=s Velja po pošti: b
ja oelo leto upre] . K 86*— za pol leti » . » 18'— 2« četrt » » . » 6 50 sa en meseo » . » 8'80 u Nemčijo oeloletmo » 29 — H ostalo lnosemstvo » 38*—
s V upravništvn: s
S« oelo leto »prt] . K 82-40 M pol leta » . » U-20 sa četrt » » . » 5-60 ia en meseo » . » 1*90 Za poUlJanle aa doai 30 v, na neteč. — Posamezne Stev. tO v.
■ InseraU:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
ia enkrat......po IS f
ia dvakrat...... 13 »
ia trikrat.....» 10 ■
ia več ko trikrat . . » 0 »
T reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 80 vlnar|ev. Pri večkratneu objavljenju primeren popaat
v sik dan, isvsomil nedelje ia p/asnlke, ob 5. nri popoldne.
mr Uredništvo |e f Kopitarjevih ollcah itev I/m. Bokoplsl se ne vračalo; nelrankirana pisma m M ma spre|enw|o. — Uredniškega teleiona Stev. 14. mm
Političen list za slovenski narod.
Opravnlltvo |e v Kopltar/evlli nlioah itev. 6. -mm m Sprejema naročnino, Inaerate ln reklamaol|e. aa i i Upravnlškega teleiona itev. 188. i i
Današnja številka obsega 4 strani.
Za enakoveliavnost zagrebškega vseučilišča.
SPOMENICA jugoslovanskih poslancev za priznanje študij, izpitov in diplom zagrebškega vseučilišča.
.Vaša ekscelenca!
Gospod ministrski predsednik!
Uradno glasilo kraljeve hrvaško vlade »Narodne Novine« jc prineslo dne 20. listopada t. 1. novico, da je eks-celenca hrvaški ban predlagal našemu c. kr. naučnemu ministrstvu, da sc priznajo tudi v Avstriji izpiti iz filozofije, državne vedo in rigorozi oziroma tudi dotične doktorske diplome, katere na-rede in dobe slušatelji iz Dalmacije in Istre na kraljevem Fran Josipovcm vseučilišču v Zagrebu. V svoji vlogi obeta šef hrvaške vlade izpolniti vse pogoje, katere bi stavila naša vlada v svrho uresničenja lo stvari.
Kralj. Fran Josipovo vseučilišče v Zagrebu je ustanovljeno kakor jc v obče znano popolnoma po vzorih avstrijskih vseučilišč, in kolikor jc nam znano, ni pri študijah na filozofski fakulteti nobene razlike med študijami na naših vsečiliščih ali pa na zagrebškem. Na pravni fakulteti je seveda nekoliko razlike, kar sc itak razume, ker sc ondi povdarjajo zlasti posebne norme pozitivnih hrvaških zakonov, poleg tega sc pa temeljito obravnavajo tudi pozitivne določbe naših zakonov, v kolikor se ne strinjajo z zakoni veljavnimi v Hrvaški.
Materijelno in formelno pravo, civilno kot kazensko, trgovsko in menično pravo, finančna in upravna veda sc pa ne razlikujejo čisto nič od vect v Avstriji veljavnih, a z ozirom na pozitivne norme sc razlikujejo samo nebistveno. Red študij jc skoraj ravno tok kakor jc veljaven v Avstriji, število ur za obligatne kolegije jc v Zagrebu prej višje kakor nižje.
Ko bi pa naša naučna uprava vendar zahtevala kak poseben kolegij na pravni fakulteti, jc hrvaška vlada — to se vidi iz izjave hrvaškega bana --ki je v naučnih stvareh popolnoma neodvisna od skupne ogrsko-hrvaške vlade v Budimpešti, takoj pripravljena ustreči zahtevanim pogojem. Po naših nazorih bi poleg sedanjih kolegij ne bilo treba nobenega novega.
Ob tej priliki smo pa dolžni prositi Vašo ekscelenco, da svojo pozornost pokažete tudi v drugi smeri. Ko se razpravlja o tej stvari, sc govori vedno lo o naši učeči se mladeži iz Dalmacije in Istre. Mi moramo vendar pa še zdaj, brez-ozira na to, da se v doglednem času otvori v Ljubljani slovensko vseučilišče, zahtevati, da se ta beneficij raztegne tucli na slušatelje iz Kranjske in sosednih slovenskih delov Koroško in Štajerske.
Na vsak način pa zahtevamo že vsled pravičnosti, da sc nameravana odredba za slušatelje zagrebškega vseučilišča, na filozofični in pravni fakulteti, raztegne tudi za dijake iz Trsta in okolice ter Goriškega. Tc pokrajine imajo z Istro isto nadsodišče s sedežem v Trstu; to mesto z okolico ^ma k enim delom Istre in Goriškega skupno deželno in trgovsko sodišče. Vse tri dežele (Istra, Trst in Goriško) imajo skupno — vsaj doslej — pomorsko oblast in s Kranjsko skupno poštno ravnateljstvo.
Krivično bi bilo, kakor sc dogaja še doslej, ko se od tako imenovanih dopolnilni Ii izpitov izključujejo slušatelji iz Trsta in Goriškega, da bi se to godilo tudi v bodoče, ko se mora vendar soditi, da bodo,po izvršenih študijah službovali po tistih pokrajinah, kakor službujejo Istrani.
Kot zastopniki Dalmacije, Primor-ja. Kranjske, slovenskega, Štajcrja iu slovenskega Korotana lu v avstrijski zbornici iskreno prosimo Vašo ekscelenco, da uvažujete predlog kralj, iir-vaške vlade in blagohotno pospešite vso stvar. Vaša ekscelenca gosp. ministrski predsednik ste v seji proračunskega odseka, dne 9. junija 1909 na tozadevno \ nvašanje poslanca viteza Vu-kovičti priznali veliko važnost tej stvari in obljubili kar najbolj ugodno rešitev.
Še drugi, zelo važni nagibi so nas prisilili h temu koraku. Opozarjamo samo na Bosno in Hercegovino. Opozarjamo dal je, da slovanska mladež iz naših južnih dežel nima drugega vseučilišča, kjer bi sc predavalo v našem materinem jeziku, dalje, so življenjski pogoji kakor tudi pogoji za hiter napredek v Zagrebu zelo ugodni.
Enako spomenico izročimo .istočasno tudi ekscelenci gospodu naučnemu ministru.
Dunaj, 9. grudna 1909.
Za »Slovenski klub«: Dr. šusteršič. Za »Zavez južnih Slavena«: Dr. Ploj.
Prehodno uradniško ministrstvo.
■
L j u b 1 j a n a , 10. decembra 1909. Nemštvo je iz sebe. Objavlja strune članke proti Slovanom, v prvi vrsti proti Jugoslovanom. Kaj je razburilo ATemee? osobito Gračane, da kar pihajo jeze. Nič posebnega. Z Dunaja se jim je poročalo, da dobimo prehodno uradniško ministrstvo, krajanski ministri postanejo gosposko - zbornični člani. Med ministri bi bilo pet Slovanov. Uradniškemu ministrstvu bi predsedoval Bienerth. Slovani ministri bi bili: poljski minister krajan, češki (VVohanka) poljski uradnik, finančni minister, češki uradnik poljedelski minister in neki jugoslovanski uradnik minister javnih del. Med jugoslovanskimi uradniki imenujejo kot kandidata uradnika tržaške pomorske oblasti dr. Tončiča, ki je bil predsedstveni načelnik trgovinskega ministrstva in pa generalnega prokuratorja najvišjega sodišča, dvornega svetnika Okretiča. Notranji minister Haerdtl in minister deželne brambe Gcorgi ostaneta, mogoče tudi grof Stiirgkh kot. naučili minister. Šla bi NVeiskirehner in Hochenburger. Nemški minister krajan bi po-iVal dr. Eppinger.
' Kakor poroča »Slovanska korespondenca«, obsega sedanja akcija tri oddelke. Pred Božičem do 22. t. m. bi rešili nekaj socialno - poiitiških predlog, nadalje proračunski provizorij, trgovinsko pooblastilno postavo in podaljšanje špiritovega kontingenta še pod sedanjo vlado.
Sledila bi do srede januarja pav-za, med katero bi se izpremenilo ministrstvo v uradniško prehodno vlado, ki bi ji sledila pozneje parlamentarna l vlada.
j Tako slovejo danes došla poročila, kako nameravajo razvozljati sedanjo krizo. V koliko so poročila islinita, ne moremo v Ljubljani presojati. Beležimo le kot vestni časnikarji.
Včerajšnja zbornična seja
je bila po došlih poročilih mirna. Prvi ! ie govoril finančni minister Bilinski, ki sc je v prvi vrsti prerekal s Stein-\venderjem in zavračal očitanja, da bi bil sestavil napačni proračun. Ker so mu očitali neprijaznost industriji, pravi, da jc to precej, mu kaj takega očitati, bivšemu profesorju, predsedniku drž. železnic in guvernerju avstro -
ogrske banke. Vlada hoče otvoriti avstrijski industriji balkanski trg. Končno priporoča, naj zbornica v vseh branjih odobri začasni proračun. Italijanski poslanec dr. Bugatto prosi, naj ne pozabijo italijanskih manjšin. Čas je, da se ustanovi laška fakulteta. Zahteva, naj se ozirajo na zanemarjeno Gorico in Gradiščansko. Rusin dr. Hli-bovicki izjavi, da bo njegova stranka glasovala proti začasnemu proračunu. Nemški naprednjak Bachmann se poteguje za dr. Schreinerja in Hochen-burgerja, češ da ne smeta odstopiti, ker to zahtevajo Slovani. Dr. Chiari iz-kuša dokazati, da sedanjega položaja niso povzročili Nemci. Pripoveduje, da Nemci ne bodo ničesar odkupili Slovanom. Zagovarja politiko srednje črte, zakar so potrebni kompromisi.
Seja jc trajala do cnčetrt. na devet zvečer. Današnja seja se prične ob 11. dopoldne.
Konference.
Včeraj dopoldne sta konferirala več časa dr. Šusteršič in dr. Giabinski. Popoldne je zborovala parlamentarna komisija »Poljskega kola«. Zborovali so tudi strankini načelniki, ki so sklenili, da pride takoj po prvem branju začasnega proračuna na dnevni red pooblastilna postava.
Weisl:iTchner Lwecjsriev naslednik.
Minister dr. \Vc13kirchner namerava kandidirati prihodnje leto v dunajski občinski svet. Sodijo, da sledi Weiskirchner Luegerju, ako odstopi kot župan.
VVekerJovo prehodno ministrstvo.
Poroča se, da bo vodil na Ogrskem prehodno ministrstvo VVekerle sam. V vladi ostane Košut, Andrassy in Appo-nyi odstonita. Vladar sc še ni odločil.
lil 01
Iz Sarajova poroča »Bosenska, korespondenca«, da prihodnji bosanski deželni zbor odkloni odkup kmetov po »Bosenski agrarni banki«. Ogrska vlada in budimpežtanska ko mere na. banka to žc znata in računata, da mažarski jud.jc ne bodo mogli po oderuški banki uničili ubogega bosenskega kmeta. Ogrska vlada že baranta za odškodnino svojemu judu, ki ne bo mogel dreti
(Dr. I. Mantuani.)
(Dalje.)
Od tedaj pa do dandanes to umetno vzgojeno romantično veselje nad razvalinami ni še popolnoma izmrlo. Ko je ob koncu osemnajstega veka občudovanje rimskih zgradb prikipelo do vrhunca, ko so bile nastale nepregledne vrste risb, osobito bakrorezov, v katerih je igrala rimska podrtina velevažno vlogo, ko so Postavljali umetno komponirane, izmišljene nove podrtine, za katere je posebno Plemstvo izmetalo milijone, izsiljene svojim kmečkim podanikom, da je »krasilo« svoje parke z navideznimi rimskimi stavbami — takrat jc presekala giljotina v krvavi revoluciji nit tega enotnega kulturnega razvoja. A le začasno.
Ne smemo pa ix>zabiti, da ic. v omenjenem času opažati spet nov moment: stremljenje imeti stare s p o m e n i -svoji lasti i 11 posesti. To stremljenje postane včasih strast. Kier takih spomenikov ni bilo, so jih pa falzifi-
ciraii — torej tako, kot se dandanes česio dogaja v nabiralnem športu.
Votli matercializem in encycIojx*dizem je porodil vsled svoje piškav osti kaj kmalu temeljit prevrat, ki je tangiral pred vsem umetniško polje.
Prigojeni čut za veliko preteklost, pojavljajoč« se v starih umetniških spomenikih in njihovih ostalinah, se ni dal meni nič, tebi nič izbrisati. A podlaga se je bila i.zpremenila, Socialne razmere so privedle do točke, katere renčsanca, ta pristna hči enostranskega humanizma, svoj čas ni bila vpoštevala: privedle so do spoznanja tega dejstva, da ste srednjeveška in nova doba postavljeni na krščansko kulturno podlago.
Začeli so vpoštevati srednjeveško prosveto, spoznavši njen pomen. Nastalo je neko, dasi medlo navdušenje za srednjeveško vernost, za krščanske kreposti, za viteštvo in njegovo življenje, pobož-nost, hrabrost in pravičnost. To smer imenujejo » r o m a n t i z e m «.
V isti meri kot za viteštvo. se je ro-mantizem v začetku 19. veka vnema! tudi za meništvo in njegove prednosti: učenost. askezo, kulturno prvoboriteljstvo iu umetnost, pred vsem za cerkvene in samostanske stavbe, katere ie rad obdajal s sijajem skrivnostnega izvora in čudežnega postanka.
Po poti romantična so prišlo podr-
tine srednjeveških gradov do enakopravnosti z rimskimi razvalinami. Vpoštevali so jih ravno tako. Tu je pač beležiti še važen moment: prepričanje, da ves človeški sijaj iu mogočnost izgineta. Za ilustracijo te resnice so kaj radi vporabljali grajske razvaline, bodisi v proizvodih vpodabljajoče umetnosti, osobito v slikariji, bodisi v poeziji.
Tudi v dobi romantfema opažamo isti tok, kot za časa renesance. Stari, razdrti spomeniki vzbujajo najprej samo čustveni interes; ko se jc pa ta udomačil, začno jiočasi tudi na to misliti, da postavljajo nova poslopja v srednjeveških slogih, lu poskušali so.
Gradove, ki so služili šc za stanovanja plemenitim rodbinam, začeli so pre-, ustrojati v smislu svojih nejasnih načel. Kjerkoli jc bilo mogoče, so udirali gotiška okna najbolj okorelih oblik —■ ker niso poznali telurskih zasnutkov in konstrukcijskih skrivnosti srednjeveških stavbenikov. Vendar so se vpodabljajoče umetnosti držale le idealnih strani srednjeveške kulture, dočim se je pesništvo navduševalo ob grozodejstvih roparskih plemičev, pripovedovalo na dolgo in široko intrigantne spletke nasilnih mačeh, brezsrčnosti podivjanih stricev ter usodo nesrečnih nun in menihov. Preustrojcni gradovi in v nerazumljenih srednjeveških slogih sezidane cerkvc so si mislili kot
dopolnilo in ilustracijo k pesniškim proizvodom.
Dasi ta struja ni imela globoko sega-jočili korenin, životarila je vendarle več kot pol stoletja. Razcvela sc ni nikdar, ker ni imela kulturne moči v sebi. in torej tudi ni rodila nobenega sadu. Bila jc izmišljena iu kapricijozno zasnovana od posameznih interesentov, brez zgodovinskega temelja — mrtvo rojeno dete.
Brez posledice pa lu ni ostalo. Ta smer je rcdnica e k l e k t i c i 2 m a , sloga, skrpucanega iz drobtin vseh historičnih slogov. Eklekticizcm se je razvil v večjih središčih za časa živega stavbenega gibanja, in to zaradi pomanjkanja novih iu svežih idej. To vse gre še vedno na razširjen račun tistega stremljenja, ki hoče ohraniti, kar je historičnega, dasi 11111 je metoda nejasna.
V svoji najhujši dckadcnci. v dobi svojega zadnjega pojemanja (okoli 18-40 do 18b0) pa je ta struja preobračala najbolj zverižene kozolce ter sc vsepovsodi oglašala z nestrpno brezobzirnostjo, pojavi, ki oznanujejo bližajoči se zadnji vzdihljej in ki jih opažamo povsodi, kjer premineva živeč snovni ali socialni organizem.
Poznal sem premožnega moža, ki ic bil po svojem poklicu stavbeni podjetnik. Postal je tudi c. kr. konservator na Koroškem. Poln živega zanimanja za >.ro-
bosensko-hercegovsko raje. Ogrska ko-merčna banka hoče dobiti napitnino 200.000 kron, ker mora opustiti odiranje bosensko-hercegovskega kmeta.
Oderuško banko je preprečila »Slovanska Unija«, v prvi vrsti opetovani odločni nastop načelnika naše stranke dr. Ivana Susteršiča v avstrijski zbornici. Spominjamo so onih dni, ko je priznavala po neovrgljivih dr. šuster-šičevih dokazih, kako »socialno« proti-ljudsko delo so liotoli izvesti Mažari nad slovansko rajo. dq, bi nasoliii v lepih slovanskih pokrajinah mužarsko cigane. Odločen dr. Šustersičev nastop, obstrukcija akcijskih slovanskih strank je preprečila nameravani mažarski zločin. Pribijemo, da je pozneje Bienerth storil vse, da prepreči oderuško banko.
Naj bi ne bil storil dr. Šusteršič drugega, kakor da je s svojo možato odločnostjo preprečil mužarsko oderuštvo v Bosni in Hercegovini, morali bi mu biti Slovani vedno hvaležni. Ko nas ne bo več, bo nepristranska slovanska povestnica beležila z zlatimi črkami Šusteršičcvo ime med prvoborilei za prava in za dobrobit jugoslovanskega ljudstva.
Punajski veleizdalalniškl proces.
ODKRITJA DR. FRIEDJUNGOVA.
POSLANEC SUPILO HUDO OB-
DOLŽEN.
Včeraj sn je pred dunajsko poroto žačel proces oontra dr. Friedjung-»Reichspost«. Proces bo brez dvoma veliko bolj senzačen, kakor je bil zagrebški, ki zato ni veliko novega odkril, ker ondi niso sedeli na obtožni klopi pravi krivci. Proces bo osvetlil marsikatere dogodke, ki so bili v zvezi 'A aneksijo in takratnim zunanjim položajem, naj potem proces izpade v prilog tej ali oni stranki.
Poročamo čisto objektivno.
Obtožnica.
1. obtožba je naperjena zoper dr. Henrika Fricd junga, zgodovinarja na Dunaju. Tožijo poslanci hrvaškega sabora, oz. ogrskega parlamenta: Tu-škan, Mazu ranic, Barčič, Sisič, Purič, Bedekovič, Lukinič, Modrušan, Vinko-vič, Pinterovič, Kovačevič, Bedenič, Novosol, Palecek, Kutuzovič, Brlič, To-jničič, (fcldcm. v pok.) Magdič, Cero-vac, Graliovac, Penjič, Lorkovič, Šur-min, Poljak, Krepelka, Med,)kovic, .Pi-i-bičevič, Banjanin, Budisavljcvič, Ma-nojlovič, Stojanovič, Popovič, Cuckovič, Bukadinovic, Peles, .M ar kovic, Muačo-vič, Popovič, Krajnovič, Obradovič, Be-lobrk, Polovina, Nikolič, pl. Nikolič, grof Kulmer, Vrba nič (medtem umrl), Badaj, Babic, Roje, grof Pejačevič (bivši ban).
Tožen jo dr. Friedjung zaradi članka »Oestcrreieh-Ungarn uncl Scrbien«, ki ga jc priobčil v »N. Fr. Pr.« št. 16.018, 25. marca 1909. Obtožnica začenja s tem, da opisuje mažarizacijo na Hrvaškem in kako jc vsled tega prišlo do koalicije med Hrvati in Srbi. Da bi so ta koalicija razbila, so Srbe obtožuje veleizdajo. Ta namen da ima tudi dr. Friedjungov članek. V tem članku se trdi, da sc je tako ogrska neodvis-uostna stranka kakor tudi lirvaško-srbska koalicija združila s Srbijo, da se Bosna in Hercegovina združite s srb-
skim kraljestvom. V članku se nadalje očita, cla so nekateri člani hrvaško« srbske koalicijo dobivali iz Belgrada
denar, kakor dokazujejo poročila srbskega sokcijskoga šefa Spalajkoviča in srbskega gen. konzula Petkoviča. V članku sc konečno očita posebno razmerje med posl. Supilom in srbskim min. predsednikom Pasieom. Vsled toga so čutijo vsi člani krvaško-srbske koalicije prizadeti na njihovi zasebni in politični časti, ker sc jim očita vele-izdaja. S procesom hočejo dali dr. Friodjungu priliko, da svojo trditve javno dokažo.
2.	obtožbo jo naperil posl. Supilo sam proti dr. Friodjungu. Nanaša sc na isti članek.
3.	obtožbo so naperili posl. Supilo, Svetozar Pribičovič in Lukinič zoper Henrika Ambrosa, odgovornega urednika »Roichsposte« zaradi člankov: »Die Pluralvcrsclrvvdrer«, »Dic Kos-suthpartci und Sorbien«, »Franz Kos* suth leugnet«, »Pasič, Supilo und Go-nossen«, »Woitoro Aufdeckungen«, »Kossuth leugnet vveitor«, »Dor Eiu-druck dor Aufdockungen in Kroatieh«, »Franz Kossuth, Pribičdvič und Ge-nossen«, vsi članki iz lota 1908. Supilo najbolj inkriminujo, kor so mu očita, da dobiva od belgradskega tiskovnega urada letno subvencijo 20.000 K, da se je sam srbski vladi ponudil ter s Kos-sutbom vred koval zaroto zoper habsburško dinastijo. Pribičovič inkriminujo posebno to, ker so mu jc očitalo, da je poleti 1907 s srbskim sok. šefom Spalajkovičem sklenil pogodbo, v kateri se srbsko-hrvaški koaliciji da subvencija 12.000 frankov in denar za eventualno novo volitve. Ta denar da se mu je izplačal v hiši zemunskega trgovca Zelovca proti pobotnici. To da jc Spa-lajkovič svoji vladi tudi poročal. Isto inkriminujo dr. Lukinič.
Obravnava.
Obravnava se jc začela 9. t. m. dopoldne. Poslušalstva ni bilo veliko, največ srbskih dijakov. Tožitelji so vsi navzoči, cclo Tomičič v generalski uniformi in z redovi.
Ambros obljubi dokumente.
Najprej sc zasliši odgovorni urednik »Roichsposte« Ambros. Ta izjavi, da jc inkriminovano članke vso dobro poznal. Kar so tiče dokazil, se sklicuje . na šefredakterja dr. Funderja. ki da je v stanu vso v člankih nahajajoče se trditve zoper tožiteljo z dokumenti dokazati. S tem jc zaslišanje, Ambrosa končano in se bo dokazovanje- začelo, ko se pozove za pričo dr. Fundor.
Govor dr. Friedjunga.
Pride na vrsto dr. Friedjung. Mož jc izborno pripravljen in poda celo sliko zapletenih razmer na. jugu. Tožitolji delajo po parlamentarni navadi medklice. Srbski dijaki so posebno razburjajo. Govor dr. Friedjunga je senzačen, hudo obtožuje zlasti Supila, in objavimo najznačilnejše točke: »Moj olanok ni bil naperjen zoper Hrvate«, jo. začel in označil hrvaški narod za izredno lojalen in zvest. On da jo naperil svoje očitke zoper tiste, 4d so s sovražnikom konspirirali zoper lastno domovino, zoper tisto, kojili eden — dr. Tuškan — jc nekoč dejal: »Jaz sem pripravljen, čc hočete, jutri s puško iti v boj, da na Dunaj streljam!« Nato slika obširno, kako jc prišlo do lirva« ško-si"bske koalicije in kako so je ta z Mažari pobratila in kako jo v Srbiji za
' časa, ko je bil med Mažari in kraljem spor, vsplamtela velesrhska ideja. Nato pride zanimiva točka, dr. Friedjung za-I čne namreč prebirati
! dokumente »Slovenskega Juga«,
1 v katerih so denarne postavke. Srbski budget, pravi, ima pasiva 1,375.000 fr., ki so porabijo za agitacijo v inozemstvu. »Slovenski Jug« je 1. 1907. napravil računski zaključek. Izkazuje 152 tisoč 374 fr. in je od vlade dobil subvencijo 70.000 frankov. V tem izkazu be-! vemo: »Pot filozofa Ratko Krstiča v ' Bosno — 593 fr.«; »Nikolu Stojanovič v Mostaru 1295 fr. 51 con t.« —
»Franc Supilo na Reki — 1000 frankov
55 cent.«
Leta 1907. jo g. Fr. Supilo v računskem izkazu omenjen še trikrat, yi si< cr aprila s 1000 fr., zraven pa opomba: v s 1 o d naloga m i n i s t r a z a z u -n a n j e z a d o v o , potem še dvakrat s 1499 fr. 10 cent in s 1500 fr., vsegaskup torej 5000 fr. 1. febru&rja 1908 je Supilo zopet dobil 3000 frankov.
Istinitost teh dokumentov
dokazuje dr. Friedjung š fotografijami vožnili listin, protokolov in blagajniških nakazil »Slovenskega Juga«. Najbolj važen je sledeči dokument:
»Posvetovanja in sklopi S. redne sejo »Slovenskega, Juga« 2(5. februarja 1908, Bolgrad.« (Govornik pokaže fotografijo.) Mod sklepi to listino nahajamo:
1.	Skupnost s srbsko nacionalno organizacijo v Bosni in Hercegovini.
2.	Skupno delovanje s srbsko-hrvaško koalicijo.
3.	6000 fr. za poslanca Supila, da s tem denarjem gre v volivni boj zoper Raucha in Frankovo stranko. Ta vsota sc jc takoj po seji po ministru zunanjih zadev in ministrskem predsedniku Pasiču izročila zaupnim možem poslanca Supila. Dr. Friedjung izroči sodišču dva prepisa
zaupuih odredb ministra Pasiča o likvidaciji 6000 fr. na Supila.
Potom predloži dr. Friedjung dokazila, da se jo v seji »Slovenskega Juga« 29. julija 1908 pohvalilo od načelnika Ljube Jovanovica, predsednika skupščine; poslanca Bucle Budisavlje-viča zaradi njegovih zaslug za srbsko stvar. V tej seji se je sklenilo, da dobo zaradi zaslug v interesu srbske stvari
1.	G. Franc Supilo nagrado 3000 fr.
2.	Časnikar g. Budisavljcvič, so-trudnik »Srbobrana«, 2000 fr.
3.	Redakcija »Srbobrana« (izhaja v Zagrebu) 5000 fr..
Avgusta meseca jo Budisavljevič dobi! zopet 2000 fr., Supilo 3000 fr. Supilo, Budisavljevič in Pribičovič, izdajatelj »Srbobrana«, so vsi trije poslanci kraljestva hrvaškega.
Nato pride dr. Friedjung na znane mahinacije »Juga« in Mlacloturkov zoper Avstrijo in dokazuje potrebo aneksijo, ker je bila srbska, turška in angleška propaganda že vse pripravila, da zaneti v Bosni revolucijo. Nato govori dr. Friedjung o dogodkih po anoksiji.
Bombe in strup.
5. oktobra 1908 poroča srbski gen. konzul v Budimpešti, g. Pctkovič, »Slovenskemu Jugu« o manifestu cesarja Franca Jožefa. Nato sc jo »S. J.« obrnil j do srbskega ministra za zunanjo za-I devc, ki jc dal »Jugu« polno moč, da i zaneti v Bosni vstajo. Vodstvo »Juga« j je ministra prosilo, naj mu da na raz-
mantično« viteško dobo ic poskusil ustanoviti na novo one prošle čase — na isti način, kot je humanizem trudil se, poklicati nazaj starorimsko življenje. — V to svrho si je kupil na Koroškem na pol razpadel grad, ga »restavriral«, dopolnil in prizidal, kar je nedostajalo po njegovem mnenju, ustrojil sobe »po starem«, sebe, svojo ženo in hčeri pa jc oblačil po kroju »viteških dni«.
A starih časov ni mogel pričarati nazaj: nihče ga ni razumel, nihče posnemal.
S to igračo pa je zapravil svoje imetje, grad je prišel neviteško na boben, njegova žena pa živi danes na stare dni v nekem dunajskem dobrodelnem zavodu, varuje še sedaj trdovratno svoje viteške toalete in premišlja o preteklih dneh viteške slave.
To se pa ni zgodilo le enkra-t, ampak dogajalo se jc mnogokrat, na mnogih krajih.
Tako brczmisclno početje jc moralo privesti do popolnega poloma in do sledeče mu reakcije. Danes stojimo na vrhuncu te reakcije — glede oblike, v kateri se pojavlja. In kaj ta zgodovinsko nastala reakcija zahteva, o tem bodemo takoj govorili, ko smo si ogledali še zgodovinsko rojstvo njeno.
Ni brez pomena, da smo na jasnem tudi glede krajevnosti, od koder izhaja mati najmodernejšega stremljenja.
Zibelka modernih načel je tekla v Angliji. dočim so sc naredila na Francoskem rekše v zgodovinsko znameniti Normandiji.
Francozi so prvi stopili v javnost, zahtevajoči ohranitev starih gradov in srednjeveških spomenikov sploh. Njihov prvo-boritelj na tem polju S e r o u x d' A g i n -c o u r t ie opozoril ria lepoto srednjeveških umetnin — a je imel svoj čas le naj-omikanejše učenjake za seboj. Goethe n. pr. jc njegovo veliko zbirko »Histoire de l'art par les monuments depuis sa deca-dcnce au IV. siecle jusqu'a son rcnouvel-Iement au XVI.«, (izšlo v Parizu 1812— 2.3) posebno neprijazno kritikoval in zavrgel: bil ie pač starokopitnež in enostranski klasicist.
Navzlic temu pa zasejane ideje niso fzmrle, ker so imele zgodovinsko oporo. V i o 11 e t - L e - D u c , francoski stavbenik (1814—-1879), sc je zavzel za spomenike iz srednjega veka ter branil ustmeno in pismeno omenjeno dobo.
Ta smer se je preselila preko morske ožine v Anglijo. Tam se je omikani svet« bavi! samo s klisicizmom, kot ga jc bil v temeljnih potezah zarisal velik1 stavbenik Sir Christopher W r c c n (t l7_'o). Samo da so bili tedanji arhitekti vsled pomanjkanja lastnih tvornih sil primorani potovati v Orčijo in Malo Azijo, ondi starogrške spomenike izkopavati in njihove de-
tajle vporabljati, kot se je hotelo posrečiti (anglo - grecian style).
Opozorjen po francoskih pisateljih, osobito po Viollet. - Le - Duc-u nastopil je kot odločen reformator na tem polju angleški sociolog John Puškin (1819 do 1900) in se zavzel za ohranjenje domačih spomenikov in pristnega angleškega stavbarstva, ki je procvitalo v srednjem veku in v dobi pred klasicizmom.
Podpiraj ga je arhitekt J. Nash, kateri s svojo krasno publikacijo: The rnansions of England ot the olden tirne (1869 —1S72) zavzel za angleške stavbe ves omikan svet.
A spise Ruskin-ovc so Angleži napačno razumeli iu jih tolmačili tako, da mora biti vse po starih vzorcih narejeno, če naj bo res angleško. Lotila se jih je nekaka strast, začeli so presnavljati svoje hiše in so tako s klasičistiškega ekstrema zašli v nasprotnega. Take stvari se tudi še dandanes dogajajo, a ne lc na Angleškem, ampak tudi na Nemškem, n. pr. v Niirn-bergu. Po Nash-ovi publikaciji so se pa angleška načela v prilog srednjeveškim slogom zanesla sirom Evrope; pri nas v Avstriji imamo najlepši vzgled za tisto dobo v grajski stavbi v Sichro\vu na severnem Češkem.
(Dalje.)
polago bomb in strupa za vodnjake Zahtevalo se je 1000 pušk in 100.00( patron.
Supilo. Bablč ln Medakovič pozvani n; zaroto.
Obenom so posl. Supilu, Babiču ir Medakoviču d& na razpolago vso, kai bodo označili za potrebno, da se upat Srbov v Bosno poclprč z vstajo, ki m naj jo zaneti v hrvaškem kraljestvu Sicer so ti trije poslanci temu niso od zvali, pač pa dokazujo ta poziv, da sc bile njihovo zvezo z »Jugom« zelo in timno. Vzlic temu pa, da Supilo ni pri pravil vstaje, jo januarja 1909, ko j( bil zunanji položaj najbolj kritičen zahteval od »Slov. Juga« zopet 0000 fr. za podporo Srbom, ki so bili obtoženi veleizdajo.
Dr. Friedjung je govoril 3 ure Tudi če bi se ne posrečilo Supilu do kazati naravnost veleizdajalske name no, bi bilo zanj vendar zelo usodno, čc ostanejo na njem vsi tisti tisoči, ki jili jo iz Belgrada dobival. Če to obstane, je Supilo svojo vlogo za vedno doigral
XXX
Danes se obravnava, začno ob !), dopoldne. Govoril bo zastopnik oblo žcnccv dr. Benedikt, nakar bo stavi vprašanja zastopnik tožiteljev dr. Harp-nor. Potom pridejo pričo, v prvi vrsti dr. Fundor.
IZ ALBUMA HUDODELSTEV.
Hofrichter.
Po Hofrichterjevi rodbini najeti odvetnik dr. Pressburger hoče stopiti v stik s stotnikom avditorjein Kunzeni Če mu posredovanja mod preiskavo n dovolijo, hoče neposredno čuvati Hof richterjeve koristi tako, da bo v nepre stanem stiku z vojaškim sodnikom, ki jc v eni osebi sodnik, obtožitelj in ob tožencev zagovornik. V Lincu nadalju jejo poizvedbo. Izključeno ni, da se Kunz šc enkrat poda v Line.
Grozilna pisma 13-Ietne deklice.
Iz Liberc poročajo, da so zaprli nc ko 13-let,no deklico, ki je zavodona po čitanju šundromanov pisala uglednim rodbinam pisma, naj založe 40.1 mark, če no, bodo rodbinski člani za bodeni ali pa postreljeni.
GENERAL ASINARI — DRŽAVNI POSLANEC.
»Eclio de Pariš« poroča iz Rinna,f da se poirjujo vest, da bo v državno! zbornico na mesto umrlega ministra! Fortisa kandidiral general Asinari, ki jc bil vsled svojega znanega iredentov-skega govora discipliniran.
BOMBE NA CARJEVI LADJI.
Iz Peterburga se poroča, da se je 8. t. m. raznesla po mestu vest, da so našli na carjevi brzojadrnici »Standard« dve bombi. V Jalti in Kijevu se je izvršilo mnogo aretovanj.
INOZEMSTVO.
Bolezen belgijskega kralja Le* polda so je tako poslabšala, da so belgijskega princa Alberta brzojavno pozvali iz Monakovega v Bruselj. Tako slove neuradno poročilo, uradno sc pa poroča, cla poročila o nevarni Leopoldov! bolezni niso resnična. Leopold trpi na revmi, a bolezen ni taka, da bi povzročala skrbi.
Na Daljnem Vzhodu. »Rječ« poroča, da sodi ruski ministrski svet o položaju na Daljnem Vzhodu tako-lc: Japonska ne namerava vojske, pač so pa pripravlja, da prelomi gotove mednarodno dogovore. Oficijelni ruski krogi govore, da Japonska priklopi Korejo kot japonsko provinco. Koncem meseca decembra pride v Peterburg brat kitajskega regenta, princ Cej-Sun. Spremljal ga bo admiral Sa-Dzen-Bin. Princ jc pooblaščen, da sklene proti-japonsko rusko-kitajsko zvezo.
Roosevelt kandidat. Republikanski volivni odbor kandidira Roosevelta za newyorškega guvernerja.
REORGANIZACIJA SRBSKE VOJSKE.
Iz Belgrada se poroča, da je izdelalo vojno ministrstvo načrt za reorganizacijo srbske vojske. Sedanja, iz petih divizij obstoječa vojska se pomnoži za tri divizije in bo na ta način imela srbska armada osem divizij. Temu primerno se bo seveda tudi zvišalo število novincev. Nove divizije se bodo nanic-v Paratjinu, Čacaku in Vranji ali Požarevacu, Leskovacu in Kruše-
a. Novi načrt se je žc predložil ministrskemu svetu. Nove divizije, ki bodo vse, razen v čačaku, ležalo ob glavnih železniških progah, bodo povečale varnost železnic, kakor bo tudi vsled tega omogočen hitrejši pohod vojske, bodisi proti severu, bodisi proti jugu,
n Kolekulte vsako pismo z obmejnim kolkom! n
NOVA STRANKA V TURČIJI. T
Poslanec dr. Heider hej jc ustanovil novo stranko, ki šteje 32 članov in sc naziva smerno liberalno . Ta korak.utemeljuje dr. llaider s tem, da je za zdrav naraven razvoj parlamentarizma nujno potrebna opozicija. Sicer pa hoče stranka čisto prijateljsko sodelovati s prvotno itranko. s katero ima tudi docela en.iiv program, le da nekoliko manj povdarja turškonarodni moment. Nova stranka hoče eksekutivo opazovati in kontrolirati, varovati ustavo in pomagati pri snovanju postav za napredek dežele. Poznavatelji razmer so mnenja, du nova stranka ni dru-zega kot orodje, k j se ga je opšlužil dr. Haider bej za dosego večjega osebnega vpliva in moči.
Dnevne novice.
+ Stranka starih hlač. Strašno jo pobil lastno stranko dr. Tavčar, ko jo govoril v Šiški pri Moharju. Dejal j« namreč, kakor »Narod« poroča, da jc liberalna stranka svoj čas imela na sebi »stare hlače«, in da je bila zidana »iz starih ceglov«. Da bi nekoliko vtis teh plastičnih primer omilil, ie seveda dodjal. da so zdaj te stare hlače oblekli »klerikalci«, ravnotako pa so menda porabili stare liberalne »cogle« za svojo stranko. To je seveda šala, pa še no posebno dobra. Stare hlače smo namreč liberalcem pustili jn tudi »cogle« pri njihovi podrtiji, kri iti svojo hišo smo si sami iz svojega sezidali in dr. Tavčar sam kaj dobro ve, da na naši mizi ni liberalnih ostankov, Res j« le, da liberalna stranka kljub »mladim« še danes nosi stare, na vseh koncih poflika-ne hlače.
+ Na kaplane se je v Šiški spravil tir. Tavčar. S tem je sam dokazal, da njegova stranka še vedno nosi tiste stare hlače, ki bi s e jih sicer dr. Tavčar tako rad iznebil in jih nam ponuja. Kdor danes na Slovenskem zoper kaplane zabavlja, ta. ni resen in vpošteva-nja vreden. Sedanji duhovniški naraščaj je v vsakem oziru tako na višini, tako prevdaren in tako globoko v ljudstvu ukoreninjen, da mu pač ni treba niti ušes obrniti proji Šiški, odkoder ga politično mrtvi ljudje poganjajo v »tisti kot, kamor spada!« Bog daj dr. Tavčarju še dolgo življenje — toda kje bo žc on, ko bo požrtvovalno in premišljeno delo naših kaplanov šele zorelo in poganjalo bogate sadove! Takrat sc bo o dr. Tavčarju komaj še govorilo, na njegovo in njegove stranke »delo« pa se nobeden Še spomnil ne bo.
+ Istrski deželni zbor bo sklican najbrže že pred Božičem, da reši več postav finančnega značaja.
+ Društvo slovenskih profesorjev bo imelo svojo glavno skupščino v torek, dne 28. decembra t. L, ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma«. Odbor prosi p. n. gg. društvenike, da bi mu čim preje prijavili eventualne predloge za dnevni red glavne skupščine. Po 8 11., točki 4. društvenih pravil je predloge naznaniti odboru nismeno vsaj teden dni pred občnim zborom.
-f Novi časovni avnnzma državnih nradnikov. Dunajska »Zeit« poroča, da bo nova ureditev plač državnih uradnikov izvršena po sledečem načinu. Vse državno urad ništvo se bo delilo v štiri kategorije: Prvi razred: uradniki z dovršeno visoko šolo. Drugi razred: uradniki z najmanj enim povoljnim izpitom na visoki šoli. Tretji razred: uradniki z dovršeno srednjo šolo. Četrti razred: uradniki z višjo ali Ijud-skošolsko izobrazbo. Kar se tiče službenega napredovanja, bo prva kategorija po dveh letih v enajsti, po štirih lotih v deseti, po šestih letih v deveti in po daljnih šestih letih pomaknjena V osmi činovui razred. Tretja kategorija bo dosegla po treh letih enajsti, po šestih letih deseti, po sedmih letih deveti in po daljnjih osmih letih osmi či-novni razred. Za četrto kategorijo bo deseti činovni razred normalni zaključek službenega napredka. Za napredovanje od osmega razreda naprej jc izključno odločivna službena sposobnost in nima nova vladna predloga nobenih posebnih določb glede napredovanja od osmega činovnega razreda nadalje.
š Velik javen shod v Celju se vrši v pondeljek dno lo. decembra v dvorani hotela „pri belem volu" dopoldne ob pol 10. uri. Dnevni red: Poročilo o delovanju državnega in deželnega zbora, domača politika in gospodarska vprašanja. Govore državni in deželni poslanci: dr. Ivan Benkovič, dr. Anton Korošec, Fran Pišek in dež. poslanec. Alojzij Terglav. — Somišljeniki! Pridite vsi, da čujete sodbo svojih poslancev o perečih vprašanjih, ki pretresajo državo. Pristop jo dovoljen le pristašem Slovenske kmečke zveze in Vseslovenske ljudske -»franke.
-r Želje poštarjev. Z Dunaja poročajo ž Deputacija avstrijskega društva poštarjev je bila včeraj pri glavnem poštnem ravnatelju sekcljskeinu šefu \V u. g u e r j u pl. Jaureggu glede prihodnje regulacijo službenih razmer z ozirom na razmero poštarjev. Glavni ravnatelj jo odgovoril, da so tozadevno odrodbe že izgo-tovljene, troba je samo še potrdila finančnega ministerstva in se bodo potem v kratkem objavile.
—	Poštne oficijantinje pri trgovinskem ministra. Z Dunaja poročajo: Avstrijsko društvo poštnih oticijantinj jo poslalo včeraj posebno depufcacijo poštnih oticijantinj k trgovinskemu ministru dr. \Veibkirch-nerju. Zahtevale so popolno pokojnino po 35 službenih Jotih, po katerih naj no bo dovoljeno dalje služiti. \Veifikirchner jo obljubil svojo pomoč. Šle so tudi v poslansko zbornico iu govorile z raznimi zastopniki strank, da naj se ob razpravi v budgetnem provizoriju zavzamejo za njihove težnje.
—	Ludovik Gdrmonik umrl. — Due 7. t. m. je umrl na Dunaju pisatelj Ludovik (iermonlk, star 86 let. Bil je rojen 23. novembra 1823 na. Reki ter se je po absolviranju vsotičiliškib študij posvetil literarnemu delovanju. Bil je tudi 15 lot arhivar deželne knjižnice v ljubljani. odkoder se je preselil na Dunaj. Provel je Prešerna v nemščino in spisal igro iz naše domače zgodovine „Pogunme Blejko", ki slika francosko dobo med Slovenci.
-',- Manifestacijski shod za slovenske šole se bo vršil v Trstu v nedeljo. Ker nam je bilo minulo nedeljo za hranjeno spregovoriti odločno besedo o naši šolski mizeriji in o perfidneni odporu sovražnikov proti našim kulturnim zahtevam, je politično društvo sklicalo ta shod za prihodnjo nedeljo. Upamo, da se tudi nam dovoli, kar so jo dovolilo Italijanom za minolo sredo.
Smrtna kosa. Veleugledno družino g. dr. Fr. Pavletlča v Gorici je doletel v torek prodpoklno hud udarec. Umrla je namreč mati g. dr. Fr. Pavletiča v visoki starosti 80 let, gospa Katarina vdova Pavletič. — Veleugledni družini g. dr. Fr. Pavletiča naše iskreno sožalje! Blagi pokojnici: Večni mi)1!
—	Narastla Sava. Iz Tacna pod Šmarno goro se nam poroča: Vsled neprestanega deževja narašča Sava in je danes dopoldne dosegla višino 145 m nad normaloiv. Promet čez Savo je ustavljen; brod ne more prevažati, saj je sam zadovoljen, da je v varnem zavetju izven glavnega toka. Tudi s čolnom ne prevažajo, ker je prenevarno, dasiravno imamo jako pogumne bro-darje in ribiče, ki prevažanje oskrbujejo. Vodiška vozna pošta se je morala danes vrniti, zato tudi danes ne dobivamo pošte in nc vemo prav nič, kaj se godi po svetu. Slabo se godi našim mlekaricam, ki morajo voziti mleko čez Šmartno, Gameljne, Jezico v Ljubljano. Tudi drug promet mora na to pot, ali pa na Medvode. Popoldne jc Sava začela upadati, vendar ni upanja, da bi ob vsaki taki. priliki brod prevažal, ker mora voda upasti vsaj 1 meter 50 cm. Torej smo zares reveži. Tako blizu Ljubljane, pa vendar tako »zaplan-kani«. Zato pa novi most pričakujemo nestrpno. Ko ga spomladi otvorimo, bomo brod poslali kar po Savi na Hr-va-ško. Seveda so de|a pri mostu vsled narasle vode prenehala in se lokom prihodnjega tedna sploh ustavijo, ker je zidarsko delo žc dogotovljeno in pripravljeno vse za železno konstrukcijo, ki se žc tudi izdeluje v Gradcu. — Želeti bi pa bilo, da bi v takem slučaju Vodiška. pošta šla čez Gameljne v Vižmarje. da bi vsaj pošto dobili, četudi z zamudo. — Prosimo pa tudi one gospode, ki imajo usodo našega mostu v rokah, naj dela čim mogoče pospešijo!
—	Iz tovornega vlaka je padel 28-letni sprevodnik Jakob Susič blizu Du-tovelj na Krasu. Kolesa so ga tako raz-mesarila, da trupla skoro ni več poznati.
—	Pod vlak se je vrgel v Pulju 20-letni delavec v torpedni delavnici Roman Zovicli.
—	Nove krasne mozaike so našli v oglejski baziliki.
—	Imenovanja. Notranji minister jo imenoval za okrajnega glavarja v Kranju s prejemki VII. činovnega razreda Frana Schitnika, dosedanjega začasnega okrajnega glavarja v Postojni. Vodstvo okrajnega glavarstva v Postojni pa je poverjeno dr. Antonu Pilshoferju, ta jniku deželne vlade. — C. kr. dežel nevladni konclpist g. Vin-cene Borštner je imenovan za c. kr. ok ra j nega k om i sar j a.
—	Pretepi med diiaki in častniki v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Krvava, afera, ki se. je pred časom zgodila v Zagrebu med dijaki in časiniki a- neki kavarni, je gotovo' še vsikomu v spominu. Te dni pa ie okoli polnoči v kavarni Corso zopet mislu do prepir;! med častniki iu civilisti. Ker častniki
niso sprejeli od dijakov poziva k dvoboju, poživljajo dijaki v »Pokret u« častnike, naj zadevo vitožko rešijo. S tem je bilo seveda opozorjeno vojaško poveljstvo, ki je sedaj prepovedalo vojakom obisk kavarne Corso.
t Profesor g. Anton Derganc umrl. t mrl je po dolgi, mučni bolezni g. Anton Derganc dno 7. t. m. na Dunaju, kjer je bil na c. kr. drž. zgornji realki v IX. okraju mnogo lot c. kr. profesor. Rodil se je blizu Novoga mesta na Dolenjskem, leta 1843, ter poprej služboval na gimnaziji v Novem mestu in bil obenem okr. šolski nadzornik. Kasneje je bil na c. kr. gimnaziji v Ljubljani ter večkrat svojo pero zastavil po slovenskih listih. Zapustil jo štiri dorasle sinove, med njimi dr. Antona in dve hčori ter vdovo, sestro profesorja gospoda Julija pl. Kleiniuayra. Svetila uiu večna luč.
—	Slovenci na Dunaju. Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju V., Frauzensgasse 14, naznanja: Sloveuska služba boži a se vrši ka kor navadno drugo nedeljo v mesccu, t. j. dno 12. decembra t. 1., ob pol 3. uri popoldne v cerkvi sv. Antona, XV., Pou-thongasso 18. — Miklavžev večer priredi društvo »Straža« v društvenih prostorih pri g. Povondri VI., Wall-gasse, 27 (nasproti Rainiundovemu gledališču).
—	Za avskultanta je imenovan g. (•ustav P u š, pravni praktikant pri goriški okrožni sodniji.
Ogenj v Cerkljah. V Cerkljah na Gorenjskem jo bil 8. t. m. ogenj. Pogorel je .Ločanov pod. Ne ve se, kako je nastal požar. Sreča je bila, da je pihal sever med požarom in tako nesel vse iskre in ogorke po polju. Ljudje so bili zelo nevoljni in razdraženi nad požarno brambo v Cerkljah. Privlekli so udje brizgalno na kraj ognja, a ni bilo ognjegascev. Gasiti niso mogli, dokler ni prišla požarna bramba iz Zgornjega Brnika, ki je krepko posegla vmes.
š Na očetovem grobn se je hotela nstre-liti v sence in prsa šivilja Marija Varga v Mariboru. Xjen oče je bil poduradnik južne železnice, in je umrl I. 1007. Kaj je hčerko gnalo do tega, da se je hotela Usmrtiti, še ni znano. Baje nesrečna ljubezen. Ker je bil revolver slepo nabasan, seveda ni nobene nesreče.
Velik sneg na Tirolskem. Iz Ino-mosta se nam 9. t. m. poroča, da na južnem Tirolskem že tri dni neprenehoma sneži. Na progi Trideut-Male so obstali v snegu vsi vlaki. Telefonske in brzojavne zveze so na mnogih krajih pretrgane.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo v nedeljo, due 12. decembra,
ob šestih zvečer v svojem domu (Komenskega ulica št. 12) ponavljalo „Vesele lovce", spevoigro v treh dejanjih, uglasbeno (deloma samo prirejeno) od Gabr. Sattelmalra. — Že pri prvi prireditvi na najMartinov večer so .,Veseli lovci" primeroma jako dobro uspeli. Marsikdo jo šel takrat v rokodelski dom z neko — vsaj nekoliko opravičeno — bojaznostjo, dodo li društveniki kos spevoigri, ki je vendarle nekaka opera, dasi v lahkem slogu in manjšem obsegu. Toda sigurni nastop mladeničev bodisi v igranju, bodi v pevanju uam je brž pregnal vso bojazen. Posebno sigurni in živahni so bili društveniki v igri in so večinoma kazali v nji veliko rutino; pa tudi v petju niso dosti zaostajali. Pač je bil semtertje kak posamezni igravec v pevskem oziru nekoliko šibak, oziroma ponekodi trd in malo izražen, a v celoti je bilo tudi pevanjo dobro. Med solisti je bil g. Bajde brezdvomno i z boren in smo občudovali njegov lahko gibljiv, voljan in blagodoneč visoki tenor. Tudi g. Vrečarja glas jo zelo uglajen iu značilen. Vsem drugim se je videlo, da so se potrudili izvršiti svojo nalogo kolikor mogoče dobro. Kaj lepo iu ubrano so se slišali večji ensambli. — „Veseli lovci" so po vsebini polni zdravega in svežega lovskega humorja in nudijo tudi v nmzikalnem pogledu nekaj, dasi ne vseskozi originalnega, vendar dosti čednega in mikavuega. -Upamo, da bo prireditev v nedeljo še boljša nego prvič, in da občinstvu ne bo žal, če obiščo rokodelski dom.
lj Slovensko gledališče. Jutri gostuje gospa Irma Polakova v opereti »Umetniška kri«. V nedeljo popoldne je predstava za otroke »Poredni paž«, v nedeljo zvečer pa priljubljena Gove-karjeva narodna igra s petjem »Roko vnjači«.
lj Ogenj. Včeraj popoldne se je bila vnela na Bregu št. 20 v delavnici gg. Frana Goloba ln Ivana Volka v kotlu maščoba, iz katere se izdeluje mazilo zu čevlje.
li Umrl je v Trnovem Anton P e t -k o v š e k v 00. -letu starosti. Ril jc vzo-ien gospodar in vrl krščanski mož Svetila mu večna luč! Pogreb bode jutri popoldne ob 3. uri.
Ij Pokopali so včeraj popoldne gospo Franjo K risi a n roj. Ingllč, soprogo gosp. F.dvarda Kristana, ki je umrla v 40. letu
svoje dobe. Pri pogrebu so lepo peli ža-lostinke pevci »Ljubljane". Danes so pokopali bivšega trgovskega uslužbenca g P e t a n a.
H Za »Rokodelski doni« v Ljubljani
•;o darovali gg.: Jakob Martinčič, ključavničarski mojster v Ljubljani, zbirko 20 K 20 vin.. Ivan Petrič. kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, 20 K. S. T. 5 K iu Valentin Pivk. cerkovnik, 2 K. — Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
Telefonska in brzojavna poročila.
»NARODNI DOM« V GREBINJU ZOPET OTVORJEN.
Celovec, 10. decembra. Pravica jo zmagala. »Narodni Dom« v Grebinju je zopet otvorjen. Hellerdorfov oskrbnik A. Manner je na tleli. To je v teku nekaterih mesecev njegov drugi nos.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj,*10. decembra. V parlamentarnem položaju do popoldne ni bilo še nobene izpremembe. Mogoče, da se položaj izpremeni danes popoldne ali jutri, ko se bodo zopet dogovarjali Poljaki s »Slovansko Unijo« in Nemci. Vse dosedaj kolportirane kombinacije, naj se tičejo kakega prehodnega ministrstva, ali parlamentarnega ali polu-parlamentarnega ministrstva, so dosedaj neresnične, ker kakor rečeno, doslej sploh še ni govora, da bi konkretna oblika bodočega ministrstva se mogla z gotovostjo določati. Ravno tako je tudi imenovanje posameznih oseb le privatna kombinacija.
DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 10. decembra. V današnji seji se je nadaljevala debata o prvem branju proračunskega provizorija. Govoril je profesor Drtina, ki je priporočal delozmožni parlament za rešitev ljudskih potrebščin in parlamentari-fino ministrstvo na patritetni podlagi ter ministre rojake za vse avstrijske narodnosti. V današnji seji pričakujejo važnih izjav. Dr. Šesteršič bo govoril v imenu »Slovanske Unije«, dr. Gessmann bo podal izjavo nemških krščanskih soeialcev. tudi ministrski predsednik Bienerth namerava podati važne izjave. Dr. Šusterišč je ob pol 3. uri ponolrtne pričel govoriti. VELIK VTIS DR. ŠUSTERŠIČEVEGA GOVORA.
Dunaj, 10. decembra. Govor dr. Šu-steršiča je napravil izredno velik vtis in se'prišteva mod najpomembnejše govore, ki so se sploh v zbornici ob važnih trenotkih kedaj govorili. Govor je cela zbornica poslušala z največjo pozornostjo. Dr. šusteršič je končal nekako sledeče: Mi ne zahtevamo, kar se nam očita in kar se o rekonstrukciji in podobnih stvareh kombinira; mi hočemo sodelovati, da se upostavijo parlamentarne razmere, toda največja ovira, da nastopi mir in redne zdrave parlamentarne razmere, je vlada.
Sedanja vlada mora izginiti iz svojega prostora! Kdor hoče državi in njenemu blagru služiti, kdor hoče. omogočiti, da moremo mi pri tem sodelovali, potem se mora brezpogojno izpremeniti vladni zistem. Za parla-mentarizacijo pa nismo, ker razmere niso tako stabilizirane, da bi to bilo danes že mogoče.
DR. WEKERLE ZOPET OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Budimpešta, 10. decembra. Dr. We-kerlc se je v včerajšnji seji sani ponudil vladarju, da postane svoj naslednik in da sestavi prehodni kabinet, ki naj bi od zbornico izposloval indemniteto. S to zadevo se je pečal tudi današnji ministrski svet.
VISOK SNEG.
Praga, 10. decembra. Včeraj in ponoči so padlo velike množine snega. Mnogo vlakov jc obtičalo v snegu. Telefonski promet, je prekinjen.
Monakovo, 10. decembra. Ponoči je padlo toliko snega, da po monakovskih ulicah sneg leži en meter visoko.
KANIBALI SO POŽRLI VOJAKE.
Ne\v-York, 9. decembra. »Tribune« poroča, da se pogreša oddelek 8 anieri-kanskih in 50 mehikanskih vojakov, ki so pred mesecem odpotovali na otok Tiburan v mehikanskem zalivu. Domneva se. da so jih domačini mučili in potom požrli. Pred leti je doletela profesorja botanike Griinderla ista usoda na tem otoku.
Izvid gda. drja. C Schawerda na Gospodu J. Ser a vali o v
Dunaju.
Trstu.
2e moj učitelj, umrli profesor baron VViederbofer jc hvalil vaše Scravallo kina-vino z železom kot krvotvorno in slast pospešujoče sredstvo za malokrvne, slabotne in prebolele otroke in sem bil tudi sam v svoji praksi v teh slučajih s Servallovim kina-vinom z železom popolnoma zadovoljen. Na Dunaju, 11. februarja 1907.
Dr. C. S c h n \v c r d a.
*	Dr. "Anton £Hlon3o\vstcT, »Božične pesmi« za mešan zbor. Založila Katoliška Bukvama«. Cena partituri 1 K 30 li. Skladatelj nam podaje tri slovenske in eno latinsko božično pesem; skladbe so boljše vrste, motivi domači, kretnja živa, zategadelj se bodo pesmi kmalu udomačile in se zamorcjo toplo priporočati slovenskim korom. Nekateri alterirani sekstakordi so malo trdi; tudi naj tenor v zadnji pesmi poje zadnje tri note a mesto d-cis. eis. S tem se pride v okorn podvojeni terci in jc zadnji akord polti.
*	Anton Medvedova igra v petih delanjih »Kacijanar« je izšla pravkar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. . Kacijanar-. je gotovo ena najznačilnejših pesniških publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in •-e jej mora pripoznati visoka literarna vrednost. O igri bomo v kratkem obširno spregovorili, uprizorila se bo še to sezono v deželnem gledišču v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 50 h.
Praktiscbes Hiitsbueb zu Panholzers »Grolie Biblische Geschlchte,; (Graz 1909) — Johann Seidl. — Katehetjc bodo po tej knjigi, ki je razlaga Velikim zgodbam svetega pisma«, kakor sta iili pri nas priredila Vole in tudi Kociper, z velikim veseljem m pridom za katehetski pouk segli. Ta razlaga je silno praktična, dogmatično skoziinskozi pravilna, pedagoško zadošča vsem zahtevam in je zlasti zaraditega velike vrednosti, ker polaga poglavitno važnost na to, kako otrokom v srce vsaditi i esnice krščanske vere. Katehet, ki bo po tej knjigi razlagal Velike zgodbe svetega pisma-.;, bo brez dvoma dosege! velike uspehe in pouk bo njemu samemu zelo olajšan. Delo obsega dva zvezka, ki ve-liata 9 K. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
— »Modri Janko«. Kakor poroča za-fožništvo St. Štefan«, pridejo prvi cksemplari te krasno ilustrova'' * knjige za mladino že 4. decembra v Li ,ano in se takoj razpošljejo knjigotržnicam. /a Miklavža in Božič ga pač ui lepšega darila, kakor ie ta velekori-stna knjiga, ki obenem mladino s svojimi šegavimi kriticami In lepimi podobami izvrstno zabava. Segajte torej pridno po njej, slovenski starši! —- Deželni; 'jomožno društvo za bolne na pljučih- izteklo si je veliko zaslugo s slovensko izdajo te knjige, ki naše otroke takorekoč izgraje nauči bigijenc in čednega obnašanja.
Missa in hon. S. Stanjslai Kostkae fbrevis et facilis) za mešan zb.~>r in orglie zložil dr. Ant. Chlondo\vski. Založilo. Katoliška Bukvama : v Ljubljani. Cena nar-tituri 2 K 80 h, vsak glas po 40 h. Skladatelj je pridno hodil v šolo harmonije in kontrapnnkta in je jako marljiv. Skladba kaže lepo fakturo, v Kvrie naravnost lani-darne stavke, prinaša marsikaj izvirnega, a tudi znane postopc. Skladatelj se že precej poslužuje imitacije, uporablja fugirane stavke, menja v Čredo- alla-breve stavke s koralnimi, sklene Čredo ■ s posebno srečnim stopnjevanjem v Amen Maša ie cerkve dostojna in priporočljiva. Pri v;-trainili študijah klasikov in dobrih modelnih skladateljev (Mitterer. Goller. Gries-bacher) bo harmoniia vedno čistejša, struktura enotnejša, bas mirncii. motivi duhovitejši. zveza med njimi naravneiša in gladkeja. Stran 4. prvi takt manjka v sprejni.ievanju polovna nota i v prvem glasu. Alt mora dobiti na drugi udarec v ;>Et incarnatus dve četrtinki. ne pa fis.
fS7 V* iil ffl' 'iS^i»ijJ»ilBS«0 ISS5!afe«BK tr^miLK*.**. -
v	v
i-konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice po tovarniški ceni.
Radi prevelike zaioge prodajam
r
) Pred Škofijo 19
Na zahtevo požljem svoj ilu-strovani cenik sastonj in ::: franko. :::
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno po-:::	hištvo in deščic (parket)	r.
različne vrste od priprostega do v3 tvlJi.^7 najfinejšega izdelka, naslonjače gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za gla-sovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.)
Ivan Bahovec
1971 (i)	tovarnar na Duplici p. Kamnik.
pripravni za pisarnf. v pritličju, ali pa v 1. nadstropju se (šČeSa. Najraje v sredini mesta. Prijazne ponudbe pod „U. f. pošlino-Sežečs, Ljubljana.	3380 u)
\dm VlnkB Mi
v
aH
tli mu
Jjj v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231
1 Mila se sprejemalo e ofiefe skladiščih in tam v Ljubljani, Dunajska cesta 32,
Telefon al. 165.	HK^^ BlIEMBtlVh	Telefon št. 165.
3340 lassiffiSfc tes-d&g fcacrcnEit 4 ffioffliksllll, (!rgo»iiia. 3-1
SiBSMSIS^CTI^iTra^^
Sobno slikarska in ple^r5Ka tvrdka
Spele tiČ 8f J^zm^gar, Ijubljana, ^m^c ce;tct16
se priporeča slavnemu občinstvu	v to stroko
spadajoča dala v Zfublfani ^af^or tudi na debeli. 2c>o solidne.:........... —Cene primerne.
(0201)
ZL IHNEffaSiStiiH'-
3m Zahvala.
Za mnoge dokaze skrenega so-rutjn povodom dolgotrajne bolezni in smrti na^e iskreno ljubljene soproge, ozir. sestre, svakinje in tele, gospe
Fanny Kristan
roj. inglič
za častno spremstvo drage pokoj-nice na zadnjem potu, za krasne darovane vence, za ganljivo nagrobno petje slav. slov. pevskemu in glasbenemu društvu .Ljubljana", za vso tolažbo, ki se mi je kakorkoli izkazovala v tej britki dobi, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najtoplejšo zalivalo.
Ljubljana, 10. decembra 1909.
Edvard Kristan.
Vljudno naznanjam, da sem otvorila gostilno v svoji lastni hiši pod znanim imenom
• & tf T$> ® ®
9 f ^	&
v Sv. Gtlorijana ulici št 24.
Točila bodem pristna dolenjska, istrska in goriška vina, kakor tudi pivo po nizki ceni, ter bodem imela na razpolago gorka in mrzla jedila.
Za dobro in točno postrežbo bodem vedno skrbela, ter se priporočani za obilen obisk z odličnim spoštovanjem
538.3 2-1
cJvanRa cSrencic, gcstilnicarRa.

"k
ali težko sopete (astma) poskusite
iz orlove lekarne v Pakracu.
Z izbornini učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na
želodčnih boleznihe?evtpt
tem zahtevajte v lekar- nsalrvaČl^D j® nah znamenito znane	tC"
, in iznebili sc boste > kmalu bolezni.
Cena: i steHlenica slim. ffllttnii alta H120. I „ paMiii zeloM kaplilc II ti.
Kdor si teli ne more nabaviti v svojem sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289
! beHerns „pri zletom orlu" v PaHraoo (HrvalsHo.)
Po pošti se nc poSilja izpod 1 steklcnic.
n
podobar, IzdelcvatelJ oltarjev, itd.,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega jj, flnsJ. Rov&eka, Kolo« dvorske ulice &t. 2O.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. RovSeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo. r kakor st je dosedaj.	3438 52—7 >

MilinvMkmi
na Koroškem. Najemnik mora biti zmožen slovenščine in nem-f.činc in mora biti na vsak način ludi mesar. Gostilna in mesarija je najboljša v celem mestu. Zglasiti sc jc treba, kakor hitro !e mogoče. - Več pove ,, Hranilnica Velikovcu.

in posojilnica" v
3377 3-1
kinstje ia fan-tje! v moji lekar-5 nitki praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi jc posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rasi: brk in las proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št.1. Cena ffrfinko na vsako poŠto): 1 lončič 3 K 60 v. 21ončka 5 K. Prosim, da sc naroči lc od mene. Našlo
f. Mm, lekarnar v Pita
št. 65. Slavonija. Denar sc pošlje naprej aH s poštnim povzetjem.	3190 a

odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja iu pohvale Zdravniško priporočeno. Starost in spol sc morata naznaniti. Knjižico poSlje zastonj: Javo (i „5anitas" Velburg 317 Bavarsko.	2S4 13
z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400—600 1200, litrov proda po nizki ceni
asuo
Ljubljana, Selen-bnrgove ulice 6.
GOSTI LMR
s hiše in vrfom v bližini Ljubljane se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov: L. TomaŽiČ, Spodnja Šiška.	3374 4-1
Podružnice
Splfet, Celovec, Serajevo, Trst
. lieinlčlca glavnica tf 5,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritaneva aucaž
sprejema vloge na knjižice in na te-	'/ ®/
ko£i račun, ter jih obrestuje po tistih '"BJiaJ /2/0
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spllct, Celovec, Serajevo, Trst
- Rezervni zaklad -K 350.000.