Nič nenavadnega ni, če se mladi radi ukvarjajo s tehniko. Ven. dar pa vsaka, še tako nedolžna tehnična vzgoja in dejavnost zahteva nekaj denarja. Denarja pa nikjer ni! Mladinci pišejo prošnje Za prispevek različnim delovnim organizacijam, obiskujejo skoraj vsa večja podjetja in poslušajo enolične odgovore, da za te »namene ni predvidenih sredstev«. Tako je njihova dejavnost v marsičem omejena. Z zastarelim oddajnikom iičejo zveze z mladimi kolegi izven naših meja. Zadovoljiti pa se morajo le z nekaterimi bližnjimi državami. Zveze z vsemi petimi kontinenti, ki so za mnoge klube vsakdanjost, pomeni, jo njim samo željo, vredno vsaj 500.000 Sdin (toliko namreč stane oddajnik, ki bi jim to omogočil). Pa vendar se redno sestajajo in delajo, kolikor lahko. Nekaj de-narja dobijo od vojaštva. Za vsa-kih 80 uspelih zvez dobi radioamater 15.000 Sdin, če je to njegov prvi dosežek, pa celo 30.000 Sd:n. Ni preveč, nekaj pa je le Pravijo, da bi za bolj ali menj normalno delo pofrrborali 100 do M A.RMO)' GRADAC tel. 7S-177, lok. S Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro In kvalitetno. 150.000 Sdin na leto, kar je zanje veliko. Tako ostaja drugi del njihovega načrta — vzgajanje m’adih v duhu ljudske tehnike — ob strani. Seminarji so predragi, iz-, delava kakršnihkoli tehničnih pri. pcmočkov prav tako. Za letos so imeli v načrtu izdelavo sprejemnikov za »lov na lisico.« ki bi ga pripravili za najmlajše: Vendar so morali, čeprav postaja stvar že dolgočasna, zopet pribili: »Ce bo kr j denarja...« Menimo, da bi imela podjetja, ki vsako leip potrebujejo več tehničnega kadra, lahko kakšen tiso-čak tudi za takšne stvari. Kje, kdaj in kdo? V republiški rokometni ligi bodo Brežičani imeli v gosteh odlično ekipo iz Tržiča, Ribničani pa novinca v ligi Medvode. V ljubljanski conski rokometni ligi bodo Krčani gostovali v Dupljah, Krmelj bo imel v goiteh Radeče, Novomeščani bodo imeli srečanje z novincem v ligi Radovljico, Grosuplje pa bo imelo doma srečanje s Križami. V drugi republiški odbojkarski ligi bo Trebnje gostovalo v Kamniku, Kočevje v Kropi, Novomešča-ni pa v Bohinjski Bistrici. Košarkarji Novega mesta bodo imeli v soboto srečanje v Ljubljani z ekipo Stadiona. Nogometaši Celulozarja, ki igrajo v II. republiški nogometni ligi, bodo imeli prvo srečanje v Žalcu. 0D TU IN TAM BREŽICE — Rokometašice brežiškega Partizana so v pripravah na pričetek prvanstva igrale dve tekmi. Nepopolna ekipa je obt srečanji izgubila. Doma jih je premagala Sparta, v gosteh pa Iva. ničgrad. (V. P.) KRSKO — V tekmi za nogemet-g oslova 1 v Rogaški Slatini pri m pokal Jugoslavije je Celulozi Steklarju. Ce'.ulozar je bil prema gan s 3:0. Tekma ni imela normalnega poteka, ker igrišče niti sodnik nista ustrezala pravilom nogometne igre. (L. H.) KRMELJ — V mladinskem rokometnem srečenju so rokometaši Radovljice premagali Krmeljčane 3 12:11. Obe ekipi sta pokazali iep rokomet in veliko obetata. (B. D.) SEVNICA — Šahisti Kopitarne so imeii v gosteh-igralce »Plani, ke« iz Kranja. Šahovski dvoboj se je končal s 5:3 za goste. Po končanem dvoboju je bi] odigran hitropotezni turnir, na katerem je zmagal brez poraza Stagar iz Kranja, drugi pa je bil Maurer iz Sevnice. (B. D.) NOVO MESTO — Na športnih igrah gradbincev, ki so bile v Novi Gorici, je tekmovalo 33 gradbenih podjetij iz Slovenije. Naj-masovnejšo udeležbo so imela naša znana večja gradbena podjetja, med katerimi je tudi SGP Pionir. Pionirjeva ekipa se letos ni tako dobro uvrstila kot prejšnja leia. Vidnejši mesti sta zasedla Julka Bratužcva med posameznicami v streljanju in Janez Berlan med posamezniki, ki sta zasedla tretje mesto. Kegliaška ekipa je zased'a četrto mesto med 22 ekipami. (F. R.) NOVO MESTO — Delovni ko- . ltktiv tekstilne tovarne NovoUks je sprejel pokroviteljstvo nad atletskim tekmovanjem »Kriterij malih mest«, ki bo 15. septembra v Novem mestu. Nastopile bodo ekipe mestnih reprezentanc Jesc. nlc. Kopra. Raven. Murske Sobote, Kočevja in Norega mesta. (N. N.) CKNOMEU — Nngometaši Bele ktajine so v četrtek cdpotova- • ii v Novo mesto, da bi tam odi- grali prijateljsko tekmo z domačim moševom. Vendar Novomeščani mso vedeli za tekmo! Tiener je izjavil, da je čakal potrdilni te.egram iz Črnomlja, čeprav so se ze prej po telefonu zmenili za srečanje. Kijub temu so se Novomeščani zbrani in tekma se je začela. V obeh ekipah je igralo večje število mladih igralcev. Po vodstvu domačinov so gostje iz Črnomlja izenačili in povedli z 2:1. Za tem je prišlo do' prerekanja s sodnikom zaradi neopravičeno dosojenega položaja v igri. To pripombo mu je dal igralec Bele krajine. Sodnik je odšej z igrišča in ni več sodil. Za tem je prišlo do neljubega stanja, ko je trener domačega mofctva spodil (!) goste z igrišča. Gostje so zapustili igrišče, domači pa so nadaljevali z igro, sami med seboj. (A. L.> CELJE — Na republiškem prvenstvu letalskih modelarjev v kategoriji modelov penjačev, letečih kril in gumenjakov je sodelovalo 25 tekmovalcev iz Ljubljane, Celja, Velenja, Kranja, Ptuja in Novega mesta. Novomeški Aero klub sta zastopala Dušan Zupanc in Adolf Šuštar. V kategoriji gumenjakov sta dosegla prvo oziroma drugo mesto: Zupanc je nabral 1200 točk, Šuštar pa 628. Dušan Zupanc je v skupnem merilu vseh tekmujočih dosegel najboljši rezultat. (N. N.) K \RLOVAC — Nogometaši Novega mesta so imeli povratno srb-i anje z Vatrogascem in izgubili s 5:2. (B B.) BREZICE — Rokometaši Partizana so med tednom igrali s prvakom Hrvatske Metalcem. Metalec je zmagal s 33:21. (V. P.> VEVČE — Na mitingu prve skupine slovenskih plavalnih ekip za pokal Plavalne zveze Slovenije je postavil Dušan Zlatic iz Krškega nov republiški rekord na 100 tu prsno s časom 1:16.9. * (L. H.> NOVO MESTO — Na mladinskim atletskem prvenstvu republik v Brnja luki je reprezentanco Slovenije zastopalo večje število atletov iz Novega mesta. V reprezentanci so nastopili: Jan ŠKOCJAN — Na ribiškem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo 1. septembra, je nastopilo blizu 30 tekmovalcev. Pri članih je anauai Brane Suliv pred Mirom Berger, jem. pri mladinc:h pa Vili Pintar pred Iztokom Podergajsom. (N. N.) BREŽICE — Nogometa* Brežic. ki tekmujejo v col jaki nogometni pod zvezni ligi, so doma igrali z Radečami 1:1. Srečanje je bilo prijateljsko. (V. P.) TREBNJE — V čast občinskega praznka je v nedeljo, 1. septembra šahovski mojteir Albin Planine, letošnji s'ovei*dti prvak, odigral simultanko proti 12 šahistom trebanjske občine. Vae partije je dobil, le z mladincem Godniav-cen je remiziral. (M. L.) KRSKO — 28. avgusta 90 nogometaši Celuloiarj* y tekmi za pokal maršala Tita metaše iz ml tatom 10:: taarja so dcvtegli: Paunovič S, K a-jie 3 Kandif 3. Stanojevtt. tr p.> luiuuijj) v 1-OKJIU la Tita pramMail nogo-S man j pri Jeuah z re- 10:1. Zadeifc* sa CeUUo. št. 3« DOLENJSKI UST II O m, Čarovnice jLjSp- dobi atomov ,:pin. osvajanja vesolja LANI PRESENEČENJE HERMELIKA; LETOS »SAMO Kvaliteta in reklama dasta uspeh! DANA je v zadnjem letu prodala za 30 odstotkov več žganih pijač - K uspehu so pripomogli kvaliteta, reklama in uspehi na več vinskih sejmih, zlasti na sejmu pijač v Ljubljani Med dolenjskimi razstavljavci je tudi letos DANA z Mirne debila največ priznanj. Prejela je dve zlati medalji in 7 srebrnih. V paviljonu DANE smo zaprosili za razgovor inž. Janeza Vičiča, vodjo razvojnega oddelka DANE: — Na lanskem sejmu ste za vaše žgane pijače prejeli rekordno število zlatih medalj. Kako je lanski uspeh vplival na prodajo vaših proizvodov? — Lani smo prvič nastopili na tržišču kot resen konkurent in dosegli zavidljiv uspeh, ki ga niti. sami nismo pričakovali. V zadnjem letu smo prodali 30 do 35 odst. več pijač kot leto dni prej, čeprav se v istem obdobju potrošnja žganih pijač v Sloveniji ni bistveno povečala. To pomeni, da smo prodali več na račun drugih proizvajalcev. — Menite, da je uspeh zadnjega leta izključno posledica dobljenih medalj na zadnjem sejmu? Naše odlikovane pijače Na 14. mednarodnem sejmu vina, žganih pijač in sadnih sokov, ki bo odprt v Ljubljani do 8. septembra, so tudi proizvajalci z našega območja dobili več odlikovanj: ZA VINA Trgovsko podjetje HMELJNIK iz Novega mesta dve srebrni medalji za cviček z Malkovca in iz okolice Novega mesta. ZA ŽGANE PIJAČE Tovarna BELSAD iz Črnomlja je dobila srebrno medaljo za pelinkovec in pismeni priznanji za naravno slivovko in domači brandy. DANA z Mirne dve zlati za cherry brandy in kavni liker ter 7 srebrnih za naravni brinovec, sadno žganje, hruševo žganje, cherry desert, domači fernet, vodko apostolsko in pelinkovec. ZA SADNE SOKOVE BELSAD iz Črnomlja tri zlate za sok črnega ribeza, češnjev sok in ananas sok ter pismeno priznanje za borovničev sok. DANINE kvalitetne pijače pridobivajo vedno več veljave: izvedenci so jih tudi letos znova pohvalili in jim priznali kar 2 zlati in 7 srebrnih medalj. (Foto: Staut) — Ne. Prepričan sem, da smo dosegli tak uspeh predvsem zaradi naše prave poti: prav lani smo sklenili, da bomo proizvajali samo domače naravno žgane pijače. Razen tega smo namenili tudi več za reklamo. Naši prvi ogromni uspeh je hermelika, ki smo jo v zadnjem letu prodali kar 350.000 steklenic po 7 del. — Ali ste za reklamo v zadnjem letu precej namenili? Prej v podjetju sploh nismo imeli propagandnega sektorja, zdaj pa smo ugotovili, da brez reklame prodaja ne gre — tudi dobrega blaga ne. Naše reklame lahko vidite danes skoro v vseh sredstvih obveščanja, v gostiščih, trgovinah in drugod. Blago smo začeli prodajati tudi v primernejši embalaži. Za embalažo hermelike in frutelle smo dobili celo oskarja. Razen tega dajemo v našem paviljonu na razstavišču lastne proizvode za po- kušnjo brezplačno. To nas sicer precej velja, hkrati pa je tak način ugoden pristop k potrošnikom, kar smo ugotovili že lani s hermeliko. — Imate tudi letos pripravljeno kakšno presenečenje? — Da, to je naš pelinkovec »Kralj Samo«, ki vzbuja na sejmu posebno pozornost. O njem boste več slišali na bližnji tiskovni konferenci, na katero vas vabim. JOŽE PRIMC SPOMINSKI HRASTOV STEBER — DOKAZ PRIJATELJSTVA MED NARODI. Stoji ob vhodu v Kostanjevico (s krške strani), mestu pa ga je podaril romunski kipar Eugen Ciuca, udeleženec letošnjega sfečanja umetnikov v okviru Forme vive. »Spomenik naj bo dokaz prijateljstva med narodi, hvaležnosti osvoboditeljem in dokaz trdne volje, da hočemo nadaljevati našo izvirno pot v socializem,« je med drugim dejal predsednik ObS Krško Stane Nunčič, ko je v soboto proti večeru začel zaključno slovesnost ob letošnjem mednarodnem srečanju umetnikov v naših »Benetkah« na Krki. (Foto: M. Vesel) V Novo Gorico bo šlo več tisoč ljudi (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi v novomeških delovnih kolektivih se že pripravljajo na udeležbo na tej proslavi. Ponekod prijave udeležencev šele zbirajo, drugje pa so se že odločili, kako bodo potovali. Predsednik sindikalne podružnice tovarne zdravil »Kr- KAJ SO PRED 50 LETI PISALE DOLENJSKE NOVICE Napad na Lenina in na ljudskega* komisarja Urickija ■ V MOSKVI SE JE DNE 30. AVGUSTA zvečer izvršil napad na Lenina, ko je zapuščal delavski shod. Dve ženski sta ga ustavili in ga klicali na odgovor glede zadnjega ukrepa zaradi dovoza živil v Moskvo. Med pogovorom so padli trije streli, od katerih je bil Lenin ranjen na roki in na hrbtu. Strele je oddalo dekle iz inteligentnih krogov. Storilko so prijeli. Lenin je težko ranjen. Ena krogla je šla pod levo ramo v prsno votlino in je ranila gornji del pljuč, potem je obtičala v vratu. Druga krogla ga je zadela v levo ramo, je zdrobila kost in je obtičala pod kožo levega ramena. Obe rani sta povzročili notranje krvavenje. Lenin je pri zavesta. Poklicali so zdravnike. Zarotnice zoper Lenina so pristašice revolucionarjev. Napadalka, ki je streljala na Lenina, se zove Dorge Kaplan in je rodom iz Kijeva. L. 1907 je bila radi napada z žepnim nožem na orožniškega poveljnika Novickega obsojena na 13 let prisilne delavnice. — Istočasno kot se je izvršil napad na Lenina, je bil v Petrogradu umorjen ljudski komisar za notranje zadeve Urickij. Morilec se zove Kannegieser in je voditelj prejšnje ljudsko socialistične skupine. ■ VEC UČITELJEV! — Med desetimi učiteljskimi osebami najdemo sedaj ko-MBd enega moškega. Koliko jdh je že pa- dlo za domovino, koliko je ujetih, ranjenih in pogrešanih, ve Bog sam. Učiteljskega naraščaja je le malo. Zakaj bi ne bili oproščeni vsi učitelji vojne službe? Kaj bo z mladino? — Glavni vzrok pomanjkanja učiteljćv pa ne bo toliko v vojski, kakor v beraški plači, katere je deležno učiteljstvo. Odpomoč je: Več, in vzvišenemu učiteljskemu stanu dostojnej-še plače, pa bo tudi več učiteljev! ■ MIR BO! — Francoski min. predsednik Clemenceau je pred svojim odhodom na fronto izjavil: »Vojska bo končana, še predno se bo začelo novo leto!« — To vse tako nekako doni, kakor vremenska prerokovanja v Dol. Novicah! ■ BOLEZEN V NOVEM MESTU IN OKOLICI. — Po mestu pridno obiskuje španska bolezen kar po cele družine skupaj. Meščani se je znajo dobro otresti, ker smrtnih slučajev še hvala Bogu ni bilo. —Po okolici pa razsaja griža in straši staro in mlado, se vsiljuje prav povsod in postaja celo nevarna. ■ JESENSKO SADJE POD ZAPORO. — Od dne 1. oktobra 1.1. dalje bodo jabolka, hruške in češplje pod zaporo in se te vrste sadja sploh ne bodo smele prosto prodajati, oziroma kupovati, marveč se v to svrho ustanove po vseh deželah posebne nakupne organizacije. Po pošti bo dovoljeno pošiljati le do 20 kg navedenega sadja. Zapora bo seveda zopet povzročila, da bo sadje postalo redkost, ki jo bomo videli le, kadar bomo šli na deželo. Me DOLENJSKIH NOVIC, 5. septembra 1918) ka« mr. ph. Stjepan Pavišić nam je povedal, da je delavski svet »Krke« na svoji posebni seji namenil odboru za 25. obletnico vseljudske vstaje na Primorskem 3.500 din za izdelavo posebnega prospekta. Prav tolikšno vsoto je odobril tudi sindikalni podružnici podjetja, ki organizira izlet na Primorsko. Doslej se je prijavilo 50 članov kolektiva. Potovali bodo s svojimi avtobusi med potjo pa si bodo ogledali nekatere znane primorske kraje. Brigita Mausar, predsednica sindikalne podružnice v novomeški bolnici: »Doslej smo prd nas zbrali 40 prijav za udeležbo slavja v Novi Gorici. Odločili smo se, da bomo potovali s svojim avtobusom, saj bi to priložnost radi izkoristili tudi za ogled nekaterih znanih krajev na Gorenjskem in Primorskem. Dokončnega programa še nismo izdelala, vendar mislimo, da bomo prespali v Kranjski gori, od koder bomo naslednji dan nadaljevali vožnjo proti Novi Gorici.« Nace Praznik, predsednik sindikalne podružnice Industrije obutve: »Pričakovali smo več prijav, vendar se jih je doslej nabralo le pet. člani našega kolektiva bodo potovali s posebnim vlakom, ki bo peljal v nedeljo zjutraj v Novo Gorico«. Andrej Burja, predsednik OSNOVNA ŠOLA TREBNJE razpisuje delovno mesto UČITELJA razrednega pouka -pripravnika na podružnični šoli Dolenja Nemška vas. Rok prijav: 12. september 1968. Osnovna šola »MIRAN JARC« v Črnomlju obvešča, da bo odprla ŠOLO ZA ODRASLE v primeru zadostnega števila prijavljencev. šola bo organizirana v dveh tečajih. Prvi tečaj bo obsegal peti in šesti razred, drugi tečaj pa sedmi in osmi razred. Pouk v vsakem tečaju bo trajal 34 tednov. Prijave sprejema tajništvo šole do 15. septembra 1968. Pri vpisu predložite spričevalo o dovršenih razredih osnovne šole. „Čateška noč" presenečenje! Prizadevno vodstvo Cateških Toplic pri Brežicah želi še bolj kot doslej dati svojemu kraju sloves, ki ga te toplice tudi zaslužijo. Vedno večji obisk domačih in tujih turistov, dva športna bazena, mi-nigolf igrišče, bar, dobra kuhinja in ustrezni prostori za razna zborovanja, seminarje itd. — vse to na široko odpira turizmu vraita v Cateških Toplicah. Da bi še več ljudi spoznalo mikavnost naravnega zdravilišča v čateških Toplicah, bodo v soboto zvečer, 7. septembra, ob 19. uri na olimpijskem bazenu pripravili prvo »CATEŠKO NOC«. Imena nastopajočih: Mica Orlovic, Ivica šerfezi, Marjana Deržaj, Pero Dimitrijevič, plesni orkester mesta Ljubljane, Nikica Kalodžera, Sandi Čolnik, Tone Fomezzi-Tof, VIS »Rdeči dečki«. Edvin Flisar in drugi — jamčijo za pester in vsestranski spored. Na MODNI REVIJI bosta ljubljanska Modna hiša in sevniška JUTRANJKA pokazali nad 40 modelov. Rezervacij ni, vstopnina pa znaša samo 10 din. Zdravilišče bo na prostem lahko sprejelo do 8000 gostov, 2 uri pred začetkom prireditve pa bodo na raznih krajih zdravilišča na volje vstopnice. PRIDITE! V Najlepša jama je Skorten Šele pred dvema mesečen^ so jamarji našli doslej najlepšo pa tudi najbolj nevarno jamo na Kočevskem - Čudoviti kapniki Škortenska jama pri Kočevju (Foto: Ivan Mramor) Kočevski jamarji so že petkrat obiskali jamo škorten pri črnem potoku, za katero so zvedeli od nekega lovca šele pred dvema mesecema. Po njihovem mnenju je to doslej najlepša jama, ki so jo odkrili na Kočevskem. Doslej je še niso popolnoma raziskali. V jamo se pride skozi 16 m globoko navpično brezno. V njej je več rovov in dvoran. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da je jama najmanj dvoetažna. Iz velike dvorane v gornji etaži se pride skozi več napičnih brezen v spodnjo etažo, kjer je spet več rovov in dvoran. Jamarji menijo, da je to ne ,le naj lepša doslej znana jama na Kočevskem, ampak tudi najbolj’nevarna. Obiskovalcem niso nevarna le brezna, ampak tudi ogromne kamnite gmote, težke po več 10 ton, ki se komaj še drže v sedanjih grozečih položajih. sindikalne podružnice »Laboda«; »Velikega praznovanja v Novi Gorici se, bo udeležilo tudi 30 članov iz našega kolektiva. Vsak bo prispeval 15 din, potovali pa bomo s svojim avtobusom. Sklenili smo da bomo obiskali tudi Bled, Bohinj in Postojnsko jamo.« Jože Muhič, predsednik sindikalne podružnice Komunalnega podjetja: »V našem podjetju smo doslej zbrali 37 prijav. Sklenili smo, da bomo potovali s svojim avtobusom, saj bi se med potjo radi kje ustavili za uro ali dve in si ogledali Primorsko.« Tudi v drugih novomeških kolektivih zbirajo prijave tti-stih, ki bi se radi udeležili vplikega slavja na Primorskem. Ta teden bodo v Novo-teksu, IMV in še nekaterih delovnih organizacijah posebne seje delavskih svetov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic, na katerih bodo govorili o izletu v Novo Gorico. Tudi na krajevnih uradih v novomeški občini zbirajo prijave in si prizadevajo, da bi se praznovanja v Novi Gorici udeležilo tudi največ ljudi s podeželja. ^TRIKON TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE* Tudi naši prebivalci so ob nedavnih dogodkih na Češkem nudili vso pomoč češK;m državljanom, ki jih je okupacija domovine zatekla v Sloveniji. Na sliki so ženski člani čeških družin, ki so preživele tiste najhujše dni pri Ivanu Bal ji v Velikem Obrežu. Na sliki so še predstavniki RK in SZDL ter Ivan Bal ja z ženo. Foto: F. Pungerčič) 91-letna ženica ujela divjega prašiča Pred nekaj dnevi je pri grabljenju listja 91-letna Julija Kresal z Grmade pri Trebnjem ujela okoli 10 kg težkega divjega prašička, ki se je pred nevarnostjo zatekel v kup nagrabljenega listja. Bo res huda in ostra zima? Te dni smo pri raznih ljudeh slišali, da lahko pričakujemo mrzlo in hudo zimo. »Os je letos toliko, da je kar čudno — to pa pomeni ostro zimo!« pravijo kmečki ljudje. Brezplačna vremenska napoved torej; videli bomo, če bo tudi držalo. Ponikve: devet ranjenih Grk Paul Mouratidis, ki je začasno na delu v Zahodni Nemčiji, se je 31. avgusta popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba v Ljubljano. Pri Ponikvah je prehiteval kolono vozil na prepovedanem mestu. Ko je bil z vozilom še na levi polovici ceste, se je pripeljal naproti z osebnim avtomobilom Vinkovčan Lovro Gura-ševič. Vozili sta treščili druga v drugo. Devet ljudi je bilo ranjenih, škodo pa so ocenili na 50.000 dinarjev. Srajca ga je izdala V dopoldanskih urah 29. avgusta, ko Janeza Breznikarja z Ravnika nad Šentrupertom ni bilo doma, je v njegovi hiši gospodaril neznan gost. V podstrešno izbo se je prikradel skozi streho, vzel iz nočne omarice 125 novih dinarjev in novo belo srajco, potem pa je izginila vsaka sled za njim. Vendar iskanje po vsej verjetnosti ne bo brezupno. Iz KPD na Dobu je namreč prav tisti čas brez srajce pobegnil neki obsojenec. Vaščani Ravnika so tudi povedali, da so tistega dne videli v gozdu neznanega moškega v beli srajci, ki je pobegnil, brž ko jih je zagledal. Hvala zsl lešnike! V soboto zjutraj nam je eden izmed naših naročnikov iz okolice šmarjeških Toplic prinesel v uredništvo vrečico lešnikov. Povedal je, da nihče pri njih ne pomni, da bi bilo katerokoli leto toliko te dobrote po grmovju. Med lešniki jih je bilo nekaj tudi takih, kjer so zrasli po 4 in 5 skupaj, kot da so imeli v »posteljici« zaradi gneče premalo prostora za samostojen razvoj. Našemu bralcu, ki zaradi skromnosti ni hotel povedati svojega imena, lepa hvala za pozornost in darilce! UREDNIŠTVO Riše in piše Božo Debeljak CEZ DVE URI SE UE JZ ZEMLJINE OB&J -TE LTTRGJJL UTE/VEH. TO TE &//E »MOSJCV/I". vMOSJćVTJ " ZB &B7-JĆOHC/BJ ZRVJZM- * AJE K 77 K ETE SO 7m.T]v/rznuE. KOTO Tje/STJlf-JKrj. k P ROS J M Cez kakih sto let kasneje je v Franciji izšla še ena podobna knjiga. V nji je advokat Gaspare Bayii objavil več govorov, ki jih je imel pred sodiščem, ko je zagovarjal obtožene živali. »Žival je - hudič!« V srednjem veku so tekle neskončne razprave o tem, ali žival lahko greši. Eni so menili, da imajo živali »nesmrtno dušo«, drugi so jih primerjali s stroji. Italijanski kardinal Roberto Francesco Belarmino ni verjel v posmrtno življenje živali in zato so se mu močno smilile. Mnogi niso soglašali z Belarminom. Najbolj nepomirljiv glede živali je bil jezuit p. Bongeau. V prvi polovici 18. stoletja je izdal knjigo, v kateri je prišel do nepričakovanega zaključka: »žival je hudič!« Knjiga je sprožila veliko zanimanje in lii ostala brez odgovora. Leta 1740 je v Nemčiji izšla knjiga: »Ali je res, da so živali hudiči?« Nemški menih, ki se je podpisal z inicijalkami I. F. B., je ognjevite zagovarjal živali. Vendar vsi le niso bili prepričani, da so živali plemenite. Deset let po izidu te knjige so v Franciji sodili nekemu oslu zaradi nemoralnega vedenja. Oslu bi bila trda predla, če bi ga ne bil vzel v varstvo mestni župnik. Ta se je oglasil kot priča in izjavil da jamči za visoke moralne vrline obtoženca in je pripravljen, da to tudi pismeno potrdi. Tako je bil osel osvobojen. Veliko huje jo je skupil skromni -petelin, ki je živel v Baslu v drugi polovici 15. stoletja. Petelin bi bil umrl lepo naravne smrti, toda nekdo ga je ovadil, da se druži s hudičem in da je znesel jajce. Obsojen je bil na smrt. Španske mušice obsojene na izgnanstvo V 15. stoletju so prebivalci švicarskega mesta Couare tožili sodišču črve, češ da nesramno žro zelje. Sodišče je odločilo, da so obtoženi črvi božja bitja in zatorej imajo% Začarani vinski sod — slika iz knjige »Zrcalo kreposti« (1486. leta), ki prikazuje, kako je čarovnica s pomočjo hudiča začarala sod z vinom pravico do življenja; tudi bi ne bilo prav, če bi jim vzeli sredstvo za preživljanje. Sklep sodišča je bil, da je treba »črvom določiti kot stalno bivališče gozdni in divji kraj in da se morajo izseliti z obdelovalnih njiv.« Kaže, da so se ti meščani radi tožarili. Kajti prav oni so malo kasneje tožili sodišču španske mušice. Sodišče je bilo, kar mu je treba priznati, povsem objektivno. Upoštevajoč, da so »obtoženci majhni in torej maloletni«, jim je sodnik določil in samo advokata, ampak tudi varuha. Mušice so obsodili na pregnanstvo ... Ohranjeni so mnogi zapisniki o sodnih obravnavah proti gosenicam, kačam, podganam, pijavkam in mišim. V Sodišča so velikokrat izrekla kazen izgona, pa tudi Nemčiji so na obtožno klop posadili vrabce, v Kanadi pa štorklje. V 17. veku je neki pes v Avstriji bil obsojen v ječo in zaprt v samico. Največkrat pa je sodišče izreklo smrtno kazen, zlasti svinjam. Smrtno kazen nad obsojeno živaljo so opravili zmeraj javno. Rablja so pogosto pripeljali iz kakega daljnega mesta, da je opravil svojo dolžnost: obesil obsojeno žival. Pred izvršitvijo obsodbe so pogosto svinjam oblekli hlače, na glavo pa jim dali kapuco. Obleka je po sodbi srednjeveških mračnjakov dala temu dejanju pravosodja slovesen pomen. _ - V Franciji so živalim sodili dlje kot v drugih deželah, čeprav se je ravno v Franciji prvič slišal protest proti takemu barbarstvu, že leta 1282 je francoski pravnik Boma-noire napisal razpravo, v kateri je dokazoval nespametnost sodnih procesov proti živalim. Toda nihče ga ni podprl. Zaprte živali so imeli v ječah skupaj z ljudmi. Zasliševali so jih na isti način kot ljudi in jih med zasliševanjem tudi mučili. Cvilenje tepenih živali so imeli za priznanje krivde. Gos, priča obrambe Živali pa niso bile samo obtoženke, ampak tudi priče. V Nemčiji na primer je dolgo veljal zakon, da človek, ki ga je kdo napadel v hiši, lahko pripelje na sodišče, če nima drugih prič, mačko, psa ali petelina. Njihovo pričevanje se je upoštevalo. Gradbeno opekarsko podjetje MIRNA Opravljamo vse vrste visokih gradenj, nudimo opekarske izdelke, betonske izdelke in razrez lesa. ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM! ZA VSAKO TtOKO NALIVNA PERESA, KEMIČNI IN TEHNIČNI SVINCNP' TOVARNE EMI-MIRNA VSEM OBČANOM OBČINE TREBNJE ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA!' MIZARSKA DELAVNICA TREBNJE Opremlja stanovanja in poslovne prostore. ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA - MIRNA priporoča svoje kvalitetne žgane in brezalkoholne pijače. ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITAMO! MIZARSKO PODJETJE HRAST ŠENTLOVRENC Občina Trebnje praznuje — Občina Trebnje OB PRAZNOVANJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Napredek dokazujejo kraji sami O gospodarskih rezultatih občine v času od lanskega praznika V nedeljo bomo v j spomin na 26-letnico u-stanovitve Gubčeve bri- ! gade praznovali občin- 1 ski praznik. Ob tej pri- ■ ložnosti bo podeljena domovinska pravica še j drugi partizanski enoti, ki je delovala na območju trebanjske občine — Dolenjskemu odredu. Občinski praznik je tudi priložnost za kra- j tek oddih, za oceno dela v minulih 365 dneh. > Življenje hiti, zato je težko zajeti vse pomembno in odgovoriti na vprašanje: kaj je narejenega, kaj smo zamudili, na kaj smo lahko itonosni- Ce pogledamo podatke o gospodarskem gibanju v zadnjih mesecih, ugotovimo, da so se podjetja povečini ustalila in okrepila. »Skladnejše gibanje je dober znak za gospodarsko stabilnost in napredek,« meni načelnik za gospodarstvo na občinski upravi ekonomist Jože Kastelic. Industrija je v letošnjih prvih šestih mesecih povečala vrednost celotnega dohodka za 11 odst., obrt za 21, v kmetijstvu pa se je zmanjšala za 2,1 odst. Dohodek so povečale vse gosodarke panoge, trgovina in gostinstvo celo za dobro petino. Osebni dohodki v domačih podjetjih so narasli 10 odst., zaloge so se zmanjšale, terjatve pa niso bistveno narasle. Izgubo je imela le KZ Trebnje, vzrok pa so predvsem cene goveda. DANA JE POSTALA ŽE POJEM Med posameznimi podjetji je tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA zadnja leta močno prekosila vsa druga podjetja in zavzela prvo mesto po vrednosti proizvodnje in po dohodku. Organska rast tovarne, odrekanje v prejšnjih letih in velika delovna storilnost odlikujejo to delovno organizacijo, ki je v 16 letih proizvodnjo 120 krat povečala. Hermelika iz Dane je osvojila slovenski svet, vendar to še ni zadnja beseda. V kra- tkem bodo izdali nove skrivnosti. Letos so odprli obrat brezalkoholnih pijač. Tovarna se preusmerja v izdelavo različnih rastlinskih specialitet, pijač z naravnimi izvlečki. Za letos imajo v načrtu, da bodo proizvedli kar 500 vagonov različnih pijač. Za širšo družbeno skupnost je pomemben posluh vodstva tovarne za potrebe kraja in vse Mirenske doline. Letos zgrajeni vodovod, vreden 120 milijonov starih dinarjev, zagotavlja vsej Mirni lepo prihodnost. DANA je povsod: ko je treba prispevati za cesto, nogomet ali smučarske skoke. TŠS: NASLONITEV NA MOČNEJŠEGA PARTNERJA Tovarna šivalnih strojev je druga n? j večja delcvna organizacija, ki pa je zadnja leta zašla v težave. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, sproščenega uvoza ter premajhnega tehnološkega napredka je bilo v juliju potrebno uvesti prisilno upravo. Podjetje sicer še nima izgube, toda prisilna uprava naj bi odpravila nekatere notranje slabosti. Obiskali smo pomočnika prisilnega upravitelja inž. Franca Bartola, ki je dejal naslednje: »Mi smo še živi, celo več: prodaja se je znova povečala in nimamo več tolikšnih zalog. Prav je, da je bila uvedena prisilna uprava in da smo dobili Jurija Levičnika za prisilnega upravitelja. Menim, da je izhod iz sedanjega zastoja v naslonitvi na močnega partnerja. Dokupiti je treba nekaj sodobnejših strojev in sposobni smo narediti marsikaj. Za samostojno tovarno šivalnih strojev smo premajhni, lahko pa bi obstajali v sodelovanju s kako drugo tovrstno tvrdko. Taki so ekonomski zakoni.« NUJNO JE KREPITI SAMOUPRAVO OBRATOV Večina drugih podjetij je zadnje leto napredovala. KE-MOOPREMA, podjetje, ki na veliko izdeluje cisterne za gorivo, je letos podaljšala žerjav-no progo in si s tem olajšala težaška dela. Zadnje mesece je znova povečala celotni do- hodek na zaposlenega, vendar pa zdaj izdeluje predmete z manjšim finančnim učinkom. MIZARSKA DELAVNICA v Trebnjem je v sodelovanju s podjetjem Slovenijales letos opremila hotel v Rovinju in Mariboru, zdaj pa ima spet večje naročilo za Novi Sad. Delavnica je delno preuredila in povečala prostore, zdaj pa že nakupuje modernejšo strojno opremo. GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE z Mirne namerava rekonstruirati opekarno v Prelesju, ki je dotlej prinašala izgubo. Mizarsko podjetje — HRAST iz šentlovrenoa dobro sodeluje z OPREMA-LESOM in Ljubljansko LESNINO. Skoraj polovica vseh obratov v občini pa ima sedež zunaj občine. LITOSTROJ in MODNA OBLAČILA v Trebnjem ter ISKRA v Mokronogu so naj večji med njimi. Poglavitna naloga je doseči večjo samoupravo teh obratov, boljše odnose in povezavo z občino ter kraji, v katerih živijo ljudje, ki delajo v teh obratila. VELIKE MOŽNOSTI V TRGOVINI, GOSTINSTVU IN TURIZMU V trebanjski občini imata največ poslovalnic dve trgovski organizaciji: MERCATOR in DOLENJKA. MERCATOR je samo v lanskem letu vložil 138 milijonov starih dinarjev za nove trgovine, letos pa že čez 40 milijonov. Nove prodajalne so nastale v Dobrniču, šentlovrencu, Šentrupertu in na Čatežu. To podjetje ima v občini že 18 prodajaln in poldrugo milijardo prometa na leto. Novost so brezobrestni potrošniški krediti na dve leti. Samo v juliju so na ta način prodali za 21 milijonov din blaga. Zadnjo leto, odkar je zgrajen motel, se je turistični utrip znova močno povečal. Vendar še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih nudijo lepe turistične postojanke v občini. Priča pri Mokronogu, Debenec, stari gradovi, Hom s svojo okolico, gozdovi in potoki nudijo še veliko možnosti za turizem, lov in ribolov. NOVO ŠOLO NA MIRNI ŽE GRADIJO Tudi na področju kulture in prosvete je kaj pokazati. Slabe materialne razmere v šolstvu silijo v podvojene napore. Prebivalci občine niso odklonili prispevka za gradnjo mirenske šole in popravilo za šolo v Mokronogu in Velikem Gabru. Samo za mirensko šolo se bo iz samoprispevka nabralo 105 milijonov. Na Mimi že gradijo. Nova šola bo stala 321,5 milijona S din, imela bo osem učilnic, šest kabinetov, telovadnico, knjižnico, tri garderobe, v v drugi fazi izgradnje pa ji bodo prizidali še sedem učilnic. Potrebe pa so tudi drugod zelo velike. V kratkem bo sestavljen dolgoročni program izgradnje materialne osnove v šolstvu, dosedanja pripravljenost ljudi in občinskega vodstva pa je dobro zagotovi- lo, da bo načrt postopoma tudi uresničen. In kako živimo? Neradi priznamo, da smo včasih bolj kritični in črnogledi, kot je potrebno in dobro. Kljub trenutnem poslabšanju ekonomskega stanja kmetov in bolj počasnemu naraščanju zaslužkov delavcev in uslužbencev napredka ni mogoče zanikati. Podatki o gradnjah, o številu motornih vozil in televizorjev to dokazujejo, o tem se je mogoče prepričati v naših krajih: Ljudje so pridni in vse bolj gospodarni. Zavedajo se, da ni socializem brez kruha in resnično človeških odnosov med ljudmi. M. L. Borci Dolenjskega odreda! Ob 25. obletnici ustanovitve Dolenjskega odreda se bomo v nedeljo ob 8.30 zbrali v Trebnjem, kjer ho odredu podeljen tudi domicil občine Trebnje. Zveze z vlaki in avtobusi so ugodne! Na svidenje v nedeljo v Trebnjem! ODBOR DOLENJSKEGA ODREDA OB TREBANJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU POŠILJAMO POZDRAVE VSEM OBČANOM IN SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA! Od pridelovanja krompirja in reje živine živi skoraj polovica prebivalcev trebanjske občine. Kakšni bodo bližnji ukrepi v kmetijstvu, je zanje življenjskega pomena. Na sliki: motiv teh dni s polja pri Dobrniču. CeiL+Aa^M-< PRED PODELITVIJO DOMICILA DOLENJSKEMU ODREDU Najtežje bitke prav v naši občini O vlogi Dolenjskega odreda govori Janez Oven, predsednik občinskega odbora ZZB v Trebnjem, ki je leto dni preživel v tej enoti Kot je zapisano v poročilu Glavnemu štabu NOV in / POS. je bil začetek tak: 1. decembra je bil pri Trški ?'W; gori ustanovljen Dolenjski odred, štel je dva bata- ■ ljona po sto ljudi; borci odreda so imeli tisti dan 9 ' /jSjt \ puškomit ral jezov, 4 lahke minomete, 1 brzostrelko, 30 pa jih je bilo še brez orožja. Komandant je bil Jože Logar — Slovan. mlM Tak je bil začetek poti te pomembne partizanske enote, ki je sodelovala v mnogih bitkah in do konca vojne izgubila 40 odstotkov borcev. :>Odred je bil«, pripoveduje Janez Oven, »vojaška in poli-tičrr ritorialna enota, ki je imel mnoge naloge. Večje bitke je imel prav na območju sedanje trebanjske občine in bližnje okolice: pri Čatežu, Tihboju, Selih-šumberku, Gabrovki, Občinah in Žužemberku. Posebno hudo bitko je imel pri Ribnici, kjer sem sodeloval kot komandir spremljevalnega voda. Jolenjski odred je deloval največ v sestavu drugih večjih partizanskih enot in je bil redkokdaj ves na enem mestu. Sam se je loteval predvsem uničevanja sovražniko- vih komunikacij. Tako sem preživel dva meseca v minerski skupini, ki je delovala med Zidanim mostom in Kresnicami ter sovražnike hudo ovirala pri prevozu po železnici. Večkrat je imel odred tudi vlogo zaščitne čete. Ko je bil v maju 1944 napad na Trebnje, je Dolenjski odred zaščitil napad na odseku pri Pri-mskovem, ko je bila huda bitka pri Občinah, pa je partizanske enote varoval z veliko-loške strani. Posebno pomembno vlogo je odigral pri spremljanju mobilizirancev, ki so prihajali iz štajerske. Pot je bila zelo nevarna, saj je vodila čez Savo mimo mnogih nemških postojank proti kočevskim gozdovom. V sprevodu je bilo tudi po 400 do 500 ljudi, ki so kasneje postali borci narodnoosvobodilne vojske. Dolenjski odred ni bil posebno velika enota, saj je štel največ 600 borcev, njegov prispevek k osvoboditvi pa je bil zelo pomemben. Zato je prav, da bo dobil v nedeljo domovinsko pravico v naši občini,« je končal Janez Oven. Spored praznovanja občinskega praznika Sobota, 7. septembra: pohodi učencev osnovnih šol po poteh Gubčeve brigade in Dolenjskega odreda. Nedelja, 8. septembra: ob 10. uri dopoldne pri motelu v Trebnjem slavnostno zborovanje in podelitev domicilne listine Dolenjskemu odredu. V kulturnem delu programa bo nastopil mešani pevski zbor iz Trbovelj, godba na pihala in recitatorji. Popoldne bo zabavni del prireditve. VABLJENI! rA vm 'A V KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE TREBNJE Nudimo vse komunalne, gradbene, kovinske in vodnoinstalaterske usluge. Vsem občanom čestitamo za občinski praznik! eoeeeo mi mn tovarna šivalnih strojev m ^ OBČINSKA SKUPŠČINA ja ^ TREBNJE K £n G OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET Lrj Za naš praznik prisrčne čestitke vsem borcem Gub-[“ čeve brigade in Dolenjskega odreda ter prebivalcem Qj naše občine! ^ praznuje — Občina Trebnje praznuje — ■m ■ i m iin——hwiw—h——n—— —ti—MTnnnimiinmmwr-" m ‘i ni1 ■ n m i iiimnnniniM Tovarna DANA pozna doslej eno samo pot: navzgor. ,Jana“ - ponos Mirne in trebanjski občine 3. avgusta dopoldne je Ciril Pevec, predsednik trebanjske občinske skupščine, ob novi delovni zmagi mirenske DANE pozdravil prizadevni kolektiv s priznanjem, da so delavci DANE upravičeno lahko »zgled vsem samoupravljavcem« v občini. Njegove besede smo prihranili za današnjo številko, za dneve pred letošnjim občinskim praznikom. In tu so besede tovariša Pevca: »Danes smo se zbrali zato, da si ogledamo dva nova delovna uspeha kolektiva DANE, t. j. nov obrat, brezalkoholnih pijač in nov vodovod. Ta dva nova objekta pomenita, (j.^ .lano v okviru delovnega kolektiva nov uspeh v borbi za tržišče in za dohodek ter višji standard, v širšem družbenem okviru pa pridobitev novih kvalitetnih proizvodov, po katerih DANA slovi že dalj časa. 'fa delovni uspeh je še pomembnejši, če ga uokvirimo še časovno, kajti kolektiv DANE ga je dosegel v času, ko se naše gospodarstvo z velikimi težavami bori za intenzivno gospodarjenje, za tržišče in dohodek. Istočasno moram -poudariti, da je DANA kljub velikim in- vesticijskim naporom za izgradnjo lovih proizvodnih kapacitet vseskozi imela veliko razumevanje tudi za reševanje komunalnih problemov Mirne in občine, saj je sama zgradila vodovod ne samo za svoje potrebe, ampak praktično za celo Mirensko dolino. Nadalje sodeluje pri asfaltiranju ceste Trebnje — Mirna — Mokronog, pri regulaciji reke Mirne, pri sofinanciranju krajevnih skupnosti in raznih drugih akcijah. Za vse te akcije je vsak član kolektiva DANE v zadnjih 14 letih dal iz svojega dohodka 214 dinarjev. Zato je kolektiv DANE danes vzgled vsem samoupravljavcem, kako se na družbenih sredstvih ustvarjeni dohodek deli na osebno, investicijsko in splošno potrošnjo. Zato je DANA danes ponos Mirne in vse trebanjske ob- čine. Ti uspehi seveda niso prišli sami, nihče jih ni poklonil, ker se je podjetje izgrajevalo v okviru lastnih ustvarjalnih sredstev, kot je že pred menoj omenil predsednik delavskega sveta. Ta kolektiv je moral prebroditi velike težave, omejeval se je tudi v osebnih dohodkih, zato da bo jutri boljše. In ta »jutri« postaja danes, po zaslugi vsega kolektiva, samoupravnih organov in vodstva podjetja, še posebno pa direktorja Lojzeta KRHINA — resničnost. Dovolite mi, da na koncu izrečem kolektivu DANE za dosežene gospodarske uspehe v imenu občinske skupščine Trebnje in v svojem imenu iskrene čestitke z željo, da bi enako uspešno poslovali tudi v bodoče!« PIQTFRNF z 9re*ci ali brez njih V I v I L II11 L za tekoča goriva priporoča svoje kvalitetne izdelke: % šivalni stroj MIRNA 03 v kabinetu, vitrini ali kovčku z 10-letno garancijo % šivalni stroj MIRNA-VERITAS cik-cak v kabinetu, vitrini ali v kovčku, z 2-letno garancijo Q šivalni stroj MIRNA-VERITAS avtomatik v kabinetu, vitrini ali kovčku, z 2-letno garancijo. To je specialni šivalni stroj, ki združuje vsa dela stroja za ravni šiv in avtomatiko. V primerjavi s tovrstnimi šivalnimi stroji je ta avtomatik na našem tržišču zelo poceni. OBČANOM OBČINE TREBNJE ŽELIMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! k^mooprema TREBNJE HITRA IZDELAVA IN DOSTAVA NA DOM. Kolektiv čestita za občinski praznik vsem občanom in poslovnim prijateljem! UČENCI GLASBENE ŠOLE V BREŽICAH DOBRO NAPREDUJEJO Namen šole je postati žarišče glasbene kulture v domači občini Zavod bo iskal nove možnosti za uveljavljanje navzven, zato pričakuje z vseh strani več razumevanja in želje po sodelovanju Z delom glasbene šole v Brežicah je javnost premalo seznanjena. Čeravno se leto, dve vidno uveljavlja navzven, ne uživa še priznanja, kot ga zasluži. Res je, da je to le dopolnilna šola, toda brez nje si Brežic ne moremo več zamišljati. V vseh oddelkih šole je 170 učencev. Ti obiskujejo pouk klavirja, violine, harmonike, kitare, trobente, glsbene teorije, ritmike in plesa itd. Sola vključuje razen tega še pihalni orkester. V minulem šolskem letu je glasbena šola priredila 17 nastopov. Ob koncu pouka so se učenci predstavili javnosti z zaključno produkcijo v prosvetnem domu. Malo predtem so imeli samostojen koncert na Bizeljskem. Sodelovali so na prireditvah kurirčkove pošte, na otroškem karnevalu in drugod. Za starše so vsak mesec nastopali v šoli, da so ti lahko sproti spremljali njihov napredek. Zavod se bo v prihodnje še bolj odprl navzven, tako da bo zares postal glavno gibalo glasbene kulture v ob- čini. Možnosti ima veliko, od samostojnih koncertov do sodelovanja na literarnih večerih, na razstavah in drugih prireditvah. Tudi vrata lokalne radijske postaje so vedno odprta. Delovna skupnost šteje pet stalno zaposlenih in tri zunanje sodelavce. Doslej se je izmenjalo že veliko učnih moči, ker vsa leta nazaj šola ni dobila niti enega stanovanja. Večina glasbenih učiteljev se je vozila in se še vozi k pouku iz Zagreba. V Brežicah ostajajo le toliko časa, dokler upajo na stanovanja in dokler se jim ne ponudi ugodnejša priložnost v kakem drugem kraju. Učni kader pa se bo moral ustaliti, saj je prav to osnova za napredek zavoda. Delovna skupnost zato upravičeno zahteva, da bi glasbeno šolo pri dodeljevanju - Stanovanj in pri financiranju obravnavali enakopravno z "drugimi izobraževalnimi zavodi. Jt. Kmetijska posvetovanja po vsej občini Prejšnji teden so se v brežiški občini začela javna posvetovanja o kmetijstvu, na katerih so razpravljali o kmetijski politiki v republiškem in zveznem merilu, o kreditni in davčni politiki, strokovnem izobraževanju kmetijskih kadrov, o carini za kmetijsko mehanizacijo ter o kmetijski mehanizaciji nasploh, o raziskavi tržišča, o odnosih med zadrugo in zasebnimi kmeti in o marsičem drugem. Ugotovili so, da je kmetijstvo v občini tesno povezano s celotnim jugoslovanskim gospodarstvom in da vseh težav prav gotovo ne morejo reševati sami. KOGA POKLICATI NA ODGOVOR. ČE SO CESTE SLABE? Cestarjev ne vidimo po več mesecev Makadamske ceste tretjega reda so slabo vzdrževane — Z oranjem je največkrat vse opravljeno — V brežiški občini so to ceste Brežice - Sp. Pohanca - Krško, Brežice - Dečna Sela - Pišece in Bizeljsko - Klanjec — Po več mesecev so prepuščene same sebi »Halo, saj delate pri časopisu, kajne?« se je že dvakrat v tem mesecu glasil telefonski poziv občanke iz Pohance. »Seveda, kaj pa želite?« — »Nič drugega kot to, da si čimprej ogledate cesto od železniške postaje v Brežicah do Dolenje vasi. Mnogi se s kolesi vozimo po njej na delo in domov in se vsak dan znova hudo namučimo. Toda naše pritožbe nikogar ne ganejo in cestarjev po več mesecev ne vidimo.« Da je cesta Brežice—Krško zares slabo vzdrževana, sem se že mnogokrat prepričala. Vozniki avtobusov so to pomlad negodovali, ko so vozili po'uničujočih kotanjah in kvarili vozila. Najslabši je bil odsek od Spodnje Pohance do Brežic. Nič boljša ni cesta skozi Brezino v Dečna Sela in Pišece. Obe cesti sta republiški, vzdržuje pa ju Cestno podjetje iz Novega mesta. Republiški cestni sklad mu daje za to vsako leto po 6.000 din od kilometra. Razume se, da novih dinarjev. Ce je to dovolj ali premalo, bi vedeli povedati ljudje iz stroke, pa tudi pri podjetju bi se morali vprašati ali gre ta denar res samo za vzdrževanje. Te dni sem se oglasila pri Atonu Rebselju, cestnem inšpektorju za krško in brežiš- ko občino. Tudi on je dejal, da sb ceste tretjega raeda slabe, in mi je naštel poglavitne vzroke za tako stanje. Na prvem mestu je omenil neredno vzdrževanje, kajti cestarji oz. cestni delavci pridejo na te ceste na dva, ti ali več mesecev. Na ceste na-važajo slab posipni material. Za posipavanje uporabljajo v glavnem odpadni gramoz, ki ga dobivajo pri odkrivanju gramoznic. Pomešan je z zemljo. Kakovostni material porabi podjetje v glavnem za asfalitiranje. Makadamske ceste v obeh občinah vzdržujejo pretežno le tako, da jih orjejo z gre-derjem, pred tem pa ne po-skrbiite za gramozno podlago in zakrpanje’večjih jam, je še povedal inšpektor. Ceste brez ustrezne podlage pa seveda ne vzdržijo sedanjega prome- NOVO V BREŽICAH ■ TR2ASKI UČITELJI, ki so bili na seminarju v CateSklh Toplicah, so preo odhodom obiskali Posavski muzej Bili so navdušeni nad njegovo ureditvijo in njegovim kulturnozgodovinskim bogastvom ■ »SOLA NI SAMO ZA MIJV-DE. Zamujeno lahko nadoknadite!« Tako se obrača vodstvo delavske nlverae na vse vestne in marlji-/e delavce, ki želijo pridobiti Mrse obzorje znanja in razgledanosti. Marsikdo zaradi velike družbene aktivnosti ni dokončal ustrezne sole in prav tem občanom ieli zavod pomagati. Vse svoje slušatelje želi pritegniti k resnemu de-m in jim zbuditi zaupanje v Solo. Izobraževalna sezona se bo pričela po 15. septembru. Za prijave ni več veliko časa. ■ ZA PLES V OLIMPIJSKEM BAZENU oo v CateSklh Toplicah v soboto, 7. septembra, igralo pet orkestrov Začetek progTama bo BREŽIŠKE VESTI naznanil velik ognjemet. Tokrat no bo rezervacij In za vstopnice bo verjetno precejšen naval. Za prireditev se zanimajo po vsem Spodnjem Posavju in na Hrvaškem. Vstopnice bodo naprodaj po enotni coni 10 din. Organizatorji pričakujejo okoli go- stov. ■ NOVI DEL BREŽIC se že ponaša z novo samopostrežno trgovino. Založena Je z vsemi vrstami živil in gospodinjskimi potrebščinami. Na voljo bo tudi kruh, mleko, pecivo, sadje, povrtnine, mlečni izdelki, sveže meso in delikatese. V samopostrežnici bo v dveh Izmenah delalo 12 zaposlenih. Večina teh se Je usposabljala na seminarju, ki ga Je zanje organiziral Zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane. KRKA je poskrbela za Izobraževanje svojih prodajalcev zato, da bi se na začetku izognila večjim spodrslja-;em in da bili kupci čimbolj zadovoljni. ■ VRTEC NE MORE SPREJETI VSEH OTROK. Varstvena ustano--va v Brežicah Je premajhna, da bi lahko ustregla željam vseh Ustih staršev, ki bi JI radi zaupali svoje otroke. Mod njimi Je veliko takih, kjer sta zaposlena oba roditelja. ta. In tako se ljudje neprestano pritožujeo, pa tudi odborniki občinske skupščine so že večkrat načeli to vprašanje. Koga torej poklicati na odgovor in kdo sploh lahko ukrepa, če'so ceste za daljše obdobje prepuščene same sebi? Inšpektorji pomanjkljivo-sit za sedaj samo ugotavljajo. JOŽICA TEPPEY Poseben vlak v Novo Gorico Občinska konferenca SZDL je že začela s pripravami za obisk letošnje naj večje slovenske proslave, ki bo v spomin na 25-letnico vstaje primorskega ljudstva 15. septembra v Novi Gorici. SZDL je predlagala delovnim in družbeno—političnim organizacijam > naj izkoristijo to priložnost in organizirajo sindikalne izlete. Ljubljansko železniško podjetje Je za spodnjeposavske občine pripravilo poseben vlak, ki bo odpeljal iz Brežic. SZDL je predlagala avtomoto društvo, naj organizira kolono avtomobilov, s katerimi bi njegovi člani obiskali Novo Gorico. Opaziti je. da se je zanimanje za proslavo po dogodkih na Češkoslovaškem močno povečalo. Radio Brežice PETEK, 6. SEPTEMBRA: 20.00 —30.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 8. SEPTEMBRA: 11.00 — Domače zanimivosti — Iz aktivnosti občinske konference ZK Brežice — Vzgojno predavanje: Pravo otroštvo — obdobje med 7. In 11. letom — Damjan Vahen: Madžarska — dežela tokaj-ca in čardaša — II. del — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc: Priprava sadja za konzerviranje v ' Vvnjo vas Dobri znanci — Nedeljska reportaža: Brežiški turizem včeraj, danes In Jutri — Mokrice — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklamo In spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo In pozdravljajo. TOREK, 10. SEPTEMBRA: 18.00 —1900 — Novo v knjižnici — Ju-goton vam predstavlja — Iz našo glasbene šolo — Obvestila in filmski pregled — Todenskl športni komentar, lfl.00—19.30 — Glasbena oddajo: Parada francoskih in Italijanskih popevk. KRŠKO TEKMUJE ZA NAJBOLJ PRIZADEVEN TURISTIČNI KRAJ Za čistočo mesta morajo skrbeti vsi V Krškem ni podjetja, ki bi skrbelo za čistočo mesta - Najbolj prizadeven kraj bo dobil lepo nagrado Turistična zveza Slovenije razpisuje skupaj z uredništvom časopisa DELO in Zvezo hortikulturnih društev Slovenije tekmovanje za najbolj prizadeven kraj na področju turizma v Sloveniji. Komisija, ki jo sestavljajo po en predstavnik Turistične zveze Slovenije in Zveze hortikulturnih društev Slovenije, novinar DELA in predstavnik gostinskega šolskega centra v Ljubljani, bo obiskala najmanj 50 krajev v Sloveniji, kjer bo ocenjevala urejenost in čisto-stočo kraja, urejenost zgradb in okolice, stanje javnih lokalov in njihove okolice, izbiro in raven postrežbe v javnih lokalih ter urejenost turistične in informacijske službe. Turistično društvo in odbor za olepšavo mesta sta sklenila, da se tudi Krško vključi v to akcijo. Zato se trudijo, da bi bili cvetlični Posvetovanja o kmetijstvu bodo vodili strokovnjaki Občinska konferenca SZDL d Krško mora do 10. septem-ji bra izdelati resolucijo o razvoju kmetijstva. Sekcija za kmetijstvo pri SZDL je na seji 27. avgusta sprejela program dela in javnih razprav. Kmetijstvo je v krški občini še vedno pomembna panoga, saj se z njim ukvarja 30 odstotkov občanov. Ker je v kmetijstvu še mnogo nerazčiščenih vprašanj, so kmetje pozdravili, da bodo o tem razpravljali tudi v drugih republiških organih. Posvetovanja bodo vodili strokovnjaki Agrokombinata, povabili pa so tudi vse družbenopolitične in delovne organizacije, naj Stane Kranjc predaval o napadu na Češko V petek, 30. avgusta, je v Krškem predaval član izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kranjc o vzrokih napada na ČSSR in o političnih procesih v SZ. V razgovoru, ki se ga je udeležilo več kot 200 komunistov, je tov. Kranjc obrazložil nekatere dogodke in stališča CK ZKJ do nedavnih političnih dogodkov na vzhodu. Razgovor je pripravila občinska konferenca ZK Krško s sodelovanjem vodstva CK ZKS in sekretarjev krajevnih organizacij in aktivov ZK. lajo pripombe in povedo svo-a stališča. Posvetovanja bodo v Krškem, Leskovcu, Kostanjevici, na Raki in Senovem. Nanje bodo pismeno povabili 160 najbolj razgleda nih kmetov, seveda pa se lahko posvetovanja udeleže tudi drugi občani. Razpis abonmaja za ljubljansko Opero Ljubljanska Opera in balet SNG razpisujeta za sezono 1968-69 dva izredna abonmaja, namenjena predvsem izven ljubljanskim obiskovalcem. Predstave za abonma »Sobota« bodo ob 19. uri, za abonma N pa ob nedeljah ob 15. uri. Vsak abonma obsega sedem predstav, na sporedu pa bodo najpopularnejša dela opernega in baletnega repertoarja. Cena abonmaja, ki ga lahko občani plačajo v sedmih obrokih, je' 20 odstotkov nižji od običajne cene. Cene sedežev so od 28 din (obrok 4 din) do 73,50 din (obrok 10,50 din). Prijave sprejema delavska univerza Krško. Več kot 700 obiskovalcev v muzeju internirancev V dveh mesecih si je muzej internirancev v Brestanici ogledalo več kot 700 obiskovalcev, od tega 40 tujcev. Ker je to edinstven muzej v Sloveniji In ker je gradiva dovolj, bodo muzej še razširili, če bo seveda dovolj denarja. Ogled muzeja bi lahko organizirale tudi šole, saj bi tako učencem najbolj nazorno prikazali vse strahote, ki so jih doživeli' naši ljudje, ko so jih izseljevali. nasadi in parki čim lepše urejeni. To pa je zdaj v Krškem težko, ker ni podjetja, ki bi skrbelo za red in snago v mestu, krajevna skupnost Krško pa težko dobi delavce za pometanje ulic in pločnikov ter za urejanje nasadov. Ocene komisije bodo objavljene jx> koncu tekmovanja, to je po 15. septembru. Kraj, ki ga bo komisija ocenila kot naj lepše urejenega in najbolj prizadevnega na področju turizma, bo dobil nagrado Turistične zveze Slovenije, to je 10.000 din, in 5.000 din od časopisnega podjetja DELO. Posameznikom pa bodo razdelili več praktičnih nagrad in priznanj. Razen tega bo tudi turistično društvo Krško podelilo najbolj prizadevnim prebivalcem mesta pet denarnih nagrad in več priznanj. V turističnem društvu so prepričani, da se bodo vsi prebivalci vključili v to akcijo in s tem dokazali, da jim ni vseeno, kakšno je Krško. Prireditev „Krško jeseni" bo konec meseca Priprave na veliko prireditev »Krško v jeseni«, ki bo 29. septembra v gostilni Tri lučke na Sremiču, so v polnem teku. Turistično društvo je najprej nameravalo organizirati prireditev skupaj z nogometnim klubom Celulo-zar. Na sporedu naj bi bile konjske dirke v malem, nogometna tekma med debelimi in suhimi, izvolitev najlepše v Posavju in drugo. Toda uprava Celulozarja se je kasneje premislila, ker ni hotela tvegati, če zaradi slabega vremena prireditev ne bi uspela. Turistično društvo kljub t*-mn ni vrglo puške v koruzo in je sklenilo prireditev organizirati s pomočjo družbenopolitičnih organizacij. Spored so nekoliko spremenili, tako da bo konec meseca na Sremiču vinska trgatev srečolov, izbiranje lepotice vinogradov in poskušnja mošta, za zabavo in ples pa bo skrbel ansambel Berger. Upajo, da jim vreme ne bo ponagajalo in pokvarilo prireditve. »Krško v jeseni« naj bi postala tradicionalna prireditev, s katero naj bi privabili v krško občino čim več tujih in do-mačih gostov. Tudi občani naj povedo svoje mnenje! Na razširjeni seji izvršnega odbora SZDL so pred nedavnim razpravljali tudi o pripravah na javno razpravo o spremembi ustave in o novem volilnem sistemu. Sprejeli so delovni program, v katerem je rečeno, da morajo do 20. septembra pripraviti javne razprave z občani. Na seji so poudarili, da morajo komunisti biti tisti, ki bodo razlagali in pojasnjevali, zakaj so potrebne spremembe ustave in zakaj je potreben nov volilni sistem, kajti od njih se pričakuje, da so bolj seznanjeni kot drugi občani. Bili so tudi mnenja, da mora biti skupščinski sistem prožen in ekonomičen. Pogoste spremembe volilnega sistema slabo splivajo na občane, ker ti ne razumejo, zakaj so spremembe potrebne. Vsekakor bodo javne razprave najbolj pokazale, kaj mislijo občani o teh stvareh. 'Po javnih razpravah bo SZDL sklicala širši politični aktiv, kjer bodo obdelali stališča in pripombe, ki so jih povedali občani. oojki, rokometu, plavanju in atletiki. ■ SINDIKALNA PODRUŽNICA PRI SPLOSNEM MIZARSTVU J« avgusta organizirala enodnevni sindikalni Izlet, katerega se je udeležilo 31 delavcev krftkega obrata. I//letniki so si ogledali Bohinj. Vogel, slap Savico. Blod, Begu-nje In Veliko planino. Najbolj so bili pretreseni ob ogledu zapor*" v Begunjah. Vsi ae strinjajo s tem, da bi tudi v bodočo bil f}®* mesto tradicionalne »kranjske kJO* base« skupen Izlet po Sloveniji- ■ RAZPRAVA O NOVEM ZA' KONU O IZOBRA2EVANJU bo ’ Krikom v začetku septembra. V* deležlU se Je bodo prosvetni m politični dolavci, A-iCakujeJo P* tudi zveznega poslunca prosvetno* kulturnega zbora Staneta Kranjca- ■ KOMISIJA ZA SPORT Pg* OBČINSKEM SINDIKALNE*1 SVETU Je preJSnJi teden razpravljala o nadaljevanju Športnih iRJ. • V Jesenskem delu tekmovanja do podjetja tekmovala v l‘OK,n motu, odbojki, lahki atletiki i" plavanju. A ■ IZ ROVINJA se Je v P* 30. avgusta, vrnilo 110 otro*. so bili tam 15 dni na počltni«>£_ Za letovanje otrok so nar Ja prispevali občina in P0?^ tja, nekaj pa so morali pl#0 staftl otrok ■ DELOVNE ORGANIZACIJE SO SE Z VELIKIM RAZUMEVANJEM odzvale pozivu občinskega sindikalnega sveta za pomoč turistom iz Češkoslovaške. Prostovoljne prispevke so nakazovale na poseben račun, ki ga je odprl ObSS. Znatne zneske so prispevala podjetja: Rudnik Senovo — 1.000 din, Elektrarna Brestanica 1.000 din, SploSno obrtno podjetje KrSko 500 din, poslovna eno-ta podjetja ELEKTRO Celje 2.500 din intrgovsko podjetje PRESKR ■ ABSOLVENTI UČITELJIŠČ IN PEDAGOŠKIH GIMNAZIJ lz krike občine so se 30. avgusta zbrali na sestanku, ki ga Je zanjo sklicala temeljna Izobraževalna skupnost. Seznanili so Jih z rnoF nostmi za zaposlitev in nadaljnji Studij. V Šolskem lotu 1967/6« Jo uspešno končalo učiteljišče ln pedagoško gimnazijo 12 dijakov. Od tega se Jih je 6 zaposlilo na osnovnih Šolah v občini, preostali pa bodo Studij nadaljevali. Kotni-sija za Stipendije so bo v kratkem sestala in razpravljala o za gotovltvl Štipendij diplomantom, ki so ostali broz delovnega mesta ■ DELAVSKE SI*ORTNE IGRE bodo končane septembra. Komisija pri občinskem sindikalnem svetu jo njihov dosedanji potek ugodno ocenila In sprejela program za v prihodnje. Igro so se zadfcle maja letos. V 11 ftpbrtnlh panogah nastopa 300 tekmovalcev. Nikoli do slej Jih Se ni bilo toliko. Slovesen zaključek delavskih Športnih iger 1968 bo neposredno pred dne-vam republike. V septembru se bodo zvrstila Se tekmovanja v od OGLAŠUJTE V DL VESTI IZ KRŠKE OBČINE KRŠKE NOVICE Čimveč občanov v Novo Gorico Proslave se bo udeležila celotna občinska skupščina - Posebni vlak bo * iz Sevnice odpeljal ob 5.15 - Živahnost v delu SZDL v septembru Na zadnjem sestanku izvršnega odbora občinske konference SZDL so obravnavali dejavnost organizacije v jesenskem obdobju. Ker se bliža 15. september, ko bo v Novi Gorici velika proslava 25-letnice vstaje Primorske, je izvršni odbor menil, da je potrebno s pripravami pohiteti in pritegniti kar največ udeležencev iz sev-niške občine. Vse delovne organizacije in njihove sindikalne podružnice so že dobile obvestila, da morajo do danes sporočiti Število udeležencev. 15. septembra bo ob 5.15 odpeljal iz Sevnice posebni vlak, vožnja z njim pa bo stala 21,60 din za eno osebo. Sevniška občinska skupščina ima za letos v načrtu izlet odbornikov. Predsedstvo skupščine meni, da je najbolje, če bi ta izlet imeli 15. septembra v Novo Gorico. To mnenje je že sprejeto. Izvršni odbor je obravnaval tudi možnosti, kako bi pri oblikovanju nekaterih naših sistemskih rešitev sodelovalo čipiveč ljudi. V 10 krajih so na zborih volivcev že obravnavali predlog za ustavne spremembe in stanje kmetijstva v Sloveniji. V septembru bo javna razprava s prosvetnimi delavci; o tezah novega zakona o sistemu izobraževanja jim bo govoril poslanec Jože Bogovič, v razpravi pa bo sodeloval tudi zvezni poslanec Stane Kranjc. Sredi tega meseca bo še seja občinske konference SZDL, ki bo posvečena stanju kme- Jutri bo zasedala .: skupščina Jutri, 6. septembra, bo v dvorani gasilskega doma v Sevnici seja obeh zborov občinske skupščine. Dnevni red obsega: poročilo o učnih uspehih osnovnih šol, poročilo o plačevanju prispevkov de lovnih organizacij, razpravo 'o vodarini v Sevnici ter o ukinitvi nekaterih cestnih prehodov čez železniško progo in odlok o premijah -za kravie mleko. Odborniki bo do obr.’vnavaii tudi predlog pripomb za spremembo ustave ter pripombe, stališča in Priporočila skupščine SRS ° kmetijstvu v naši republiki. Studenec: več pomoči zasebnim kmetom 1. septembra je bdi na Studencu dobro obiskan zbor občanov, na katerem je najprej predsednik občinske konference SZDL iz Sevnice Jelko* štojs, govoril o nekaterih ustavnih spremembah. Občani so se strinjali zlasti z novim predlogom volitev poslancev za štiriletno mandatno dobo. Zastopnik kmetijskega kombinata »Zasavje« iz Sevnice Alojz Rupar, pa je pojasnjeval problematiko kmetijstva. Ljudje so povedali da bi bilo treba zasebnim kmetom nuditi več pomoči, predvsem pa jim omogočiti dolgoročne kredite za nabavo kmetijskih strojev. Razpravljali so še o sadjarstvu, živinoreji, pridelovanju ribeza in hmelja ter o popravilu vaških poti in dograditvi ceste Zavrtec — Ro-vi.šče. Takoj po zboru občanov je bila še seja krajevnega odbora RK, kjer so razpravljali o pomoči revnim občanom in o krvodajalski akciji. J. 2- Zaostale prispevke plačati do 15. septembra! Občinska uprava opozarja tast ni ke stanovanj in zem- ljišč v Sevnici in Krmelju, naJ najkasneje do 15. septembra poravnajo zastarele obveznosti, ki so jih dolžni plakati po odloku o prispevku °d uporabe mestnega zemljišča. Kdor do tega časa ne plačal, bo prejel opomin *n plačal dodatne stroške, če Pa še to ne bo zaleglo, bo sledila prisilna izterjava. »Precej ljtiŠi je sicer prispevek že plačalo, nekateri pa odlašajo iz meseca v mesec, zato smo prisiljeni dati javni opomin,« pravijo na občinski upravi. V sevniški občini gospodarijo s prispevki od uporabe mestnega zemljišča krajevne skupnosti, ki imajo veliko nalog, pa malo denarja. SEVNIŠKI PABERKI . a DELEGACIJA V TITOVO u-IJaiKf, bo odpotovalo v ritovo Utfloe 9-člaiuko zastopstvo M>vniAke občinske gasilske /veze sodelovalo na drugem Jugoslo-^nasktnn tekmovanju gasilcev, ki “p od 6 do 8 septembra. Med ‘*#ni skupine, ki so ji s prispevki r«nogočllj pot delovni kolektivi in Opčfoska konferenca SZDL, je tu* podpredsednik ObS Jože Knez. ■ ŠE ENKRAT VEC ČLANOV AMD. Se luni je Avto moto društvo v Jv vmci Stelo 1« 136 članov, tetos pa je naraslo ie na 300. Ce **PO£tevnmo Število osebnih varil, ‘Hhkn ugotovimo, da zavarenu to društvo ono prvih most v Slove-‘vi po odstotku včlanjenih last-*“*0v. DruStvo bo imelo ta me-Se,; občni abor, na katerem bo ra* ***> organizacijskih sadev obravnavalo uidi rmierajeviuije ln delitev “°hodka v delavnici, ki je last AWn. , ■ KRAJA V GASILSKEM DO-SevnlAki dom se lahko po-***** s solidno urejenimi sanitarl-*Bi, vendar lih bo upruva prej Klej morala dati poti ključ. Dbiskovald se niso sadovoljili le * tem, da so pokradli to več ■Jonskih ogledal in brisač, prej-***J1 teden so so spravili Se nad SEVNIŠKI VESTNIK luči. Kaj nuj ukrenemo proti sto. riloem teh, vse graje vrednih dejanj? ■ RAČIČA: AIJ RES NI VREDNO PREPREČITI NESREČE? Na nevarnem ovinku na oesli Loka Dre* Sevnica j« pri hlevu posestnika Lojzeta Simončiča nevaren ovinek, ki Je povzročil že Sest prometnih nezgod. S Šolskim letom bo tam znova vozil Šolski avtobus, in čeprav bi bilo mogoč ovinek % manjšimi stroški uh-iU?.1U, se cestno podjetje Spif>h ne nneni za tovrstne oporni!«;, kot dn nesreč ne bi bilo vredno preprečevati. ■ PROMETNI ZNAKI UREZ HASKA. Pred mostičkom čok Dro-Žan Jaki potok so Štirje prometni maki, ki jih Je mogoče razločiti ;e od blizu. Tu ln Se marsikje drugje bi bilo treba znake redno obnavljati, saj brez njih ni varnega prometa. ■ REGISTRACIJA MOPEDOV. V občini Sevnica lio registracija mopedov: v KRM El JU na dvorišču domn Svobodo dne 11. In 12. ,‘L-ptembra od 8. do 18. ure, v SEVNICI pa pri delavnicah Avlo moto društva od 16. do vključno 19. septembra 1908, prav tako od 8. do 18. ure. Na kraju registracije Im tudi tehnični pregled vozil. ■ V ŠMARJU NOVA MESNICA. Jutri bo kmetijski kombinat »Zasavje« lz Sevnice odprl novo mo«, nloo v Šmarju, kar Je bila že večletna Celja okoliških prebivalcev. V novi prodajalni bodo stregli tudi g kavo ln mrelimi Jedili, kar bo vsekakor pridobitev za to naselje. tijstva v občini, na njej pa bodo obravnavali še nekatere organizacijske zadeve. Loka: letos ugodnejše za obiralce Cez 200 ljudi iz raznih krajev, med njimi tudi iz Medži-murja, je letos obiralo hmelj v nasadih kmetijskega kombinata ZASAVJE v Loki pri Zidanem mostu. Letos je bila prehrana dobro urejena, do-bfa letina pa je pripomogla, da so ljudje več zaslužili. Ni bila redka nabiralka, ki je nabrala 20 škafov hmelja na dan, to pa je pomenilo 36 din zaslužka. Za zajtrk, kosilo in večerjo je bilo potrebno nabrati tri škafe. V Loki je 30 ha hmeljišč, zato je moral tudi obiralni stroj delati noč in dan, seveda pa tudi sušilnica ni poznala počitka. Obiranje je bilo končano te dni, velike bale suhega hmelja so že pripravljene za prevoz v Žalec. S. Sk. NOVO V ŠENTJANŽU ■ UREDITEV POKOPALIŠČA. Krajevna skupnost v Šentjanžu se v zadnjem času med drugim trudi, da bi izboljšala podobo pokopališča. Zaradi tega je pozvrla lastnike grobov, naj plačajo tej skupnosti prispevek k skupnim stroS-kom za vsak grob 5 dinarjev in okrasijo svoje grobove, da na njih ne bo rasel plevel. Nekateri so brez tega poziva opravili svojo dolžnost, medtem ko je precej takih, ki se le enkrat letno spomnijo, da je tudi grobove treba ure; diti. Za boljšo evidenco je krajevna skupnost izdelala poseben kataster grobov. ■ GASILSKI DOM Le počasi napredujejo dela pri gradnji gasilskega doma, in če v letošnjem letu zgrudba ne bo pod streho, za kur društvu , primanjkuje denarja, se bo napravila občutna Skoda, saj zidovi stojijo Se lz preteklega leta. ^ ■ ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV NI ZAGOTOVLJEN. Na minulem zboru volivcev * Šentjanžu je bilo pri razpravi o problematiki kmetijstva poudarjeno, da odkup kmetijskih pridelkov, tudi živine, ni zagotovljen. Cene tem pridelkom se večkrat znižajo, najbolj občuten primer pa je prav pri živini. Kmetje na tem območju pogrešajo kmetijsko pospeševalno službo, kar se je §e pos'abšalo s priključitvijo krmelj-ske zadruge sevniškemu kombinatu. Pred novo krvodajalsko akcijo 23. in 24. septembra bo v sevniški občini krvodajalska akcija. Prvi dan bo odvzem krvi v Sevnici, naslednji dan pa še v Krmelju. Na zadnjem posvetu predstavnikov Rdečega križa in delovnih organizacij so se dogovorili, da bodo uredili lako, da bo kri lahko darovalo kar največ ljudi. Tako bodo v konfekciji LISCA delali v soboto. 2L. septembra. 23. septembra pa bodo delavke odšle na odvzem krvi. V jesenski krvodajalski akicji mora sevniška občina zbrati 500 krvodajalcev. Priiave je potrebno poslati najkasneje do 10. septembra. PS SE Bn*r>ic palnn o ►-»~uamoeti Zadnji »eden v septembru bo leden požarne varnosti. Da bi, vključili tudi .šolsko mladino, so 31. avgusta sevniški gasilci sklenili razoisa-ti šolske naloge o požarni varnosti s posebnim ozirom na domače razmere. Pisci najboljših nalog bodo dobili lepe knjižne nagrade. Oglašujte v »L! OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Stare težave in novo upanje Najhuje je na Jelševcu: 74 otrok na učilnico, ki ji z roko dosežeš strop — izdelan bo dolgoročen program izgradnje šolstva v občini Kot vse prijetno so tudi letošnje šolske počitnice hitro minile. Začenja se novo šolsko leto. Kaj bo prineslo učencem in učiteljem? Med prosvetnimi delavci je več upanja na izboljšanje. Veliko je odvisno od človeka, toda materialne razmere in priznanje so stvari, ki vplivajo na delo šol, če to želimo ali ne. Lansko delo osnovnih šol pozna več senčnih kot sončnih strani, število kombiniranih oddelkov se je sicer zmanjšalo pod republiško povprečje, šole so se kadrovsko delno okrepile, izboljšala sta se šolski obisk in sodelovanje s starši, toda slabe materialne razmere so visele ves čas kot Damoklejev meč nad glavami šolnikov. V odstotkih merjeni učni uspehi so bili v lanskem šolskem letu slabši kot leto dni prej. Veliko pove podatek, da je le 1222 od 334 učencev, ki so pred osmimi leti prišli v šolo, v osmih letih naredilo osem razredov. V petem razredu ali Se prej je končalo, kar 43 učeaoe v, zato je bila naravna posledica sklep občinske skupščine, da je potrebno že letos poskusiti organizirati posebne oddelke za manj nadarjene otroke. Skoraj ne pomnimo razprave o šolstvu, kjer ne bi slišali o materialni stiski našega šolstva. Za učila gre vsako leto manj denarja, prosvetni delavci niso zadovoljiti z osebnimi dohodki. Sicer pa: kaj je mogoče narediti za bolj sodoben pouk, če gre za- učila 786 starih dinarjev na enega učenca, v vsem letu? Znova je bilo tudi postavljeno javno vprašanje, kaj je s šolo na Jelševcu. Kakšne so tam razmere, dovolj zgo- Zelo dobra letina krompirja, toda... Narava resnično zmore nadoknadili zamujeno. . Kljub dolgotrajni suši v začetku rasti je v trebanjski občini krompir nadpovprečno obrodil, kot ugotavljajo poljedelci te dni, ko ga kopljejo. Za letošnjo letino je značilno, da je krompir zelo debel. Na obratu Kmetijske zadruge v Mokronogu so izkopali gomolj, ki je tehtal celo 84 dkg, celotna letina zadruge pa bo predvidoma za tretjino večja od lanske. Dober rod krompirja pa po-vroča kmetovalcev več skrbi kot veselja. Na železniških postajah ni vozov, natovorjenih s krompirjem, kot bi bilo to običajno v tem času. Ker so začeli gojiti več krompirja v južnih republikah in ker gre veliko pridelka mimo zadruge, odkup že nekaj let stalno pada in .je bil lani že dvakrat manjSi kot leta 1964. Dva gasilska tečaja na Mirni Mirensko gasilsko društvo je v nedeljo, 1. septembra, slavilo 60-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je občinska gasilska zveza priredila v tem kraju praktični del strojniškega tečaja, na katerem so se strojniki gasilskih društev seznanili z ustrojem in delovanjem različnih tipov mo-lork. Hkrati je bil na Mimi tudi tečaj, na katerem so prikazali, kako je treba ravnati z različnimi aparati za gašenje požarov. Občinska ziveza že dalj časa opozarja, da v gospodarskih organizacijah za požarno varnost še zdaleč ni dovolj poskrbljeno, zato je priredila ta tečaj, ki ga Je vodil gasilski tehnik iz ljubljanske poklicne brigade. vorno pojasnjuje naslednje: ena: učilnica, visoka, da z roko dosežeš strop, je za 74 otrok. Stavba ob cerkvenem zidu je taka, da smo jo zgrešili in zašli v sosednjo stanovanjsko hišo, last trdnej- šega kmeta, število otrok pa ne pada, marveč narašča. In odgovor na to vprašanje? Ker so težave tudi na drugih, šolah, je potrebno v kartkem narediti dolgoročen program, ki naj obsega tudi predlog, kako ga postopno uresničevati. Začetek gradnje mirenske šole je vendarle dober znak, da bodo prišli boljši časi. Saj vendar morajo priti. M. L. KAKO ZVOZITI NA TAKI CESTI? Letos bo Sevnica dobila modernejšo cestno povezavo z Radečami in Celjem, prihodnje leto pa še s Krškim. Nenehno priganja tudi cesta proti Trebnjem (na sliki), ki je ozka, ila se večja vozila komaj srečujejo, Leeranl Tako m mogoče vec naprej Zadružni svet je predlagal konkretne - ukrepe za izboljšanje položaja kmetijske zadruge Predvčerajšnjim se je zadružni svet KZ Trebnje sestal na izredni seji, da bi pravočasno skušal poiskati izhod iz sedanjega težkega položaja, do katerega je pripeljalo močno poslabšanje gospodarskega stanja slovenskega kmetijstva v pere-formskem času. Po štiriurni razpravi je zadružni svet sprejel naslednje sklepe. Da bi se ekonomski položaj, ki se je poslabšal zaradi odnosa cen v škodo kmetijstva vsaj delno popravil, je po mnenju sveta potrebno v času od leta 1968 — 72 odpisati letne obveznosti, ki izvirajo iz kreditov v_ živinoreji. Isto je zahteval tudi za kredite, ki so bili najeti za pokritje izgube pred reformo. Zadružni svet nadalje za- hteva, od pristojnih organov, naj vendarle začno reševati slovensko gcvederejo, ki je v hudi krizi in bo sedanji odnos neusmiljeno nmščeva-la. Zagotoviti je treba tudi prodajo krompirja ter voditi dolgoročno gospodarsko politiko v kmetijstvu Na koncu je zadružni svet pozval tudi občinsko skupščino, da poskuša v okvirih občinskega rezervnega sklada poiskati možnosti za pokritje nekaterih nujnih obveznosti zadruge. Sedanje stanje je več kot resno. Gornje zahteve podpirajo tudi družbenopolitične organizacije. Dolenjsko kmetijstvo upravičeno terja konkretne ukrepe v svoj prid. Izčrpneje bomo o tem še poročali Inž. M. L. TREBANJSKE IVERI ■ POSEBNA PRODAJALNA ZA SADJE IN ZELENJAVO. Trebanjska poslovna enota MERCATORJA namerava postaviti na primernem prostoru ob Zupančičevi hiši prodajalno sadja ln zelenjave, ki bi imela aluminij ust o konstrukcijo. So letos bo odprta tudi nova orodajalna v prostoru, kjer so orej prodajali iadelke BOROVO. ■ POTREBNO BO — VEC ODLOČB. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki ugotovili, da upravni organi odlok o zunanjem videzu naselij primalo do- ledno izvajajo. Ker se prebivalci pirajo m niso pripravljeni prostovoljno odstraniU različna smetišča. kumice, zajčnice itd., so od. Ix>nliki zahtevali stroije ukrepe. ■ SMET1SCE SE VEDNO NE USTREZA. Odkar je bilo javno smetiSfie izpod gradu preseljeno na Cviblje, so bili ljudje prepričani, da Je to enkrat vendarle ure-'eno Vendar ni tako; novo smetišče je neurejeno, kupi smeti ln papirji so raztreseni in po mnenju gozdarjev predstavljajo tudi nevarnost za gozdni požar. ■ ROKOHITREC IN »ČARO- DEJ« NA OBISKU. V sredo, 11. .septembra, bo v dvorani prosvetnega doma nastopil »čarodej« Angelo Parma, ki že 55 let potuje po svetu in razveseljuje tovrstne ubave željne ljudi. ■ REPCE: GASILSKI PRAZNIK. Gasilsko druStvo iz Repč je v nedeljo priredilo gasilsko veselico, na kateri so igrali Fantje izpod Umek«. Dobiček prireditve so namenili za nakup gasilskih potreb--čin. ■ PREMALO TOPLOTE ZA OBA C LOKA. V ponedeljek se je v Trebnjem sestala posebna komisija, da bi preučila, kaj ukreniti s etralno kurjavo v novem bloku. Soomladi zgrajeni stanovanjski blok m blok s trgovinami v pritličju imata skupno ontralno kur-avo, vendar en kotel ne zadostuje. Graditelj PIONIR bo moral napako odpraviti. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LISI 17 Marljivi vaščani grade gasilski dom Vendar ga bodo lahko z dosedanjimi svojimi prispevki le spravili pod streho — Vsaka hiša bo imela po 3 dni ha hrani zidarje Marljivi gasilci s Trave grade nov gasilski dom. Začeli so po 1. maju in ga bodo spravili letos pod streho. Za popolno dograditev pa jim bo .zmanjkalo denarja. Za gradnjo gasilskega doma se je zelo prizadeval ves odbor gasilskega društva, posebno predsednik Jože Mihelič. Gasilcem pridno pomagajo pri delu vsi prebivalci Trave in Srednje vasi. Za gradnjo doma so prispevali les vaščani Podplanine, Črnega potoka, Samomor v postelji V postelji se je ustrelil s pištolo 40-lefcni Franc Hočevar iz Poloma 13. Žalostni dogodek se je primeril 1. septembra ob 22.20, prav ko je v spalnico stopila žena z namenom, da gre spat- Da gre res za samomor, so ugotovili iz poslovilnega pisma, ki so ga našli v pokojnikovi denarnici. Pungrta, Trave, Srednje vasi in menda celo nekateri iz Starega Kota. Nekaj je primaknilo tudi kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Gasilski dom grade s pomočjo treh zidarjev iz čabra. Ker zidarji ne morejo domov na hrano, v gostilni pa bi bilo predrago, so vaščani sklenili, da jih bo imela vsaka družina 3 dni na hrani. S to odločitvijo se ni povsem strinjalo le nekaj ljudi, vendar ostali upajo, da se bodo tudi ti omehčali. Samo pomislijo naj, kaj bi bilo, če bi — česar jim nihče ne želi — na njihovi strehi najprej zakikirikal rdeči petelin. Ob koncu so nam dejali vaščani še, naj zapišemo, da so njihovi marljivi gasilci zbirali prispevke za gradnjo doma več let, kljub temu pa ni do- Slpii! PRAZNIK MLADOSTI IN NAVDUŠENJA bi lahko poimenovali veliko srečanje pionirjev iz Slovenije in bratskih republik v Kočevju. Pred spomenik svobode so razigrani pionirji položili veliko cvetja in prisrčno počastili spomin vseh mrtvih in živih borcev za svobodo (Foto: J. Primc>*■ DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ SMETIŠČE V LEPI DREVESNI OGRADI pred poslovno hišo na Ljubljanski cestd 18 ne dviga ugleda temu delu mesta. Nekoč so bile v tej prijetni senci klopce in mizica, sedaj pa smeti! Med delovnim odmorom bi se tam prav prileglo nekaj minut oddiha na svežem zraku, a kaj, ko nima za to nihče smisla. Le sna. žilka tja odmetava smeti. ■ ■ ■ ZDRU2ENJE ŠOFER. JEV IN MEHANIKOV Slovenije, podružnica Kočevje, ima sedaj svojo pisarno v Domu telesne kulture, soba 18. Uradne ure bodo članom podružnice še sporočili ■ ■ ■ RAZBITE SIPE za oknom, ki je do polovice zazidano z opeko, niso okras Ljubljanske ceste. To so bolj žalostni spomini na zapore, ki so bili tam še v dobi Avstrije, stare Jugoslavije, oku. paci j e itd. ■ ■ ■ REGULACIJA RIN2E se nadaljuje. Za zapornicami urejajo oba bregova in izravnavajo strugo, da bo v primeru narasle vode hitrejši odtok in tako odstranjena nevarnost poplav za industrijski del mesta. Za dela potrebujejo večje količine kamna, ki ga razstreljujejo v mestnem kam- nolomu, kar je prav zoprno stanovalcem Podgorske ulice. ■ ■ ■ AVTODROM, POSTAVLJEN ZA HOTELOM Pugled, skrbi za razvedrilo občanov vseh starosti. Dvajset električnih avtomobilčkov neprestano vozi in se med seboj buta, da denar lažje leti iz žepov. Kar 2 dinarja za 3 minute vožnje! Na videz to ni veliko, če pa pomislimo, da je to 200 starih dinarjev, zapravljenih v kratkem času, je kar drago, posebno za tiste, ki si privoščijo več voženj. Kljub temu avtodrom ni prazen. Obratuje od 9. do 20. ure. Avtodrom pa zabava s kričečim zvočnikom tudi okolico. Slišimo vse mogoče viže. Marsikateri upokojenec se spomni na svojo mladost, ko kar naprej posluša »Radenski marš«. Pa naj še kdo trdi, da ni to kulturni dogodek. ■ ■ ■ IZLETNIŠKI AVTOBUSI pripeljejo v Kočevje izletnike iz vseh strani Slovenije. Tega smo sicer veseli, saj nam gre tudi za turizem. A tudi veselje ima svoje meje. Gre posebno za tiste izletniške skupine, ki' naredijo v večernih urah »kratek« postanek v mestu. Izletniki se porazgubijo na razne strani. Ker je po celodnevnem izletu in potovanju potovalna disciplina že popustila, jih je težko zbrati za odhod. Zato zdolgočaseni šofer neusmiljeno pritiska na sireno, da zbudi vso soseko, dokler se končno ne zbere vesela in pojoča skupina izletnikov. Ven. dar bi morala biti raalika med iz. letom v mesto ali v planine! volj denarja, da bi ga dokončali. Zato upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa, če se bodo obrnili za pomoč še na razne druge občinske organe, organizacije in društva. Zbirajo prispevke za spomenik Občinski odbor ZZB NOV Kočevje je te dni s posebnim pimom zaprosil vse večje slovenske delovne organizacije za denarni prispevek, s katerim bi plačali del stroškov za postavitev spomenika 170 znanim in neznanim borcem NOV iz vse Slovenije, ki so pokopani na partizanskem pokopališču v Kočevju. Nova skupna grobnica in spomenik bosta dokončana do 1. oktobra, se pravi do proslave 25--letnice Kočevskega zbora. Ostali denar za spomenik in grobnico bodo prispevale kočevske delovne organizaoije, občinska skupščina in posamezniki. 2e te dni bodo namreč v Kočevju začeli prodajati občanom bloke po 15 in 10 din, izkupiček pa bo porabljen za novi spomenik. Papež ureja sobe Martin Papež, gostilničar iz Va. si ob Kolpi, je letos uredil v vrhnjem nadstropju gostišča dve sobi s tremi posteljami in straniščem, potem pa, kot pravi, mu je »financ minister« zatajil. Do prihodnje sezone bo skušal dela dokončati in bo uredil še dve sobi s štirimi posteljami in kopalnico. S temi deli je začel že lani. Na Kolpo prihaja ribarit vedno več ribičev iz Italije in Nemčije pa tildi domačih, predvsem iz sosednje Hrvatske. Dopusti članov KGP Od 17. junija do 15. septembra bo preživelo dopust v I4 počitniških hišicah KGP Kočevje v Selcah, ki imajo skupaj 36 ležišč, 440 članov kolektiva in njihovih svojcev. Hišice so bile z izjemo junija vse do konca avgusta zasedene, včasih sta na enem ležišču spala celo dva. Nekaj prostih postelj imajo le še v septembru. Vsak pri-javljenec je bij na dopustu v Selcah teden dni. Za odrasle je znašala celodnevna oskrba 9 din za otroke do 12 let pa 7 din. Gostilna in vinotoč Pred mesecem dni je Draga dobila gostilno. Odprl jo je zasebnik Anton Turk. Razen tega pa so odprli v Dragi še vinotoč, v katerem prodajajo pijačo »čez cesto«. Tako je Draga v razmeroma kratkem času dobila ltar dve gostišči. Šolo popravljajo Stanovanjsko komunalno podjetje pri Kmetijskem gozdarskem posestvu Kočevje je začelo popravljati osnovno šolo v Knežji lipi. Uredili in popravili bodo fasado, klet, strop in okna v razredu ter sanitarije. Obnovo bodo dokončali še pred začetkom šolskega leta. Zahtevajo odškodnino V Goriči vasi smo zvedeli, da še niso urejene vse odškodnine za zemljišča, ki so bila odkupljena zaradi gradnje novega mostu ali pa so zaradi mostu zgubila vrednost. Niso tudi pravilno urejeni dohodi na glavno cesto in leseni zasilni most še ni podrt. Pri predsedniku občinske skupščine smo zvede- li, da so glavne odškodnine že plačane, nekatere manjše pa bodo v predpisanem roku treh mesecev od vložitve zahtevka za odškodnino; seveda le v primerih, kjer se bo občinska skupščina strinjala z višino zahtevane odškodnine. V ostalih primerih bo spore reševalo sodišče. Leseni zasilni most bo podrt, ko bo novi most tehnično prevzet. Prednostni red za popravilo cest V začetku septembra bo —Dane, Gorenja vas — Hro-začela Komunala urejati ce- vača, Ortnek — Velike Poste 4. reda v ribniški obči- ljane, Sodražica — Globel, ni, in sicer po naslednjem Gregor — Brinovščica, Prigo-vrstnem redu: Ribnica-Jurje- rica — Dolenja vas, nato pa vica, Ortnek-Gregor, Bukovica bo prišlo na vrsto še ostalih Plemensko živino koljejo V ribniški občini je bila v prvem polletju letos skoraj še enkrat večja ponudba telet in plemenskih telic kot lani Kmetijska zadruga Ribnica je odkupila v prvi polovici leta predlanskim 618.000 litrov mleika, lani 719.0001, letos pa že milijon 51.000 1. Proizvodnja in odkup mleka sta narasla, ker KZ organizirano skrbi za proizvodnjo mleka, ki postaja osnovni kmetijski proizvod. Plemenske živine je v prvem polletju letos odkupila le 12 glav, v istem obdobju lani 60 glav, -povprečno v prvih šestih mesecih prejšnjih let pa 125 glav. Odkup plemenske živine je torej v zadnjih nekaj letih nazadoval kar za 90 odstotkov, ker sta se prodaja in izvoz zaprla. Prav zaradi težav s prodajo kmetije ne privezujejo telet, ampak jih oddajo v zakol. Tako je v pr-pem polletju letos KZ odkupila 422 telet, od tega nad 300 za zakol, v istem obdobju lani pa jih je odkupila le 280. Razen tega je KZ odkupila letos za zakol še 175 plemenskih telic, lani v prvem pollet-tju pa 87. Ponudba telet in plemenske živine je ogromna. Kljub temu KZ svetuje kmetom, naj plemenske živine ne prodajajo za zakol, ampak jo privezujejo, saj se bo trg, ki je že precej časa zaprt, le moral odpreti. Več dela zahteva več denarja Urejanje osnovne šole v Sodražici bo v kratkem končano, saj je pred zaključkom pleskanje centralne kurjave, urejanje napušča pri strehi in polaganje finega ometa. Dela, ki so bila prvotno predvidena, bi veljala 115.000 din. Vendar je režijski odbor predlagal še nekatera druga dela, ki bi urejanje šole podražila za okoli 150.000 din. Ta dela so: nova Nov prispevek za kmetijstvo? Gradnja stanovanjskih hiš se vse bolj širi na zemljišča, ki so bila nekoč polja. Tako je iz leta v leto manj obdelovalne zemlje, za kultiviranje novih plodnih zemljišč pa je bilo doslej premalo storjenega. Na nedavnem posestvu v Ribnici, na katerem so obravnavali razna vprašanja s področja kmetijstva, smo slišali predlog, naj bi lastniki gradbenih zemljišč prispevali določen odstotek v poseben sklad za pospeševanje kmetijstva. Kot že samo ime pove, bi denar, zbran na ta način, uporabi- li za pridobivanje in izboljšavo zemljišč. —r Plačilo za neopravljeno delo Ljudje se sprašujejo, ali so res dolžni plačevati usluge dimnikarju tudi takrat, kadar dimnika ali peči ne omete. Precejšnje število gospodinjstev uporablja v letnem času električne štedilnike ali kuhalnike, ki, kot vemo, ne povzročajo saj. Ko smo se zanimali pri odgovornem referentu na ObS Ribnica glede tega, je ta pojasnil, da dimnikar za delo, ki ga ni opravil ni upravičen zaračunati uslug. Nova stavba v Dragi Kmetijsko gozdarsko posestvo gradi v Dragi upravno stanovanjsko zgradbo. S presledki jo grade že tretje leto, letos pa bo končno dograjena. V njej bo sedež gozdnega obrata, ki je zdaj v Podpres-ki, in več stanovanj. vhodna vrata, zunanje pleskanje oken in centralne kurjave, 'strelovod, prekritje strehe šole in okenske police. Upravni odbor sklada za gradnjo šol bo v soglasju z občinsko skupščino v kratkem odločil, če naj letos dobi šola Sodražica samo 200.000 din, kot je bilo prvotno določeno, ali še nadaljnjih 50.000 din, kolikor manjka za dokončanje vseh naštetih del. Retje: nova trgovina V Ret j ah v Loškem potoku delajo novo trgovino, ki bo paviljonskega tipa in zelo prostorna. Stara trgovina je dotrajala in ne ustreza pogojem, ki jih mora izpolnjevati trgovski lokal. Nova trgovina je zgrajena do plošče, kdaj pa bo dokončana, še ne vedo. 26 cest 4. reda. Posebna komisija je ugotovila, da bo potrebnih letos za vzdrževanje cest 4. reda, čiščenje naselij in za zimsko službo 300.000 din, ki jih bo Komunala iz različnih virov tudi dobila. Hkrati bo letos skupščina kontrolirala, koliko materiala je bilo pripeljanega na posamezno cesto, cestarji pa bodo morali voditi dnevnik. Občinska skupščina bo sklenila s Stanovanjskim komunalnim podjetjem posebno pogodbo za redno in dobro cestno službo. Spremeniti zakon Na območju ribniške občine okoli 50 odstotkov lastnikov zemlje niso kmetje. To so uslužbenci, upokojenci, invalidi in drugi. Ti lj,udje le delno ali pa nič ne obdelujejo zemlje. Da bi drobljenje zemlje, ki gre na škodo kmetijske proizvodnje, prenehalo, bi bilo prav, da bi bil zakon o dedovanju spremenjen, in sicer tako, da bi ne bilo mogoče zemljo deliti na več dedičev. Tak zakon naj bi tudi zaščitil prevzemnika posestva, da ne bi bil obremenjen s tolišnimi dajatvami najbližjim svojcem in bi mogel vlagati sredstva za razvoj kmetije. O tem vprašanju so razpravljali tudi na nedavnem posvetu o vprašanjih kmetijstva v ribniški občini —r Dograjena nova šola Neva osnovna šola v Ribnici bo popolnoma dokončana 15. septembra, pouk v njej pa se bo predvidoma začel šele v drugem polletju tega šolskega leta. Do takrat bo namreč šola opremljena. KZ vrača zemljo Kmetijska zadruga Ribnica namerava do 20. septembra vrniti lastnikom del zemljišč na Ugarju, ki jih ima v najemu. Kmetijska zadruga ima od posameznega kmeta v najemu po več parcel, ki leže v različnih delih Ugarja, vrniti pa namerava vsakemu zemljo le v enem kosu, kot želi tudi večina kmetov. Pred vrnitvijo zemlje bo občinska skupščina predvidoma sprejela še odlok o komasaciji. Sprehod skozi Ribnico V Ribnici so tudi 200 let stari portali, ki bi jih kazalo obnoviti - Namesto cvetja gledajo na cesto razbite šipe Ljudje, ki se bavijo v Ribniški dolini s turizmom, zelo skrbijo, da bodo kraji čim lepši in da se bo turist ali izletnik v njih ugodno počutil ter čim dalj zadrževal v Ribniški dolini. To jim tudi dobro uspeva. So pa še stvari, ki bi jih bilo treba s skupnim prizadevanjem urediti in spraviti v sklad zaradi lepše slike krajev. Mislim trg Ribnico. Znano je, da je v Ribnici veliko hiš z lepim kamnitimi podboji vhodnih vrat, na katerih so vklesane tudi letnice in začetne črke imen nekdanjih lastnikov. To je nekak krstni list hiše! Ce bi vse te stebre očistili in restavrirali, bi tako nastala v trgu zanimiva galerija portalov starejšega datuma. Seveda bi morali skladno urediti leseni del vrat. Nujno bi pa bilo odstraniti vrsto stvari, ki kvarijo lice •trga. Na primer, ker smo že pri portalih: na vhodu nekdanje Johanove hiše (št. 57) je vklesana letnica 1788. Torej je letos minilo od zidave dvesto let. A kako. boš pokazal to turistu, da ne bi pri tem zardel do ušes. Nekdaj so bila okna, polna nageljnov in izbranega cvetja, sedaj pa zeva v pritličju kar 17 razbitih šip, in to na najbolj vidnem delu trga — na vogalu! Vzemimo drug primer: polomljene klopi in skrajna zanemarjenost okolice blokov ob cesti prti Hrovači, to je na Vidmu. Prav tam mimo pa gre nešteto tujcev. še in še bi lahko našteval stvari, ki se zde nekaterim malenkostne, v resnici pa so velika vrzel v verigi spološ-nih prizadevanj za olepšavo nekega kraja. Za turistični sloves im prav gotovo Ribnica vse pogoje in tradicionalno upravičenost! No, malo sem na svojem sprehodu zašel. Namen tega sestavka je sprožiti zamisel o ureditvi portalov trških hiš. Taka ureditev bi dala trgu skrbno urejeno lice, turističnim delavcem pa novo zanimivost, ki bi jo kazali turistom. Andrej Arko—Johanov REŠETO KOČEVSKE NOVICE je bil v viladih NOVICE Udeležite se javnih razprav! Občinska konferenca SZDL Črnomelj organizira javne razprave — O USTAVNIH SPREMEMBAH IN NOVEM VOLILNEM SISTEMU ter — O PROBLEMAITIKI KMETIJSTVA (gradivo o kmetijskih vprašanjih je bilo objavljeno v prilogi Kmečkega glasa dne 8. avgusta 1968). Vabimo občane, naj se udeleže javnih razgovorov, ki bodo v naslednjih krajih: V ADLEšlčIH: 22. septembra ob 9. uri v zadružnem domu za območje krajevnega urada Adlešiči; V ČRNOMLJU: 9. septembra ob 19. uri v sejni sobi občinske skupščine za mesto in okolico; V DRAGATUŠU: 8. septembra ob 10. uri v zadružnem domu za območje celotnega krajevnega urada Dragatuš; V GRIBLJAH: 7. septembra ob 19. uri v gasilskem domu za vasi Griblje in Cerkvišče; V SEMIČU: 8. septembra ob 9. uri v prosvetnem domu za območje krajevnega urada Semič; NA SINJEM VRHU: 8. sep tembra ob 10. uri v šoli za območje celotne okolice Sinjega vrha; V STAREM TRGU: 8. sep tembra ob 11. uri v osnovni šoli za območje krajevnega urada Stari trg; NA VINICI: 8. septembra cb 9. uri v osnovni šoli za območje krajevnega urada, razen okolice Sinjega vrha. Iskrene čestitke Niku Jakofčiču! Pred nedavnim je dopolnil 70. leto življenja eden zelo znanih Belokranjcev, Niko Jakof-čič iz Cerk- ________ višč. čeprav je bil v viladih letih preprost kmet, je bil predan naprednim idejam, zato je že leta 1933 postal komunist. Tudi med NOB se je med prvimi pridružil Osvobodilni fronti. Med vojno kot tudi prva leta po njej je opravljal vrsto zelo odgovornih funkcij v političnem in javnem življenju, danes pa živi kot upokojenec doma, vendar še zmeraj aktivno dela v organizacijah. Skromnemu in predanemu borcu za pravice delovnih ljudi je ob njegovi 70-letnici predsednik republike Tito podelil za dolgoletno revolucionarno dejavnost red bratstva in edinstva z zlatim vencem. Tovarišu Niku prisrčno čestitamo tako za njegov življenjski jubilej kot za visoko odlikovanje! Enotnost v borčevskih vrstah Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV v Črnomlju je na sobotni seji soglasno podprlo politko in stališča Zveze komunistov v zvezi z resolucijo CK ZKJ. Prisotni na seji so zagotavljali, da so takega mnenja tudi vsi čani ZZB na območju občine. Na seji so razpravljali še o nekaterih organizacijskih zadevah. Sklenili so, da bo mesto profesionalnega sekretarja pri občinskem odboru ostalo samo do 1. novembra, dokler ne bo končano začeto delo, potem pa bodo poslovanje uredili drugače. V Ulici 21. oktobra v Črnomlju gre gradnja 19-stano-vanjskega bloka h koncu. Domače podjetje BEGRAD je stavbo že pred tedni spravilo pod streho, zdaj pa opravljajo notranja dela. (Foto: R. Bačer) Črnomaljci niso navdušeni nad novim delovnim časom Anonimna anketa o novem delovnem času, ki jo je pripravilo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju, je pokazala, da bi moralo kar 17,7 odst. anketiranih žena ostati doma, če bi v njihovi delovni organizaciji uvedli novi delavnik. Korenite spremembe, ki bi jih prinesel, bi zaradi neurejenega varstva otrok in neurejene prehrane prizadele marsikatero družino. Tudi tisti, ki se zdaj vozijo na delo, so prepričani, da bi jim novi delavnik prinesel le težave. 15,2 odstotka delavcev bi moralo prav zaradi neurejenega prevoza ostati doma. Ker prihajajo na delo iz oddaljenih krajev, bi se po njihovem mnenju zvečer prepozno vra- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ KKR JE V (.RNOMUl) precej zanimanja za administrativno šolo, jo namerava Zavod za kul-tumo-prosvetno dejavnost organizirati. če bO zbranih dovolj prijav. 'interesenti naj se čimprej zglase pri omenjenem zavodu, kjer bodo dobili vsa pojasnila. ■ DANES SO SE ZAČELA predavanja iz matematike na seminarju za sprejemne izpite za kandidate, ki so se prijavili v višjo šolo za organizacijo de!a. Predavanja so v osnovni šoli . B FOLKLORNE SKUPINE iz Bele krajine so često vabljene na gostovanja v drugih krajih. Tako so po jurjevanju gostovali Staro-trščani na ljubljanski »Kmečki ohceti«, Viničani so bili v Karlovcu in v Zagrebu, drugatuška skupina je nastopila na Suhorju, v Novem mestu in Metliki, Prelo-čani so bili v Trebnjem in Metli- čali domov in bi bilo za marsikoga bolje, če bi se preselil v Črnomelj. 8. septembra mladinsko posvetovanje V nedeljo dopoldne bo v Črnomlju posvetovanje predsednikov mladinskih aktivov ZMS. Razpravljali bodo o delu z mladino v letošnji jesensko zimski sezoni ter o vključevanju mladih v Zvezo komunistov. Ena izmed točk dnevnega reda predvideva tudi obravnavo najnovejših dogodkov v svetu, posebno na čehoslovaškem. Mladinsko posvetovanje organiziral občinski komite ZMS kot pripravo na občinsko mladinsko konferenco. Na Črešnjevcu so za šolo V soboto, 31. avg. so imeli I na Črešnjevcu sestanek SZDL, na katerem so pozdravili pobudo za ustanovitev zimske kmetijske šole v Črnomlju. Ob tej priložnosti so spet govorili o uvedbi avtobusne proge za šolsko mladino, ki hodi več kot 6 km peš do šole, kar je že star vaški problem. Razen tega so želeli boljše vzdrževanje ceste in da bi letos dobro organizirali odkup pridelkov. " K. W. OB 40-LETNICI GASILSTVA V DOBRAVICAH Ne le gasilstvo, tudi politično delo 8. septembra bodo priredili proslavo pri novem gasilskem domu v Krivo-glavicah — Borci, gasilci in prebivalstvo — vabljeni! Letos poteče 40 let, odkar je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Dobravice, zato so BETI polnoštevilno na proslavi Metliška trikotažna tovarna BETI je vsem svojim zaposlenim, okoli 1600 ljudem, omogočila udeležbo na velikem partizanskem srečanju v Metliki. Tovarna je organizirala prevoz iz obratov Dobova, Mirna peč, Črnomelj in Ljubljana. Lepo sodelovanje na proslavi so pokazali tudi vsi drugi delovni kolektivi iz Metlike, razen Podjetja KOMET. Tu pa so prav ta dan organizirali sindikalni izlet v Italijo. Tudi v Beli krajini posebna šola V metliški občini je še vedno mnogo takih otrok, ki ne dokončajo osemletke v osmih letih. Posebno težavo predstavljajo tisti učenci, ki so umsko šibkeje razviti in ne morejo slediti predpisanemu učnemu programu. Taki otroci že po nekajletnem obiskovanju šole prenehajo z učenjem in ostajajo doma. Ker so vse posebne šole v Sloveniji prezasedene in ker so sredstva za šolanje takih otrok prepičla, so začeli v Beli krajini razmišljati o ustanovitvi nekaterih oddelkov posebne šole. Posebno šolo naj bi ustanovili v Črnomlju, kjer je več kot 100 duševno šibkejših otrok, soustanoviteljica pa naj bi bila tudi metliška občina. sklenili čani čim lepše proslaviti ta dogodek. Sklenjeno je, da bo slovesnost 8. septembra na Krivoglavicah pri novem gasilskem domu. Društvo je bilo ustanovljeno 1928, ko je zajela svet težka gospodarska kriza in ko so bili ljudje ter njihovo premoženje prepuščeni hudemu izkoriščanju. Prav zato se je v naših krajih še bolj čutila potreba po medsebojni pomoči, povezanosti ljudi in organiziranem delu. Nekaj odločnih fantov in mož se je zavzelo ter kmalu organiziralo prostovoljno gasilsko društvo, katerega glavna naloga je bila povezati ljudi v boju proti elementarnim nesrečam. Razen tega je društvo tudi usmerjalo ljudi v napredno in enotno politčno smer. Tako je društvo vse do okupacije 1941 opravljalo tudi važno politično vzgojno delo, ki pa je bilo prikrito. Da so dobraviški gasilci tedaj res uspešno politično delovali, se je izkazalo v usodnih dneh 1941, ko so se vsi čani brez izjeme vključili v boj proti okupatorju. Prav tako je prebivalstvo štirih vasic, od koder so bili zbrani gasilci, veliko prispevalo za osvoboditev domovine. Društva so se skupaj s krajevno organizacijo ZZB odločilo ob 40-letnici odkriti na novem gasilskem domu v Krivoglavicah spominsko ploščo padlim tovarišem. Prav bi bilo, da bi se nekdanji borci, gasilci in prebivalstvo okoliških krajev v čim večjem številu zbrali na proslavi. ' JANEZ ZUNIČ Šola dobila ime po 15. brigadi Ob poimenovanju šole, odkritju reiiefa in spominske plošče lepo obiskana slovesnost na darila: gramofon, tranzistor in mikser. V kulturnem programu so na svečanosti sodelovali razen pevskega zbora in recitatorjev domače šole tudi pevski zbor srednjih šol z Jesenic in pevski zbor »France »Prešeren« iz Kranja. Vrhunec svečanosti je predstavljalo odkritje reliefa in spominske plošče. Znani akademski kipar Lojze Dolinar je metliški šoli poklonil relief in še doprsni kip predsednika Tita. Ob koncu svečanosti so v prostorih šole odprli tudi razstavo o življenju in delu »Petnajste«, ki jo je pripravil Belokranjski muzei. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se je pred novo osemletko v Metliki zbralo veliko domačinov, borcev 15. brigade in drugih, ki so ta dan prihiteli na veliko partizansko srečanje. Po pozdravnem govoru ravnatelja šole Ivana želeta je v imenu 15. brigade govoril generalmajor Jože Jakomin — Crni, nato pa so razdelili nagrade šolarjem, ki so napisali najboljše naloge o 15. brigadi, po kateri je osemletka dobila ime. Nagrade sta prispevala pripravljalni odbor za srečanje in združena tovarna ISKRA iz Kranja. Slednja je prvim trem nagrajencem podelila tudi praktič- ki, črnomaljska folklorna skupina pa je preteklo nedeljo nastopila v Kamniku na »Dnevu narodnih noš«. a NA OBMOČJU ČRNOMALJSKE POSTE je registriranih že več kot 550 televizorjev in več kot 1400 radijskih sprejemnikov, medtem ko ima 70 družin po dva radioaparata. Tako pride povprečno na 8 prebivalcev 1 televizor, na 3 občane pa radio, če štejemo po družinah, ima vsaka tretja družina televizor, vsake pa radioaparat. Podatki vsekakor govore o naglem dvigu življenjske ravni preb:va>stva. m ČRNOMELJ IMA ZE 175 telefonskih naročnikov. Ker pa ima avtomatska telefonska centrala 200 priključkov, je 25 številk še prostih. Računajo, da bo v kratkem telefonska linija Novo mesto-Ljub-ljana okrepljena, nakar bodo Belokranjci lahko hitreje dobili telefonsko zvezo z drugimi kraji- v Sloveniji. < m DEVIZNI PROMET je bil v letošnjem prvem polletju na črnomaljski pošti enkrat večji v primerjavi z lanskim. Telefonski promet je narasel za 14 odstotkov, poštni pa za 6—7 odstotkov. To se knže tudi na osebnem dohodku zaposlenih, ki so plačani po učinku. Otroci so se zadovoljni vrnili Dne 28. avgusta se je vrnila iz Fazana pri Portorožu skupina 21 otrok iz metliške občine, ki so letovali v počitniškem domu občinskega odbora RK iz Novega mesta. Nekaj dni prej pa je prišlo domov 15 otrok, ki so bili na počitnicah v lepem počitniškem domu torvaroe BETI v Seči. Obe skupini sta bili z letovanjem na moč zadovoljni, posebno pa otroci, katerim je po zelo znižani ceni počitnice omogočila tovarna BETI. Za lep sprejem in gostoljubnost se iskreno zahvaljujejo vsemu osebju počitniškega doma, posebno pa oskrbniku Niku Jakl:ču. Konec prijetnih počitnic Med letošnjimi počitnicami je odšlo na letovanje tudi 53 otrok iz metliške občine. Delovne organizacije so letos pokazale veliko razumevanja in so s svojimi prispevki omogočile letovanje mnogim šolarjem. 35 otrok je letovalo v počitniškem domu RK v Fazanu, kjer je oskrba še vedno zelo poceni. Tovarna Beti je poskrbela za letovanje 14 učencev v svojem počitniškem domu v Seči pri Portorožu, kjer so otroci preživeli 12 nepozabnih, brezskrbnih dni. Tudi odličnjaki osnovne šole Suhor so lepo preživeli počitnice. »Jugotekstil«, ki je prevzel pokroviteljstvo nad to šolo, je organiziral brezplačno letovanje v Ankaranu za vse odličnjake na šoli. Na slovesnosti pred metliško šolo je govoril general major Jože Jakomin-Crni (Foto: M. Moškon) SPREHOD PO METLIKI OB ZADNJEM SREČANJU PARTIZANSKIH borcev v Metliki je občinska Zveza borcev izdala droben prospekt, ki so se ga gostje z uspehom poslužili, saj je bilo v njem poleg kratkega vodnika po mestnih zanimivostih tudi precej drugih koristnih napotkov. V TOVARNI BETI je delavski svet imenoval komisijo za analitsko oceno delovnih mest. Komisija bo preučila vsa delovna mesta, ki oodo na novo ocenjena in točko-vana. — Prav tako dela tudi komisija za uvedbo 42-umega delavnika, na katerega bodo v tovarni prešli do 1. 1910. NOVE BETONSKE BOKSE za tilaganje tekstilnih odpadkov gradijo zadaj za tovarno BETI. Prav tako bodo letos pričeli graditi v tovarni novo kotlarno. NA MAJERJU PRED BRACI-KOVO HISO, v kateri ima svoj lokal trgovina »Kokra«, so na obeh straneh posekali nekaj sliv ter razširili in uredili pločnik. Tako je ves prostor zadihal. Ko bo jeseni urejen še teren pred novo miličniško hišo, bo ta del mesta dobil res lepo podobo. NA BALKONIH NOVEGA DVAJ-SETORCKA ob samopostrežni trgovini so že montirali železne og- šolarje oblečejo najsodobneje in najceneje pri podjetju Oeleteksf!I« ČRNOMELJ raje, sedaj pa z zidarskih odrov ometavajo zunanje stene. LETNO IGRIŠČE TVD PARTIZAN na metliškem Pungartu, ki je bilo doslej utrjeno z grobim asfaltom* so prevlekli • z drobno asfaltno glazuro. Hkrati so tudi grišče podaljšali za dobra dva metra. Delo je opravilo Cestno podjetje iz Novega mesta. KANALIZACIJA VINOGRADNIŠKE CESTE je končana in je bila cesta za minuli partizanski praznik že odorta za promet. Ko bo urejen tudi gornji ustroj ceste, o bodo š“ to jesen asfaltirali. Obenem bodo asfaltirali še Prečno oot in del Cankarjeve ceste. NA OBMOČJU METLIŠKE POSTE je bilo koneč avgusta registriranih 71 telefonskih naročnikov, poštna centrala pa ima le 80 prostih mest Ker je vedno več interesentov za telefon, bodo o-mrežje še to jesen povečali za nadaljnih 40 številk. metliški TEDNIK V ŠENTJERNEJU KONEC, V NOVEM MESTU ZAČETEK Vodovodi kakor na tekočem traku! Šentjernejski vodovod bodo odprli za občinski praznik — Vodovod Grm-Ragovo-Ločna bo gradilo podjetje CEVOMONTAŽA iz Žalca — Te dni pričetek nekaterih lokalnih vodovodnih del v Novem mestu V Šentjernju so položili te dni zadnje metre cevi za več kot 6 km dolg vodovod, ki bo imel zajetje v Drči. Ta teden pa so zasadili prve lopate za hišne priključke. Pri Šmarju so sezidali zbiralnik za 100 m3 pitne vode. Zajetje v Drči bodo uredili do 15. septembra. Predvidevajo, da bodo vodovod slovesno odprli za letošnji občinski praznik. Vodovod bo dajal 4 litre pitne vode na sekundo. To bo za nekaj časa zadostovalo. Ker hočejo pitno vodo tudi vasi, ki niso vključene v sedanje vodno omrežje, bo potrebno že prihodnje leto črpati pitno vodo še iz enega izvira. Za novo šolo 1,7 milijona din Sklad za gradnjo nove osnovne šole pri krajevni skupnosti v Novem mestu se je do 31. avgusta povečal na 1,715.390.74 dinarjev. Razen rednih nakazil so prispeli prispevki delovnih organizacij: KERAMIKA je prispevala 1.408,90 dinarjev, Cestno podjetje 1.040,55, hotel KANDIJA 1.000, Mesno prehrambno podjetje 5.500 in Gozdno gospodarstvo 7.800 dinarjev Tržaškemu Slovencu -dr. Edku Križniču v slovo Težka in zavratna bolezen ga je 28. avgusta iztrgala iz srečnega družinskega kroga. Bil je odličen veterinar in po vsem Krasu pri-ljubljen rodoljub, napreden politični in prosvetni delavec ter človek, ki je vse svoje življenje posvetil soljudem kot tovariš m dobrotnik. Starejši Novomeščani se ga spominjamo iz njegovih gimnazijskih let. Maturiral je v Novem mestu 1927. leta. Kot študent se je udejstvoval v vseh naprednih in športnih društvih, še posebno je bil znan kot. vratar takratnega »Elana«. V času fašistične Italije je bil preganjan po zaporih, leta 1943 pa je iz ječe v Tali pri Arezzu odšel v partizane in kot borec IX. korpusa dobil dve odlikovanji. Njegova zadnja pot na Opčinah nad Trstom, kjer je imel pokojni dr. Križnič svoj dom, je bila spontana in veličastna manifestacija slovenskega življa v tem delu našega zamejstva. Spremila ga je večtisočglava množica in mu z ganjljivimi slovenskimi žalostinka-mi in poslovnilnimi govori izkazala vso ljubezen, spoštovanje ter zasula njegov prerani grob z morjem cvetja. N iocovi novomeški prijatelji Miloš Matko, direktor novomeškega podjetja VODOVOD, ki vodi gradnjo Šentjernej skega vodovoda, je povedal, da so začeli sedanje vodovodno omrežje na šentjer-nejskem polju urejevati z zavestjo, da bo to le izhod v sili. Pred kratkim so položili vodovodne cevi tudi v Dobruški vasi. Pitne vode pa še ne nameravajo spustiti v cevi, ker zbiralnik nad Grmovljami, ki bo napajal razen Grmovelj tudi Dobruško vas, še ni povsem končan. 10. septembra se bodo pričela dela za vodovod Grm — Ragovo — Ločna. Ta vodovod bo zgradilo podjetje CEVOMONTAŽA iz Žalca pri Celju, s katerim je novomeško podjetje VODOVOD podpisalo posebno pogodbo. CEVOMONTAŽA je po tej pogodbi sprejela obveznost, da bo do 20. oktobra letos zgradila vodovod do Ragovega oziroma do Krke, čez Krko v Ločno pa ga bo petegnila, če vreme ne bo nagajalo. Vsa dela bodo veljala okoli 300.000 dinarjev. Nekaj več kot 2 km dolgi vodovod, ki bo spotoma napajal tudi nekatera naselja (kot novo naselje nad Naseljem Majde Šilc), bo znatno razbremenil mestni vodovod, predvsem pa odpravil ozko grlo na kandijskem mostu in zagotovil, da bo levi breg Krke varnejši pred okvarami kot do zdaj. X Te dni se bodo pričela tudi lokalna vodovodna dela v Novem mestu in bližnji količi. Jarke za 1.200 m dolg vodovod z Drske na Brod so pričeli kopati ta teden. Do konca leta bodo pojačili vodovod v Koštialovi ulici in na Mest- Škocjanski šef v pokoju Dne 1. septembra je dokončno odšel v pokoj, šef škocjanskega krajevnega urada Franc Gabrič. Avgusta je bil na dopustu in ga je nadomeščala matičarka iz šma-rjete. Prejšnja teden je nadziral deda za cestno kanalizacijo v Škocjanu. Povedal je, da je nadzorstvo njegov prispevek k sedanjim komunalnim delom v kraju. Prejšnji teden še ni bilo znano, kdo bo prevzel Gabričeve posle na krajevnem uradu Novomeška kronika ■ KOORDINACIJSKI ODBOR za pomoč češkoslovaškim državi ja- om je prenehal delati, ker so zadnji češki turisti, ki jih je okupacija njihove domovine zatekla pri nas, zapustili Novo mesto oziroma novomeško občino že v soci o to, 31. avgusta. Člane koordinacijskega odbora so češki turisti ob svojem povratku v domovino naprosili, naj prenesejo njihove oozdrave vsem, ki so jim pomagali med bivanjem pri nas. ■ ZARADI DOPUSTOV se krvodajalci iz podjetij slabo odzivajo, zato občinski odbor RK poziva vse zdrave občane, naj se javijo na novomeški transfuzijski postaji. •Črvi v novomeški bolnišnici zmanjkuje. ■ PREHODI ZA PEŠCE na novomeških ulicah so bili zadnjikrat prebarvani spomladi, medtem pa je barvo že skoraj ' povsem vzelo. Prt hode je potrebno spet prebarvati, zlasti pred trgovino STRA in pod hotelom METROPOL, koder gre največ otrok v šolo, ki se je danes spet pričela. i treba posebej poudarjati, da so dobro, trajneje in vidno označeni *>rehodi za pešce prvi pogoj za ■ rometno varnost občanov. Zavoljo nevidnih ali slabo vidnih prehodov za pešce je doživelo letos do konca avgusta nesreče na novomeških ulicah že dvajset ljudi, od tega 11 otrok do 16. leta starosti. Morda bodo ti podatki spodbudili pristojne, da bodo spet napravili »zebraste« ceste. ■ 219 DIJAKOV se je letos na novo vpisalo na novomeške srednje šole. Največ prijavljencev je bilo tudi letos za gimnazijo, saj se jih je doslej vpisalo kar 98, p" se jih je vpisalo na ekonomsko srednjo šolo, mnogo manj kandidatov kot prejšnja leta pa je letos za srednjo kmetijsko šolo in šolo za zdravstvene delavce. ■200 PRVOŠOLČKOV- ki so jih na osnovni šoli »Katje Rupena« razdelili v 6 oddelkov, je danes ->rvlč prestopilo šolski prag. V Donedeljek so mali šolarji prišli v spremstvu svojih staršev na testiranje. Z barvnimi svinčniki so risali, skupaj so šteli in tako učiteljem .pokazali, kako spretni so pri opazovanju in kako sposobni *n odrasli so za šolo. ■ SPET JE BIL NOVOMEŠKI živilski trg zelo dobro založen. V ponedeljek so prodajali solato po 2.50 din kg, paradižnik po 2 din fižol po 2 din, papriko prav tako po 2 din ter krompir po 1 do 1.20 din kg. Grozdje je veljalo 3 din kg, breskve tudi 3 din, slive 1 dinar in jabolka 2 din kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Anica Hočevar s Trdinove 30 — Matjaža. nih njivah, v naselju Majde Šilc bodo položili še 200 m cevovoda ter uredili vodovod v Volčičevi ulici in ob šmi-helski cesti. Jutri posvet v Novem mestu Jutri popoldne bo v Novem mestu posvetovanje sekretarjev organizacij Zveze komunistov in predsednikov krajevnih konferenci SZDL z območja novomeške občine. Na posvetu bodo govorili o boljši koordinaciji dela med družbenopolitičnimi organizacijami in o nekaterih perečih vprašanjih, ki so pred političnimi organizacijami. Danes pride brigada V sredo popoldne je bila končana mladinska delovna akcija Saya 1968. Brigadirji I. novomeške MDB »Majde Šilc« se vrnejo v Novo mesto danes zjutraj. Politično vodstvo jim bo pripravilo sprejem. Črički prebujajo Srobotnik V vinogradih na južnem pobočju Srobotnika so se že oglasili črički. Grozdje se je napelo in je začelo dobivati barvo. Vinogradniki iz Straže in okoliških vasi menijo, da bo letošnji pridelek obilen. Trt j a do zdaj še ni bistveno prizadela vremenska ali kakšna druga neugodnost. Pridelovalci pa se kljub temu še bojijo toče, saj jim je v minulih letih zagodla že tik pred trgatvijo. Dvor: trgovina že raste Po nekaj tednih je pričela poslovna stavba na Dvoru, v kateri bo imela žužemberška kmetijska zadruga trgovino in gostišče, že rasti s temeljev-Gradbena dela teko nepretrgoma, če bo še kaj lepega vremena, pa bodo stavbo lahko kmalu prekrili. Poljane: trije karamboli na istem mestu Na odseku drugorazredne ceste Žužemberk — Ljubljana so bili pri Koncilj evi hiši v Poljanah v dobrem mesecu trije karamboli, v katerih se je poškodovalo 5 tovornjakov in poltovornjak. Skupna škoda je precejšnja. Pri Koncili-jevi hiši pride do nesreč zato, ker je tam cesta ozka in razen tega nepregledna. M. S. 36 povečanih podpor Novomeški center za socialno delo je povečal socialne podpore 36 podpirancem v raznih krajih v novomeški občini, dobila pa so jih predvsem ljudje brez drugih dohodkov za preživljanje. Center je v prvem polletju dobro gospodaril. Ko so pregledali poslovanje, so ugotovili, da lahko 36 podpirancem povečajo podporo tudi do 50 odstotkov. Topoli so padli Na Kidričevem trgu v Novem mestu so prejšnji teden podrli topole. Drevesa so v zadnjih letih močno hirala, grozilo pa je, da se bodo povsem posušila. Zdaj, ko sp jih odstranili, bo tudi cesta širša in varnejša za promet. Novomeščani! V soboto in nedeljo bo naše mesto pozdravilo v svoji sredi borce XII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, ki bo 8. septembra dopoldne na Prešernovem trgu razvila tudi svoj prapor. Pozdravimo voditelje in borce brigade, ki sta ji občini Novo mesto in Sevnica za številne zmage, boje in žrtve podelili domicil, v nedeljo pa ji bosta na bojno zastavo pripeli tudi spominske trakove! Okrasimo naše mesto, izložbe in hiše, izobesimo državne in partijske zastave — pozdravimo tudi na zunaj drage goste, naše partizanske borce, aktiviste in njihove svojce ter vse druge goste, ki bodo tokrat prišli v Novo mesto! VODSTVA KRAJEVNIH ORGANIZACIJ Le koga nagraditi? Ob robu (propadlega?) tekmovanja za ureditev Novega mesta, ki se je pričelo 20. junija Nekaj manj kot tri mesece bo, kar sta turistično in hortikulturno društvo v Novem mestu objavili razpis tekmovanja v urejanju okolice javnih in zasebnih hiš, balkonov, gostišč, trgovin, vrtov, spomenikov NOV in drugih objek. tov. Davno je že mimo zadnji rok (20. junij) za prijave, minila sta julij in avgust, in kot je rečeno v razpisu, bi morala tudi posebna komisija že oceniti prijavljene objekte. Komisija pa tega še ni naredila, za kar tudi ni bilo potrebe, saj sta sc za tekmovanje prijavila samo dva. Zamujeno bo komisija nare. dila v teh dneh in objavila rezultate. Razen prijavljenih bo pregledala tudi druge objekte in ugotovila, koliko se je izboljšala urejenost Novega mesta v času tekmovanja. Trenut- no še ni znano, ali namerava komisija oziroma organizator tekmovanja deliti nagrade in pohvale ali ne, čeprav bi kazalo dati priznanje vsaj ti-stin\a dvema, ki sta se le prijavila in očitno razumela namen akcije. Na splošno kaže, da so Novomeščani tekmovanje omalovaževali in podcenjevali vsa prizadevanja za izboljšanje čistoče in reda v svojem mestu. So morda zavrnili akcijo zato, ker sta jo pričeli tako »postranski« organizaciji, kot sta turistično in hortikulturno društvo? Zakaj se akcija ni posrečila, bi morali med drugim odgovoriti tudi tisti, ki se na pripravljalnih sestankih društvoma obljubili vso pomoč, kasneje jih pa ni bilo blizu. Ali pa je Novo mesto že tako čisto in urejeno, da mu lahko takoj damo nagrado. GASILSKO DRUŠTVO V PREČNI PRI NOVEM MESTU S predsedniki ni prave sreče! Jože Bratkovič: »Ne boste zvedeli! mi je rekel predsednik, ki smo ga izključili.« — Doklej bo v gasilskem društvu tako malodušje? Jože Bratkovič, upokojeni cestar iz Prečne pri Novem, mestu, je bil več let tajnik gasilskemu društvu, zdaj pa je predsednik nadzornega odbora. Rad je prisluhnil vprašanju, kaj in kako delajo gasilci, s kakšnimi težavami se ubadajo, kakšne načrte imajo. »Vpisanih je veliko, dela pa jih malo,« je kratko odvrnil. »Mislim, da se naše društvo ne more šteti za kaj prida delovno, trenutno ga niti ni čutiti. Prepričan sem, da je velik razlog za malodušje, kot lahko rečem stanju v društvu, v tem, ker že dolgo s ped-sedniki nimamo prave sreče. Ce predsednik ni voljan delati, tudi mfed člani ni pričakovati kdove kakšnega navdušenja za delo. Rekel bi, da je od predsednika odvisno, ali bo društvo doživelo uspeh ali polom. To čutimo tudi zdaj, po zadnjih volitvah.« »Iz časa mojega tajnikova-nja mi je ostal v spominu tale dogodek,« je nadaljeval Bratkovič. »Gasilci smo priredili veselico. Ko sem po priredit- vi vprašal predsednika, koliko je izkupička, je posmehljivo zategnil: »Kaj vas zanima? — nato pa kratko odžagal: »Ne, ne boste zvedeli! Ta predsed- Pomagajte pri igrišču! Šolsko športno društvo »Srobotnik« v Vavti vasi je prosilo krajevno skupnost v Straži za pomoč pri igrišču, ki ga nameravajo urediti nedaleč od šole. Prošnji za pomoč je ŠSD Srobotnik priložilo tudi načrt za 100 m dolgo in 50 m široko igrišče. Načrtovalec je na igrišču predvidel vse — od tekališč do igrišč za žogo. Potujoči kino spet na poti Potujoči kino iz Novega mesta bo začel jutri, 6. septembra, predvajati na podeželju francoski barvni cine-maskopski film »Trije mušketirji« (I. del), 7. septembru ob istd uri v Mirni peči, 8. septembra najprej ob 16. uri v Beli cerkvi, ob 20. uri v Stranski vasi, 9. septembra pa ob 20. uri na Dvoru. Drugi del filma bodo obiskovalci videli v enakem zaporedju krajev in ob isti uri kot prvi del od 13. do 16. septembra. Potujoči kino, ki dela pri zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu, si bo prizadeval dati kar najboljši izbor filmom, pripombe in želje občanov pa bo z razumevanjem upošteval. nik je bil velik samodržec-Nadzorni odbor se je sestal in smo ga izključili. To je bilo pred štirimi leti.« »Na srečo smo dobili' za novega predsednika Mesojedca iz Cešče vasi,« je Bratkovič zasukal pripovedovanje. To je bil človek, sposoben predsednik, ki je znal pridobiti ljudli. Dokler je bil on predsednik, je bila gasilska dejavnost zelo živahna. Med drugim smo kupili 9 paradnih oblek, več kot 200 m cevi in prepleskali gasilski dom. Sedanji predsednik se manj znajde in delo ne gre.« Povedal je tudi, kako so se gasilci letos počutili ob nekem požaru. »Maja ali v začetku junija — bilo je v tisti suši — je v Prečni gorelo. Gasilci smo se sicer kmalu dobili pri gorečem poslopju, da bi gasili — pa smo se osramotili, ker motorna črpalka ni delala. Lahko si mislite, kako nam je bilo pri srcu. — Upamo, da bomo še Mirna peč: kaj s staro šolo? Te dni so novi osnovni šoli v Mimi peči prizidali tudi upravne prostore in kotlovnico za šolsko centralno kurjavo. Zidarska dela nadaljujejo tudi v notranjosti nove šolske stavbe. V nvvem šolskem letu se bo pouk pričel še v starem šolskem poslopju, vendar upajo, se bodo novembra že selili. Kaj bo poslej v stari šoli, še ni znano, slišati pa je, da bodo poslopje koristno porabili; nekateri, ki nimajo stanovanj, ne-.prikrivaj o želje, da bi se vselili. I. Z. Knjižnica dobila še nekaj prostorov študijska knjižnica- Mirana Jarca v Novem mestu bo te dni pridobila nekaj novih prostorov v svojih stavbah, ko se bosta izselili dve stranki, eno stanovanje pa je bilo prazno že prej, žal pa knjižnica ni imela denarja, da bi prostore čimprej adaptirala. V knjižničnih stavbah bodo ostale tako še tri stranke. Te živijo v zelo slabih stanovanjih, ker stavba ni bila grajena za stanovanjske potrebe in tako stanovanja nimajo nobenih nujnih stanovanjskih pritiklin. Prav bi bilo, da bi občina tudi v letu 1969 tako skrbela za knjižnico kot v letošnjem letu. V tem primeru bi prihodnje leto knjižnica razpolagala z vsemi prostori v stavbah. letos dobili motorko, ki bo v redu.« Med vpisanimi člani gasilskega društva ni mladine, ni naraščaja, četudi ima najmlajši gasilec nekaj več kot dvajset let. Glavno breme imajo še vedno starejši; med njimi je mož s 65 leti. še vedno aktiven gasilec. I. Z. Planinci, preberite! Planinsko društvo Noto mesto do priredilo letos še dva izleta: na Klek in na Gorjance. Na Klek se borno odpravili 8. septembra zjutraj. Ob 6. uri se bomo odpeljali z osebnimi avto-mobili do vasi Musolinski potok, od tam pa se bomo povzpeli na 1.182 m visoki vrh Kleka. Hoje bo za eno uro. Pri povratku si bomo ogledali Ogulin. Vrnili se bomo ob 20. uri. Cena prevoza: za člane PD 20 dinarjev, za druge 15 dinarjev. 21. septembra ob 14. uri se bomo izpred hotela Kandija odpravili na drugi izlet — na Gor-iance. Do Gospodične bomo hodili 3 ure. V gozdu okrog doma Vinka Paderšiča se bomo udeležili »ova na polhe. Naslednji dan se oomo prek Trdinovega vrha oziroma košenice na Krčih in po grebenu Pendirjevke spustili do prra-du Prežek, nato pa se bomo mimo Gracarjevega turna in Mokrega oolja vrnili v Novo mesto. 22. septembra ob 6. uri bo druga skupina planincev odšla izpred hotela Kandija peš na Trdinov vrh. Pri Gosroodični bo za vse člane PD Novo mesto pripravljena enolončnica. Člane PD Novo mesto In ljubitelje planin vabimo, da se izletov udeležijo," udeležbo pa prijavijo Mariji Kos v Mladinski knjigi na Glavnem trgu. kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila. Planinsko društvo Novo mesto Za pomoč kmetijskemu razvoju V torek, 3. septembra, so predstavniki kmetijskih zadrug, gozdnega gospodarstva, občinske skup. ščine, občinskega sindikalnega sve. ta in drugih političnih organizacij v Novem mestu raspravljali o problematiki kmetijstva in stališčih za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji. Navzoči so bili mnenja, da bi bilo treba družbeno kmetijstvo oprostiti Taznih družbenih dajatev, kreditno in devizno politiko pa ublažiti. Navedli so več primerov, ki prav kličejo temeljite ukrene na kmetijsko področje. _ Udeleženci razprave so na splošno pritrdili stališčem do nadalnjega urejanja kmetijskih vp-ašanj na Sloven-sketn. Področno posvetovanje o SZDL Na torkovem področnem posvetu vodstev SZDL iz ob-čin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so razprav* Ijali o zadnjih političnih dogodkih v vzhodni Evropi, pripravah na ustavno razpravo, smernicah predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ in ne/katerih drugih vprašanjih. I« DOLENJSKI LIST Vse informacije in preizkusne vožnje za avtomobile AUDI 60 — AUDI - AUDI L — AUDI 80 L AUDI SO VARIANT — AUDI SUPER 90 pri LJUBIJANA. TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd — Katanieeva 18; Zagreb — Varšavska 4; Saraje\o — Kralja Tomislava 19; Novi Sad — Bul. M. Tita 9; Skopje — Orce Nikolov 29; Rijeka — Račkog 28; Split — Matije Gubca 6. DM Carinski in ostali stroški AUDI 00 Ona v< žilu z 2 vrati 5.200,— 13.217,90 Cena vozila s 4 vrati 5.450.— 13.781,00 AUDI N Ona vozila z 2 vrati 5.680.— 14.305,10 Ona vozila s 4 vrati 6 007.— 15 045 20 AUDI L Ona vozila z 2 vrati 5.880.— 14.758,10 Ona vozila s 4 vrati 6.207.— 15.745,75 AUDI 80 I. Ona vtodla z 2 vrati 5.992.— 15.011,80 Ona vozila s 4 vrati 6.307,— 16.396,25 AUDI 80 VARIANT Ona za osebno vozilo 6.374.— 16.831 45 Ona za dostavno vozilo 6.374.— 16 831 45 AUDI SUPER 90 Ona vozila z 2 \ rati 6.350.— 16.675,45 Ona vozila s 4 vrati 6.700.— 18.950,70 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA oddelek za odrasle v Novem mestu bo sprejemala PROŠNJE za vpis v I. letnik oddelka za odrasle do 12. septembra 1968. Prošnja mora biti kol-kovana z 0,50 Ndin in ji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige. Prvi sestanek na novo vpisanih slušateljev bo v petek, 13. septembra, ob 16. uri v šolskih prostorih. Sestanek slušateljev višjih razredov bo prav tako v petek, 13. septembra, ob 16. uri. Sprejemamo tudi prošnje za vpis v začetni stenodaktilografski tečaj Sestanek prijavljencev v stenodaktilografski tečaj bo v petek, 13. septembra, ob 16. uri. RAVNATELJSTVO • POHIŠTVO ŠOLSKE POTREBŠČINE do MILIJON Sdin KREDITA - tudi brez porokov! •blagovnica* novo mesto Pripadnost blokom ne jamči varnih meja (Nadaljevanje s 1. strani) nika skupščine SRS Sergeja Kraigherja ter ga večkrat prekinili s ploskanjem. Govornik je poudaril zasluge XV. SNOUB-Belokranjske, pozdravil vojaške strokovnjake ter absolvente tečajev oficirskih šol in zastopnike bratske 13. proletarske brigade »Rade Končar«. Med drugim je dejal, da je nemogoče, da se ob tej pri- ložnosti ne bi spomnili šovinistične gonje bolgarskih državnikov proti SRS Makedoniji, čudnim pretenzijam s skličevanjem na nikoli uresničeno sanstefansko pogodbo med imperialističnimi silami, od napada na socialistično CSSR pa smo priče ce- lo odkritim grožnjam. Ob tem je treba poudariti, je dejal, da je zmaga v NOB in enotnost ter bratstvo naših naro- dov dovolj jasen opomin, naj se ne spuščajo v avanture, pač pa naj porabijo stalno pripravljenost naše socialistične skupnosti za sodelovanje v boju za mar in za socializem na podlagi enakopravnosti in spoštovanja suverenosti narodov in držav. Nadalje je tovariš Kraigher omenil, da smo proti sramotni razdelitvi interesnih sfer na Jalti pred Kominformom Mercator; KOZMETIKA • USNJENA GALANTERIJA • BIŽUTERIJA • MOŠKA, ŽENSKA, OTROŠKA KONFEKCIJA IN PERILO • TEKSTILNO BLAGO • ŠPORTNE POTREBŠČINE • STEKLO • PORCELAN • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ELEKTROAKUSTIČNI APARATI • ELEKTROGOSPODINJSKI APARATI Tovariš Kardelj se je po končanem uradnem delu metliškega zborovanja srečal in pogovarjal tudi s pionirsko delegacijo, ki jo po poti poslancev AVNOJA vodi general Jaka Avšič (Foto: M. Moškon) S PIONIRSKEGA ZBOROVANJA V KOČEVJU Samoupravljanje je čist socializem Franc Leskošek: »Vi pionirji boste nadaljevali to, kar smo mi začeli« -Vipotnik: »Samoupravljanje pomeni svobodno in dostojanstveno življenje« - V kulturnem delu proslave so sodelovali tudi partizanski umetniki, ki so pred 25 leti nastopili pred odposlanci Kočevskega zbora V soboto, 31. avgusta, je bilo v Kočevju veliko pionirsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 3000 pionirjev iz vse Slovenije. Avtobusi so vozili pionirje v Kočevje vse dopoldne. Pionirji so si najprej ogledali Seškov dom, kjer je pred 25 leti zasedal Kočevski zbor, in muzej NOB. Ob 12. uri je pred spomenikom sprejel raport pionirjev Franc Leskošek-Luka, predsednik ZZB NOV Slovenije. Nato je bila žalna komemoracija. Pionirji so položili vence in cvetje pred spomenik Svobode, pred spominsko obeležje, kjer je padel narodni heroj in komandant 14. divizije Mirko Bračič, in na spominsko ploščo narodnega heroja Jožeta Seška. V Kočevju je ostala le skupina pionirjev, ki pod vodstvom generala Jaka Av-šiča potuie po poteh odposlancev drugega zasedanja AVNOJ. Ta skupina se je udeležila zvečer še kresa na stadionu, v nedeljo zjutraj pa je nadaljevala pot proti Be- li Krajini. m po njem v Evropi protestirali samo mi — Titova Jugoslavija pod vodstvom njene Komunistične partije. Danes pa lahko ugotovimo, je kasneje dejal, da še nikoli ni bil noben stalinistični ve-likodržavni akt Sovjetske zveze tako izoliran in tako široko obsojen v svetu kot okupacija CSSR. Predsednik Kraigher je omenil tudi gospodarski razvoj Bele krajine, proslavljenega žarišča naše NOV in POS, zibelke naših narodnoosvobodilnih odborov in ljudske oblasti, nato pa se znova povrnil k mednarodnim dogodkom. Zatem, ko je osvetlil dogodke na Češkem, je poudaril, da se opiramo in se bomo opirali na tiste sile v Evropi in v svetu, ki so se že v sedanjem razvoju uprle blokovski delitvi sveta in dominaciji dveh super sil in ki jim je ali jim bo napad na CSSR nov dokaz, da sama pripadnost blokom nikomur še ne jamči niti suverenosti in nedotakljivosti meja niti samostojnega razvoja V nadaljevanju govora je predsednik Kraigher omenil naše gospodarske naoge, predvsem modernizacijo in rekonstrukcijo gospodarstva, omenil je tudi urejanje borčevskih pokojnin, ob koncu govora pa se je obrnil k mladini, ki je tako odločno podprla politiko ZKJ in centralnega komiteja. Med drugim je dejal, da so zamotane in težke naloge pred nami, sedanji čas pa naj vsakemu pomaga spoznati njihovo veličino in splošni družbeni pomen, ki sega daleč čez meje Sloveni ie in Jugoslavije Udeleženci metliškega zborovanja so poslali še pozdravno brzojavko predsedniku Titu, nato pa je v hrvaščini pozdravila zbor pionirka, udeleženka pohoda po poteh II. zasedanja AVNOJ. Uradni del slavja je bil s tem končan, na prireditvenem prostoru pa so nato posedli pred stojnicami domačih podjetij vsi gostje s slavnostne tribune. Malo kasneje se je začel kulturni program, v katerem so sodelovali folklorna skupina in tamburaši s Preloke ter folkloristi iz Metlike. Metlika je v nedeljo zares doživela svoj veliki dan, ki bo ljudem še dolgo ostal v spominu. R. BACER Levstikovci spet v Dol. Toplicah! Ob 25-letnici ustanovitve Vlil. SNOB Franc Levstik je govoril podpredsednik republiške skupščine tovariš Janko Rudolf - Navdušen pozdrav soborcu Andreju Konički iz Čehoslovaške republike Ob 13. uri pa se je začelo v Gaju pri Domu telesne kulture veliko pionirsko zborovanje, na katerem je govoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je bil Kočevski zbor eden izmed temeljnih kamnov, na katerem se je gradila nova Jugoslavija. Nadalje je naglasil, da pomeni samoupravljanje human, svoboden, enakopraven in čist socializem ter da tudi drugod v svetu že iščejo in vidijo svojo bodočnost prav v samoupravljanju. Razvoj samoupravljanja pa je tudi porok zaa mir v svetu, za svobodno in dostojanstveno življenje narodov in posameznika. Na zborovanju je govoril še predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler. V kulturnem delu pa so na-stpili pionirji iz vseh krajev Slovenije in partizanski umetniki, ki so nastopili tudi pred 'odposlanci Kočevskega zbora pred 25 leti. Za pionirje je bila organi- Dolenjske Toplice so sprejele v ledeljo, 1. septembra VIII. SNOB iFran Levstik«, ki je bila tu ustanovljena pred 25 leti. Na kraju ustanovitve se je ob jubileju zbra- ,o i76 borcev VIII. SNOB in njenih predhodnikov Jurčetove čete ter Levstikovega bataljona. Slavje se je pričelo približno ob nol onajstih, ko je pirvi koman- Podpredsednik republiške skupščine in komisar XVIII. divizije Janko Iludolf govori borcem Levstikove brigade in drugim udeležencem slavja ob 25-letnici ustanovitve SNOB (Foto: Mirko Vesel) ^ant Levstikove brigade Avguštin Vovk — Jurčc predal raport komisarju XVIII. divizije in podpredsedniku skupščine SRS tovarišu Janku Rudolfu Predsednik odbora VIII. SNOB /ladlmir S en k — Gaber je govoril o nastanku, razvoju in bojih Levstikove brigade, nato pa je član odbora VIII. SNOB in predsednik Združenja borcev NOV Dolenjske Toplice Anton Strniša-Kostja dal br.sedo tovarišu Janku Rudolfu. podpredsednik republiške skup-Mne Janko Rudolf je najprej spregovoril o deležu Levstikove brigade v narodnoosvobodilnem 'loju, nato Da o razvoju socializma pri nas Poudaril je, da se je pravilnost naše socialistične usme--itve odrazila tudi v odločni ob-odbi okupac.je Čehoslovaške Zbrani borci, visoki gostje m drugi občani ki so prisostvovali ilavju, so zatem pozdravili gosta » Češkoslovaške, nekdanjega bor-i Levstikove origade Andreja Ko-ničke. ki se je v Dolenjske Toplice Komaj prebil 'z okunirane do movine Holkovmk TLA Ivan Slapnik je norce Levstikove origade pozdravil v imenu občinske skupščine in -'bčinskega odbora ZZB NOV Noro mesto V sulturnem delu slavja so soaelovali recitatorji osnovne šole Do'emske Toplice in novo-meškega Odra mladih, pevci DPD Svoboda »Dušan Jereb« in godba ljubljanske garnizije. Po slavju ie brigada s kraja ustanovitve odšla na vrt zdraviliške restavracije, kjer jo je čakal partizanski eolaž zirana partizanska enolončnica, ogledali pa so si tudi več razstav. Okoli 16. ure so začeli odhajati proti domu. rdečila za ustnice in 'SgLS laki za nohtek 1 Bfi M BRIGITTE M BARDOT Wd\ ‘ I TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN DROBNO KRKA BRE21CE vabi Brežičane in okoličane v KRKA MARKET V NOVEM NASELJU V BREŽICAH, ODPRT OD SREDE 4. SEPTEMBRA DALJE v trgovini: živila in gospodinjske po- trebščine, mleko, sadje, zelenjava, kruh, sveže meso itd. v bifeju: alkoholne in brezalkoholne pijače, topla in mrzla jedila, kava ekspres. ODPRTO NONSTOP: trgovina in bife od 6. do 20. ure OB NEDELJAH: trgovina od 7. do 12. ure bife od 7. do 20. ure ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV MOPEDISTI! PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED! AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO bo imel redne letne tehnične preglede v ■ ČRNOMLJU 6. in 7. septembra (pri Einspiedlerju) ■ ŠMARJETI 9. septembra ■ ŠENTJERNEJU 10. septembra ■ ŽUŽEMBERKU 11. septembra ■ DOLENJSKIH TOPLICAH 12. septembra ■ NOVEM MESTU od 13. septembra dalje ■ METLIKI 14. septembra Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure. Lastnike opozarjamo, naj pravočasno urede svoje mopede in pripeljejo na pregled brezhibna vozila. v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! iaiapai5^iaiEiiaT5;Eir5iTSilSilSiTEitSaEi|gilEaEilEilEilES!S»rSEirEilg AVTOMOBILISTI! zdaj je čas za zimsko protektira-nje gum! - Ne vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje! GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO je odprlo v svojem vulkanizerskem obratu v Kettejevem drevoredu 1 - pri bencinski črpalki v Novem mestu ZBIRALNICO AVTO PLAŠČEV ZA PROTEKTIRANJE Z LETNIM IN ZIMSKIM PROFILOM. PROTEKTIRANJE BO OPRAVLJAL PROTEKTOR — VULKAN iz Ljubljane. Ribničani! °OPUST| 57.\ kredit do 1,000.000 S Din brez porokov in ■ - | ■ ufGZ in Drodaio p°i°sa SLOTEHJUIS vabi na RAZSTAVO in prodajo POHIŠTVA ea ki bo v prostorih TVD PARTIZAN v RIBNICI! od 4.9.-12.9.1968, od 9-19 ure — GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pridobil! Uredi si nov gostinski prostor! — In denar? — Varčuj namensko in dobil boš kredit pri Dolenjski banki in hranilnici * m KMETOVALCI POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. - 1 Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 RADIO LJUBLJANA ( umu Zahtevajte jo v naši trgovini! ČETRTEK. 12. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma U.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Edvard Rebula: Spravilo lesa iz gozdov z živinsko vprego. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 Vsa kdan za ves mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.0C Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 četrtkov večer domačih pes-mi in napevov NEDELJA, 8. IX. 1968 9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI — (Beograd) 9.30 DOBRO JUTRO VOŠČIMO Z ANSAMBLOM JOŽETA KRE2ETA IN HENCKOVIM ANSAMBLOM - (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA -< Zagreb) 10.45 DISNEYEV SVET — serijski fiim — (Ljubljana) 11.35 »CIRKUS« — angleški film za otroke — (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (do 13.00) — (Za greb) NEDELJSKO POPOLDNE 17.50 POROČILA — (Ljubljana) 17.55 FOLKLORNI FESTIVAL V KOPRU — II. del. (Ljubljana) 19.10 SAGA O FORSYTIH — angleški serijski film — (Ljubljana) 20.00 TV' DNEVNIK (Beograd) 20.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) PONEDELJEK, 9. IX. 1968 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 15.50 RUŠČINA (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 POLJUDNO ZNANSTVENI ' NOVOSTI ZA VAS PECI NA OLJE — Husqvarna 8500 cal. — cena 1.466,00 din — Onofri 8500 cal. — cena 1.433,00 Hin — Alfa Potez 1)000 cal. — cena 1.254,00 (lin ter Kontakt-Emo 5500 cal. z električnim vžigom — najkvalitetnejše švedske ročne žage — superavtomatski pralni stroji IGNIS K-563, 10 operacij cena 3.650,00 din — superavtomatski pralni stroji SIEMENS STANDARD, 10 operacij cena 3.298,70 din. Na zalogi tudi CANDl' 68 in 75, ZOPPAS 570, (iORENJE 653, 652, «03. Najnovejši kombinirani štedilniki z 2 plinskima in 4 električnimi grelci, pekačem in avtomatsko uro. E-416-G SUPERLLX Gorenje, cena 2070,(H) din. E3 SUPERMARKET LJUBLJANA, PASAŽA NA AJDOVŠČINI ZA KUHANJE IN PEČENJE - EMO PUNSKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK TOBI TIP 170 2 plinska gorilnika - 2 električni plošči - 1 pečica MmmJ s termostatom .------- GARANCIJA 24 MESECEV Visoko kvalitetna sodobno embalirana Novost v svetovni kozmetiki za vsak jedilnik... Uporabljam gahy’s spray za idealno pričesko zato ker... PETER. 6. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Trik;at deset. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poroćila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Guna: Jesenski pregled čebel pred zazimljenjem. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja, jo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.45 Kulturni globus. 19.00 L«hko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Poje zbor Jugoslovanske armade iz Beograda. SOBOTA, 7. SEPTEMBRA: 8.08 Glasb3na matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 9.30 Čez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mirko-Peternel: Ali se bo trgovina s klavno živino izboljšala? 12.40 Makedonske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Paleta zabavnih melodij. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knj žnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Marijo Velkavrh. 20.30 Radiiska igra — Aleksander Ma-rod;č: Konjiček kapitana Barča. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 8. SEPTEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.08 Radijska igra za otroke — Laslo Kopecki: »Na pomoč, kradem«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite tovariši .. . a) Fran Lukač-Milan: V Brkinih, b) Jože Vidic: Zadnje sporočilo pionirja materi. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.00 Čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega tedna — M. Svanderlik: Humoreska. 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 19 Co Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«, PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz albuma skladb za mladino:. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika. 12.40 Majhen koncert pihal, nih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.2o Glas. beni intermezzo. 16.C0 Vsak dan za vas. 18.15 »S'gnali« 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci!- 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.30 Nočni akordi. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK. 10. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.25 Mi-nute z orkestrom David Rose. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tilka Krivic: Pomen kakovostnih ra. nih hibridnih sort koruze. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in razvedrilo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancinijem. 20.00 Radijska igra — Zora Dirnbach: Alkimovo jabolko. 21.15 Parada popevk SREDA, U. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja.’ 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Juriča Zadravec: Značilnosti vinogradništva in vinarstva v Zahodni Nemčiji 12.40 Slovenske narodne pesmi - 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter. mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Giacomo Puccini: »Tosca«, opera ČETRTEK, 12. IX. 1968 8.55 OTVORITEV ZAGREBŠKE GA VELESEJMA ( Zagreb) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 17.10 POROČILA (Ljubljana) copatarica DNEVNIK (Ljubljana) RITMU - 17.15 TIKTAK: MucL (Ljubljana) 17.30 PIONIRSKI TV (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI 18.20 V NARODNEM (Beograd) 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA -(Ljubljana) 19X5 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 »PRITLIKAVCI« roman v na daljevanjih (Ljubljana) 21.35 KULTURNI DIALOGI: (Gro-žnjan, Goričane) — (Ljubljana) 22.20 POROČILA (Ljubljana) LIPISAN — insekticid s hitrim delovanjem UPISAN — uničuje muhe, komarje, ose, molje in druge insekte . LIPISAN — zanesljiv in razen tega še parfumiran LIPISAN — najboljši prijatelj v vsakem gospodinjstvu proizvaja RADONJA SISAK FILM »S poti po Mehiki« I. .(Ljubljana) 17.55 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 SLOVENSCINA: Velika za- četnica (Ljubljana) 18.50 REPORTAŽA (Zagreb) 19.20 PLOŠČA POLETJA VII. — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 MATI IZ TORINA — TV drama (RAI) (Ljubljana) 21.35 KONCERT RESNE GLASBE (Ljubljana) TOREK, 10. IX. 1968 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 15.50 ANGLEŠČINA (Zagreb) 16.40 FRANCOŠČINA (do 17.15) (Beograd) 17.50 KUUKĆEVE DOGODIVŠČINE — lutkovna -serija — (Ljubljana) 18.20 OBRE2JE (Ljubljana) 18.45 FILMSKI MOZAIK - (Ljubljana) ia.15 SVET NA ZASLONU (Ljubljana) 20.C0 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.40 CELOVEČERNI FILM »Pod strešna soba« — ameriški — (Ljubljana) 22.45 JAZZ FESTIVAL (Ljubljana) SREDA, 11. IX. 1968 9.35 TV V SOLI 'Zagreb) 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.25 ODDAJA ZA OTROKE (Za greb) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 PISANI TRAK (Ljubljana) 18.20 ODDAJA ZA OTROKE < Zagreb) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 OPERA (Skopje) 21.35 SERIJSKI FILM P. Masson — zadnji (Ljubljana) PETEK, 13. IX. 1968 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.30 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 17.30 VELESEJEMSKI TV BIRO (Zagreb) 18.20 KONCERT MED SLIKAMI 17.55 BUFFALO BILL (Ljubljana) (Ljubljana) 19.05 ČLOVEK. ZNANOST IN PROIZVODNJA (Ljubljana) 19.35 PORTRET PISATELJA - FRANCETA BEVKA (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK z dodatkom (Ljubljana) 20.50 CELOVEČERNI FILM »Ti stega lepega dne« — slov. — (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 14. IX. 1968 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 15.00 ATLETSKA TEKMOVANJA — prenos iz Nove Gorice — (do 17.40) (Ljubljana) 18.25 POROČILA (Ljubljana) 18.30 DISNEYEV SVET - (Ljubljana) 19.20 NAŠ GLOBUS (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.20 otvoritev razstave ob 25. letnici vstaje Primorskega ljud stva — prenos iz Nove Go rice (Ljubljana) 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA VASE POPOVIČA (Beograd) 21.40 OSVAJALCI (Ljubljana) 22.30 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 22.45 TV BIRO (Zagreb) gaby's spray ne masti in ne lepi las se razčesuje brez težav utrjuje in da lep sijaj pričeski Po licenci gaby’s FLYNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja LEK LJUBLJANA DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK ■■ vsak četrtek 60000 izvodov! 23 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 6. septembra — Ljuba Sobota, 7. septembra — Marko Nedelja, 8 .septembra — Marija Ponedeljek, 9 septembra — Peter Torek, 10. septembra — Dan mornarice Sreda, 11. septembra — Milan Četrtek, 12. septembra — Silvin Brežice: 6. in 7. 9. ameriški film »Billy The Kid — Levoroki revolveraš«. 8. in 9. 9. ameriški barvni film »Robinson Crusoe«. 10 in 11. 9. jugoslDvansko-franco-ski barvni film »Soledad«. Črnomelj: od 6. 9. do 8. 9. ameriški film »Tarzan, gospodar džun gle«. 10. in 11. 9. angleško-nemški film »Skrivnost rumenih narcis« in jugoslovanski film »Ljubezenski slučaj«. Kočevje — »Jadran«: 7. in 8. 9. ameriški barvni film »Pirati iz Manfleta«. 9. in 10. 9. francoski barvni film »Avantura v Instam-bulu«. 11. 9. italijanski film »Man-dragola«. 12. 9. grški film »Grk Jan is«. Kostanjevica: 8. 9. španski film »Cesare Borgia«. 11. 9. češki film »Tisoč klarinetov«. Metlika: od 6. 9. do 8. 9. francoski film »Dnevnik žene v belem«. 7. in 8. 9. angleški barvni film »Na pomoč«. 11. in 12. 9. francoski barvni film »Sreča«. Mokronog: 7. in 8. 9. ameriški barvni film »Kako ubiješ svojo ženo«. Novo mesto: od 6. do 9. 9. ameriški barvni film »Profesionalci«. 10. 9. ameriški barvni film »Oklahoma«. 11. 9. italijanski barvni film »Aida«. 12. 9. ameriški barvni film »Carmen Jones«. Ribnica: 7. in 8. 9. ameriški barvni film »Operacija strela«. SLUŽBO DOBI SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini v Ljub-lani s sodobno urejenim gospodinjstvom. Plača po dogovoru. Nastop službe s 15. septembrom. Ponudbe pod »Družinska sreča«. GOSPODINJSKO POMOCMCO sprejmem takoj. Plestenjak, Krško, Zupančičeva 8. IŠČEM ZENSKO, ki bi 1 do 2-krat mesečno čistila stopnišče. Naslov v upravi Dol. lista (1475/68). GOSPODINJSKO POMOCNICO z znanjem kuhe (lahko je mlajša upokojenka) iščem. D. Souvan, Ljubljana, Mestni trg 24. SPREJMEM krojaškega pomočnika za male kose. Prijatelj, Dilan-čeva 13, Novo mesto. POTREBUJEM pomoč v gospodinjstvu za 8 ur ali gospodinj, sko pomočnico za ves dan švent, Novo mesto, Kettejev drevored 15. BRIVSKO.FRIZERSKEGA vajenca sprejme Stane Lavrinšek, Krško. TAKOJ SPREJMEM v uk čevljarskega vajenca. Štefan Spudič, Partizanskka 5 (Kandija), Novo mesto. SLUŽBO IŠČE IŠČEM SLUjUH) za pomoč v kuhinji, gostilni ali kakršnokoli službo. Ponudbe pod »Čimprej«, naslov v upravi lista. PRODAM POSEST STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo dvema mirnima dijakinjama. Prane Lenart, Breg 18, Novo mesto. PRAZNO SOBO oddam tistemu, ki bi mi pazil na otroka. Naslov v upravi lista (1474/68). SPREJMEM na stanovanje študenta, ki bi poučeval angleščino za 6. razred osnovne šole. Naslov v upravi lista (1500/68). ODDAM PRAZNO SOBO ženski s 15. septembrom in prodam elek-triični štedilnik, desni vzidljiv štedilnik, peč na drva, kombinirano omaro, staro kredenco in omaro ter zazidljivo gradbeno parcelo. Ivo Kotar, Brod 45, Novo mesto. Ogled po 15. uri. MIREN, IZOBRAŽEN FANT išče v Novem mestu večjo sobo ali dve manjši brez opreme za kraj. šo dobo. Naslov v upravi lista (1503/68) RESEN interesent kupi dvosobno stanovanje v Novem mestu ali neposredni okolici v individualni stavbi ali večstanovanjskem objektu. V poštev pride tudi podstrešno stanovanje, ki bi ga bilo treba še dodelati ali popraviti. Plačljivo ob primopredaji. Ponudbe oddati do 25. septembra 1968 v upravi Dol. lista pod »Vseljivo s 1. oktobrom 1968«. MOTORNA VOZILA PRIMO 150 ccm, dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. Dragica Papež, Pod gozdom 6, Cmomelj. 3AZNO Sodražica; 7. in 8. 9. francoski barvni film »Triumf Strogova«. Šentjernej: 7 .in 8. 9. »Korziška brata«. Trebnje: 7. in 8. 9. francoski bravni zgodovinski film »Vitez Pardalain«. [EEEEflet^ Alba, primeren tam, kjer ni vodovoda. Irena Flajnik, Mirna 141. PRODAM kitaro, smuči in ročno uro. Krnc, Vinji vrh, Bela cerkev. PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico. Naslov v upravi lista (1486/68). UGODNO PRODAM dva skoraj nova štedilnika na drva in elektriko. Ogled na Partizanski 8. UGODNO PRODAM težjo tračno žago. Informacije pri Srečku Ša-vrinu, Log 18, p. Boštanj pri Sevnici. RAZPRODAM gostilniško in delno kuhinjsko pohištvo. Fani Košak, gostilna — Ulica talcev 2, Novo mesto. PRODAM stabilni Dieslov motor Aran 9 KM in mlatilnico, ki čisti žito. Franc Pene. Vel. Slat-nik 24, Novo mesto. PRODAM leseno garažo za fiat 750. Naslov v upravi lista (1504/68). PRODAM otroško posteljico in okno z roleto. Naslov v upravi lista. KUPIM neizsekan gozd v bližini Družinske vasi. Naslov v upravi lista (1488/68). PRODAM ZEMLJO s poslopjem v izmeri 4 ha. Ogled pri Ivanu Zemljaku, Poklek 6, Blanca. PRODAM HIŠO z vrtom na Raki pri Krškem. Voda in elektrika v hiši. Naslov v upravi lista (1479/68). PRODAM PARCELO 26 arov, pri-memo za vinograd ali sadovnjak, v Ravnah pri Zdolah. Janez Zupančič, Anovec 7, p. Kr-,ško. ODDAM V NAJEM prostore, primerne za delavnice, skladišča ali garaže, ali pa prodam celo nedograjeno hišo. Ponudbe pod <>Novo mesto, nova hiša«. PRODAM VINOGRAD (9 a) na Podrebru pri Semiču. Informacije dobite pri Francu Mrviču, Osojnik 16, Semič, ali pri Murnu, Žabja vas 57, Novo mesto. PRODAM HIŠO v črešnjicah. Ana Medved, Crešnjice 7, Otočec ob Krki. PRODAM stavbne parcele. Naslov v upravi lista (1504/68). PRODAM VINOGRAD s hramom in pridelkom v Skurševcu pri Malkovcu, primemo za vikend. — Elektrika poleg, dostop z vsemi motornimi vozili, oddaljeno od avtobusne postaje 15 minut. Neža Grabnar, Gornji Lakenc 27, Mokronog. PRODAM MLATILNICO v dobrem stanju z reto — tresali in s pu-halnikam. Ogled v Šentjoštu št. 2, p. Stopiče. UGODNO PRODAM dobro ohra-njea polavtomatski pralni stroj IŠČEM DEKLE, ki je zaposlena v dopoldanskem času, ali dijakinjo z dopoldanskim poukom. Naslov v upravi lista (1476/68). ZAPRTJE je zelo zoprna 'nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše naravno sredstvo je voda DONAT vrelca. Zahtevajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129. STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 in DOLENJKI - tel. 21-440. HOČETE PRESENETITI nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! UCITELJICA razrednega pouka v Kamniku bi rada zamenjala službeno mesto. V poštev pridejo občine Krško, Sevnica, Brežice in Novo mesto. Ponudbe pošljite pod »Ugodna zamenjava«. ZARADI slabega vremena Je vinska trgatev v gostilni Romana Zorka v Družinski vasi preložena na nedeljo, 8. 9. 1968. Vljudno vabljeail Prepovedujem hojo po pare. št. 1803 — vrt v Prapročah pri Straži. iCdor tega ne bo upošteval, ga 'bom sodno preganjal. Posebej opominjam Jakoba Goloba iz Praproč, da si ne bo več lastil tujega zemljišča. — Rudi Krašovec, Prapro. če 11. Ob smrti našega dragega očeta JOŽETA VIDRIHA iz Zihovega sela 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ma-stenovi in drugemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto, ki sta mu v zadnjih urah lajšala trpljenje. Naša zahvala tudi kolektivom uprave GG Novo mesto, SGP Pionir Novo mesto, trgovskemu podjetju Sadje-zelenjava Novo mesto, Lovski družini Gorjanci, gospodu župniku, vsem sosedom in prijateljem. Žalujoči otroci: Silvo, Jože, Marija, Ivanka, Cvetka in Angelca z družinami Ob bridki izgubi naše ljube žene, mame in stare mame MARIJE JENIČ s Pristave pri Podgradu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Miru Vodniku za zdravljenje in lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala krajevni organizaciji ZB Podgrad, kolektivom občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, občinskih skupščin Novo mesto in Kočevje, republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, Invalidskemu pevskemu zboru iz Ljubljane, vsem sorodnikom in znancem. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala! Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino, hči Micka, hči Francka z družino in hči Tina z možem Jožetom Ob boleči izgubi našega ata, starega ata, brata in strica ADOLFA ŽAGARJA iz Mokronoga se najtopleje zahvaljujemo kolektivom Čevljarskega podjetja Mokronog, Cestnega podjetja Novo mesto, SDK Ljubljana, ISKRE Mokronog in družbenim organizacijam ZVVI, ZB, SZDL, pevskemu zboru iz Mokronoga, vsem sorod, nikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini za spremstvo in poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Mimi in Franci z družinama ter Anica s S~ečkom iffOR/ESTILA I ŠČETKE ZA LOŠCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. CEMENTNO STREŠNO opeko dostavim takoj po 1 Ndin. Milana Majcna 47, Ljubljana. OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. GOSTILNA ROGELJ z Rdečega kala pri Dobrniču priredi v nedeljo, 8. septembra vinsko trgatev. Za zabavo preskrbljeno. Vabljeni! GOSTILNA V BELI CERKVI vabi na vinsko trgatev, ki bo 8. septembra ob 16. uri. Zabaval vas bo kvintet Veseli Dolenjci (brata Slaka). V soboto, 7. septembra pa bo v gostilni gostoval poznani kvintet Fantje treh vasi. Pričetek ">b 20. uri. Vabljeni! GOSTILNA ROMAN HUDOKLIN v Gabrju priredi v nedeljo, 8. septembra, vinsko trgatev. Postrežba dobra. Igra Dolenjski trio. Vabljeni! IPijte naravne ( sadne sokove: n>i !f»roms PORODNIŠNICE« Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Alojzija Makovec iz Dolnjih Dol — Mirka, Anica Gorše iz Podturna — Suzano, Milena Mali iz Črnomlja — Aleksandra, Jožefa Gričar iz štrav-berga — Ivana, Marija Zajc iz Zilj — Antonijo, Cilka Prosenlk iz Cvibelj — Vladimirja, Ana Gorenc iz Crešnjic — Martina in Marijo, Vida Jalovec iz Malega Mra-ševa — Vido, Marija Omerzu iz Starega grada — Rudolfa, Tončka Saje iz Doljnega Podboršta — Darjo, Antonija Potočar iz Velike Bučne vasi — Renato, Marija Marolt iz Male Loke — Slavka, Marija Kastelic z Vrha pri Pahi — Franca, Jelka Svetec iz Globočic — dečka, Marija Bucik iz Mihelje vasi — deklico, Jožica Turk iz Malega Orehka — deklico, Marija Kafol iz Gornjega Zabukovja — deklico, Antonija Ambrožič iz 2a-puž — dečka in Marija Simonič iz Drašičev — deklico. Prav je, da zveste: Poletnega obsega ni bilo! ■ ČEPRAV SMO 20. JUNIJA NAPOVEDALI, da bo čez poletje treba izhajati v skrčenem obsegu (zaradi varčevanja s papirjem in zavoljo tiskarskih stroškov, kar terja od nas letni predračun), so nas odgodki prehiteli, oz. prisilili, da ste skoraj ves čas prejemali domači list kot prej. V 10 tednih so izšle samo 3 številke na 18 straneh, 4 na 24 straneh in 3 na 26 straneh. Cez 14 dni bomo spet imeli vsak četrtek po 28 strani. S tem smo najbolj ustregli tistim naročnikom in bralcem, ki so nas tudi letos junija opozorili: »Ni res, da čez poletje ni časa za branje, za domači tednik ga že najdemo in kar pridno nam ga pošiljajte tudi v poletnih mesecih v starem obsegu!« Dobre želje so eno, finance pa drugo — a kljub temu smo se zaires potrudili, da bi vas obveščali o vseh najvažnejših dbmačih in tujih dogodkih, ki jih letos kar ne zmanjka. ■ NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE bodo začeli pobirati pismonoše čez dobrih 14 drti, po nekaterih manjših poštah v Sloveniji pa že prihodnji teden. Že zdaj prosimo naročnike, da pripravijo po 16 dinarjev za polletno naročnino, da ne bo zamud in nepotrebnega prepričevanja. ■ PODJETJA IN USTANOVE nam dolgujejo z zadnjim avgustom nekaj nad 11 milijonov starih dinarjev za objavljene oglase, reklame, obvestila in razne druge objave. Seveda jih vsak mesec sproti terjamo.in prosimo, a dinar mnogim kar ne gre iz blagajne. Toliko bolj se moramo nasloniti zato na naročnino, saj nas tiskarna, PTT in drugi dobavitelji ne morejo čakati, braloi pa hkrati upravičeno zahtevajo, da domači tednik redno izhaja. Tudi zaradi tega prosimo naročnike, da pismonoši že ob prvem obisku poravnajo polletno naročnino, naročniki izven Slovenije pa naj jo takoj pošljejo s položnico ali denarno nakaznico. NAROČNIKOM IN BRALCEM — lep pozdrav! Uredništvo in uprava Usta Primostek- ni bil dovoli vozil° Pa “ P°tem sPet P°sta' rnmubiBK, ni un uuvuij vil0 na kolesa škodo so ocenili en karambol! na 2.000 dinarjev. Josip Jambrožič iz Gor. Bukovca pri Ozlju, ki začasno dela v Zahodni Nemčiji, je 31. avgusta vozil osebni avtomobil iz Metlike proti Gradcu. Pri Primostku je zapeljal na bankino, vozil nekaj časa po njej, zapeljal na hodnik za pešce na mostu, zavil na cesto, nato pa treščil v železno mostno ograjo. Po trčenju se je vozilo zasukalo in zadelo ograjo tudi z zadnjim delom, škodo na avtomobilu so ocenili na 3.500, škodo na mostu pa na 1.000 dinarjev. Jambrožič je po nesreči vozilo zapustil in so ga kasneje našli pri bližnji poti. Njegov sopotnik Anton Kr-znarič iz Zaluke se je s poškodovanim Jambrožičevim avtomobilom odpeljal v Metliko, kjer je treščil v obzidje in povečal škodo na avtomobilu za 900 dinarjev. Preizkus z alkoskopom je pokazal, da sta voznika vozila pod vplivom alkohola, Krznarič pa niti vozniškega dovoljenja nima. Vinica: avtomobil na nasipu Franjo Basar iz Prilišča je 1. septembra zvečer vozil osebni avtomobil z Vinice v Mali Nerajec. Med Staro Lipo in Dol. Suhorjem je srečal nekega voznika, ki pa ni zasenčil luči. Basarja je to zmedlo, da je zapeljal s ceste in se prevrnil po nasipu. Poškodovali sta se dve sopotnici, škodo so ocenili na 8.000 dinarjev. Adlešiči: mopedist treščil v avto Jože Adlešič iz Gorenjcev pri Adlešičih se je 1. septembra dopoldne odpeljal z osebnim avtomobilom proti Metliki. Ko je bil še v vasi, se je srečal z mopedistom Antonom Rozmanom iz Purge, ki se je pripeljal po levi strani ceste. Mopedist je nato zavil na desno stran ceste, zadel avtomobil in padel, pri tem pa dobil lažji pretres možganov, škodo so ocenili na 3.000 dinarjev. Jezero: avtomobilista zaneslo v jarek Novosadčan Ivan Mamiča je 30. avgusta zjutraj vozil osebni avtomobil proti Ljubljani. Pri Jezeru je prehitel tovornjak, nakar ga je z mokre ceste zaneslo v dva metra globok jarek. Voznikov oče se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 5.000 dinarjev. Trebnje: nesreča na nepreglednem ovinku 30. avgusta okoli 13. ure sta se na nepreglednem ovinku trebanjskega nadvoza zaletela Bratoljub Jurkas iz Trebnjega in Miha Kumelj iz Ivančne gorice. Do hudega avtomobilskega trčenja je prišlo, ker sta se voznika prepozno opazila. škodo so ocenili na 3.500 dinarjev. Jezero: avtomobilist preveč zavrl Božidar Rašič iz Gornjega Matej evca je 29. avgusta s poltovornjakom pri Jezeru dohitel tovornjak s prikolico. Ker ga ni mogel prehiteti, je naglo zavrl, zapeljal na rob ceste in se ustavil. Za njim se je pripeljal Pirančan Ladislav Krebelj. Ker je preveč pritisnil na zavore, ga je zaneslo s ceste in se je na bankini prevrnil, KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA S — H gj Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski = postaji: Franc Brulc, Štefan Količ, Albin Primc, Jože Blažič, || Franc Robek, Mirko Bračun, Jože Miklavčič in Albin Hrovat, J jj člani Pionirja Novo mesto Dominik Kren, Boris Rožič, An. m H ton Petje, Jancu Bajuk in Marjeta Potrč, člani Krke, tovarne j = zdravil Novo mesto; Ivan Kastelic, Franc Fink in Jože Bogo. = M vič, člani Opremolesa Novo mesto; Kristina Vavpič, gospo. g || dinja iz Sela pri Stravberku; Jože Zefran, obrtnik iz Gotne {g g vasi; dr. Minka Maležič, Alojz Sašek in Alojz Pust, člani J = Splošne bolnice Novo mesto; Jože Dragman, član Novoteksa 3 §§ Novo mesto; Vinko Kužnik, član Kovinarja Novo mesto; g§ H Stane Klobčar, član Pionirja Novo mesto; Milan Goršin, član g M Opromolesa Novo mesto. S ceste na travnik 26. avgusta zvečer je Franc Turk iz Ptuja vozil tovornjak proti Pi-rošici. Pred naseljem je srečal skupino pešcev in se ji umaknil na levo stran. Pri tem ga je za-neslo, da je zapeljal na travnik in trčil v betonski propust in drevo. Voznik ni iskal zdravniške pomoči. Na poškodovanem tovornjaku je za okrog 4000 din škode. Premetavanje na ovinku Jože Ozime iz Prilip je 26. avgusta zvečer vozil traktor s pri- v kolico iz smeri Bučke proti Raki. > Na ostrem zavoju v Bukovju je zapeljal s ceste na desno, podrl s traktorjem železno obcestno ograjo, kilometrski kamen ter telefonski drog. Verjetno je do ne-sreče prišlo zato, ker voznik ni poznal izredno ovinkaste ceste. Pri nesreči se je traktorist hudo poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na traktorju je za okrog 2500 din škode. Mopedist se je zaletel v avtomobil 1. septembra zvečer je na cesti prvih borcev v Brežicah Mihajlo Aleksič hotel obrniti avto in je vzvratno zapeljal čez ulico. Tedaj je iz Ulice 21. maja privozil neznan mopedist, se zaletel v zadnji del avtomobila in odpeljal dalje. Na avtomobilu je za okrog 150 din škode. Motorista so odpeljali v bolnišnico 30. avgusta popoldne je prišlo do prometne nesreče pred gostilno Katič v Dobovi. Voznik kombija Ivica Jančič iz Zagreba je privozil iz smeri Brežic in pri gostilni zavijal v levo, da bi parkiral pred gostilno. Tedaj je pripeljal naproti motorist Slavko Ogo-rel iz Sel z neregistriranim in tehnično nepregledanim motornim kolesom in se kljub zaviranju za. letel v kombi. Na vozilih je škode za okrog 40C0 din. Ni se prepričal, če je cesta prosta 31. avgusta popoldne se je od motela pri Čatežu proti Budičevi gostilni peljal z osebnim avtomobilom Franc Ljubič iz Stične. Pri prometnem znaku »Stop« je ustavil, vendar se ni prepričal, če je cesta prosta, in zapeljal naprej. V istem trenutku je pripeljal od Čateških Toplic proti Brežicam osebni avtomobil Franc Zorko iz Sp. Pohance in se je zaradi prehitre vožnje zaletel v Ljubičev avtomobil. Na vozilih je za 4000 din škode. vsak mesec NOV PROGRAM DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani