Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 37 - LETO XLVil - CELJE, 16. 9. "93 - CENA 125 SIT Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič Barbarstvo brez primere ZobitnfkllnpodjetnMo ] napolnjenih obljubah \ Innovlzakonodajl, ' sejen\sl6iJtiip,p!iznanjB... NastrBneh2,20ln2i. j Čakamo le še kobilice Kuian In Peterle o starem dolgu, cesti Ljubno-Luie. Stran 5. Za mir v planinali VLogarsIddollnlsponmikplanlncm. PD Celje predstavilo k razstBvolnkatalog.Stranl2lnl1. z NT&RC dO Nissan Micre Stran23. IZ VSEBINE: Intervju Me Skomšek: '^Savlnjsldm gajem nisem poročeni Stran U. Mozirje Bošmojallnjegov7 StranS. Zvesti naročniki FanlkaPeteSnjenaroinkaNovegatedn^zeodleta 194S. Stran 11 Ziatal)armonil(a PeterŠmUlzCellajebllnajbojšl Stran2S. 2 Uresničiti stare zahteve Potem bomo postavljali nove, so na otvoritvi sejma poveilall preilstavniki obrtnikov - Sejem oiJprl lir. Janez Drnovšek ^ »Viden je napredek Medna- rodnega obrtnega sejma, po kratkem ogledu lahko rečem, da je sejem resnično dobil di- menzije mednarodnega sej- ma.« To je minuli petek v Celju izjavil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, to- krat slavnostni govornik na otvoritveni slovesnosti v novi konferenčni dvorani celjskega sejma. Številne udeležence je naj- prej pozdravil direktor Celj- skih sejmov mag. Franc Pan- gerl, zatem sta za govorniški oder stopila predsednik Po- slovnega odbora MOS Stane Kramberger in predsednik slovenske obrtne zbornice Mi- ha Grah. Kramberger je dejal, da so organizatorji v letu dni naredili nekaj kirurško ostrih rezov, s katerimi so sejem dvignili na višjo, sodobno ra- ven. Skupno razstavno površi- no sejma so povečali na 55 ti- soč kvadratnih metrov, od te- ga je 25 tisoč kvadratnih me- trov pokritih površin. Zgraje- na je bila sodobna dvorana, z novo centralo pa so pridobili 400 telefonskih priključkov. Skratka, sejem je postal tak- šen, kakršnega potrebuje so- dobno tržno gospodarstvo. Da je res tako, potrjuje 1720 raz- stavljalcev iz 18 držav. Podrobneje je razmere v obrtništvu pojasnil Miha Grah. Rast števila obratoval- nic je po dveh letih minimalna. manjša kot pred letom 1990. Obrt je v dveh letih odprla 4.692 novih delovnih mest, kar je precej manj od načrtov. V povprečni obratovalnici je vse manj zaposlenih, instru- menti spodbujanja zaposlova- nja v obrti pa še vedno ne de- lujejo. Po Grahovih besedah ni bila uresničena temeljna zah- teva po finančni disciplini ozi- roma primernem zavarovanju upnikov. Delovna zakonodaja ostaja do obrti nemilostna, obrtnik brez dela mora svojim trajnim presežnim delavcem še pol leta plačevati visoka na- domestila. Nove zaposlitve, je dejal Grah, ovira visoka cena dela, država ni sprejela sub- vencij pri plačevanju socialne- ga ali pokojninskega zavaro- vanja za novo zaposlene de- lavce, predraga so posojila za obrt in podjetništvo, obresti so še vedno oderuške. Vlada je po Grahovi oceni sicer sprejela nekatere ukrepe, toda večina zahtev je bila uresničenih šele v zadnjem času. Dr. Drnovšek pa je v govoru omenil, da se vlada zaveda po- mena obrti in podjetništva, saj je malo gospodarstvo zagotovo najbolj dinamični del sloven- skega gospodarstva. Ravno za- to poskuša ustvariti pogoje za razvoj obrti in podjetništva, k čemur bosta svoje prispevala Zakon o gospodarskih druž- bah ter Zakon o obrti. Vlada, je nadaljeval predsednik, se tudi jasno zaveda, da je bila za obrtnike in podjetnike usodna izguba jugoslovanskega tržiš- ča, da jih pestijo davki in pri- spevki, nelikvidnost ter fi- nančna nedisciplina. Zato so vsi ukrepi usmerjeni v zago- tavljanje stabilnosti gospodar- stva. Kot uspeh je Drnovšek ponovno omenil ustavitev in- flacije, k čemur je poleg cen- tralne banke prispevala tudi vlada. Ta bo tudi v prihodnje vodila pragmatično politiko, z ideologijo pa se sam kot predsednik ne namerava uk- varjati. »V drugi polovici le- tošnjega leta prehajamo v go- spodarske razmere, ki bodo omogočale prehod v enood- stotno rast bruto domačega proizvoda, začenja se privati- zacija, sanirana so nekatera večja podjetja in banke. Vlada pomaga tudi pri iskanju novih tržišč. Neblagovni devizni pri- livi bodo letos večji kot lani, ni se nam treba bati devizne suše, tolar pa bo še trdnejši, kot je bil,« je na slovesnosti v Celju napovedal slovenski premier. V zvezi s političnimi spori v zadnjem času je slovenski premier dejal, da je o proble- mih treba razpravljati, vendar razprave ne smejo pripeljati do političnih kriz. »Ne smemo si dovoliti, da bi vsakih nekaj mesecev imeli novo vlado. To bi se hitro odrazilo v tujini, kjer Slovenija že pridobiva ugled stabilne države.« Po podatkih dr. Drnovška je v letu 1990 delovalo preko 6 ti- soč podjetij z manj kot 50 za- poslenimi, konec lanskega leta že preko 18 tisoč. V dveh letih se je število zasebnih podjetij povečalo s 5 na dobrih 16 ti- soč. Mala podjetja so lani ustvarila 19 odstotkov vse re- alizacije, 52 odstotkov privar- čevanega profita, 8 odstotkov slovenskega blagovnega izvo- za in 9 odstotkov izgub v slo- venskem gospodarstvu. »Še je nekaj odprtih vprašanj, toda doslej smo postopoma razrešili že vrsto problemov. Orientaci- ja vlade je jasna, podpirajo jo tudi obrtniki, tako da pri reše- vanju razmer v obrtništvu in podjetništvu ne gre za načelno drugačno stališče vlade v pri- merjavi z obrtno zbornico,« je menil predsednik. Preveč in premalo upravnili delavcev LJUBLJANA, 10. sep- tembra (Delo) - V času, ko naj bi se v republiški upra- vi zaposlilo več tisoč novih delavcev, v občinah ugo- tavljajo, da je upravnih de- lavcev preveč. Sindikat teh delavcev ocenjuje, da bi ob sistemskem prehodu na no- vo organizacijo uprave imeli le okrog tisoč presež- nih delavcev, brez zakoni- tih postopkov pa bi jih lah- ko bilo okrog 3 tisoč. Čigava bo HE Golica? MARIBOR, 10. septem- bra (Delo) - Do konca sep- tembra bo Slovenija skuša- la najeti posojilo, da bi po-- ravnala soinvestitorski de- lež pri gradnji HE Golica. Kljub temu, da je Slovenija Avstrijcem plačala 15 mili- jonov mark in ostala dolž- na 40 milijonov DEM, Av- strijci vztrajajo pri preki- nitvi pogodbe o soinvesti- torstvu. Zasedli vojašnico LJUBLJANA, 10. sep- tembra (Večer) - Mreža za Metelkovo je po treh letih pogajanj z oblastmi za prevzem dela nekdanje osrednje ljubljanske vojaš- nice vstopila- v prostore brez dovoljenja, ker so oblasti začele objekt rušiti. Okrog 200 mladih je pre- plezalo ograjo in zasedlo propadajoča poslopja. Od -mestne vlade so zahtevali, da pojasni razloge za ruše- nje objektov. So bile demoicratične volitve poštene? BLED, BEGUNJE, 11. septembra (Večer) - Se- stal se je svet SDSS, nato pa so pripravili še shod stranke, kamor je prišlo ve- liko predstavnikov nekda- njega Demosa. Predsednik stranke Janez Janša je oce- nil, da so bile lanske voli- tve formalno sicer demo- kratične, vprašanje pa je, če so bile poštene. Komar v suspenzu MARIBOR, 11. septem- bra (Dnevnik) - Več tednov po začetku mariborske orožarske afere je predstoj- nik mariborske VIS Silvo Komar dobil odločbo o su- spenzu. Glede na datum odločbe je predstojnika So- ve Silvana Jakina k pisanju očitno spodbudilo vpraša- nje Jožeta Pučnika, ali je kateri od visovcev, ki so v preiskavi, vsaj začasno suspendiran. —NOVI TEDNIK— Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon. (063) 29-431, fax 441-032._' Deli in vlada] Ne v mesecih, v letih bomo lahko kmalu računali trajanje spora med konjiškim županom Jožetom Barago in predsedni- kom izvršnega sveta Rudijem Petanom. Posledice so seveda vidne na vsakem koraku - ob- čina je v razsulu, gospodarstvo na psu, skupščine kronično nesklepčne (tudi zadnja, prejš- nji teden je bila), oba vodilna moža pa se izčrpavata v med- sebojnem spotikanju. V dobro občine sta si našla vsak svojega konjička: župan si zagnano in uspešno prizade- va za telefonijo, predsednik iz- vršnega sveta pa za plinifika- cijo. Drug drugemu prizade- vanj seveda ne priznavata, do- kler pa se z njimi dokazujeta, je vse lepo in prav. Prvi znaki pa kažejo, da jima to ne bo dolgo zadoščalo. Polena so že začela leteti, češ, da eden ali drug prekoračuje svoje pri- stojnosti, da ne vidi več niče- sar drugega, da... Znakov, da gre za vsako dobljeno bitko in na le za končni izzid, je veliko. Zadnji bi lahko bil tudi najprej za da- nes sklican pogovor o proble- matiki gospodarstva v občini Slovenske Konjice. Na njem naj bi sodelovali člani pred- sedstva skupščine, izvršnega sveta, predsednik zbora zdru- ženega dela in sindikati, za pogovor pa so se odločili na zadnji, nesklepčni seji skupš- čine. Na pogovoru pa ne bi bi- lo predsednika izvršnega sve- ta, kar je v tem času v Italiji zaradi koncesije za plinovod, kar pa je povedal že na skupš- čini. Njegov predlog, da bi se- stanek prestavili, je župan sprejel šele včeraj in bo tako sestanek v ponedeljek. Najprej pa je izvršnikovo prošnjo oce- nil za umikanje odgovornosti za naravnost katastrofalne razmere v konjiškem gospo- darstvu. Za v petek je župan sklical še en sestanek - povabil je vodstva političnih strank, da bi se pomenili, kako vendar zagotovili sklepčnost skupšči- ne. Pa je že vnaprej mogoče dvomiti v uspeh, saj sta oba protagonista storila vse, kar je v njunih močeh, da bi vsak na svojo stran pritegnila čim več- je število privržencev tudi med poslanci. S tako razdeljenimi je seveda lažje uravnavati po- tek dogajanj v občini, pred- vsem pa preprečiti, da bi bile karte kdaj položene na mizo. Ne glede na to, da večina manjkajočih poslancev verjet- no ne prihaja na skupščino sa- mo zato, ker imajo vsega vrh glave, pa se sistem deli in vla- daj v Konjiški občini dobro obnese. Vsaj za vladajoča. MILENA B. POKLIC Srečanje Zasavcev in Savinjčanov To soboto bo na Mrzlici tradicionalno srečanje Savinjčanov in Zasavcev. Prireditev skupno organizirata Socialistična stranka ter Združena lista, srečanje na Mrzlici pa se bo uradno začelo ob enajstih. Organizatorji napovedujejo kulturni pro- gram ter udeležbo podpredsednika državnega sveta Poldeta Bibiča. m Za mir v planinah Oilprtje spomenika planincem v Logarski iJolInl »Ob spomeniku Kocbeku in Frischaufu se pravi ljubitelji narave in gora naj ne bi razšli, ampak zbližali,« je bila ena iz- med misli povezovalca progra- ma Toneta Vrabla ob sobot- nem odpiranju spomenika dvema pomembnima gorniko- ma v Logarski dolini. Spomenik Johannesu Frisc- haufu in Franu Kocbeku je na- stal na pobudo Planinskega društva Celje, ustvaril pa ga je akademski kipar Franc Pugar. Spomenik naj bi bil zahvala, spomin in opomin raziskoval- cem slovenskih gora in budite- Ijem slovenstva ter hkrati po- sebna obeležitev stoletnice planinstva na Slovenskem. Še posebej so se celjski planinci želeli oddolžiti spominu Koc- beka in Frischaufa, ki imata za raziskovanja in načrtovanja v Savinjskih Aplah nedvomno ogromne zasluge, pa ju doslej zaradi različnih vzrokov še ni- so uradno počastili. Sobotnega odprtja spomeni- ka v Logarski dolini se je ude- ležilo mnogo pomembnih pla- nincev, gospodarstvenikov in politikov. Slavnostni govornik je bil Dušan Gradišnik, zbrane planince pa je pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. »S tem morebiti popravljate eno izmed krivic, ki jih Slo- venci nehote povzročamo drug drugemu. Hkrati je spomenik stoterim planincem. Čestitam vsem tistim, ki so spočeli in ustvarili to plemenito idejo. Spomenik služi tudi za ohra- njanje slovenstva in spodbudo ljudem, da bodo ljubili gore. Naj pomeni mir in skladnost za tiste, ki so mu najbližje,« je med drugim omenil v govoru Kučan. Zbrane planince so pozdra- vili tudi Edvard Stepišnik, Adi Vrečar in predstavnik avstrij- skega PD iz Graza Otokar Bla- žek, v kulturnem programu pa so sodelovali oktet Studenček, citrar Karli Gradišnik ter učenci osnovne šole Solčava. BJ, US Foto: EDO EINSPIELER Pobudo in težave z nastaja- njem spomenika so podrobne- je predstavljali že pretekli te- den na novinarski konferenci PD Celje. Gre za spomenik vsem, ki se trudijo za Logar- sko dolino, izgradnjo spome- nika pa je omogočilo več spon- zorjev in ljubiteljev gora. Št. 37 - 16. september 1993 bi Ukinjen Zavod za planiranje fia občini pravilo. Ha hočelo red, ¥ Zavodu pa besnilo i Pod na videz nepomembno 1)0 dolgočasno točko dnevnega reda o spremembah in dopol- nitvah odloka o občinskih |0pravnih organih se je žalska vlada minuli teden lotila vroče |teme. Gre za ukinitev Zavoda |za planiranje, kar se bo zgodi- lo prvega novembra letos. V žalski občini opravlja upravne naloge v zvezi z ure- janjem prostora, urejanjem naselij in drugih posegov [v prostor sekretariat za var- stvo okolja in urejanje prosto- ra. Ta ima svoj sedež v upravni stavbi občine. Strokovne nalo- ge v zvezi z lokacijami pa je opravljal Zavod za planiranje, ki je bil doslej samostojna upravna organizacija. Po zad- njem sklepu občinske vlade bodo Zavod s prvim novem- brom ukinili kot samostojno upravno organizacijo in ga preoblikovali v organ, ki bo deloval v sestavi sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. V občini pravijo, da hočejo s tem narediti red in omogočiti ljudem, da bodo stvari urejevali na enem me- stu. Razdrobljenost na dveh lokacijah, pravijo Žalčani, je povzročala kup težav: podatki za vodenje upravnega postop- ka za izdajanje lokacijskih do- voljenj so bili nepregledni, po- javljale so se različne informa- cije o možnih lokacijah za gradnjo in druge posege v pro- stor, izdelava lokacijske doku- mentacije pa je bila zaradi dvotimosti dela že doslej veli- ko dražja kot v sosednjih ob- činah. Sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje pro- stora Vinko Debelak je na seji vlade navedel še nekaj argu- mentov za ukinitev Zavoda. Med drugim je Debelak dejal, da Zavod za ogrevanje dolguje 200 tisoč tolarjev, 800 tisoč to- larjev pa naj bi Zavod bil dol- žan Komunali, to naj bi bil de- nar, ki so ga občani že plačali Zavodu za izdana soglasja. Nadalje je Debelak omenjal poskuse kompenzacij s premo- ženjem Zavoda. Skratka, sli- šati je bilo resne obtožbe na račun dela Zavoda, ki jih bodo v občini zagotovo morali raz- čistiti. V imenu Zavoda za planira- nje, kjer je zaposlenih 6 delav- cev, ti bodo poslej zaposleni v občinskem sekretariatu, je svojo pisno obrazložitev pri- pravil tudi vršilec dolžnosti direktorja Stane Lesjak. Izvrš- nemu svetu očita, da ga na ta- ko pomembno sejo, kjer so od- ločali o ukinitvi Zavoda, sploh niso povabili, sestavljalcem odloka pa očita ignoranco ter nestrokovne utemeljitve za ukinitev upravne organizacije. Zavod bi po Les Jakovem mne- nju moral obstojati tudi v pri- hodnje. Prvič zaradi sporazu- ma o prerazporeditvi delavcev v upravno organizacijo ter prenosa premoženja še prejš- njega Zavoda za načrtovanje v občinsko upravno organiza- cijo, ki je bil podpisan v prete- klosti in ni bil nikoli prekli- can. Drugi razlog je po Lesja- kovi oceni nova zakonodaja ter prenos določenih pristoj- nosti občine na državo v začet- ku prihodnjega leta, zaradi če- sar sedaj ni pravi čas za reor- ganizacijo strokovnih služb. Kljub takšnemu stališču je ob- činska vlada ostala pri svojem: Zavoda za planiranje čez do- ber mesec in pol ne bo več. IRENA BAŠA Žalčani povišali najemnine Septembra bodo najemnine stanovanj v žalski občini višje za 10, oktobra pa še za 10,5 odstotkov. Stanovanjsko podjetje Sipro je žalski vladi poslalo predlog za povišanje stanovanjskih najemnin do višine 2,9 odstotkov od vrednosti stanovanja, najenmine pa naj bi se povišale za 21,9 odstotkov. Takšno podražitev so v Sipru pojasnili s tem, da v žalski občini najemnine za 21,9 odstotkov zaostajajo za dovoljenim povečanjem, za mak- simalen odstotek povečanja po uredbi o načinu oblikova- nja stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja pa so se že odločili v vseh občinah na Celjskem. Žalska vlada je izbrala milejšo obliko, septembra bodo najemnine višje za 10, oktobra pa še za 10,5 odstotkov. Na seji so še pojasnili, da s tem denarjem ne polnijo občinskega prora- čuna, temveč se ves denar vrača v stanovanjski fond. IB svet med tedn®m V Evropo - kdaj? Piše: Erika Repovž Minuli obisk zunanjega ministra ES Hansa van den Broeka v Sloveniji je brž- kone obudil prenekatere neprijetne spomine nanj še izpred časov, ko je moral kot predsedujoči ES poslu- šati trmoglavljenje sloven- skih politikov, ki so mu v nasprotju s tedanjo poli- tiko evropske organizacije in Markovičeve zvezne vla- de zatrjevali, da Slovenija ni pripravljena živeti pod jugoslovansko streho. Ver- jetno se je tudi on sam po- čutil nekoliko nelagodno (čeprav je bil ves čas obiska videti nenavadno sproš- čen), ko se je po vseh zna- nih dogodkih vrnil na »kraj zločina«, da bi znova po- stavljal pogoje. Gotovo se je kdaj med zadnjimi poga- janji v Sloveniji spomnil tudi predlanskega julija, ko je na Brionih sklepal mir med Slovenijo in JLA in brezkompromisno ponu- dil dve alternativi: »Take it or leave it!« Tokrat je bil manj neizprosen in je pri nas preživel celo del svoje- ga letnega dopusta. Slovenci smo se spričo takšne prijetne spremembe »železnega Nizozemca« malce raznežili, vendar ne za dolgo. Pričakovali smo namreč odgovor na vpraša- nje, kdaj bo Slovenija vsto- pila v ES. Odgovor na to vprašanje pa je takšen, kot je bil pred letom dni: ES nam bo odprla vrata nekje na prelomu tisočletja ali celo kakšno leto kasneje. Za tolažbo naj mimogrede povemo, da je veleposlanik za ES v Bruslju Cizej dejal, da je Slovenija sedaj v pre- cej ugodnem položaju gle- de sprejema v prestižno evropsko družbo. Za Slo- venijo je v tem trenutku pomembna njena majh- nost, ki se je končno enkrat izkazala kot prednost in ne kot ovira. Kot takšna na evropski trg ne more v veli- ki meri pošiljati svojih iz- delkov in zato je tudi ES ne obremenjuje z določenimi kvotami in dodatnimi cari- nami. Prednost je tudi v tem, da naša država iz enakih razlogov ne potre- buje niti visokih investicij za napredek gospodarstva. Če položaj Slovenije pri- merjamo s položajem osta- lih vzhodnoevropskih dr- žav (ki so edine relevantne za primerjavo), lahko ugo- tovimo, da je popolnoma drugačen. Te države, pred- vsem so to države Višegraj- ske skupine, kamor prište- vamo Poljsko, Madžarsko, Češko in Slovaško, so sicer že pridružene članice Evropske skupnosti, ven- dar za Slovenijo nekoliko zaostajajo v razvitosti in dohodku na prebivalca. Po mnenju marsikoga so pri- druženo članstvo prislužile le zaradi preračunljivega zahodnoevropskega prag- matizma. Nekoč so bile na- mreč politično vezane na nekdanjo Sovjetsko zvezo, po razpadu vzhodnega im- perija in po padcu Berlin- skega zidu je hotela ES te države politično privezati nase, kar se je pozneje eni in drugi strani močno maš- čevalo. Najpomembnejši razlog, zaradi katerega ES pravzaprav sploh obstaja, je namreč gospodarstvo in razširjeni trg za izdelke ra- zličnih držav. Zato se je se- veda zataknilo pri proizvo- dih, ki jih je v Evropi v izo- bilju in so dokaj poceni. To je na primer na lastni koži najbolj izkusila Poljska, ki je na trg ES pošiljala ogromne količine tekstil- nUi izdelkov, dokler ji niso določili ostrih in omejeval- nih kvot in poljska tekstil- na industrija se je krepko zamajala. Vendar naša nesreča ob tuji ne more biti nič manjša in obratno. Kdaj točno bo Slovenija stopila v ES, še ne vemo. Letos naj bi stekli pripravljalni pogovori za pogajanja o pridruženem članstvu, zato nas čaka prestrukturiranje gospo- darstva, do konca izvedena privatizacija, prilagajanje evropski zakonodaji ipd. Skratka, dovolj dela do preloma tisočletja, po4em bomo pa videli... Kljub denarni suši nove pridobitve s slavnostnim zasedanjem rseh treh zborov občinske skupščine so minulo soboto na Ponikvi zaključili praznovanje občinskega praznika. Zbranim je najprej sprego- voril predsednik sveta krajev- ne skupnosti Ivan Jelen. Oce- nil je, da so kljub pomanjka- nju denarja storili veliko: na Ponikvi imajo 65 telefonskih priključkov, do konca leta jih bodo imeli 100, uredili so igrišče, dokončali mrliško ve- žo, uredili dvorano v zadruž- nem domu in nedavno lep Slomškov dom, asfaltirali so 250 metrov ceste na Srednji Ponikvi, gasilski dom je zgra- jen do tretje faze, okoli njega je urejena okolica. Glavni pro- blem ostaja voda, vendar upa- jo, da bodo tudi pomanjkanju te dragocene tekočine kmalu naredili konec. Slavnosti govor je imel za- tem župan Milan Dobnik. De- jal je, da ne bo našteval tiste- ga, kar so v občini naredili, temveč bo raje opozoril na ne- rešene probleme. Po njegovi oceni je zlasti zaskrbljujoč po- datek, da nam tuji investitorji še vedno ne zaupajo. Slovenija se nahaja na dnu lestvic in je prav nasproten primer kot Če- ška, ki se je v nekaj letih znala najbolj oddaljiti od nekdanje- ga sistema. »Pri nas pa je zbor združenega dela leto dni za- vlačeval z razpravo o lastni- njenju, denacionalizacija gre po polževo, v gospodarstvu pa plače kljub vsemu naraščajo,« je povedal Dobnik. Po njegovi oceni zaostajamo tudi v šol- stvu, kjer so učbeniki še vedno prežeti z miselnostjo iz prete- klosti, v Žalcu pa ga moti predvsem to, da ima mesto še. vedno Titov trg ter Kardeljevo ulico. Na Ponikvi so minulo sobo- to podelili tudi letošnja priz- nanja. Grb občine so prejeli: Franc Kos, Studence, Franc Tkavc, Kale, Ivan Jelen, Po- nikva, Kulturno društvo Po- nikva ter Milan Lesjak, Žalec. Dobitniki plakete občine so: Martin Potočnik, Ponikva, Ivan Leber, Matke, Marija Pe- trov Slodnjak, Salzburg, Kon- rad Brunšek, Andraž, ter Od- bor za organizacijo prireditve Družina poje iz Andraža. Rudi Cizej, direktor Coca Cole, Ani- ca Drev z Vinske Gore ter -Slavka Fraueneder, predsed- nica Slovenskega kulturnega in športnega društva Oton Žu- pančič iz Salzburga, pa so do- bitniki značk občine, ki jih vsako leto podeljuje izvršni svet. Poslanci ter drugi udeležen- ci zasedanja so si zatem na Po- nikvi ogledali še nekatere ob- jekte, zgrajene v zadnjem ča- su, praznovanje občinskega praznika pa se je zaključilo z družabnim srečanjem. IB Foto: TONE TAVČAR Slavnostna seja skupščine je bila v dvorani zadružnega doma. Gre res za privilegije borcev? Borčevska organlzacUa v Celju zahteva konkretne številke Združenje borcev in udele- žencev NOB občine Celje ugo- tavlja, da se v zadnjem času pojavljajo neargumentirane, posplošene trditve posamez- nih poslancev državnega zbo- ra in predlogi za spremembo pokojninske zakonodaje ter odpravo borčevskih privilegi- jev, kar ima škodljive posle- ^ce. Nanje je pred časom že opo- zoril predstavnik združenja Igor Ponikvar na regijskem posvetu DeSUS v Celju. Zdru- ženje borcev in udeležencev MOB v Celju pa je ZPIZ Slove- nije in ministrstvu za delo na- slovilo še zahtevo, naj državni zbor in javnost seznanita z resničnimi podatki. Iz podatkov ZPIZ naj bi po- slanci in javnost izvedeli, kak-_ šen je najnižji, najvišji in pov- prečni znesek tistega dela po- kojnine, do katerega so upra- vičeni borci NOV in ga je po posebnih zakonih dolžan po- ravnati proračun republike. Ta podatek pa naj bo na zahte- vo Združenja razviden za vsa- ko kategorijo borcev, od spo- meničarjev do kmetov. ZPIZ naj prikaže tudi strukturo in znotraj nje število prejemni- kov izjemne pokojnine ter naj- nižji, najvišji in povprečni znesek pokojnine, ki se deloma ali v celoti izplačuje iz prora- čuna (revolucionarji, znan- stveniki, kulturniki in prizna- ni delavci drugih dejavnosti). Združenje borcev pričakuje tudi predstavitev podatkov o uživalcih vojaških pokojnin, upokojenih v letih pred in po. osamosvojitvi Slovenije, in po- datkov o številu in strukturi prejemnikov najvišje pokojni- ne. Za primerjavo predlagajo še prikaz z zakoni podeljenih pravic in oblik posebnega družbenega varstva vojnih ve- teranov v državah protifaši- stične koalicije. Na ta način naj bi po mne- nju Združenja borcev in ude- ležencev borcev NOB v Celju posplošena namigovanja opre- mili s stvarnimi podatki. S tem bi ponudili zadostno podlago za presojo o tem, ali gre za privilegije ali za normalno in upravičeno varstvo oseb in družin, ki so v letih 1941-45 izbrale pot boja za osvobodi- tev Slovenije, med drugim ugotavlja Združenje. TC Nova urbanistična Icomisija Celjski IS je kot svoje posvetovalno strokovno telo glede urejanja prostora v občini imenoval nove člane urbanistične komisije. V Celju je urbanistična komisija že delovala, saj jo je avgusta 1990 imenoval prejšnji IS. Novemu sestavu, ki je začel delati septembra, bo predsedoval Jože Zimšek, člani pa so še: Anton Roječ, Friderik Kolšek, Peter Drozg, Majda Šoster, Anka Aškerc, Jure Sadar, dr. Jože Avžner in Damjan Vrečko. IS Inovatorjev ni več Morda pa lih v žalski občini ne znalo poiskati Na slovesnosti ob občin- skem prazniku na Ponikvi so podelili letošnjo nagrado Ino- vator 92. Prejela jo je Ivanka Tumšek iz Prebolda. Na razpis za podelitev na- grad Inovator Žalec 1992 so prejeli en sam predlog. Ivanka Tumšek je kot inovacijo pred- lagala omarico za shranjeva- nje zobnih ščetk. Omarica je predvidena za shranjevanje večjega števila zobnih ščetk v vrtcih, šolah, dijaških domo- vih in bolnišnicah. Za njen iz- delek se zanimajo posamezne ustanove, svoje mnenje so po- vedali tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo ter v žal- skem vzgojno-varstvenem za- vodu. Poleg priznanja so ino- vatorki podelili denarno na- grado v višini 40 tisoč tolarjev. Z vsem spoštovanjem do inovacije in dela gospe Tum- škove pa se vendarle pojavlja vprašanje, ali je žalsko gospo- darstvo resnično tako na psu, da se na razpis prijavi en sam inovator. Še zlasti se vpraša- nje zastavlja zato, ker so bila žalska podjetja pred leti pojem inovatorstva. Se vodstva po- djetij danes ne zavedajo več tega, da se splača izkoristiti znanje lastnih ljudi? Ali pa ljudje preprosto nimajo več volje do inovatorstva, saj so od inovacij vedno najmanj dobili v žep tisti, ki so k izboljšavam v resnici največ prispevali? IB Št. 37 - 16. september 1993 1 Poslovni imanilc Slovenije 'Gospodarski vestnik je pred kratkim skupaj z naj- večjim izdajateljem po- slovnih imenikov švicar- skim Kompassom izdal po- slovni imenik Slovenije. S tem se Slovenija vklju- čuje v poslovni informacij- ski sistem Kompass, ki de- luje v 138 državah sveta in vključuje več kot milijon podjetij. Letos je v poslovni imenik vključenih 8700 ak- tivnih podjetij v Sloveniji. Podatki vključujejo sez- nam vseh podjetij ter os- novne informacije o posa- meznem podjetju, seznam izdelkov in storitev, sez- nam podjetij po klasifika- ciji dejavnosti ter zastop- stva tujih podjetij. Poleg poslovnega imenika v obli- ki knjige so pripravili tudi disketo, uporabnikom pa že danes posredujejo po- slovne informacije preko telefona ali faksa. Zajezen beg strokovnjakov VlaUa podpira razvojno pollilko v Velenju v sredo so v Velenju usta- novili Tehnološki center, Občinsko mrežo za pospeše- vanje drobnega gospodar- stva in Svetovalno energet- sko pisarno. Slavnostnega odprtja so se udeležili Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo, Jožica Puhar, ministrica za delo, in Boris Sovič, državni sekretar za enei^etiko. Tehnološki center so usta- novili velenjski izvršni svet. Gorenj evi GA in Inova, rud- nik, termoelektrarna. Center srednjih šol, Erico, Obrtna zbornica. Zdravstveni za- vod. Gospodarska zbornica Slovenije in območni Zavod za zaposlovanje. Center bo deloval kot Zavod za razi- skovalno-razvojne storitve in tehnološko infrastruk- turo. Naloge Tehnološkega cen- tra so povezovanje, koordi- niranje in usmerjanje raz- vojno-raziskovalnega dela gospodarstva velenjske obči- ne, ki s svojim močnim indu- strijskim zaledjem narekuje združitev znanj in gmotnih pogojev za nove projekte. Prav tako pomembna naloga centra je omogočanje izobra- ževanja strokovnjakov doma in v tujini, nudenje pogojev za uspešno konkuriranje projektov v različnih doma- čih in tujih razpisih in pro- gramih ter sprotno informi- ranje o novih tehnologijah. Vse to naj bi pripomoglo tudi k zajezitvi bega strokovnja- kov v tujino. Center že ima vzpostavlje- ne stike z univerzami v Ljubljani, Mariboru, Za- grebu, Leedsu, Trstu in De- troitu ter z instituti iz Mosk- ve, Trsta in Detroita. Vse ak- tivnosti v centru se bodo fi- nancirale po tržnem princi- pu, gre za zavod kot nepro- fitno institucijo, prostor in sredstva pa bo za začetek de- lovanja omogočil občinski izvršni svet. Občinska mreža za pospe- ševanje drobnega gospodar- stva naj bi služila za poveza- vo organizacij in posamezni- kov, predvsem pa kot pomoč v malem gospodarstvu. Še zlasti naj bi iskala nove po- djetnike, sodelovala pri pri- pravi ustreznih pogojev in nudila strokovno pomoč v postopkih pred državnimi organi, bankami, sodišči... Naloga mreže je tudi pove- zovanje pristojnih upravnih organov, katerih delovno po- dročje je povezano z malim gospodarstvom. Svetovalna energetska pi- sarna naj »bi služila pred- vsem za obveščanje o mož- nostih in načinih za smotrno uporabo električne energije. V okviru Slovensko-štajer- ske energetske iniciative je bil podpisan skupni projekt, kh naj bi izdelal model ener- getskega svetovanja za slo- venska gospodinjstva. V ok- viru tega projekta so se tudi v Velenju odločili za sveto- valno pisarno, ki bo na voljo občanom enkrat mesečno oziroma po potrebi. Vsi trije vladni predstav- niki so podprli velenjsko razvojno politiko. Tako je Rado Bohinc med drugi omenil, da mnogi razisk« valni programi ostane v predalih. Nekaj velenjsk podjetij naj bi letos z min strstva za znanost in tehn( logijo prejela kar 50 milij( nov SIT za razvojno-raz skovalne projekte, na mag strski ravni pa se z denarjei tega ministrstva usposabl; kar 31 mladih raziskovalce iz velenjske občine. Jožica Puhar tovrstne prd jekte podpira, ker preprečii jejo izgubo že pridobljeneg znanja in propad kadro^j Sekretar za energetiko Boi^ Sovič pa je Velenjčanom po novno obljubil, da bo repu bliska vlada v pogovori s predstavniki Svetovn banke v letošnji jeseni zagc tovo sprožila vprašanje ss nacije 5. bloka Šoštanj sk termoelektrarne. URŠKA. SELIŠNl| Četrta posiovainica Ljudsice baniie PoiJpora ustanavljanju slovenskih In avstrijskih poUJetlJ Razen v Celju, Šentjurju in Črnomlju ima Ljudska banka d.d. Celje od minulega četrtka svojo podružnico še v Ljublja- ni, sedež banke pa tudi v pri- hodnje ostaja v Celju. Ljubljanska podružnica ima svoje prostore na Miklošičevi cesti, njenega odprtja pa so so se poleg poslovodstva banke udeležili predstavnik avstrij- skega finančnega ministrstva Lejsek, namestnik generalne- ga direktorja večinskega del- ničarja v Ljudski banki Volks- bankem AG Wien dr. Klaus Thalhammer ter direktor po- dročja mednarodnih povezav dr. Peter Weiss. Na tiskovni konferenci, ki so jo organizira- li ob tej priložnosti, so poveda- li, da je Ljudska banka že pred časom z vstopom Volksbanken AG pridobila polno pooblasti- lo za opravljanje vseh bančnih poslov in lahko ponudi vse storitve po zahodnih standar- dih. Na slovenskem področju bo banka dajala vso podporo slovenskim in avstrijskim fir- mam pri ustanavljanju podje- tij, nudila bo podporo pri uresničevanju investicijskih projektov tujih firm, za stran- ke Volksbanke bo posredovala pri poslih in iskanju partner- jev v zahodni in vzhodni Evro- pi, posredovala v tako imeno- vanih factoring poslih ter raz- vijala leasing posle. Ena glav- nih prednosti banke je po oce- ni njihovih predstavnikov tudi direktni SWIFT priključek na Dunaj, s čimer je zagotovljen minimalni čas za poslovne fi- nančne transfere v tujino. Prisotnost Volksbanken v Sloveniji, je bilo slišati na konferenci, pomeni poglablja- nje avstrijskih stikov s sosed- njimi deželami. V zadnjih treh letih je Volksbanken ustanovi- la svoje podružnice razen v Sloveniji še v Veroni, Brati- slavi in Brnu, oktobra pri- pravljajo otvoritev še v Bu- dimpešti. Kot je povedal pred- stavnik finančnega ministr- stva Lejsek, je pri ustanovitvi banke v tujini vedno treba upoštevati nacionalno politi- ko. V gospodarskem življenju velja načelo, da je posel dober, če obe pogodbeni stranki v to verjame ta, to pa velja tudi za ustanovitev bank. Po oceni dr. Thalhammerja ima Slove- nija močan razvojni potencial, njihova banka pa namerava v Sloveniji razviti bančni si- stem, ki se je v zahodnoevrop- skih državah že izkazal za uspešnega. Majhne in srednje velike podružnice lahko po njegovem prepričanju oskrbu- jejo občane, predvsem pa mala in srednja podjetja. Male in srednje enote v gospodarstvu dajejo najbolj bistven prispe- vek k bruto proizvodu, v Av- striji na primer ustvarijo kar 80 odstotkov bruto dohodka. Tudi avstrijski davki izhajajo iz tega dela gospodarstva. Kljub recesiji delujejo majhna m srednje velika podjetja izredno dobro. Avstrijski predstavniki so še povedali, da namerava Ljud- ska banka močno razvijati svetovalno dejavnost, vloge, ki jih bodo dobivali od varčeval- cev, pa bodo ponovno na voljo slovenskemu gospodarstvu. Obenem naj bi s svojim delom, informacijami in projekti pre- pričali tuje investitorje, da se tudi v Sloveniji splača investi- rati. Po oceni severnih sosedov smo v naši državi veliko že storili, toda formalne pravne norme je treba uresničiti do kraja in tujemu investitorju dati občutek, da je resnično zavarovan. Ali so tuji bančniki pri usta- navljanju banke imeli kaj te- žav — na to vprašanje je bilo slišati odgovor, da je trajalo dlje, kot so predvidevali, niso pa imeli kakšnih večjih težav. Se avstrijski bančniki ne boji- jo tveganja in kako bodo pre- verjali boniteto slovenskih ko- mitentov - o tem je dr. Thal- hammmer razmišljal takole: »Seveda se bojimo določenih tveganj, toda problema se bo- mo lotili tako, da bomo preko dobrega informacijskega si- stema prišli do čim več kvali- tetnih podatkov. Tudi na za- hodu obstaja tveganje, včasih je pač potrebno graditi na za- upanju«. IRENA BAŠA Ustanovljeno podjetje Aero ITC V začetku septembra so v celjskem podjetju Aero odprli sed< mešanega trgovskega podjetja na debelo in drobno AERO ITI d.o.o. International Trade Company kot se podjetje uradno ime nuje, sta ustanovila Aero, kemična, grafična in papirna indu strija, ki ima 51-odstotni delež ter Interpublik c.o. Skopje z 49 odstotnim deležem. Podjetje sta družbenika ustanovila z name nom, da bi razširila tržišče za Aerove in makedonske izdelk( Celjani si od novega podjetja obetajo širitev prodaje na make donsko, bolgarsko, turško in albansko tržišče, obenem pa tud povečano prodajo na bližnjevzhodno tržišče. V podjetju AER( ITC so zaposleni trije delavci, direktor podjetja pa je Leoi Smec. Razen tega je Aero pred kratkim odprl dve novi proda jalni. Skupaj s Cetisom so odprli prodajalno v Kocenovi ulic v Celju, v sodelovanju s podjetjem Marvel pa je AERO odpi prodajalno še v Novi Gorici. Gorenie v Budimpešti Na največjem sejmu v Bu- dimpešti je bil torek po zaslugi velenjskega Gorenja slovenski dan. Med več kot tisoč raz- stavljale! iz 33 držav se na sej- mu široke potrošnje z aparati predstavlja tudi velenjski kon- cem, katerega predstavništvo je v goste povabilo državno se- kretarko za ekonomske odnose s tujino Vojko Ravbar. Vsi skupaj so se predstavili na izredno obiskani in odmev- ni novinarski konferenci. Rav- bar jeva je spregovorila o zu- nanjetrgovinski menjavi, predvsem je opozarjala na ne- izkoriščene možnosti v menja- vi z Madžarsko. Že prihodnji teden nameravajo nadaljevati s pogajanji o vzpostavitvi con svobodne trgovine, med pred- nostnimi nalogami pa je izpo- stavila prometno povezavo Luke Koper z Madžarsko. Na novinarski konferenci j 1 predsednik poslovodnega o diščine: »To je kriminal. Tudi v Ljubljani in okolici se zgodi, a ne na tak način, kot se j« tukaj. V dveh primerih je šk za posamična grobova, ne pa za arhitekturo. O posegih v prostor in varstvu dediščine imamo napisane zakone, ki se jih ne upošteva. Za to dejanje mora biti nekdo odgovoren.« dr. Slavko Ciglenečki Davorin Vuga Boris Vičič Podkupnin nI! Našem Savinove hiše v Žalcu buri iluhove V žalski občini so že pred časom sprejeli sklep o oddaji prostorov v Savinovi hiši na Slandrovem trgu. Hišo naj bi namenili za deja\'nost, ki se vklaplja v kulturno umetniški značaj Savinove hiše. Končno so prostore, ki jih bo treba te- meljito obnoviti, oddali v na- jem žalski turistični agenciji Potepuh. Se je ob tem prebu- dila savinjska zavist ali gre za nepravilnosti pri izbiri najem- nika? Lokacija Savinove hiše je brez dvoma izjemna. Stavba stoji sredi mestnega trga, ob glavni cesti, v njej je na voljo dovolj prostorov za različne dejavnosti. V hiši je stalna raz- stava umetnika Dveta Kle- menčiča-Maja, v salonu so razstavljali številni umetniki, vsa leta pa je bila v Savinovi hiši tudi prodajalna tržiškega Peka. Na javni razpis za najem se je prijavilo sedem intere- sentov, med njimi nekaj žal- skih zasebnih podjetij, poleg Potepuha še ena turistična agencija ter prodajalna Peka. Posebna komisija je pridobila smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, saj bi moral najemnik Savinovo hišo temeljito obno- viti, predračun znaša približ- no 10 milijonov tolarjev. O Savinovi hiši razpravljajo v občini že leto dni, s prvim septembiom pa naj bi bila podpisana pogodba s turistič- no agencijo Potepuh, ki je po oceni komisije sprejela zahte- vane pogoje. Prostore v prit- ličju Savinove hiše so agenciji dodelili v najem za opravljanje turistične dejavnosti, poleg te- ga naj bi Potepuh uredil pro- dajno razstavno galerijo Oskarja Kogoja. V Savinovi hiši bi še vedno ostala stalna Klemenčičeva razstava, agen- cija pa naj bi usklajevala tudi razstave, ki bi jih organiziral Zavod za kulturo. Poleg tega je agencija septembra podpi- sala sporazum s Turistično zvezo Spodnje Savinjske doli- ne, s čimer zveza daje koncesi- jo agenciji za koordinacijo de- lovanja turistične zveze, po- sredovanje turističnih infor- macij ter turistično promocijo Savinjske doline. Bomo šli pa drugam Obnova Savinove hiše bi se po načrtih morala že začeti, že junija naj bi iz hiše izselili prodajalno Peka, za katero so nadomestne prostore našli v kletnih prostorih SKB banke v Žalcu. Med ljudmi v občini pa je slišati vse mogoče: da si je Potepuh pridobU hišo s pod- kupninami, da sploh ne bodo obnovili hiše tako, kot bi bilo treba in predvsem ljudi močno zanima, kje bo investitor dobil denar za zahtevano obnovo. Direktor turistične agencije Potepuh Borut Dolinar je ogorčen. »Nikogar nismo pod- kupovali, kako bomo zagoto- vili denar, je naša stvar, zago- tovo pa moramo in tudi bomo pri obnovi upoštevali vse smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Leto dni že trajajo pogovori, z obnovo bi že zdav- naj pričeli, pa je v Savinovi hiši še vedno prodajalna Peka, tudi pogodbe s strani občine do 9. septembra še nisem imel v rokah. Trdim, da smo ponu- dili več, kot so ponudili drugi ponudniki, zato smo bili iz- brani na razpisu. Če se bodo pritiski nadaljevali, bomo pač odšli drugam. Vse to imamo za zahvalo, ker smo z lastnim de- narjem pripravljeni obnoviti Savinovo hišo, pripeljati v me- sto Kogojeva dela in še marsi- katerega svetovno znanega imietnika.« Obnova se bo začela v kratkem Takšne in drugačne govori- ce je zanikala tudi strokovna sodelavka za družbene dejav- nosti Danica Dolinšek. Pove- dala je, da je bil razpis javen, med interesenti so v ožji krog uvrstili poleg Potepuha še eno turistično agencijo in tudi Pe- ko, ker se pač nahaja v tistih prostorih, izločili pa vse tiste, ki bi v Savinovi hiši uredili takšno ali drugačno prodajal- no. Po predlaganem predraču- nu obnove je agencija Potepuh ostala edini kandidat, pri- pravljen sprejeti vse pogoje, zato je hišo tudi dobila v na- jem. Dolinškova priznava, da se stvari vlečejo, vendar gre za kup problemov, ki jih je bilo treba rešiti, izredno težko je bilo najti lokacijo za prodajal- no Peka, stvari so dodatno za- pletli še dopusti, še najmanj je za zavlačevanje po njenih be- sedah kriva sama turistična agencija. Predvidoma v tem tednu bi se Peko končno moral seliti na novo lokacijo, potem pa bodo lahko pričeli z obnovo Savinove hiše. IRENA BAŠA V tej praznini je bil vrh hriba, z drugo polovico grajske ruševine Žamerka. Št. 37 - 16. september 1993 9 Za lepšo Slovenijo y dveh letih Je Bramac Izdelal že 20 milijonov strešnikov Podjetje Bramac Slovenija so ustanovili pred dvema leto- ma in zgodilo se je to, kar niso pričakovali niti največji opti- misti. Doslej so izdelali že več kot 20 milijonov strešnikov, kar pomeni, da ta firma tre- nutno pokriva že več kot tret- jino zahtev slovenskega tr- žišča. Poleg tega je firma Bramac Slovenija prva v štiridesetletni zgodovini koncema Bramac, ki je že kar prvo leto poslovala brez izgub. Tega niso pričako- vali niti največji optimisti in tega niso pričakovali niti v Avstriji, še zlasti potem, ko se je v Sloveniji pričela vojna, naložb pa je bilo vedno manj. Vse to so med drugim poudari- li predstavniki te firme prejš- nji teden na tiskovni konfe- renci na Otočcu. Letošnja pro- izvodnja je bila za desetino večja od načrtovane in Bramac je prevzel vodilo mesto v naši državi po proizvodnji strešnih kritin. 20 milijonov izdelanih strešnikov pomeni, da je z Bramac strešniki prekritih že najmanj 10 tisoč slovenskih hiš. Do leta 2000 naj bi Bra- mac bil soudeležen na tržišču pokrivnih materialov že s 50 odstotki. Direktorja Janko Jordan (iz Šentjanža pri Otiškem vrhu) in Jernej Klemene (iz ŠkocJa- na na Dolenjskem) pravita, da je Bramac uspel zaradi tega, ker se lahko v obeh slovenskih obratih pohvalijo z vrhunsko tehnologijo, ker je kakovost izdelkov na evropski ravni in ne nazadnje tudi zato, ker uporabljajo v proizvodnji oko- lju prijazne materiale. Poseb- no pozornost namenjajo izo- braževanju. Tako so med dru- gim izšolali 110 krovcev, ki delajo na območju vse države. Organizirali so lastno mrežo prodajnih inženirjev in še bi lahko naštevali. Merila Bra- maca je poleg kakovosti izdel- kov tudi to, kako bi firma s svojimi izdelki prispevala k lepši podobi Slovenije. Že sedaj namreč s paleto tradici- onalnih strešnih barv v mno- gočem prispeva k preobliko- vanju pogosto preveč stere- otipnih streh. Firma Bramac se predstav- lja tudi na celjskem sejmu. Na njihovem razstavnem salonu boste lahko dobili še več zani- mivih informacij. Tudi o no- vem strešniku, ki je izredno kakovosten in zelo poceni, pa še o javnem natečaju za izbiro objektov, na katerih bodo oce- nili najbolj premišljene, okolju prilagojene izdelke Bramac. Papež bi najprej prišel v BiH Vprašanja smo v Vatikan najprej poslali po telefaksu. Navsezadnje je treba vsaj pri- bližno vedeti, kaj bi rad novi- nar izvedel, je pa povsem jas- no, da hočejo v Vatikanu dati precizne in natančne odgovore in da si ne privoščijo niti naj- manjših spodrsljajev. Navsezadnje vsako izjavo visokih vatikanskih osebnosti povsod po svetu natančno pre- analizirajo. Spodrsljajev si ne privoščijo in na papeževih po- potovanjih po svetu so bile vse besede natančno pretehtane. Najprej nas je seveda zanima- lo, zakaj je poglavar rimsko- katoliške cerkve obhodil do- mala že ves svet, v Slovenijo pa še ni prišel. Vprašali smo, kdaj namerava obiskati našo mlado državo. Kljub temu, da so se pred kratkim pri nas po- javile informacije, da bo Janez Pavel II. še letos prišel v Slove- nijo in da ga mnogi verniki ter drugi nestrpno pričakujejo, se ta želja še ne bo kmalu izpol- nila. Za to je več razlogov. Papež si močno želi obiskati našo državo, pri tem pa ima nemalo besed tudi vatikanska diplomacija. V primeru, da bi najprej prišel k nam, bi mu to močno zamerili Hrvati. Če bi najprej obiskal Hrvaško, bi mu to zamerili Slovenci. Na naše vprašanje, zakaj ne obiš- če obeh držav hkrati, pa smo dobili odgovor, da to spet ni mogoče, ker bi tako na nek na- čin Vatikan še vedno priznaval obstoj neke bivše države, bil p^ je eden izmed tistih, ki so prvi priznali obstoj države Slovenije. To sicer ni v praksi te drža- ve. Ponavadi pri takih stvareh najprej počakajo, da novo dr- žavo prizna večina drugih. Med mnogimi pogovori, for- malnimi in neformalnimi, pa se vendarle nismo mogli izog- niti občutkom, da nas nekateri še vedno jemljejo kot del bivše Jugoslavije in šele potem kot samostojno, suvereno in neod- visno mednarodno priznano državo. Problem predstavlja tudi sama organizacija obiska tako pomembnega človeka. Na naše nekoliko provokativno vpra- šanje, če so Albanci boljši or- ganizatorji kot Slovenci, pa- pež Janez Pavel II. je konec le- tošnje pomladi obiskal Tirano, pa smo spet dobili primeren odgovor. Papež je prišel v Al- banijo na enodnevni obisk za- to, da bi ljudem dal moralno podporo, in ne zato, ker bi bili tam dobri organizatorji. V sta- rem režimu Enverja Hoxhe so porušili domala vse cerkve, duhovnike in tiste, ki so izjav- ljali, da so verni, so pozaprli, vemo pa tudi, da se je Albanija proglasila za prvo ateistično državo na svetu. Danes jim primanjkuje duhovnikov, ne- kaj je sicer še starih, in Cerkev v tej državi je treba v bistvu na novo postaviti na noge. Navse- zadnje je v Albaniji tretjina vseh prebivalcev katoliške ve- re. Cerkev v Sloveniji nima takšnih problemov, normalno deluje in tudi v bivšem režimu se ni srečevala s takšnimi teža- vami kot v drugih vzhodnoe- vropskih oziroma komimistič- nih državah. Obisk torej ni ta- ko zelo potreben. Skratka, za- vedati se je treba, da pomeni vsak obisk papeža nekakšno poživljanje vere. Bolj po- membno je to, kot pa sam dr- žavniški obisk. Očitno pa je, da si mnogi želijo obisk bolj zaradi samega spektakla, ob tem pa bi že drugi dan pozabili iti v cerkev. Če bi papež Janez Pavel II. že obiskal katerega izmed delov bivše Jugoslavije, potem bi se najprej odločil, da bi šel molit za mir v Bosno in Herce- govino. Pravi, da je to njegova največja želja. V vseh svojih govorih, v vseh poslanicah in ob srečanjih z državniki roti za mir v tej nesrečni državi. Srbi že tako govorijo, da je Va- tikan center svetovne zarote proti njim. Predstavljajmo si, kakšne reakcije bi sprožil nje- gov obisk v Bosni in Hercego- vini! Tako pravoslavni kot muslimani bi to, iz političnih razlogov seveda, vzeli kot pro- vokacijo. Takšnim konfliktom pa se želi Vatikan, kolikor je le mogoče, izogibati. Morda se prav zaradi srbskih obtožb izogiba tudi obiskov v Slove- niji in na Hrvaškem. To pa so seveda že ugibanja, kajti ne- posrednega odgovora na to ni- smo dobili. V nekaterih naših sredstvih javnega obveščanja je bUo zadnje čase slišati tudi kar ne- kaj pripomb, zakaj je prejel vi- soko papeževo odlikovanje prav Milan Kučan, saj je bil včasih komunist. Kakšno je uradno stališče Vatikana do tega odUkovanja? O tem pri- hodnjič. Tudi o tem, komu se je zameril Ivan Cankar, da njegovega lika ni na naših no- vih bankovcih. JANEZ VEDENIK Foto: IVAN ARZENŠEK Prihodnjič: Vatikan priznava Kučanovo vlogo. JVa avdienci pri papežu. V Slovenijo bi rad prišel, vendar še ni čas za to. Št. 37 - 16. september 1993 Sedem let skomin Konec tetina v Laškem ¥ znamenju ot¥orlt¥e kulturnega hrama Pred sedmimi leti, na dan slovenskega kulturnega praz- nika, je bila v takratnem kul- turnem domu Dušana Požene- la v Laškem zadnja prireditev, na kateri je nastopilo okoli 180 članov društev in različnih amaterskih skupin s širšega območja Laškega. Po tej prire- ditvi so vrata laškega kultur- nega hrama zaprli, da bi ga temeljito obnovili. Takšen, kakršen je bil, že davno ni več ustrezal vse večji in vse bolj razvejani kulturni ponudbi in povpraševanju. Zdaj se vrata spet odpirajo in Laščani bodo lahko spet vsto- pali v svoj dom kulture, ki se po novem imenuje Kulturni center Laško. Slavnostna otvoritev bo v petek, 17. sep- tembra ob 20. uri, s koncertom orkestra Slovenske filharmo- nije in solistko Ano Pusar- Jerič. Za to investicijo so se pred sedmimi leti odločili v krajev- ni skupnosti Laško in k sode- lovanju pritegnili večino ta- kratnih delovnih organizacij in tozdov. Po sklenjenem sa- moupravnem sporazumu o so- financiranju in sočasnem kra- jevnem samoprispevku je ob- nova stekla, a se je po slabih dveh letih vse ustavilo. Denar- ja za nadaljevanje naložbe je bilo namreč veliko premalo. Pred dobrim letom pa se je vse skupaj le obrnilo na bolje. Kot glavni donator pri nadaljeva- nju investicije se je namreč po- nudila Pivovarna Laško, del sredstev je zagotovila občina Laško iz proračuna, nekaj de- narja pa je pricurljalo tudi iz republiške proračunske vreče. Nadaljevanje investicije je vse do zaključka vcdil poseben odbor za izgradnjo kulturnega centra pri Občini Laško, ki mu je predsedoval Tone Tumšek. Kulturni center Laško je večnamenski objekt. V dvora- ni z okoli 250 sedeži (skupaj z balkonskim delom) je 14 se- dežev namenjenih invalidom (paraplegikom), kar kaže na izreden posluh do te kategorije občanov. Prostoren oder s pri- odrskimi prostori omogoča postavitev zahtevnih tehnič- no-izvedbenih predstav, dvo- rana pa ima tudi akustično školjko za glasbene prireditve. V obnovljenem objektu bo tudi laški kino, glasbena šola, soba za godbo na pihala in prostori za vodstvo javnega zavoda Kulturni center Laško. Sicer pa je nov kulturni hram Laš- čanov objekt, ki se v sloven- skem prostoru lahko upraviče- no ponaša z izjemno estetsko vrednostjo tako zunanjega kot notranjega izgleda. Slavnostni dogodki ob otvo- ritvi bodo kar štirje. Ob že omenjenem petkovem koncer- tu bodo v soboto ob 17. uri dom izročili šolski mladini in ji na prireditvi povedali, da je ta dom namenjen predvsem njej, ob 19. uri bo ista priredi- tev, namenjena najširši javno- sti, ter še ena nedeljska pono- vitev ob 18. uri, saj je zanima- nje za ta kulturni dogodek v Laškem izredno veliko. Na teh sobotnih oziroma nedeljski otvoritveni prireditvi bodo na- stopila vsa društva iz Laškega in okolice s skupno okoli 220 nastopajočimi. Prireditvi so organizatorji dati naslov Štirje laški letni časi. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER ZAPISOVANJA Iz podstrešne sobice Ko smo že mislili, da je mit o trpečem in ubogem sloven- skem umetniku, ki, zaprt v svoji podstrešni sobici z li- trom cenenega vina na pisalni mizi, v osamljenosti in nera- zumljenosti, ustvarja naci- onalne dobrine duhovnega značaja, končno pokopan dvajset metrov pod (sloven- sko) zemljo, nas je kot strela z jasnega zadela novica, da so si veljaki s kulturnega mini- strstva drznili to ubogo mito- loško-umetniško bitjece znova odkopati. Ko smo že mislili, da prehajamo v obdobje, ko bo tudi umetnik obvladal vsaj tri osnovne in najpogostejše raču- nalniške jezike, ko bo tudi umetnik zapustil tisto svojo preperelo podstrešje in se kot kakšen novopečeni podjetnik prikazal na kakšnem po- membnem banketu, ko smo pravzaprav že prešli v to in tako obdobje, ko takšno sta- nje, skratka, niso bile zgolj sa- nje in želje, ko smo torej že zaživeh v postmodemi in o njej vedno manj govorili, so na kulturnem ministrstvu iz- dali zakon, po katerem se bodo umetniki prisiljeni vrnili v ti- ste svoje luknje, se znova zapi- jali in tarnali nad nerazumlje- nostjo sveta, ki jih obkroža in v katerem bivajo. Ministrstvo za kulturo je - na kratko - izdalo zakon, po katerem bo vsem tistim, ki jim pripada status svobodnega umetnika, svobodnega umet- niškega kritika in svobodnega umetniškega prevajalca (teh je v Sloveniji okrog osemsto!), ta status odvzelo, če bodisi »raz- polagajo z lastniškim stanova- njem« bodisi »se prevažajo v avtomobilu večje vrednosti« oz., če njihov mesečni priho- dek znaša več kot 29.640 tolar- jev. Z drugimi besedami: umetnikov, kritikov in preva- jalcev v Sloveniji kmalu ne bo- mo več imeli, saj ne poznam primera, da bi kateri od aktiv- nih umetnikov, kritikov in prevajalcev zaslužil manj, kot znaša navedena vsota. Pravim aktivnih, ker edino pasivni, edino tisti, ki nič ne »delajo«, ki denimo ne pišejo strokovnih literarnih kritik, lahko tak status obdržijo, ker preprosto toliko ne zaslužijo. Pa si pasiv- ni tak status zaslužijo? Samo za ilustracijo: prija- telj, znan slovenski pisatelj, ima tak status že osemnajst let. Samo letos je zaslužil več kot dvajset tisoč nemških mark, za kar pa je moral seve- da nekaj narediti. Dve leti jt pisal roman, ki je letos izšel nekaj dolgih let je pisal in zbij ral kratke zgodbe, ki jih je le- tos vendarle izdal, poleg tegs pa je prevedel tri otroške knji- ge in k eni prevedeni knjigi spisal strokovno spremno be- sedo. Jasno, ker je veliko za- služil, bo ostal brez statusa, pa čeprav ne vozi avta »večje vrednosti«, pa čeprav še vedno živi v podnajemniškem stanch, vanju. Nek drug pisatelj, ki žil več kot deset let, mislim, da točno enajst, ni spisal enega samega stavka, živi v stanova- nju, katerega lastnica je ženal ki se mimogrede ukvarja ši z zelo donosno obrtjo, vozi ne\ kaj mesecev starega peugeots^ 405, ki je jasno pisan na ženo, pa bo status obdržal, ker reveij na mesec ne zasluži niti tistil^ slabih trideset tisoč tolarjev. Kaj je torej Ministrstvo za kulturo s takim zakonom do- seglo? Pravzaprav nič drugega kot, da se bodo umetniki zno- va zapirali v tiste svoje sobice, veliko popivali in malo delali, ker se jim veliko delati sploh ne bo splačalo, kajti tovrstne storitve nič niso plačane »na roko«, kot je to v navadi na primer pri elektrikarjih. Kriti- ki tako in tako ne bomo imeh kaj početi, ker novih knjig ne bo, prevajalcem pa se prepro- sto ne bo splačalo prevajati. Kaj bomo potemtakem sploh še brali? Ja, knjige tistih umet- nikov, ki so bogato poročeni, ki se poleg pisateljevanja (pi- satelji so le primer, s katerim skušam stanje čim bolj ilustri- rati, zadeva pa se nanaša seve- da tudi na druge umetnike), ki ga jemljejo kot nedeljski ko- njiček, ukvarjajo še s kako do- nosno dejavnostjo. Drugače povedano, brati se nam sploh ne bo splačalo, ker tisto, kar bi še lahko brali, ne bo imelo nO' bene umetniške vrednosti. Piše: Tadej Čater Razstava na Rečici v Osnovni šoli Rečica ob Savinji je od petka na ogled stalna razstava del zgomjesavinjskih likovnih umetnikov. V šoli se s svojimi deli predstavljajo Janko in Anton Dolenc, Jožef Muhovič, Jože Punčuh, Goran Hor\'at, Jurij Repenšek, Alojz Zavolovšek, Terezija Bastelj, Vlado Parežnik in Milica Zupan. Razstava je nastajala skozi tradicionalno turistično pri- reditev Od lipe do prangerja, ko so na Rečici vsako leto pred- stavljali tudi dela enega izmed domačih slikarjev. Vsi razstav- Ijalci so po eno delo podarili Rečici in tako je krajevno turi- stično društvo pripravilo razstavo podarjenih del. Razstavo je uradno odprl Anton Venek, ravnatelj OŠ Mozirje, sodelovali pa so otroški pevski zbor Rečica in gojenci glasbene šole Nazarje. US Mozaikova slikarska kolonija Galerija Mozaik iz Celja je pripravila od 5. do 10. septembra mednarodno slikarsko kolonijo. Dela slikarjev so nastajala ob lepotah knežjega mesta Celja in Savinjske doUne v Braslovčah. Na koloniji so sodelovali akademski slikarji Narcis Kantardžič in Ismair Mujezinovič iz Bosne in Hercegovine, Duro Mlinarec iz Hrvaške ter Jože Kotar, Milan Todič, Jože Tisnikar in Stane Žerko iz Slovenije. Minuli petek pa so v celjskem Atriju na glavnem trgu odprli razstavo umetniških del, ustvarjenih na Mozaikovi slikarski koloniji. V umetniškem večeru so sodelovali Milena Zupemčič, Lado Jakša in Silvo Teršek. Lastnik galerije Mozaik je povedal, da bodo ta dela p>ozneje razstavljena tudi v Mozaikovi galeriji v Zidanškovi ulici. Na sliki: Ob Savinji so našli motive za svoje delo Milan Todič, Stane Žerko in Duro Mlinarec. T.TAVCAH Pod grajsko črto Popoln uspeh laških poletnih prlreaite¥ Letošnje, pete po vrsti, Grajske poletne prireditve v Laškem, so uspele v vsakem pogledu. Zadovoljni so v Pivo- varni Laško kot organizatorji prireditev in zadovoljni so šte- vilni obiskovalci, ljubitelji umetnosti. Letos si je občinstvo ogleda- lo štiri komorne glasbene kon- certe s svetovno priznanimi domačimi imietniki in umetni- ki iz tujine in eno dramsko uspešnico v produkciji ljub- ljanskega Cankarjevega doma. Tri prireditve iz letošnjega ni- za so bile na gradu Tabor dve pa v nadžupnijski cerkvi sve- tega Martina v Laškem. V poprečju si je posamezno prireditev ogledalo okoli 200 obiskovalcev, rekorden obisk, 450 gledalcev, pa je doživela predstava Ob letu osorej z dramskima igralcema Polo- no Vetrih in Ivom Banom. Le- tos je bilo prodanih že 65 abonmajev, abonenti (in ostali obiskovalci) pa so na priredi- tve prihajali z vseh koncev Slovenije. Grajske poletne prireditve Laško 1993, ki so bile posveče- ne 85-letnemu življenjskemu jubileju skladatelja Pavla Ši- vica, je izredno laskavo oceni- la tudi slovenska strokovna glasbena kritika. M. A. Abonma bo, če bo dovolj prijav V žalskem Zavodu za kultu- ro tudi letos vabijo ljubitelje gledaliških predstav k vpisu abonmaja za sezono 1993/94. Abonma bo, če bodo zbrali vsaj 300 prijav. V Zavodu za kvdturo ter Ob- činski matični knjižnici bodo prijave zbirali do 22. septem- bra. Cena letošnjega abonmaja bo 5 tisoč tolarjev, znesek pa boste lahko poravnali v dveh obrokih. Upokojencem, dija- kom, študentom ter nezaposle- nim ponujajo Žalčani 20-od- stotni popust. Repertoar bo predvidoma obsegal 5 pred- stav v Žalcu, eno predstavo naj bi si ogledali v Ljubljani ali v Mariboru. Po sedanjih razgovorih naj bi si oktobra ogledali predstavo Tartif v iz- vedbi Slovenskega mladinske- ga gledališča, novembra se bo predstavilo Prešernovo gleda- lišče iz Kranja z delom Zbeži od žene, decembra pa SLG Ce- lje z Namišljenim bolnikom. Za februar načrtujejo predsta- vo Mestnega gledališča ljub- ljanskega Pridi gola na večer- jo, marca pa ogled dela Ob letu osorej. V Zavodu za kulturo pričakujejo, da bodo zbrali dovolj prijav in da abonma tu- di letos bo. Del denarja bodo poskušali zbrati še s pomočjo sponzorjev, saj iz občinske malhe za abomna že nekaj ča-j sa ne prispevajo ničesar. ' IB Št. 37 - 16.septemt>er 1993 111 Snežna jama Kulturni center Ivana Na- potnika iz Velenja je v svojem galerijskem prostoru pripravil razstavo del Alojza Zavolov- ška: serijo njegovih najnovej- ših akvarelov. Slikar se je v poznih dvajse- tih letih rodil v Radmirju. Obi- skoval je Akademijo za likov- no umetnost v Beogradu, kjer je leta 1956 tudi diplomiral. Svojo delovno in ustvarjalno pot je nadaljeval kot likovni pedagog, poučeval je v Sloven- skih Konjicah in Velenju, upo- kojil se je kot kustos v velenj- ski galeriji, vsa leta pa se je posvečal tudi svojemu slikar- stvu ter priredil večje število razstav, ob tem pa tudi dobil več priznanj za svoje kreativ- no ustvarjanje. Tokrat Zavolovšek pred- stavlja svoj najnovejši cikel z naslovom Snežna jama. V njem je mogoče zaznati mnoge primesi, ki so v njego- vem opusu prisotne že dalj ča- sa. Predvsem je to način slika- nja v akvarelni tehniki, ki omogoča značilno mehkobno barvitost in prelivajoče se pre- hode, ki ustvarjajo nove nian- se in plemenitijo osnovne tone. V najnovejših slikah se je Za- volovšek odločil za precejšnjo redukcijo izbranega kolorita, ki je osnovan zgolj na dveh barvah, rumeni in modri, med- tem ko so ostale bolj kot ne v povezujoči, minomi vlogi, hkrati pa mu uspeva obdržati dinamiko, kot da bi razpolagal z dosti bolj obsežnim številom barv. Medtem pa glavnino pri- kazanih motivov oblikuje z dolgimi potezami, ki se prav tako ponavljajo v različnih verzijah iz slike v sliko, v svo- jem, izvirnem pomenu pa sledi- jo načelom skladnosti klasič- nega slikarstva. Zavolovšek v novih delih prikazuje izseke iz specifične krajine, pri njiho- vem pretvarjanje v slikarsko ploskev ga ne zanima natura- listična perspektiva, temveč drsi v abstrahirane oblike, ki pa preko njegovega čopiča gle- dalcu odkrivajo novo in pred- vsem drugačno videnje nekega prizora, kot ga običajno zaz- navamo. BORIS GORUPIČ Nazaj v planinski raj PD Celie predstavna spomenili, razstavo in liatalog »Kadar koli je bilo govora o zgodovini planinstva, je bil vedno poudarek na zahodnem delu Slovenije. Kocbek in Frischauf sta bila odrinjena,« je med drugim na tiskovni konferenci omenil Dušan Gra- dišnik iz Planinskega društva Celje. Društvo, ki se šteje za pravnega naslednika Savinj- ske podružnice Slovenskega planinskega društva, je ob tej priliki podrobno predstavilo nov spomenik v Logarski doli- ni, skupaj z Muzejem novejše zgodovine pa še jubilejno raz- stavo in bogat katalog. Tiskovno konferenco so pri- pravili pretekli teden v celj- skem Muzeju novejše zgodovi- ne, kjer je postavljena tudi razstava Nazaj v planinski raj. Nastajanje spominske razsta- ve in kataloga je predstavila Andreja Rihter. Ob izjemni planinski obletnici osrednje nacionalne razstave ni bilo, zato bi radi celjsko predstavili še po drugih krajih Slovenije. Na razstavi je poudarjen zače- tek planinstva v Savinjskih Alpah ter alpinizem novejšega časa, pripravili pa so tudi ne- kaj rekonstrukcij. Med drugim je na ogled prava planinska koča. V Celju si jo je mogoče ogledati do konca oktobra. Katalog velikega formata. Nazaj v planinski raj, je prvi zbir pisane besede o zgodovini Savinjske podružnice SPD. O tej temi je doslej največ pisal Dušan Gradišnik, v katalogu pa predstavljajo zgodovino PD Celje, oba pionirja planinstva, koče, vodnike, reševalce, alpi- nizem ter razvoj po letu 1945. Ker je lastništvo PD Celje v zvezi s Savinjsko podružnico (na tem področju je danes 30 planinskih društev) za nekate- re sporno, je Zoran Tratnik iz PD Celje povedal, da gre za prepir za oslovo senco, proble- mi pa so prenapihnjeni. BRANE JERANKCL Celjsko pevsko društvo vabi Vrsta amaterskih kulturni- ških skupin je po kratkem po- letnem predahu v teh dneh po- novno zaživela s svojo dejav- nostjo. Med temi so tudi pevke in pevci Celjskega pevskega društva oziroma mešanega zbora nekdanjega društva »France Prešeren«. Zbor, ki je poleg moškega komornega zbora že vsa leta nosilec kvalitete celjskega zborovskega petja, si tudi v le- tošnji sezoni obeta, da bo s svojimi domiselnimi pro- gramskimi nastopi zadovoljil domačo in tujo zborovsko pu- bliko. Po odlično izpeljanem spomladanskem koncertu so sicer lansko sezono končali dokaj nesrečno, ko se zaradi finančnih težav niso mogli udeležiti tekmovanja v Nemči- ji. Upajo, da v prihodnje takih neljubih pripetljajev ne bo, za kar pa bo potrebno izpeljati tudi nekaj novih organizacij- skih prijemov. Tudi naslednjo sezono bo zbor že triintridese- tič vodil zborovodja prof. Ed- vard Goršič ob pomoči Matev- ža Goršiča in korepetitorja Tončka Mimika. Pevce že kar v začetku čakajo zahtevne na- loge, saj bodo v novembru z dvema koncertoma gostovali v prijateljskem mestu Greven- broichu, spomladi pa s povsem novim sporedom začeli pro- slavljanja 100 letnice Celjske- ga pevskega društva. To častitljivo obletnico bo obeležilo skozi vse leto kar ne- kaj zborovskih prireditev. Na eno od teh bi naj prišli tudi tuji zbori s katerimi so imeli celjski pevci doslej prijetne kulturne stike. Poleg tega pa bi se radi udeležih vsaj enega tekmovanja v tujini, saj so že doslej prejeli kar nekaj vabil iz Francije, Švice in Nemčije. To pa tudi pomeni, da poslanci celjske in slovenske zborovske pesmi pri prizadevanjih za svoje uspešno delovanje ne bi smeli ostati sami. Poleg anga- žiranosti pri nabiranju finanč- nih sredstev in sponzorjev bo- do aktivni tudi pri pridobiva- nju novih pevk in pevcev, ki jih vabijo vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri v prostore na Gregorčičevi ulici 5. PRIREDITVE v kulturnem domu v Trnovljah pri Celju bo jutri, v petek ob 19.30 Kulturno umetniško društvo Zarja iz Tmovelj uprizorilo reprizo komedije Mihaila A. Bulgakova Zojkino stanovanje, v režiji Štefana Žvižeja. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Izvajali bodo dela Dvoraka, Smetane in Suka.- Na Ponikvi pri Grobelnem bodo v nedeljo v tamkajšnji cerkvi ob obletnici smrti Antona Martina Slomška pripravili koncert domačega cerkvenega zbora in zbora iz župnije Prevalje, ki ga vodi Jožko Kert. Nastop se bo pričel po 10. maši. V Pokrajinskem muzeju je do 26.septembra na ogled razstava: Kulturna dediščina v očeh najmlajših. Razstavo so pripravili otroci iz vrtca Hudinja in VVZ Tončke Čečeve. V Likovnem salonu bo do konca tega meseca odprta razstava j Blagoglasja, avtorja Zdravka Papiča, ki predstavlja izbor Iz* pregledne razstave grafičnega oblikovanja, filmske scenografije ■ in animiranega filma. ; V Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled razstava del; s 6. bienala otroške grafike z naslovom Mislim, srcu prosto pot. • V celjskem Atriju si lahko ogledate razstavo umetniških del, ki, so jih na slikarski koloniji v Celju avtorji ustvarjali pretekli; teden. V hotelu Merx v Celju do 30. septembra razstavlja Ukovna dela; Rajko Mlinaric. \ V Zdravstvenem domu v Celju so do konca tega meseca na ogledi dela Jožeta Božička-Gera, člana likovne sekcije Februar DPD ■ Svobode Celje. V razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini sta do 1. oktobra« na ogled dve razstavi in sicer: fotografska razstava fotografij ] Lipicancev avtorice Zore Plešnar in razstava skulptur v železu j avtorja Ivana Dvoršaka. i V laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz Laškega in okolice. V knjižnici Šentjur si lahko do konca septembra ogledate raz- stavo del Marka Jezemika. V hotelu Terme v Čateških Toplicah razstavlja likovna dela s Janko Kastelic. Na ogled bodo do konca tega meseca. V Rimskem vrelcu v Kotljah razstavlja Vlado Geršak. V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju je na ogled razstava akvarelov Alojza Zavolovška, z naslovom: Snežna jama. • V avli hotela Dobrna so ta teden odprli razstavo slikarskih del' Društva šaleških likovnikov, skupine 83. Na ogled bo predvi- i doma do 29. septembra. ^ V Muzeju novejše zgodovine je na ogled občasna razstava; z naslovom Nazaj v planinski raj ob 100-letnici Savinjske i podružnice Slovenskega planinskega društva. | Celje: Union od 16. do 22.9. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriška satirična kpmedija - Napihnjenci 2; Mali Union 16.9. ob 19. uri ameriška Icriminalka - Osumljen, od 17. do 22.9. ob 19. uri španska erotična drama Pršut, pršut; Metropol od 16. do 22.9. ob 16.30 ameriška risanka - Knjiga o džungU, 16.9. ob 18.30 in 20.30 španska erotična komedija - Pršut, pršut, od 17. do 22.9. ob 18.30 in 20.30 pa ameriški akcijski film Živi ogenj. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri večer štajerske folklore v izvedbi folklorne skupine Franceta Prešerna iz Celja. V Laškem bodo v soboto ob 19. uri slavnostno odprli nov, adaptiran kulturni dom Laško. V pubu Barfly v Celju bo jutri, v petek ob 21. uri večer ciganske glasbe, igral bo ansambel Šukar. Tako so nekoč živeli V začetku avgusta so na Po- nikvi odprli muzej, ki so ga obiskovalcem podrobneje predstavili ob praznovanju občinskega praznika. Ljudem na Ponikvi se je po- ro3ila enkratna ideja in zdaj v nekdanjem župnijskem hle- vu nastaja pravi etnološki mu- zej. Stavbo ob tamkajšnji cerkvi so lani obnovili, potem pa med krajani začeh zbirati predmete, ki so jih nekoč upo- rabljali pri svojem delu ali so bili kakor koli povezani z nji- hovim vsakdanjim življenjem. Med zbirko je obiskovalce po- peljala Elizabeta Kos, doma- činka, študentka etnologije in zgodovine, ki je pomagala pri rojstvu muzeja in ki običajno sprejme obiskovalce. V prvem delu muzeja so zbrani predvsem pripomočki in orodja, ki so jih pri svojem delu uporabljali kmetovalci po okoliških bregovih. V notra- njosti je lepo urejen bivalni prostor ali hiša, kjer stojijo stara kmečka miza, skrinja, otroška zibelka iz leta 1910, pa številni pripomočki za izdelo- vanje domače volne, sušenje sadja in vse, kar se je delalo v tako imenovani hiši. Ker so na Ponikvi nekoč delovali trije tamburaški orkestri, je v mu- zeju kar nekaj instrumentov. Poleg bivalnega prostora ure- jujejo v muzeju še kuhinjo, tu- di zanjo so domačini prispeva- li kup stvari, ki bi sicer utonile v pozabo. Tretji prostor v mu- zeju pa bodo namenili cerkve- nemu delu. Zaenkrat je shra- njenih nekaj predmetov, ki so jih dobili iz tamkajšnje cerkve. Muzej je v glavnem odprt ob koncu tedna oziroma po dogo- voru z župniščem, je pa zago- tovo vreden ogleda, saj na ne- kaj kvadratnih metrih prika- zuje ne le življenje na Ponikvi, temveč življenje slovenskega podeželja v preteklosti. IB Srcu in misli prosto pot otvoritve bienala se Je udeležil tudi šolski minister »Preko 50 sodelujočih šol, skoraj 700 grafičnih listov in 204 razstavljene grafike - to so številke, ki dokazujejo, da si je otroški grafični bienale utrdil mesto v slovenskem prostoru.« Xakšno oceno je bienalu na- menil letošnji častni predsed- nik, akademski slikar Andrej Jemec, ko je minulo soboto od- prl že šesti bienale otroške grafike v prostorih žalske os- novne šole. Odprtja se je poleg šolarjev in njihovih mentorjev iz vse Slovenije, žalskega župana, predsednika izvršnega sveta ter predstavnikov pokrovite- ljev udeležil tudi slovenski šolski minister dr. Slavko Ga- ber. Med drugim je dejal, da naj osrednja misel letošnjega bienala Misli in srcu prosto pot velja tudi za iskanje poti pri reševanju problematike mladih. Na slovesnosti so po- delili še nagrade posameznim šolam, mentorjem in učencem, za kulturni program pa so po- skrbeli žalski šolarji. IB Foto: TONE TAVČAR Šolski minister dr. Slavko Gaber si je z zanimanjem ogledal razstavljene grafike slovenskih osnovnošolcev. Št. 37 - 16. september 1993 12 Imeli hi pivovarno Mestna sliupnost Žalec le praznovala »Prihodnje leto bo Žalec slavil 30-letnico preimenova- nja v mesto in 100-letnico tu- rističnega društva. Zato si še toliko bolj prizadevamo, da bi mesto kot občinsko središče dobilo ustrezen gospodarski pomen.« To je med drugim de- jal predsednik sveta Janez Kroflič ob praznovanju praz- nika mestne skupnosti Žalec. Osrednja prireditev je bila v petek zvečer v Domu druge- ga slovenskega tabora. V mestu naj bi se v prihod- nje razvijali predvsem trgovi- na, gostinstvo in turizem, bančništvo ter intelektualne storitve, industrija naj se ne bi iirila, ob hitro razvijajoči se obrti in podjetništvu pa naj bi se v mestu širile še storitvene dejavnosti. Tudi več kakovost- nejših gostinskih lokalov si že- lijo Žalčani, prihodnje leto pa naj bi mesto kot središče hme- ljarstva dobilo svojo pivnico ter pivovarno. Ta naj bi bila predvsem turistična atrakcija, tako kot drugod po svetu bi tudi v Savinjski dolini obisko- valcem radi ponudili vrček do- mačega piva. Da bodo cilje lahko uresničili, pa bo treba končno sprejeti urbanistični načrt, o katerem je bilo v Žal- cu že veliko hude krvi. Kot najpomembnejšo prido- bitev v zadnjem času je pred- sednik sveta mestne skupnosti omenil priprave na izgradnjo kabelske televizije. Investitor sistema je zasebno podjetje Kabel iz Petrovč, prvi naroč- niki bodo na sistem priključe- ni že prihodnji mesec. Pri- pravljajo tudi projekt plinifi- kacije, na komunalnem po- dročju pa letos želijo posodo- biti cesto v Vrbje, zgrajen je plačnik po Kardeljevi ulici, pešpot pri cerkvi, pločnik so zgradili tudi na Ložnici, kjer nameravajo do konca leta raz- širiti most in urediti javno raz- svetljavo. Del denarja so v Žalcu namenili še za ureja- nje poti na pokopališču ter ob- novo športnega centra. Skup- na vrednost vseh naložb znaša dobrih 13 milijonov tolarjev. Na prireditvi so v petek po- delili tudi priznanja mestne skupnosti. Prejeli so jih: Ob- činska matična knjižnica, Du- šan Šip, EMG MIKROpis, Sa- šo Šarlah ter Bojan Ažnik. Plaketo mestne skupnosti pa so podelili Mihi Kerepči"" ter Rokometnemu klubu. tB V imenu Rokometnega kluba Žalec je plaketo mestne skupnosti prevzel Milan Dolar. Foto: TONE TAVČAR Prijateljstvo dolgo skoraj pet desetletij- Fanika Petelin Iz: Cella ie naročnica Novega tetinika oil leta ^ 1946 »v Toper, kjer sem bila za- poslena, je tistega davnega le- ta 1946 prišel nekdo, ki je zbi- ral nove naročnike takratnega predhodnika NT, ki se je ime- noval Na delo, in odločila sem se, da bom tudi sama med nji- mi. Prvo številko smo za poku-; šino dobili zastonj, od takrat pa je časopis naš zvesti prija- telj,« pripoveduje Fanika Pe- telin z Zelenice v Celju, ki je prav gotovo ena naših najsta- rejših naročnic. Na žalost ji je najstarejše iz- vode časopisa, ki jih je hranila v kleti, pred leti uničila popla- va. Eden od dokazov njene zvestobe pa je prav gotovo tu- di anketa med prvimi naročni- ki, ki jo je Novi tednik objavil ob svoji 25-letnici. Fanika Pe- telin je takrat izjavila, da brez Novega tednika ne bi mogla shajati in da ga ima rada, ker je to časopis, ki piše o ljudeh in njihovih problemih. Ta nave- zanost je ostala do danes, saj pravi, da je tednik edini časo- pis, ki je še ostal pri hiši. Pa še tega delita s sosedo, ki ga prav tako rada prelista. Ko je postala naročnica, je Fanika nosila še dekliški pri- imek Krašovic. Iz rodnega Žalca se je ravno dobro prese- lila v Celje in se zaposlila v To- pru. Pa je spoznala Toneta, ro- dila sina Nika in ugotovila, da skrbi za družino ne bo mogla uskladiti s službo. »Samo tri leta sem hodila na delo, nato pa sem ostala doma kot gospo- dinja,« se danes nekoliko ža- lostno spominja gospa Fanika, Dve pokojnini bi bih v teh ča- sih vsekakor boljši kot pa ena sama, še zlasti, ker je življenje v bloku brez možnosti obdela- ve kakšnega koščka zemlje ze- lo drago. Pa se Fanika Petelin ne pritožuje, le zaradi zdravja ■ po tarna, da ni več takšno kot nekoč. Večino časa ji zapolnijo razna gospodinjska opravila, še najlepši pa so tisti dnevi, ko jo obiščeta vnuka Andrej in Urban. »Za pestrejše dni pa poskr- bita tudi Tednik in Petica. Po- navadi najprej časopis samo prelistam, nato pa ga še nekaj krat vzamem v roke, da prebe rem vse, kar me zanima,« pra vi Fanika Petelin. Seveda na zanimajo tudi njene pripomb na račim vsebine, pa le zamah ne z roko in pravi: »Še naprej naj ostane tako pester, kot j« sedaj, pa nam bo vedno všeč.* T. CVIRI^ Foto:EDO EINSPIELEI Fanika Petelin je Novemu tedniku zvesta vse od leta 1946, zate\ Je zlato darilo vsekakor prišlo v prave roke. Vrsta grajskih prireditev Grad Podsreda se uveljavila Letos so na gradu Podsreda, ki ga upravlja Kozjanski park, precej obnavljali, za pozno po- letje in jesen pa pripravili vr- sto prireditev. Preteklo nede- ljo se je na grajskem živžavu zbralo nad 1300 obiskovalcev, v bližnji prihodnosti pa jih bo še več. Nedeljske množične priredi- tve so se udeležili obiskovalci od blizu in daleč. Otroci so lahko oblikovali glino, barva- li, uživali v družabnih igrah, iskali grajski zaklad, imeli pi- knik, poslušali Trubadurje iz Bistrice ob Sotli, popoldan pa so bili s Čuki. Za jutri priprav- lja park, z Založbo Obzorja, promocijo knjige o sodobnem menedžmentu, udeleženci pa se bodo pripeljali s starinskim avtobusom. V sodelovanju med parkom in Vihamikom bo prihodnji teden na gradu tudi promocija pete, zadnje knjige dr. Ivana Stoparja, o Gradovih na Slo- venskem, tokrat s poudarkom na kozjanskih gradovih. Po ti- stem pripravljajo promocijo knjige o Olimju v 17. in 18. sto- letju, dr. Anteja Sekuliča, ki jo je založil Kozjanski park. Med odmevnejšimi prireditvami pa bo tudi razstava o slikarjih med Savinjo, Savo in Sotlo, s petnajstimi avtorji. Hkrati potekajo priprave na priredi- tev, ki bo obeležila desetletni- co Kozjanskega parka, do ne- davnega Spominskega parka Trebče. Veliko se seveda pri- pravljajo tudi na veliko pro- mocijo Slovenije na Bavar- skem, ki izvira prav iz sodelo- vanja med gradoma Podsreda in Wolfsegg. BRANE JERANKO Zbirke romanskega gradu Podsreda si je letos ogledalo že blizu deset tisoč obiskovalcev, nekoliko več kot lani. Pred gradom so letos tlakovali in ozelenili dvorišče ter nadalje- vali sanacijo severnega palaci- ja. Med največjimi zalogaji pa bo delna rekonstrukcija ro- manske grajske kapele, ene od treh v Sloveniji. Prva akcija na pogorišču v soboto so člani Zveze slovenske podeželske mladine pripra- vili delovno akcijo v pogorišču Šport centra Prodnik v Juvanju. Kot bi mignil, so bili odstranjeni sledovi »dela« nekega brez- vestneža. Lastnik športnega centra Edi Jurjevec je aktivni član zveze podeželske mladine, pomaga pa jim tudi pri pripravljanju srečanj. V zvezi so Ediju takoj priskočili na pomoč, sobotne delovne akcije pa se je udeležilo več kot 20 članov. Vsi skupaj so v en glas obsojali požigalca, ki je imičil dolgoletno delo. Foto: EDO EINSPIELER Srečanje medicinskili sester Ob 30-letnici Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ce- lje bo v soboto, 18. septem- bra, v Bohinju srečanje upokojenih medicinskih sester celjskega območja. Avtobus bo odpeljal iz Ce- lja z Glazije ob 8.30. O novem učitelju za nove čase Skupnost katoliških peda- gogov pripravlja danes, v četr- tek, 18. septembra, predavanje Vinka Kobala z naslovom No- vi učitelj za nove čase. Pi;eda- vanje v župnijski dvorani Sv. Duha v Celju se bo pričelo ob 18. uri. Nova stara kapela V nedeljo so na Rečici ob Saidnji štirje duhovniki s slovesno mašo blagoslovili novo kapelo, ki so jo posvetili žalostni materi božji. Kap)elica v osrčju enega najlepših slovenskih krajev je na blagoslovljeni zemlji stala že pred leti, podrli so jo Nemci v letu 1943. Obstaja pripoved o čudežni rešitvi Marijinega kipa. Danes ta kip krasi drugo kapelo v bližini Rečice. Tako so se Rečičani, predvsem pa Franc Matjaž, pobudnik in organizator izgradnje kapelice, odločili, da bodo natančno posneU kip, ki je pred pol stoletja še krasil nekdanjo kapelo. Odlitek je pripravil Velenj- čan Naglar, kip pa je poslikala Lizika Kosmač. Pri nedeljskem blagoslovu so sodelovali vsi, ki se na Rečici ukvarjajo s kiilturo, slovesnega obreda pa se je udeležilo tudi veliko domačinov. US Nekadilci so plesali s srečanjem nekadilcev na sobotni plesni prireditvi v Rogaški Slatini, se je zaključila akcija Bodoči nekadilci. Začela se je na svetovni dan nekadilcev, 31. maja. Vrhunec prireditve je bilo žrebanje lepih nagrad za prijav- ljene, ki so vztrajali vse do konca akcije. Srečanja so se udeležili tudi slovenski minister za zdravstvo, Božidar Voljč ter predstoj- niki ljubljanskega Kliničnega centra, mariborske in celjske bol- nišnice. Minister je javno pohvalil zamisel Zdravilišča Rogaška ter spomnil na željo mnogih, ki želijo, da bi srečanje postalo tradicionalno. B.K.D. Kapeli vrnili sijaj Leta 1938 so v Latkovi vasi zgradili kapelo v čast novomaš- niku Martinu Jelenu. Posvečena je bila srcu Jezusovemu. Več kot pol stoletja je kljubovala dobremu in slabemu, v zadnjih letih pa jo je že močno načel zob časa. Krajani so se odločili, da jo bodo obnovili. Prispevali so precej sredstev, tudi udarniško so delali. Konec prejšnjega tedna so jo ponovno blagoslovili, ob tej priložnosti pa je svečano mašo bral dr. Vekoslav Grmič. Pri maši je sodeloval moški pevski zbor. Kljub slabemu vremenu se je zbrala velika množica ljudi. Kapela bo tako po 55 letih spet kraju v okras, vsem vernim pa v priprošnjo in tolažbo. T.TAVČAR Novi planinski publikaciji Planinska zveza Slove- nije je pred kratkim izda- la peto popravljeno izda- jo planinskega vodnika Julijske Alpe avtorja Ti- neta Miheliča in povsem nov planinski vodnik z naslovom Razširjena slovenska planinska pot,, ki ga je napisal Jože Dobnik. Obe publikaciji sta do- brodošel in dober sprem- ljevalec vsakega, ki se že- li podati v gore. Novi vodnik je še posebej zani- miv za planince z našega območja, saj predstavlja bližnje planinske točke: Olševo z najvišjim vrhom Govca, Dom na Paškem Kozjaku, Mrzlico ali Kum, Boč, Donačko goro, pa tudi Resevno pri Šent- jurju ter Lisco ali Bohor. Natisnjeni so že tudi novi dnevniki Slovenske pla- ninske poti, izšla pa je tu- di Alpinistična šola, ki jo je uredil in zbral Tone Golnar. Vse publikacije lahko dobite pri Planinski za- ložbi PZS v Ljubljani ali jih naročite na telefon (061) 312-553, po njih pa lahko povprašate tudi v nekaterih planinskih društvih in postojankah. Št. 37 - 16. september 1993 131 Dosežki vredni zavidanja Slavnostno na Sreilnll tehniški šoli v Cellu Minuli teden so na Srednji tehniški šoli v Celju pripravili prireditev, s katero so počasti- li uspeha Mitje Mastnaka in Iztoka Kavklerja na medna- rodni matematični olimpijadi v Carigradu. Čestitkam so se s svojo pri- sotnostjo poleg njune mentori- ce mag. Dragice Pavšek-Gu- zej, profesorjev, staršev in so- šolcev pridružili še celjski žu- pan Anton Roječ in sekretar za družbene dejavnosti Željko Cigler, ugledni predstavniki šentjurske občine, ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šolstvo republike Slovenije. Prireditev, ki jo je s predsta- vo Galeb obogatila šolska Gle- dališka delavnica pod mentor- stvom Darje Poglajen, pa je bi- la tudi priložnost za obračim uspehov šole v minulem šol- skem letu. O tem je spregovo- rila ravnateljica Marija Ma- rovt. Uspehi dijakov Srednje teh- niške šole brez dvoma sodijo v sam slovenski vrh. Lani ]e na različmh tekmovanjih sodelo- valo približno 500 dijakov, med njimi v največjem deležu dijaki Gimnazije Lava. Sode- lovali so praktično na vseh po- dročjih, najbolj zavidljive uspehe pa so dosegli ravno na tekmovanjih iz matematike. Na državnem tekmovanju so zasedli prva mesta med dijaki tretjih in četrtih letnikov; že tretjič so sodelovali na medna- rodnem tekmovanju mest v Moskvi, mednarodne mate- matične olimpijade v Turčiji pa sta se med petimi udeležen- ci iz Slovenije in preko 300 sodelujočimi udeležila tudi dva z Gimnazije Lava. Mitja Mastnak je dosegel bronasto medaljo. Med bleščeče uspehe (tudi ostali niso kar tako) lahko uvrstimo še dosežke šolskega športnega društva, ki je bilo z ekipno zmago fantov v atle- tiki m deklet v rokometu ter vrsto drugih dosežkov najbolj- še društvo v Sloveniji, srebrno plaketo pevskega zbora na mednarodnem pevskem festi- valu v Celju, odlične dosežke na tekmovanjih za Cankarjevo priznanje in na tekmovanjih iz fizike, kemije in logike. Sode- lovali so tudi v telonovanju iz računalništva, na področju ra- ziskovalne dejavnosti pa so iz- delali kar 53 nalog, od katerih je bilo 17 odlično ocenjenih. Izven šolskega m celjskega prostora pa se je uspešno predstavljala tudi gledališka delavnica. MBP Foto: EDO EINSPIELER IVIitja Mastnak je Šentjurčan, sedaj že študent matematike. Tekmovalne dosežke niza že vrsto let. Kot dijak Gimnazije Lava je v vseh letnikih osvojil prvo nagrado na republiškem tekmovanju iz matematike, odlična mesta je zasedal tudi v tekmovanjih iz fizike in logi- _ ke, dosegel vrsto priznanj na mednarodnih tekmovanjih, krona pa je seveda bronasta medalja na matematični olim- pijadi. Iztok Kavkler, Celjan, je sedaj dijak četrtega letnika Gimnazije Lava, odlično pa se je vsa tri minula srednješolska leta uvrščal na tekmovanjih iz matematike, fizike, logike in tudi kemije. čestitke Mitji Mastnaku. Levo spodaj mentorica mag. Dragica Pavšek-Guzej. Sejem Moda pomlad-poletje 94 v sredo, 22. septembra, na ljubljanskem sejmišču odpi- rajo sejem Moda pomlad-poletje 94. Letos je že drugič zapored predstavitev spomladansko-poletne ter jesensko- zimske kolekcije ločena. V štirih sejemskih dneh si bodo obiskovalci med 10. in 19. uro lahko ogledali razstavni program vlaken, preje, ploskovnih tekstilij, konfekcioniranih tkanin, obutve, galanterije, kozmetike in modnih dodatkov nekaj več kot 220 razstavljalcev. Novost sejma bo prodaja modnih dodatkov, nakita in kozmetike v paviljonu Jurček, sicer pa za obiskovalce pripravljajo v sodelovanju z revijo Ars vivendi še predstavitve modnih smernic za prihodnjo sezono, modiie revije v Festivalni dvorani ter revijo Slo- venske modne kreacije, ki jo bodo v organizaciji Imelde 8000 v prostorih WTC (Svetovnega trgovinskega centra) ponovili v torek in sredo ob 21. un. IS Trinoga srna Pri Dobriškovih v Zgornjih Gorčah so med košnjo srninemu mladiču odkosih del noge. Mladič se jim je smilil, niso ga prepustili usodi, temveč so ga odnesli domov, kjer so ga skrbno negovali. Po treh mesecih je že odrasel in je velik ljubljenec vseh domačih, posebno obeh otrok, Aleša in Andreje. Kljub temu, da lahko srna uporablja le tri noge, se je naučila hoditi, seveda pa ni sposobna za življenje v svojem naravnem okolju. Na sliki: Andreja in Aleš s svojo ljubljenko. T.TAVČAR V novi pivnici Majolka, ki so jo pred dnevi odprli v samem središču Celja, vam ponujajo tudi bogato izbiro piva Pivovarne Laško. Kajpada, saj gre za pivnico. Prava pivnica Minuli teden smo tudi v Ce- lju dobili čisto pravo pivnico. No, morda res ni takšna, kot so tiste znane bavarske, toda v gostinskem podjetju Majolka so se zelo potrudili in v po- vsem prenovljeno pritličje go- stišča Majolka vnesh kar veli- ko tistega, kar mora imeti do- bra pivnica. Predvsem je po- trebno pohvaliti čudovito oko- lje in mikavno notranjo opre- mo gostinskega lokala. In tudi ponudbo, med katero izstopajo pivski narezki, gola- ževa pikantna juha, pivska klobasa s smetanovim hrenom, pečeno puranje bedro, visoška pečenka, jabolčni zavitek in sirovi štruklji. Dovolj razlogov torej za obisk, še posebno, če bodo obiskovalci zadovoljni tudi s postrežbo. V poplavi novih gostinskih lokalov v Celju in okolici na- mreč vse bolj postaja po- membno ravno osebje, ki dela v lokalih. EP Vlai€ RIngaraia tudi v Celju »Mesec slovenskih želez- nic« so poimenovali sep- tember na Slovenskih že- leznicah v Ljubljani in pod tem geslom pripravili vrsto zanimivih prireditev. Del tega bomo doživeli tudi v Celju. Uvod v ta mesec sta bila dva tedna promocijskih brezplačnih voženj z vla- kom iz okolice v Ljubljano. Muzejska parna lokomoti- va bo tri srede zapored vo- zila iz Ljubljane v Kamnik, v Celje in do Škofje Loke. Vmes bodo na postajah pri- pravili programe za otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol. Vlak Ringa- raja, kot se bo imenovala zabavna kompozicija, bo 22. septembra vozil od Ljubljane do Celja in raz- veseljeval otroke na posta- jah v Litiji, Trbovljah in Zidanem Mostu, na želez- niški postaji v Celju pa bo zabava trajala kar tri ure. Vstop na prireditve bo za otroke brezplačen. TC Priilodnost bo drugačna KaJI prinaša zamisel Rogaške vasi? Jesen življenja v natrpani upokojenski stolpnici, ki se vse bolj spreminja v pomožno bolnico? Gre dandanes že za nujno zlo, ki večine upokojen- cev ne more razveseliti? Dru- gačno možnost bi lahko ponu- dili v bodoči Rogaški vasi, upokojenskem turističnem na- selju, dva kilometra iz središča zdraviliške Rogaške Slatine. Za tako drugačno obliko si predvsem prizadeva domačin, upokojenec Martin Kene. Na- selje bi zgradili v Ratanski va- si, med Korsom ter prvo vasjo iz mesta: na samoti, z velikim vinogradom v ozadju. Arhi- tekta iz ljubljanskega projek- tivnega biroja API Uroš Birsa in Aleš Stanovnik sta si zami- slila, da bi upokojenci stano- vali v apartmajih ali majhnih vrstnih hišah, ki spominjajo na obsoteljske vinske zidanice. Izvajalec še ni znan, za delo pa se zelo zanima ljubljanski Imos. Po dosedanjih načrtih bi upokojenci lahko izbirali med lastnim gospodinjstvom ali najreizličnejšimi skupnimi sto- ritvami, značilnimi za upoko- jenske domove v razvitejših državah. Stanovanjske objek- te bi bilo mogoče uporabljati tudi zgolj občasno, po želji, pri tem pa omenjajo psihološko prednost, kajti upokojenec bi preživel jesen življenja v oko- lju, ki ga že pozna. V Obsotelju, v Atomskih to- plicah, že imajo podobno turi- stično naselje. Atomsko vas, ki pa ni namenjena zgolj upoko- jenski populaciji. BRANE JERANKO Še so gobja čudesa Prav zdaj je čas za nabiranje gob in tisti, ki imajo »svoje prostore«, jih veliko naberejo. Gobarjema Zvonetu Ulagi in Hariju Posedelu so se minuli konec tedna v košarah znašli zares zanimivi primerki. Hari je pobral kar nekaj gob velikank, naj- večji je bil jurček, težak kar 2,21 kg. Zvonetova najdba je šlaj v drugo skrajnost, našel je družino jurčkov, ki se je tesno tiščala ] skupaj, vseh članov je bilo kar osem. Za jurčke, ki ponavadi j rastejo posamič, je to vsekakor posebnost. 1 T. TAVČAR i Št. 37 - 16. september 1993 14 Z gajem nisem poročen Pogovor z Jožetom Skornškom, očetom Saviniskega gaja Jožeta Skornška najbrž ni treba posebej predstavljati. Če pa slučajno kdo ne ve, Skornšek je bil in bo oče štajerskega bisera, parka slovenskih vrtnarjev v Mozirju. Letošnja razstava Živeti s cvetjem v Mozirju je imela svojevrstno konkurenco v raz- stavi v Volčjem potoku, ki je bila istočasno. Je vzrok za dve razstavi naenkrat nagajanje? Ne bi rekel, da gre za naga- janje, niti ni bilo nikakršnega prepira. Nikogar ne obsojam, toda mi smo imeli datum dolo- čen že dva, tri mesece prej, saj je bila nedelja, 5. septembra edini dan, ko je lahko mari- borski škof Kramberger bla- goslovil našo kapelo. V Mozir- ju zaradi razstave v Volčjem potoku nismo bili nič na slab- šem, obiskovalcev, kolikor jih ni zmotil dež, je bilo precej, dosti vrtnarjev je razstavljalo na obeh razstavah. Moti me edino, ker so mi obiskovalci sami pripovedovali, kakšna škoda je, ker sta dve tako vr- hunski razstavi cvetja istočas- no. Lahko bi bilo dvakrat na leto na primer. Letos ste načrtovali približ- no 30 tisoč obiskovalcev na razstavi v Mozirju, za Volčji potok pa pravijo, da je dosegel to številko? Ne verjamem, da je bilo v Volčjem potoku prodanih to- liko kart. V gaju smo jih v so- boto prodali le nekaj več kot tisoč petsto, v nedeljo pa sko- raj 10 tisoč. Vsi, ki v gaju dela- mo, smo prepričani, da je vsaj petina obiskovalcev na razsta- vo prišla brez kart. Torej se letošnji obisk brez ponedeljka, seveda, vrti približno pri šte- vilki 13 tisoč. Drugače je Mo- zirje in gaj samo v letošnjem letu obiskalo že preko 60 tisoč ljubiteljev cvetja. Te številke pa kar precej povedo, kajne? Je še katera prireditev, ki v mozirsko občino pripelje to- likšno število obiskovalcev? Ena izmed posebnosti letoš- nje razstave v parku ob Savi- nji je odprtje kapelice, ki ste jo posvetili sv. Valentinu? Prepričan sem, da bo kapela služila namenu. Poleg porok naj bi v njej nekajkrat na leto pripravljali tudi slovesne ma- še. Žal vseh del na kapeli še nismo popolnoma poplačali, vendar bomo tudi to uredili. Kapela je namreč rasla in zra- sla skoraj izključno z denar- jem, ki ga imamo v odboru za urejanje gaja, le na začetku je nekaj sredstev prispevala KS Mozirje. To je eden izmed do- kazov, kako nas in naše delo (ne)cenijo. Druga posebnost razstave je prvi festival slovenskih pokra- jin. Sicer je bilo vse skupaj na hitro narejeno, toda nekaj vti- sov je ostalo? Lahko rečem le, da je bila odlična prireditev s pomemb- nimi imeni, vendar pripravlje- na časovno malce prepozno in malce na neuglednem prosto- ru. Nameravali smo postaviti oder sredi vode, vendar tega nismo uspeli storiti. Tudi je res, da Andreju Blvunauerju, glavnemu pobudniku in orga- nizatorju, nekako nismo verje- li, da bo sposoben vse to pri- praviti. Všeč mi je bilo, ker je voditeljica programa Marija Kos pokritizirala občino Mo- zirje zaradi mačehovskega od- nosa. Tudi drugače večkrat ome- njate, da za gaj na občini pre- prosto ne najdejo posluha. Ka- ko je z namakalnimi naprava- mi, za katere ste med letošnjo sušo tako obupano prosili? Najbrž je odgovor kar pre- prost. Nič. Ni in ni potrebnega denarja za naprave, ki bi jih tako nujno potrebovali. Mogo- če se bo premaknilo s pomočjo Podjetja za urejanje voda, Ni- voja, Id je obljubil, da bo polo- žil glavne cevi. No, bomo vide- li. Drugo težavo, kjer ravno ta- ko potrebujemo denar, je pov- zročil lubadar. V gaju smo na- mreč posekali kar precej dre- ves, sedaj pa ni nikjer denarja, da bi nakupili nove sadike. Ne morem ljudem dopovedati, ka- ko potrebna bi bila nova dre- vesa. Za letošnjo razstavo Živeti s cvetjem je slišati predvsem to, da je bila pripravljena zelo na hitro, brez ustrezne propa- gande? Vsi smo se pogovarjali, toda kaj več se ni izcimilo. Sam sem potem skoraj ilegalno obiskal vrtnarje po domovih in jih pri- vabil na razstavo. Tudi je res, da najboljše ideje padejo zad- nje minute, v gaju pa imamo občutno premalo ljudi za delo. Strinjam se, da je bilo vse na- rejeno na hitro. Dejstvo je, da takšna prireditev ogronmo stane. Za letos mislimo, da bo 3 milijone tolarjev tista konč- na številka, v katero bodo za- jeti stroški. Znani ste po načrtih, ki jih nikoli ne zmanjka. Kaj lahko torej pričakujemo v bodoče v parku slovenskih vrtnarjev? Se ne vem, ker resno razmi- šljam o tem, da bi nehal. Doma imam vrtnarijo, ki mi počasi hira, najbolj pa me bolijo opravi j i vi jeziki. Ni ravno pri- jetno poslušati, da ima mozir- ski vrtnar denarja, kolikor ho- če, saj da menda občina ves denar v gaj. Ob tem pa ne za- služim toliko, da bi plačal ogrevanje za celo leto. Poleg tega je skoraj nerazumljiv ta čudni odnos do parka. Ce gaj ni zanimiv za Mozirje, potem ga naj preprosto zaprejo. Tu- kaj nastajajo ogromni stroški. Samo letos smo posadili 75 ti- soč enoletnic. Niti ni denarja, da bi jih plačali, kje pa je saje- nje in potem skrb za te rastli- ne? Potem pa poslušaš, da za- pravljamo denar, da se z gajem okoriščamo... Zakaj bi torej tukaj vztrajal in se mučil? Končno, z gajem nisem poro- čen, 15 let dela pa je najbrž dovolj za enega človeka. URŠKA SELIŠNIK Prejšnji ponedeljek, med raz- stavo Živeti s cvetjem, je bil Skornšek že pred sedmo uro zjutraj v gaju. »Vesel sem, ker je za 10 tisoč ljudmi ostalo zelo malo odpadkov, kvečjemu 50 papirčkov. To pomeni, da zna- jo ljudje ceniti čistočo, če je čist in urejen kraj, kamor pri- dejo,« je omenil Skornšek. Lutica za najmiajše v okviru Taborskih kul- turnih dnevov so v žalski občini pripravili tudi nekaj prireditev za otroke. Orga- nizatorji so se odločili, da naj tokrat na svoj račun pridejo predvsem otroci v obrobnih predelih obči- ne. Šolarje v Veliki Pireši- ci, Ponikvi, Letušu, Andra- žu ter na Gomilskem in v Taboru je obiskala prav- ljičarka Jana Stržinar. Znana je po tem, da sama napiše pravljico, scenarij, ustvari lutke in scenografi- jo, predstavo tudi sama re- žira in odigra. Otroci jo poznajo predvsem po prav- ljicah Zaljubljeni zmaj, Po- vodnjak in makov škrat. Mala Morjanka, Pošast Barbara in začarane rožice ter Drugačne čarovnice. IB Čas za siiiranje icoruze Siliranje koruze je ta čas v polnem teku. Kmetje so namreč zl davno spoznali, da je silirana krma izdatnejša in zato večji d« koruze in jesenske košnje silirajo. Nekateri pa najlepše koruzn storže pred siliranjem poberejo, tako da imajo tudi nekaj koruz nega zrnja. Letošnja suša je seveda prizadela tudi koruzn polja, zato je žetev slabša kot pa bi lahko bila sicer. T. TAVČAJ Giava pa taica! Slaba letina? »Kje pa!«, pravi absolvent agronomije Silvo Žveplan iz Zadobrove. Večina zeljnih glav, kar 7 ton so jih pridelali Žveplanovi na domačem vrtu, je ogromna. Glavati primerek tehta skoraj 7 in pol kilogramov. Kar za nekaj kosil, kajne? US, Foto: E.E. Prijavita šicodo zaradi suše Komisija za odpravo posledic elementarnih nesreč obči- ne Celje vabi vse kmetovalce, ki so zaradi letošnje suše utrpeli več kot 30 odstotno škodo na kmetijskih pridelkih, da se v tem tednu oglasijo na sedežih krajevne skupnosti Celje in prijavijo škodo. Oškodovanci morajo s seboj prinesti posestni list ter osebno izkaznico. K prijavi škode pozivajo tudi kmeto- valce v žalski občini, škodo bodo popisovali vsak dan med osmo in šestnajsto uro. Včeraj, v sredo, so kmetovalci lahko prijavljali škodo na območju Prebolda, Šešč, Letuša, Gomilskega, Petrovč in Liboj. Danes bodo škodo popisovali v zadružnem domu na Ponikvi, kmetijski zadrugi Polzela, Braslovče ter na krajevni skupnosti Vin- ska gora. Jutri pričakujejo kmetovalce na Vranskem, Trnavi, v Gotovljah pa lahko prijavijo škodo kmetovalci iz Gotovelj, Žalca, Vrbja in Griž. Prihodnji ponedeljek bodo škodo popisovali še v Taboru, Šempetru, Andražu in Gali- ciji. IB Račice na iiongresu Slovenija in njeno društvo novinarjev oziroma klub novi- narjev-smučarjev od včeraj gosti poletni kongres svetov- nega kluba novinarjev-smu- čarjev (SCIJ). Ta ugledna mednarodna or- ganizacija, v okviru katere tu- di domači smučarji dosegajo vsako leto izvrstne izide, vsa- ko leto na kongresu razrešuje tekoča vprašanja in odloča o tem, katera zimsko-športna središča bodo imela čast gosti- ti elitno prvenstvo novinarjev- smučarjev iz vsega sveta. Kongresa se udeležuje okoli 70 eminentnih novinarskih kolegov iz vsega sveta, med svojim bivanjem in delom v Sloveniji pa bodo lahko po zaslugi organizatorjev (orga- nizacijski odbor vodi Uroš So- štarič, urednik v dnevniku De- lo) dodobra spoznali tudi turi- stičen in siceršnji utrip Slove- nije. Med drugim ugledne go- ste že danes pričakujejo v Zdravilišču Rogaška Slatina, v steklarni Boris Kidrič, pa pri minoritih v Olimju in na kmečkem turizmu Amon. Pro- gram pa zajema še oglede ljub- ljanskega begunskega centra, stare Ljubljane z gradom, no- vega WTC-ja, pa Begunj, Ble- da, Mosta na Soči, Bovca, Li- pice in Postojnske jame. Seveda poletni kongres SCIJ ni namenjen samo turiz- mu, ampak tudi resnemu delu te ljubiteljske organizacije, je pa, kar ni odveč poudariti, ena najimenitnejših letošnjih pri- ložnosti za promocijo Sloveni- je in njenega letnega in zim- skega turizma. Konjenišifi turnir Konjeniški klub Celje pri- pravlja ob celjskem MOS tra- dicionalni konjeniški turnir v preskakovanju ovir, ki se bo dogajal v soboto, 18. septem- bra od 10. ure naprej v Skofji vasi. Turnir šteje za pokal obrtnega sejma in pokal Slo- venije, tekmovalci pa se bodo pomerili v preskakovanju ovir od metra do metra trideset. Da bi boije spoznaii svoj icraj Res je, da se ljudje tudi na vasi vsak dan manj poznamo. Odtujevanju se poskušamo upreti na razne načine, vsekakor pa je zamisel braslovškega župnika Jožeta Zidanška še posebej izvirna. Domislil se je, da bi naredili nakakšen voz, bolj podoben odprtemu vagončku, ki ga je mogoče voziti z avtomobilom. Zamisel so pred kratkim, po blagoslovu, tudi izpeljali. Namen je tak: Učenci od prvega do tretjega razreda se bodo s tem »vlakcem« vozili po vsej župniji, ki ima 16 zaselkov, tako da bodo dodobra spoznali svojo vas in vse sosednje. Seveda jih na poti spremlja tudi župnik, ki potovanje popestri z zanimivim pripovedovanjem, otroci sami pa poskrbijo za veselo razpoloženje. Domiselno, ni kaj! T. TAVČAR Št. 37 - 16. september 1993 15 Rastline te naučilo slcromnosti v žalski Občinski matični knjižnici imajo lepo navado, da ob Taborskih kulturnih dnevih povabijo v goste doma- čina, ki se je s svojim delom uveljavil in ga poznajo tudi iz- ven občinskih plotov. Letos so na klepet povabili dr.Ljerko Godicl iz Petrovč. Prvi slik s prijazno gospo da slutiti, da je prijetna sogovor- nica. Še zdaleč pa človek ne bi pričakoval, da je bila vsaj dvajsetkrat na Triglavu, kakš- nih petdesetkrat na Raduhi, da je bila Begunjščica skoraj njen drugi dom. Tudi preneka- teri tuji vrhovi ji niso tuji. Pa Icaj bi naštevali, saj je skoraj ni pedi slovenske, pa tudi jugo- slovanske zemlje, ki je ne bi prehodila pri svojem delu. Dr. Godiclova je študirala biologijo, se v doktorski diser- taciji ukvarjala s stepsko flo- ro, kot uspešna znanstvenica sodeluje v mednarodnih orga- nizacijah, svoj prosti čas pa preživlja med ogroženimi rast- linami gora in step. Učiteljski poklic ji je bil ma- lone usojen. Že stari oče je bil dolga leta upravitelj šole na Gomilskem, oče je mnogim ostal v spominu kot ravnatelj žalske meščanske šole, mati je tri desetletja poučevala v Pe- trovčah. »Če se je le dalo, sem pokukala v razred ali sedela za mizo z mamo, ko je popravlja- la šolske naloge,« se je spomi- njala. In tudi sama kasneje iz- brala učiteljsko pot. Po konča- nem študiju so jo povabili na slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, toda: »Povabilo sem sprejela, nisem pa bila srečna. Želela sem nekomu ne- kaj povedati, tam pa sem sede- la v sobi. Mikroskop in jaz, pa alge - to ni bilo zame. Potem sem šla na zdravljenje v Roga- ško Slatino in kar ostala na tamkajšnji osnovni šoli. Z Akademije gre malokdo v osnovno šolo, marsikaj sem slišala na ta račun. Toda bila sem srečna. V razredu sem imela 64 otrok, poučevala sem vse, ne le biologijo, temveč tu- di matematiko, nemščino, an- gleščino.« Za dr. Godiclovo pravijo, da nikoli ni bila .slabe volje, sama pa: »Kar sem dela- la, sem delala z velikim vese- ljem in tudi mladim svetujem, naj delajo tisto, kar jih najbolj veseli. Pa čeprav bodo zasluži- li nekaj tolarjev manj.« Ob šestih na AnsIcI vrh Iz Rogaške Slatine je potem prišla na celjsko učiteljišče. Tudi v tisti čas segajo lepi spo- mini. »Učiteljišče ni bila slaba šola, pravim še danes. Ob 5.20 sem imela edini vlak za Celje, ob šestih smo že hodili na te- renske vaje po Anskem vrhu. Tega se spominjajo na vseh obletnicah.« Ljerkina pot se je zatem nadaljevala v Mariboru, poučevala je na pedagoški fa- kulteti. »Tja si nisem želela, toda treba je bilo sprejeti nove dolžnosti, na koncu sem v Ma- riboru ostala 20 let.« Dovolj izkušenj torej, da ve, kakšen je dober pedagog: »Svoje delo ne smeš gledati kot službo, tem- več kot poklic. Ne opraviti ure in si želeti, da čim prej mine. Nikoli ne smeš podcenjevati svojih učencev in nikoli ni no- bena ura dovolj dobra, da ne bi mogla biti še boljša. In še to, nobenih razlik ne smeš delati. To je n'ajtežje. Krivice si lju- dje, zlasti otroci, najbolj za- pomnijo.« O sebi kot učiteljici pravi, da je bila zahtevna. »Trudila sem se, da sem dala veliko, pa tudi zahtevala sem veliko. Ce daš nekomu negativno oceno, potem mora biti tisti sam pre- pričan, da jo je zaslužil.« Kakšnih posebnih težav nikoli ni imela. »Enkrat samkrat, ko sem bila še v Celju, je prišel nek celjski funkcionar. Pa sem ga preprosto odpravila z bese- dami, da me prav nič ne zani- ma, kdo je. Zame je bil le oče lenega sina,« se spet med sme- hom spominja Ljerka. Vojvodina, Triglav, deževna SI(otska Po svoje je bila pot v Mari- bor prelomnica v življenju dr- . Godiclove. »Tam je bilo treba kar podpisati, da boš magistri- ral in doktoriral, pa sem opra- vila še to. Za nx.agisterij sem obdelala okolico Pohorja, za doktorat sem vzela stepsko floro v Jugoslaviji. Vehko sem hodila v gore, stepa je bila za- me nekaj povsem novega, me je pa zanjo navdušil profesor z Dunaja.« In da je Ljerka po- stala doktor znanosti, je bilo treba proučiti in prekrižariti na stotine kilometrov po Jugo- slaviji, predvsem pa Vojvodi- ni. Vmes jo je pot zanesla na mštitut v Avstrijo, potem so jo začeli vabiti naokoli. »Že ko sem delala magisterij, sem se udeleževala seminarjev na tu- jih univerzah, tudi na otokih severnega morja smo bili. Va- bili so me sem in tja, tako da sem sodelovala v raznih orga- nizacijah po svetu.« Med dru- gim je bila dr. Godiclova pod- predsednica mednarodne or- ganizacije za raziskovanje pa- nonskega prostora, pot jo je vodila v London, sodelovala je z njihovim botaničnim dru- štvom in centrom za zaščito rastlin, prečesala je terene Škotske, obenem pa so tujci z njeno pomočjo odkrivali Slo- venijo. Njena ljubezen so kljub ste- pi ostale gore. »Še kot študent- ka sem pred vsakim izpitom šla na Begunj ščico. Če nisem šla, se mi je zdelo, da izpita sploh ne bom naredila. Kasne- je, ko sem bila v Celju, sem bila vsak teden v hribih. Na Triglav smo letali gor in dol v enem dnevu, na Raduho sem splezala vsaj petdesetkrat,« Pravi, da so ji gore dajale moč. Najprej domače, kasneje so jo zamikale švicarske Alpe, pa Dolomiti, prekrižarila je nor- veško pa češko in še marsika- tero hribovje. »Čim več videti je bil moj cilj. Jabolka, sir, marmelado - to smo inieU v na- hrbtniku, nič nismo zapravlja- li.« Edino zapravljanje so bili najbrž številni filmi in diapo- zitivi, ki jih je dr. Ljerka Go- dicl posnela na svojih poteh. Mnoge ji je v Petrovčah, kjer danes živi, uničila poplava. Ostali pa so spomini, ki jih za- gotovo ne more uničiti nobena stvar na svetu. IRENA BAŠA Končno asfalt V teh dneh bodo delav- ci Cestnega podjetja as- faltirali dober kilometer in pol ceste na Dobrovlje. Naložba je vredna 6 in pol milijonov tolarjev. Milijon in pol tolarjev so za asfaltiranje ceste pri- spevali v republiki iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Žalski občini so sicer za demo- grafsko ogrožena območ- ja odobrili skupno dobrih 6 milijonov tolarjev, ra- zen Z2h cesto na Dobrovlje bodo v občini ta denar porabili za izboljšanje vodooskrbe na Tešovi ter v krajevni skupnosti Tabor. IB Foto life Fotografij Brigite Koklič iz Celja se vedno razveselimo. S sestro imata dobre ideje, kako preživeti prosti čas, ki je tudi tema našega nagradnega natečaja. Predvsem pa zna Brigita uporabljati fotoaparat in si pripraviti dober Foto life. Krvodajalska akcija v Rimskih Toplicah Občinska organizacija Rdečega križa Laško in krajevna organizacija RK Rimske Toplice, prirejata v torek, 21. septembra od 7. do 12. ure četrto redno krvodajalsko akcijo v laški občini v letošnjem letu. Na akcijo bo iz Polane pri Jurkloštru ob 8. uri zju- traj odpeljal poseben avto- bus in se ustavljal na vseh postajališčih, po odvzemu pa po dogovoru z voznikom avtobusa odpeljal po isti poti tudi nazaj. Organiza- torji prosijo, da se akcije v dobrobit mnogih, ki jim je kri nujno potrebna, ude- ležite v čim večjem številu. MM Trška Marija Ena kronana druga dvakrat odstranjena Letos mineva 90 let odkar so na glavni oltar kozjanske cerkve postavili novo plastiko Mari- je Vnebovzete. Kip je izdelal rezbar in podobar Anton Pavlic iz Buč. Kozjani pa so sami zbrali denar za pozlačeno krono (230 K) in svojo farno zavetnico, na Veliko mašo leta 1903, tudi kronali. To se je zgodilo še za časa življenja iekana Janeza Nepomuka Bozine, ki je veliko storil tudi za obnovo podružnične cerkve sv. E- me v Kozjem. Povsem drugačna zgodba pa je tista o kape- hci z Marijo, ki je bila vzidana v znamenito hišo »Občinski dom« v Kozjem. To hišo, ki daje tipično podobo trgu Kozje in je vidna že od daleč, so leta 1932 odkupili od Druškovičevih in jo dvignili v dvonadstropno stavbo z man- sardnimi stanovanji. V njej so stanovali učite- lji, sodniki in druga trška gospoda, tu pa je bila tudi dvorana domačega prosvetnega dru- štva, ki je leta 1952 postala kinodvorana. Na pročelju občinskega doma, na vogalu, tik nad trgovino, je bila vzidana kapelica, v kateri je bila lesena plastika Marije, ki je bila,tam Bog vedi od kdaj. Ljudje vedo povedati, da so »trško Marijo« skrivali že pred nemškim županom Mayerjem med okupacijo, čisto zagotovo pa je bila po vojni napoti naši »ljudski oblasti«, ki je v pro- store nad kapelico namestila postajo milice. Nekega dne smo otroci na trgu z grozo opazo- vali miličnikovo roko, ki je segla v kapelico in Marijo odstranila. Kasneje so kapelico zazida- li, tako da danes le še malokdo ve, kje je bila »trška Marija«. Nekaj podobnega se je zgodilo trgu Šoštanj, v bližini katerega živim danes. Tudi tu so kam- nit kip Marije na sredi trga odstranili, vendar pa so ga pred dvema letoma vrnili nazaj prav tisti, ki so to naredili. Se kaj takega ne bi moglo zgoditi tudi v Kozjem? Kozjani menda vedo, kje je »preganjana« Marija... MARJAN MARINŠEK kapelica »trške Marije« na vogalu Občinskega doma v Kozjem - predvojna razglednica Št. 37 - 16. september 1993 y soboto start novega košarkarskega prvenstva - V sezoni 199U/95 A-1 In A-Z liga s po avanalstiml klubi? v soboto se bo začelo novo košarkarsko prvenstvo, prvo- ligaši Comet, Rogaška in Pol- zela pa imajo pred startom skupen cilj: po prvem delu uvrstitev med šesterico, v dru- gem pa najmanj obstanek v ze- leni skupini, ki bi ob predlaga- ni reorganizaciji v sezoni 1994/95 pomenil igranje v enotni A-1 ligi. Rogaška je lani za malen- kost ostala brez Koračevega pokala, novo prvenstvo pa pri- čakuje brez okrepitev, a tudi brez Viranta, Cerarja in Ka- lingerja. Slatinčani so med pripravami uigravali različne obrambe, v napadu pa dokaj enostavne kombinacije z veli- ko gibanja in blokadami, ki bi ob racionalni igri lahko prine- sle uspeh. Prehodi jim še ne uspevajo najbolje, težave ima- jo tudi s privajanjem na bolj organizirano igro, najbolj šib- ki pa so pod koši. Napoveduje- jo predvsem bolj atraktivno košarko kot v zadnjih sezonah in zato pričakujejo boljši obisk. Comet je med pripravami dobil le dve in izgubil osem prijateljskih tekem, toda več kot polovica nasprotnikov so bili udeleženci evropskih po- kalov. Panike zato še ni, kajti za Konjičane že po tradiciji velja, da dobro igrajo po- membne tekme, čeprav se še naprej ubadajo z velikim šte- vilom izgubljenih žog. V pri- merjavi z zadnjo sezono so ubrali drugačen koncept pri- prav in vrhunsko formo načr- tujejo šele za drugi del sezone, ko bodo jurišali na uvrstitev v Koračev pokal. Polzela je bistveno prenovi- la začetno peterko, Petranovič pa je zaradi težav z ledvicami skoraj mesec dni vadil po po- sebnem programu. Igra naj bi bila že na prvi pogled bolj agresivna, napadi pa daljši in z bistveno manjšim številom metov na koš. V klubu kljub napovedanemu odhodu v Celje ostaja Tumšek, ki je prenehal z igranjem in se bo kot eden reprezentančnih trenerjev po- svetil mladim. Polzela je že prevzela pregled nad oaiovni- mi šolami v celotni Savinjski dolini (Mozirje, Luče, Ljubno, Braslovče) ter dejavnost delo- ma razširila tudi na Velenje in Celje. Druga liga: Laščani daieč pred vsemi Pivovarna Laško je že pre- nehala s štetjem t>ezon, ko je le zaradi enega odvečnega pora- za ostala brez napredovanja med najboljše. Njihov prora- čun je na ravni večine klubov zelene skupine, naslednji me- sec bo stekla še gradnja dvora- ne za 1500 ljudi, s Preličem in Vujovičem pa naj bi jim v vse bolj kvalitetni drugoligaški konkurenci naposled uspelo. Minusi? Dve tekmi bodo zara- di zapore dvorane igrali v Hrastniku, pestijo jih po- škodbe, toda ugoden žreb je odtehtal vse težave. MIK Prebold je bil lani hit in z naslovom prvaka dosegel vrhunec. Brez Govca in morda tudi Turka (še brez treninga) bo uvrstitev v zgornji del le- stvice še večji podvig kot spre- hod iz območne lige do konč- nice za rdečo skupino. Z bra- nilskih položajev se bo igra preusmerila pod koše, kjer pa je Vasiljevič zanesljivo ne bo odtehtal odhoda najboljših. V Preboldu se svojih realnih zmožnosti zavedajo in so z drugo ligo ter zaledjem za Polzelo povsem zadovoljni, načrte o širitvi dvorane pa vse bolj spodriva šempetrska od- bojka. Elektra. Šoštanjčani niso več Velenjčani; to so bili le v zadnjih dveh sezonah. Nate- kova Elektra znova obstaja, tudi trener Bukovič v njej. Ci- bonaš Rizman je na čelu dokaj izkušene ekipe, ki sta jo zapu- stila »zlati« Tomic in Sevšek, vrnil pa se je Lipnik. Še vedno imajo enajst izenačenih igral- cev in na trenutke čudotvorca, za to ligo vsekakor. Vsem bodo trii v peti. Pa še kaj več! Celje je že sredi lanske sezo- ne ostalo brez pokrovitelja In- posa, katerega lastnik je tar- nal glede stroškov, mimogrede pa si je nedavno kupil podo- ben model mercedesa, kot so si ga ljudje množično ogledovali pred kratkim na Kersnikovi. Trener Cepin ter odlična igral- ca Medved in Starovasnik so zapustili klub, kar pa ne čudi ob dejstvu, da je pred začet- kom letošnje sezone iz celjske- ga podjetja, ki je bilo pred dvema desetletjema prvi urad- ni sponzor celjskih košarkar- jev, v klub druge občine od- plavalo vsaj 40.000 DEM. Ne- mogoče se bo morda komu zdelo, da so kadeti Celja pora- zili Olimpijine, a je mogoče. Trener članov je Goran Jurič, glede igralskega kadra pa je še veliko neznank. Bo profesor Pipan dobesedno zaigral z ne- katerimi svojimi dijaki, se bo- do v klub v zadnjem trenutku vrnili Drobnič, Pucko, Pečak, Tkalec? Težki časi! Obstanek v ligi? Da, ob reorganizaciji lig. Že obrabljena zgodba o »Feniksu in pepelu« bo še morala počakati. DEAN ŠUSTER ŽELJKO ZULE Ženske bodo prvenstvo začele 2. oktobra, ko bodo štartali tu- di tretjeligaši. V drugi skupini vzhodne lige bodo igrali Šent- jur, Rogla, Podčetrtek, Comet B, Hrastnik, Feniks Ljubljana in BP Ljubljana. Laščani v novi sezoni največ pričakujejo od Preliča (levo) in Vujoviča. 16 V pričakovanju enotne iige ito^rama Nogomet Siovensifa liga 4. kolo: Rudar-Koper 2:2 (1:1); Velenjčani so z goloma Spasojeviča (33, 78) dvakrat lovili prednost gostov in konč- no osvojili prvo točko. Ljub- Ijana-Publikum 0:0. Vrstni red: Mura 8, Naklo 7, Olimpi- ja, Publikum 6, Koper, Mari- bor, Gorica, Ljubljana 5, Izola 4, Primorje, Istragas 3, Mavri- ca 2, Rudar, Potrošnik 1, Krka 0. 11. siovensica iiga 4. kolo: Dravinja-Rudar (T) 4:2'(2:0); prve točke do Konji- cam osvojili z goli novinca Še- riča (20^ in hat-trickom Kra- ševca (42, 53, 86), ki je zapravil še nekaj lepih priložnosti. Tri- glav-Steklar 1:1 (1:0); Slatin- čani so po zaslugi Neskiča (70) v gosteh še vedno neporaženi. Vevče-Era Šmartno 3:1 (0:0); gostje so z golom Malusa (49) celo povedli. Vrstni red: Koro- tan 7, Nafta, Avtobum, Tur- nišče, Domžale, Piran 6, Era Šmartno, Vevče, Steklar 5, Za- gorje 4, Rudar (T) 3, Dravinja, Triglav, Bel trans 2, Železni- čar, Medvode 0. lil. siovensica liga 3. kolo: Papirničar-Pohorje 4:1 (4:0); domači so prvič zma- gali z goli Kirbiša (24, 32), Ri- biča (27) in Kačičnik (40). Po- brežje-Žalec 0:0; najboljši strelec prvenstva Hodžar je že v 5. minuti zastreljal enajst- metrovko. Vrstni red: Alumi- nij, Papimičar, Žalec, Raci- onalles, Impol, Kovinar 4, Drava, Dravograd, Kungota, Pobrežje 3, Pohorje, Rače 2, Svoboda, Ižakovci 1. . mnz Celje 2.kolo: Unior-Hrastnik 2:1, Rudar (S)-KIV Vransko 1:2, Ljubno-Šentjur 2:2, Elkroj- Tim Laško 0:2, Usnjar-Kovi- nar 0:6. Vrstni red: Kovinar, Šentjur, Tim Laško, KTV Vransko 3, Unior, Ljubno, Us- njar 2, Hrastnik, Elkroj 1, Ru- dar (S) 0. Košarka Pokal Slovenlie Ženske: skupina A-1. kolo: Pomurje-Comet 46:90 (16:47); Konjičanke so zanesljivo zma- gale, čeprav po odmoru kat osem minut niso dosegle koša Strelke: Virant 26, Skerbinjek 21, U. Groleger 19, Novak 17, Šporar 6, Temnik 1. Metka< Jezica preloženo. Skupina C; Rogaška prosta. Atletika_ TOP 12 Ljubljana: moški - 400 m: 1 Kocuvan (KI) 47,62; 5000 m: 1 Batiri 14:18,19, 2. Hrapič (ob; Vel) 14:19,14; 110 m ovire: 3 Božiček 15,24; 400 m ovire: 1 Kocuvan 51,50, 3. Božičeli 54,31; ; 4x100 m: 1. Velenjf 43,73, 2. Kladivar Cetis 43,89 daljava: 3. Cankar 669; tro- skok: 2. Cankar (vsi KI) 14,96 kopje: 1. Teršek (Rad) 69,20, 2 Uplaznik 64,68; ženske - 10( m: 2. Matul 12,23; 200 m: 2 Matul (KI) 25,53; 800 m: 1 Steblovnik 2:12,99; 1500 m: 1 Steblovnik (Vel) 4:36,30; 500( m: 3. Šolar 11:26,25; 4x100 m 1. Kladivar Cetis 48,88; 4x40( m: 3. Velenje.4:16,71; višina: 3 Valant 165; daljava: 3. Bezjal 575; troskok: 3. Valant 12,11 kopje: 1. Jazbinšek 54,50; kro gla: 2. Jazbinšek (vse KI 12,49. Streljanje Državno prvenstvo Ljubljana - MK orožje serij ske izdelave: puška — člani: 3 Celje (Malec, Jeram, Dobovič nik), 5. Kovinar, 6. Dušan Po ženel; posamezno: 4. Malec, 6 Dečman (oba Ce); mladinci: 1 Celje; posamezno: 3. Seršei (Ce), 8. Matek, 10. Lipec (ob; DP); ml. mladinci: 3. Juteks posamezno: 7. Artič (Juteks) ml. mladinke: 2. Lah (DP); pi onirji: 4. Želj (Ce); pištol: - Drulov: 4. Mrož, 7. Celje; po samezno: 6. Vetrenik (M), 7 Lavrinc (DP); mladinci: 1. Ku tija (Ce). Mali nogomet Prvenstvo Celia 17.kolo: Ščurek-Triglav 6:5 Aškerčeva-Mlekarčki 1:1 Umetniki-Penal Zvezdaš 1:1 Pelikani-Miroteks 2:1, Skavti Klateži 4:4, Eskimo-Marquis( 8:7. Vrstni red: Penal Zvezda; 25, Klateži 21, Ščurek, Pelika ni 20, Triglav, Umetniki 19 Miroteks 18, Mlekarčki 17 Skavti 14, Aškerčeva 13, Ma rquise 10, Eskimo 8. Šojat v Parizu čeprav je videokaseta treh tekem Redbergslidsa v zadnji končnici švedskega prvenstva že v Celju, si bo trener Josip Šojat bodočega nasprotnika v pokalu prvakov ogledal kar v živo na izjemno močnem tur- nirju v Parizu, ki bo trajal ves teden, nagradni sklad pa je kar 120.000 dolarjev. Prvo tekmo v 1. kolu najbolj elitnega tekmovanja bodo Ce- ljani v Goteborgu igrali v ne- deljo 26. septembra (16.30), za povratno, ki bo šest dni kasne- je v Gk)lovcu, pa je že rezervi- ran TV termin (17.10). S petdnevnih priprav v Umagu so se vrnili v nedeljo, potem ko so v prijateljskih tekmah premagali Istraturista (22:21) in Zamet (28:26) ter na 'turnirju v Hrpeljah Ribnico (22:13) in gostitelja Jadrana (25:22). Načinovič ni igral, saj je skupaj s Pušnikom redno v Pulju obiskoval dr. Peharca. Oba sta si pozdravila poškod- bi, »Puška« pa je tudi staknil gripo. Šerbec je bil najboljši stre- lec sobotnega tumiija. V štirih prijateljskih tekmah je dosegel 19 golov, ostali: Ivandija 17, Jeršič 15, Leve 13, Franc in Čater 9 ter Šafarič 4. Josipa Šojata v ponedeljek ni bilo na treningu v Celju, kajti v Zagrebu si je priskrbel vizo za potovanje v Francijo. Bombe v okolici Zagreba so prestrašile Evropsko rokomet- no zvezo, ki je že namignila Hrvatom. Dvakratni evropski prvak Zagreb si želi domače tekme igrati v Mariboru, drugi predstavnik sosedov v pokalu prvakov Medveščak pa v Ce- lju! Vrhunskega rokometa bo, tudi zaradi političnih zdrah, še precej. Sicer pa Celjani načrtujejo dve prijateljski tekmi z Med- veščakom, eno tudi v Zagrebu, še prej pa v soboto v Trstu z bivšim klubom Ivandije Principom. Sedaj vadijo v dvorani Tehniške šole, pone- deljkov trening pa je zanimal tudi Toneta Turnška. On in fantje, fantje in on. Se bo kaj velikega izcimilo iz tega? DEAN ŠUSTER Žreb za peterico Med 116 kuponi je bilo v 4. kolu športne stavnice Novega tednika le pet pravilnih napo- vedi, zato je o dobitnikih sklada 10 tisoč tolar- jev drugič zapored odločal žreb. Nagrajenci: Marjana Tiselj z Gomilskega (5000 tolarjev), Katja Lipovšek iz Velenja (3000 tolarjev) in Daniel Vodovnik iz Celja (2000 tolarjev). Pravilna napoved 4. kola: Ru- dar (V)-Koper O, Dravinja-Rudar (T) 1, Tri- glav-Steklar O, Vevče-Era Šmartno 1, Pobrež- je-Žalec 0. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so- bote, 18. septembra, ali če bodo v soboto naj- kasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vho- du v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol- ding loto. Št. 37 - 16. september 1993 17 Partizan in Crvena zvezda Šport v ZRJ še naprej v znamenju beograjskih rivalov - Za košarkarje In nogometaše sta MaiJžarska In Bolgarija novi EliJoraiJo Embargo. Vrtoglava rast cen. Strm padec življenjskega standarda in visoke, tropske vTočine so vsakdan Zvezne re- publike Jugoslavije. Kaj pa šport? Med dvotedenskim bi- vanjem v Vojvodini in Srbiji je beseda večkrat nanesla na do- gajanja v športu, ki za razliko od politike zelo redko priroma v slovenske časnike. Na študentskih igrah v Buf- falu (ZDA) sta tekačica Suza- na Čirič in skakalec v višino Stevan Zorič v ekipi neodvis- nih osvojila kolajni. Tekačica iz Indjije je za Jugoslavijo z novim državnim rekordom 32:26,68 osvojila jubilejno, stoto študentsko kolajno, ra- zočaral pa je nekdanji mladin- ski svetovni prvak in evropski iz Splita 1990 Dragutin Topič. Toda samo teden dni pozne- je je Topič, ki je nekaj časa igral košarko za prvoligaša Spartak iz Subotice, na držav- nem prvenstvu na štadionu JLA v Beogradu pred 10 tisoč gledalci zmagal z 234 centime- tri. Na zahtevo številnih gle- dalcev so mu organizatorji omogočiU še četrti skok na 238 cm, ki mu je tudi uspel, a iz- boljšan jugoslovanski rekord seveda ni bil priznan. Prvenstvo pa je vendarle izzvenelo v znamenju rekor- dov. Peric je kroglo zalučal do 21,26 cm, Brankovič je v šprintu z 10,33 izboljšal de- vet let stari Nikoličev rekord, mladinec Kamasi pa je v sko- ku s palico iz seznama rekor- dov izrinil enega zadnjih slo- venskih atletov: Konjičana iz Maribora Matjaža Čepona. Jugoslovanski športniki kljub prepovedi pogosto na- stopajo v tujini. V prednosti so seveda individualni športi: at- letika, plavanje, kolesarstvo, boks, rokoborba, judo, kaja- kaštvo, tenis, namizni tenis... Toda brez nacionalnih obeležij in himne ter kot neodvisni predstavniki. V ekipnih športih je položaj drugačen in je za nastop razen soglasja najvišjih športnih or- ganizacij (olimpijski komite, panožne športne zveze) po- trebno tudi dovoljenje Organi- zacije združenih narodov in UNICEF. Resolucija Varnost- nega sveta 820, ki je bila spre- jeta 17. aprila 1993, dovoljuje nastope samo v humanitarne namene. Edino možnost za ekipno predstavitev je želel izrabiti tudi Publikumov nasprotnik v pokalu pokalnih zmagoval- cev Odense, ki je prek jugoslo- vanskega konzula na Dan- skem ponujal nogometašem Crvene zvezde prijateljsko tekmo v humanitarne namene. Pred dnevi se je dogovor do- končno izjavil, Danci pa so ra- čunali z iztržkom okoli 125.000 DEM, saj na otoku Funen živi veliko Srbov in Čr- nogorcev. Kljub embargu, pomanjka- nju denarju in odlivu najbolj- ših športnikov je športni utrip v ZRJ še vedno zelo pester in bogat. V ospredju sta še vedno stara rivala Crvena zvezda in Partizan, v tujino pa zdaj naj- pogosteje odhajajo v Grčijo, Ciper, v zadnjih mesecih pa predvsem košarkarji in nogo- metaši v Bolgarijo in Mad- žarsko. Slovenski šport je bil lani zastopan z nogometašem Zlat- kom Zahovičem, ki je iz Parti- zana odšel na Portugalsko. V športnih ekipah se adaj le redko zasledijo slovenska ime- na, v največ primerih pa gre za potomce slovenskih staršev, ki so se pred desetletji naselili v rudarskih mestih Srbije. PETAR MILOVAC Hokejski derbiji šele oktobra Prvi del hokejskega prvenstva bo v zncimenju dirigiranega žreba, saj bodo prvi derbiji na sporedu šele oktobra. Celjani po uspešnih igrah v pripravljalnem obdobju že zanesljivo lahko računajo z uvrstitvijo v drugi del najboljše četverice, čeprav so se tudi Olimpija, Jesenice, Bled in Triglav močno okrepili, finalista zadnjega prvenstva pa celo zamenjala tujce. Celje je v zadnji prijateljski tekmi premagalo ruskega prvoligaša Kristal s 4:1 (na sliki), srečanje pa je bilo sredi druge tretjine zaradi megle prekinjeno. Foto: EDO EINSPIELER Mariborčani ubranili naslov Drugi sejemski dan je bil tudi letos v znamenju športnih iger slovenskih obrtnikov. V štirih disciplinah je moči in spretnosti pomerilo približno 700 športnikov iz 26 občin- skih obrtniJi zbornic. Tekmovali so v tenisu, malem nogo- metu, kegljanju in vlečenju vrvi. Lansko skupno zmago je ubranila Obrtna zbornica Maribor. Celjani so skupno dosegli drugo mesto, prvo mesto pa so si izborili moški v tenisu. —. Kolajne za tri čolne Na državnem prvenstvu na- raščajnikov na divjih vodah je Nivo na Savi Dolinki osvojil tri kolajne. Mladinec Tomaž Javomik in pionir Rok Tiltn- ger sta postala prvaka, ekipa v postavi Javomik, Kuralt, Gedlička pa je zasedla 2. mesto. Steklar ob trenerja Po samo dveh kolih nogo- metnega prvenstva je prišlo do prve zamenjave trenerja. Din- ko Kvrgič je kljub polovične- mu uspehu moral zapustiti klop novega drugoligaša Ste- klarja, ki je v poldrugem letu zamenjal šest trenerjev. Ekipo je začasno prevzel Vickovič, ki bo imel pravico nastopa v 6. kolu. IJMA kratko] V Interligi v judu je Sanka- ku po zmagi proti Leobnu s 4:3 (posamične zmage Kačičnika, Bevca, Lipovška in Setnikar- ja) osvojil 5. mesto. Na svetovnem prvenstvu v motornem letenju bo v drugi polovici oktobra v Čilu nasto- pila posadka Leon Bauer (Ce- lie)-Damjan Glinšek (Velenje). Rezerva je Alojz Lakovič (Celje). ši^tni koledar četrtek, 16,9. Košarka Celje: Metka-Comet (19), Jesenice: Jesenice-Rogaška (2. kolo pokala Slovenije za žen- ske, 18). Petek, 17.9._ Hokej na ledu Celje: Celje-Slavija (1. kolo, 18). Sobota, ia,9,_ Judo Celje: Reyev pokal (od 9. ure). Košarka Slovenske Konjice: Comet- Ježica, Rogaška Slatina: Ro- gaška-Triglav, Ljubljana: Slo- van-Polzela (1. kolo moške SKL, vse 19); Celje: Celje-Bi- strica, Hrastnik: Pivovarna Laško-Elektra, Prebold: MIK Prebold-Slivnica (1. kolo II. moške SKL, vse 19). Nogomet Žalec: Žalec-Svoboda, Ptuj: Drava-Papimičar (4. kolo III. SNL, obe 16); Štore: Kovinar- Unior, Rečica: Tim Laško-Us- njar, Šmarje: Šentjur-Elkroj, Hrastnik Hrastnik-Rudar (3. kolo MNZ Celje, vse 16. 30). Nedelja, 19.9. Nogomet Celje: Publikvun-Slovan, Ljubljana: Olimpija-Rudar (5. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Avtobiun, Roga- ška Slatina: Steklar-Železni- čar, Piran: Piran-Dravinja (5. kolo II. SNL, vse 16); Vransko: KI V Vransko-Ljubno (3. kolo MNZ Celje, 16. 30). Sreda, 22,9.__ Košarka Polzela: Polzela-Ježica, Kranj Triglav-Comet, Škofja Loka: Tinex-Rogaška (2. kolo moške SKL, vse 19). IMali nogomet Šentjur: Juventus-Goldhom Laško (17), Šmartno ob P^iki: Don Juan-Kremenčkovi Pa- meče (1. kolo-pokala prvakov, 18). Nogomet Celje: Publikum-Primorje, Maribor: Železničar-Steklar, Dravograd: Dravograd-Rudar rV), Novo mesto: Krka-Era Šmartno (1. kolo pokala Slo- venije, vse 16). DOSEDANJA SREČANJA Nogomet št. 37 - 16. september 1993 18 • Da se v stanovanjski hiši v Adamičevi ulici tepejo, so bili v ponedeljek, 6. sep- tembra zvečer, obveščeni možje postave. Pa le ni bilo tako zelo hudo. Ni bilo pre- tepa, ampak le prepir med očetom in sinom, kar pa tu- di ni za pohvalit. • Mamica iz Stanetove ulice je bila v sredo, 8. sep- tembra popoldne, zelo uža- ljena, ko je videla, da njeno hčerko neka ženska na par- kirišču pred blokom vleče za lase. To je menda počela zato, ker se je deklic zaletel v (njen?) avto. Pohcisti pa so bili nmenja, da se naj ženske o tem pomenijo na sodišču. • V petek ponoči so morali policisti posredovati v Za- gradu. Tam sta imela hudo noč gospod soprog in gospa soproga, ki sta se sporekla zaradi - deke na skupni za- konski postelji. To lahko tudi pomeni, da je v zakonu zmanjkalo ljubezni. Če se imata dva rada, je še tako majhna deka dovolj velika. • Zelo grdo pa je bilo v so- boto zgodaj zjutraj v ne- kem stanovanju v Aškerče- vi ulici. Tam je sin tepel svojo lastno mater. Sram naj ga bo! • V prostorih pokojne Sa- vinje na Mariborski cesti so se v soboto dobili podjetni- ki. In sta se tam znašla dva tečneža, ki sta z razgraja- njem vnesla med podjetni- ke nemir. Pobrisala sta jo še pred prihodom patrulje. • Iz bistroja Opoka je pri- šlo v soboto ponoči sporo- čilo, da se tam neznane osebe mlatijo. O resnično- sti sporočila so pričala raz- bita okenska stekla, prete- pačev pa ob prihodu polici- stov ni bilo več na prizoriš- ču. Je pa bilo ugotovljeno, da je Darko iz Šentjanža mlatil Bojana iz Štor. • Gospa iz Razlagove ulice ima rada mir. Zato je bila v nedeljo dopoldne zelo prizadeta, ko je morala po- slušati sosedovo muziko, ki je prihajala iz radijskega sprejemnika. Gospa je po- liciste uspela prepričati, da je Zdenko kršil javni red in mir. M. A. Ko se Ribničan razhodi... Petero Ribničanov, ki naj bi svojo robo na ogled postavili na celjskem MOS Alpe Jadran, je minulo soboto zjutraj prote- stiralo na način, ki mnogim ni bil prav nič všeč, še najmanj pa osebi, ki je zaradi njihove jeze morala k zdravniku. Rib- ničani so namreč to jutro z dvema tovornjakoma zaprli vhod na sejmišče in prehod med dvema halama. Za ta korak so se odločili zato, ker jim vodstvo sejmišča ni zagotovilo razstavnega pro- stora. Kot so razočarani Rib- ničani trdili, so ustrezno prija- vo poslali pravočasno, a so se potem stvari v Celju zapletle. Med protestom oziroma zapi- ranjem vhoda na sejemski pro- stor pa je Edo G. s tovornja- kom zadel mimoidočega pešca in ga lažje telesno poškodoval. Ker pa je peterica nezadovolj- nežev protestirala tudi z vpit- jem in zmerjanjem, ob tem pa ni spoštovala odredb polici- stov, se je znašla na celjski po- licijski postaji in imela potem še opravka z žalskim sodni- kom za prekrške. M. A. Požar v rudniku Skupna reševalna vala v Rudniku lignita Velenje so v soboto pripravili skupno reševalno vajo, v kate- ri so sodelovale jamske reševalne ekipe iz devetih slovenskih rudnikov ter hrvaška reševalna ekipa iz Labina. Za reševalno vajo so že v petek »pri- pravili« samovžig premoga. V velenj- skem rudniku so takoj stekle vse ustrez- ne aktivnosti za čimprejšnjo omejitev požara, ki se je spričo svežega dotoka zraka še hitreje razširjal. Takoj so upora- bili izolacijsko in težko mehansko peno, ter zvrtali dodatne vrtine v območje domneve lokacije samega ognjenega ža- rišča. V tem času je zaradi nevihte nad Velenjem prišlo tudi do izpada ventila- torskega jjrezračevanja, vžgal se je me- tan, vnel se je gumijasti transporter... Seveda so bile tudi poškodbe med rudar- ji, predvsem manjše opekline, požar pa se je v smeri odvoza premoga širil stra- hovito hitro. Nastalim težavam velenjski reševalci sami niso bili kos, zato so aktivirali združeno jamsko reševalno akcijo. V so- boto zjutraj nekaj minut po peti uri so iz jame sporočili, da pogrešajo šest rudar- jev iz nočne izmene, iskanje pogrešanih pa je bilo zaradi gostega dima sila oteže- no. V jami so takoj formirali dve reševal- ni ekipi, v manj kot uri so našli vse po- grešane rudarje in jim nudili prvo pomoč. Jamsko združeno reševalno akcijo je vodil in usklajeval tehnični direktor ve- lenjskega rudnika Marjan Kolenc, nad- zoroval pa republiški inšpektor Tone Planine. »Jamski reševalci so bili prepre- kam kos, ker imajo vehko znanja, dobro opremo in ustrezno telesno pripravlje- nost, predvsem pa veliko zaupanja v sa- mega sebe. Mogoče bi lahko nekaj več storili le pri boljšem medsebojnem ob- veščanju, zato se ocena združene jamske reševalne vaje vrti nekje okrog ocene prav dobro,« je menil Planine. Po zak- ljučku vaje so opravili analizo, rudarji pa so se pomerili še v usposabljanju jamskih reševalnih aparatov. LOJZE OJSTERŠEK Tovornjalc v ognju Prejšnjo nedeljo ponoči je izbruhnil požar na tovornem vozilu znamke Iveco 190, last Jožeta Rihterja iz Tiroseka, ki je vozilo parkiral ob cesti Rad mirje-Gomji Grad, v krajv Hom, sam pa se spravil k po. čitku. V požaru je sprednji del vo- zila popolnoma zgorel, zadnje- ga pa so rešili gasilci iz Rad- mirja in Gornjega Grada. Ko- misija, ki si je ogledala ostan- ke tovornjaka, pa je ugotovila da je požar povzročil kratel stik na električni napeljavi Škode je za okoU 3 milijon* tolarjev. mini KRIMIČI Slab štos Neznani storilec je v sredo, 8. septembra ponoči, stopil do osebnega avtomobila R-4, ki je stal na parkirišču pred bloki Pod kostanji v Novi vasi v Ce- lju. Potem je z neko vnetljivo tekočino polil levo kolo katrce, in še poskrbel, da se je vse sku- paj vžgalo. Kolo je zgorelo, sledi ognja pa so vidne tudi na blatniku. Lastnik vozila Boži- dar D. iz Celja je s tem »hra- brim« dejanjem oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Preveč jo je Icazal Branko V. iz Celja jo je v sredo, 8. septembra ponoči, mahal po celjski Aškerčevi ulici. Pa ga je nenadoma napa- del in podrl na tla neznanec, ki mu je iz hlačnega žepa poteg- nil denarnico in zbežal v nez- nano. Je pa res, da si je Branko ta roparski napad deloma sam prislužil, ko je pred tem v go- stilnah razkazoval svojo de- narnico in se hvalil z njeno vsebino. Ta demonstracija ga je stala nekaj nemških mark in domačega denarja v skupni vrednosti okoli 40 tisoč to- larjev. Segel po IVIarljo Iz kapelice, ki stoji ob lokal- ni cesti v kraju Sotensko na Šmarskem, je v torek, 7. sep- tembra popoldne, izginil lesen kipec Marije. Do kipca je ne- pridiprav prišel tako, da je zvil kovino na vratih kapelice in potem segel z roko v notra- njost. Ukradeni kipec je visok okoli 60 cm, je modre barve in star 193 let. Lastnik kipca, Vi- ljem Novak iz Nove vasi pri Šmarju, je oškodovan za okoli 150 tisoč tolarjev. Vlomilec poplinil Prejšnji teden je neznanec vlomil v priročno skladišče plinskih jeklenk v Laškem. Ukradel je sedem jeklenk s po 35 kilogrami plina in lastnika, ŽG Ljubljana-nadzomištvo proge Laško, oškodoval za 130 tisoč tolarjev. Vlomil v vikend v času od 7. do lO.septem-' bra je neznani storilec vlomil v vikend v Rožnem vrhu, last Franca P. iz Celja, in odpeljal za 25 tisočakov najrazličnejših vrst pijač. Zasegli orožje Na osnovi sodne odredbe so šentjurski policisti prejšnji te- den opravili hišno preiskavo pri Leopoldu Ž. iz Planine in Francu N. iz Vezovja. Pri pr- vem niso našli ničesar, pri drugem pa lovsko enocevno puško in vojaški bajonet. Naj- deno orožje so policisti zasegli. Smrtna v Bevčah Na magistralni cesti, izven naselja Bevče pri Velenju, se j« v sredo, 8. septembra zjutraj pripetila nezgoda s smrtnim izidom. Srečko Sentočnik (23) iz Zlateč je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Arje vasi proti Ve- lenju. Na ravnem delu ceste je prehiteval avtobus in med pre- hitevanjem trčil v peško, 72- letno Avgustino Vidmar iz Bevč, ki je hodila po levi strani ceste v smeri Velenja. Po trče- nju je Vidmarjevo vrglo v ob- cestni jarek, kjer je obležala mrtva. Trčenje v Vrbnem Na magistralni cesti v kraju Vrbno na Šentjurskem se je v sredo, 8. septembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Dušan Romih (31) iz Vrbne- ga je vozil vlačilec s polpri- klopnikom iz smeri Celja proti Šentjurju. V bližini prodajalne Močnik je vozilo ustavil in pri- čel voziti vzvratno v smeri prodajalne. Takrat je polpri- klopnik sekal levi vozni pas, po katerem se je iz smeri Šent- jurja proti Celju pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 35- letni Radko No vina (35) iz Ce- lja. Ta je trčil v zadnje levo kolo polpriklopnika in pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Kolesar padel Na lokalni cesti v Novi Cerkvi se je, v torek 7. septem- bra popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa. Franc Knez (49) iz Zlateč se je peljal s kolesom iz smeri Nove Cerkve proti Socki. Ko je pripeljal v bližino stanovanj- ske hiše Razdelj št. 2 je zape- ljal v desno čez rob vozišča in na bankino ter padel po vo- zišču. V drevo Na lokalni cesti na Ostrož- nem pri Celju se je, v soboto, 11. septembra popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poško- dovani, gmotna škoda pa zna- ša okoli 100 tisoč tolarjev. Robert Temnik (23) iz Polž je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti na Ostrožnem. V levem blagem ovinku ga je pričelo zanašati, tako da je za- peljal v levo preko nasprotne- ga voznega pasu in trčil v dre- vo pri stanovanjski hiši na Ce- sti na Ostrožno 139. V nezgodi sta hude telesne poškodbe utr- pela voznik Temnik in njegov sopotnik, 17-letni Ivan P. iz Braslovč. Po sredini ceste Na magistralni cesti, izven naselja Vinska gora, se je, v nedeljo, 12. septembra do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozi- lu pa je škode za okoli 70 tisoč tolarjev. Anton Mohorko (2*4) iz Loga (Šmarje) je vozil osebni avto- mobil, ko mu je v bližini sta- novanjske hiše Vinska gora 23 iz nasprotne smeri po sredini vozišča pripeljal kolesar, 24- letni Željko Brčina iz Velenja. V trenutku, ko se je voznik av- tomobila umikal v levo, je ko- lesar zavil v desno in prišlo je do trčenja, v katerem se je ko- lesar hudo telesno poškodoval. čelno trčenje Na magistralni cesti, izven naselja Zajesovnik se je, minu- lo nedeljo popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, ena lažje, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša okoli milijon tolarjev. Franc Meško (41) iz Kisovca (Zagorje ob Savi) je vozil oseb- ni avtomobil iz smeri Ločice proti Trojanam. Izven naselja Zajesovnik je iz levega nepre- glednega ovinka zapeljal v le- vo, v trenutku, ko je iz na- sprotne smeri pripeljala voz- nica osebnega avtomobila, 44- letna Vanda Brvar iz Maribo- ra. V čelnem trčenju, ki je sle- dilo, je Brvarjeva utrpela hude telesne poškodbe, Meško pa je bil lažje poškodovan. M. A. Gorel vrtec Trije otroci, lO-letni S.G., 10-letni J.V. in 8-letni I.V., vsi iz Velenja, so minulo nedeljo splezali na streho VVZ Lučka na Kardeljevem trgu v Velenju. Tam so korenjaki kadili in se kratkočasili s kurjenjem odpadlega listja. Ko so se te zabave naveličali, so odšli s strehe, ne da bi ogenj pogasili. Izbruhnil je požar, goreči delci strehe pa so padali v igralnico vrtca, kjer je začelo goreti pohištvo in igrače. Ogenj so velenjski gasilci sicer razmeroma kmalu pogasili, a je kljub temu nastalo škode za poldrugi milijon tolarjev. _____________. JV)to: AUOSA VIOETIC Št. 37 - 16. september 1993 19 I OglUEHII I Referendum za oslovo senco V. Z ozirom na to, da ne bi rad postal predmet preizkušanja napadalne učinkovitosti polje- delskega orodja, ne smem več omenjati dobre vile. Vir infor- macij mora dobiti drugo ime. Včasih pravimo, da se tu in tam komu prikaže Marija. Gospod Piano v odgovoru trdi, da ga dolžim pisanja o čr- nem fondu. Tekst pravi, da on verjetno meni, da je bila pod- kupnina plačana iz posebnega fonda, saj stvari podrobneje ne razlaga. Napisanih besed mi prosim ne obračajte, gospod Piano, bi vam utegnilo škodovati. Podrobnejša razlaga sledi v zadnjem prispevku. Po mne- nju gospoda Piana naj bi Zdravilišče za lansko leto pre- jelo 20.000.000 SIT poračima, iz tega naj bi se financiralo podkupovanje. Če bi bil pora- čun porabljen za te namene, bi podjetje beležilo 20. milj. SIT izgube, kot ob zaključnem ra- čunu preteklega leta. Razde- ljen bi bil torej denar, ki ni bil zaslužen. Še ne dolgo tega je bil to bolj ali manj pogost po- jav kupovanja socialnega mi- ru, le denar je bilo treba neko- liko intenzivneje tiskati. Tako početje bo slej ko prej oprede- ljeno kot nedopustno. Ce go- spod Piano to stvar imenuje že danes podkupovanje, je meni tudi prav. Dejstvo je, da vam je Marija tudi tokrat posredovala na- pačne podatke. Zdravilišče je ob zaključ- nem računu 1992 leta izkazo- valo 20 milj. SIT izgube. Pora- čun v korist podjetja v višini II milj. SIT (ne 20) je bil reali- ziran kasneje in ga ob zaključ- nem račimu po knjigovodskih pravilih ni bilo mogoče upo- števati. Torej je v začetku leta po prejetju poračima ostalo še za 9 milijonov SIT izgube. Gledano skozi Vaše oči, so bili delavci lansko leto podkuplje- ni za 9 milj. SIT. Pa ste bili tiho? Seveda, saj bi v tem pri- meru ost napada merila dru- gam. Bi bilo to dopustno? Ima Vaše pisanje določen cilj? Ali zato gledate na problem samo iz določene plati? »Lenuhi«, kot jih imenujete v svojem odgovoru, so ustvari- li letos sredstva za pokritje 9 milj. SIT izgube in 14 milj- . SIT za izplačilo poračima. Pa še nekaj več, saj na bančnem račimu Zdravilišča po daljšem času spet tečejo pozitivne obresti, v našo korist seveda. S tem dejstvom se Vaša teorija o podkupovanju »lenuhov« za letošnje leto podre kot hiša iz kart. Za lansko leto presodite sami, če ste še enakega rmie- nja, bo treba vedro z gnojnico nekoliko preusmeriti. Kar se tiče letošnjega podkupovanja Vas lahko reši le odkritje kakšnega fonda, kajti pred nevtralnim in objektivnim razsodnikom, bo na sedaj za- stavljen način podkupovanja skoraj nemogoče razložiti, kaj šele dokazati. Že zadnjič Vam je bilo sugerirano, da bi »po- niknjenih« 100.000 DEM po zdravi kmečki logiki utegnilo nekje bruhniti na dan z vso silovitostjo, pa ste žal ubrali napačno pot. Na koncu naj vam povem, da naš kolektiv zahteva le lastninjenje po zakonu. Dej- stvo, da je kolektiv vložil samo v obnovo Hygie 3.5 milijonov DEM pomeni v povprečju 14.000 DEM na »lenuha«. S certifikati bi bilo omogočeno lastninjenje v povprečju 4000 DEM na zaposlenega. Delavci Zdravilišča čutijo pripadnost podjetju in kolektivu iz tega izhaja želja po lastninjenju v Zdravilišču. To je, kot pravi- jo, zelo pozitiven in obetajoč moment. Toda tu je zdravniški lobi, ki šteje tri člane in je za gospo- da Piana veUka nevarnost. Prevzel naj bi vlogo notranje- ga in zunanjega sovražnika, ki je še vedno potreben. Pred njim naj bi se delavci zatekli v okrilje zavoda. Toda, da ne bo pomote, le začasno, da se ne bi preveč razvadih. Koliko se jim zdi nevarnost realna, so povedali na referendumu. Mislim, da je to moj zadnji odgovor. S sogovornikom, ki ne ve ali je za Zdravilišče večje zlo zdravniški lobi aU dejstvo, da želi nekdo odpreti privatno pivovarno, se bo treba argu- mentirano pogovarjati na dru- gem mestu. VLADIMIR MAGANJA Humanizacila, da ali ne? 11. v Novem tedniku je dne 29.7. Občinska organizacija Rdečega križa, oziroma sekre- tar Tone Mastnak, med dru- gim zapisal: »Še vedno imamo samo za izvajanje programa Humanizacija redno zaposle- nega delavca, ki stane OORK Celje preko 130.000 SIT me- sečno«. Naj povem, da ta delavec ni zaposlen samo za izvajanje programa Hvmianizacije. To delovno področje sega na dve tretjini področij - nalog zapi- sanih v Pravilih in Statutu RK Slovenije. Problem je v tem, da si nekatera področja lastijo honorarni delavci za nemaj- hen honorar. Del si je prilastil tudi sekretar, med drugim tudi razpolaganje s finančnimi sredstvi za zdravstveno vzgoj- ni propagandni material. Gre za vprašanje, ali bodo strokov- na p jevnih skupnosti, nespom< brezhibno obvladujejo zavaja- nje, poneumljanje in obvlado- vanje množic, saj so za to po četje vsa desetletja svoje vla davine vispešno negovali visol znanstveni pristop in ga takš- nega izvajajo še danes, s po- močjo podanikov prejšnjegs sistema. JANEZ NOVAK Celj( Neodvisno sodstvo - kdaj?! s sprejemom zakona o de nacionalizaciji naj bi državi odpravila krivice, storjen« pravim lastnikom odvzetegi premoženja. Komunistični re žim v Sloveniji je krivice izva- jal po veljavnih zakonih, z de klarirano neodvisnim sod- stvom. Sodbe so bile izrečen« »V imenu ljudstva«, s čemer a je režim skrival za široke ljud- ske množice in prevalil odgo- vornost svojih zavrženih de janj na ljudstvo. Zakaj so danes potrebne re- habilitacije po krivem obsojfr nih tovamarjev, kmetov, inte- lektualcev, trgovcev, itd.? Sa so sodišča obsojala po veljav- nih zakonih »pravično, pošte- no, moralno«. Kot vedno je bi- lo sodstvo tudi takrat neodvisH no. Ali pa morda vendar le ni bilo neodvisno?! Nekdanji lastniki, današnji delavci in upokojenci, pa vse predobro na lastni koži vsa- kodnevno občutimo vso klavr- nost pravosodja in kalvarijo v brezupnem iskanju pravic« in poštenja. Lastniki odvzetega premo- ženja smo ves čas kljub dekla- rirani enakopravnosti še ved- no državljani dmgega reda. To vsakodnevno občutimo v sti- kih z upravnimi, sodnimi in ostahmi državnimi organi, na katere smo se prisiljeni obra- čati ob pridobivanju raznih dokazil in dokimientov, s ka- terimi moramo utemeljevati in dokazovati upravičenost do lastnega premoženja. Vzvišenost, podcenjevalni toni, sprenevedanja, zavlače- vanja državnih organov so to- likšna, da res ne moremo go- voriti o pravni državi. Dvojni Št. 37 - 16. september 1993 231 meter, s katerim meri država premoženje nam in ostalim dr- žavljanom, je za pravo pravno državo nevzdržen. Neodvisno sodstvo bi svojo »neodvisnost« lahko v 4 5-letih že neštetokrat manifestiralo, vendar je ljudstvo prepustilo neusmiljenemu totalitarnemu režimu. Glede na naše grenke izkuš- nje iz preteklosti in sedanjosti zato lastniki odvzetega pre- moženja enotno podpiramo gospoda Janeza Janšo v njego- vih prizadevanjih za vzposta- vitev resničnega neodvisnega sodstva in s tem pravne zave. ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENUE V cerkvi na] vlada mir Ker se skoraj vsako nedeljo pri sv. maši dogajajo razno razni cirkusi, ki ne spadajo v cerkev, smo se v neki družbi dogovorili, da se oglasimo jav- no. Gre namreč za naslednjo stvar. Pogosto se dogaja, da mladi starši ali babice pripeljejo ma- le otroke v cerkev, kjer ne dajo nobenega miru. Se oglašajo, tolčejo, celo po cerkvi jim star- ši pustijo letati. Ko je treba pri sv. daritvi tudi vstati, jih ma- mice postavljajo na tako ime- novane mizice, ki so pred na- mi. Vprašamo vas, kje je vaša kultura? Ne kultura otrok, ampak vas, staršev. Tudi drugi imamo otroke, hvala bogu, pa se vendarle zavedamo, da cer- kev ni igrišče ali otroški vrtec. Saj razigran in zdrav otrok pač ne more biti celo uro tiho in pri miru. človek pa če že gre k sv. ma- ši, je želeno da preživi vsaj ti- sto uro v miru in zbran opravi svojo versko dolžnost. Ne pa, i da je zaradi par nagajivčkov *znervirana>cela cerkev. Svetu- jemo, da starši potem, ko bodo ti otroci že malo razim:ieli, da morajo biti pridni v cerkvi, poskrbijo da bodo vanjo hodi- li. Če pa že hočejo pokazati, da imajo otroke, naj jih pripeljejo po sv. maši pred cerkev, kjer bomo z veseljem gledali njiho- ve vragolije. Kaj je lepšega kot zdrav in razigran otrok. Toda na pravem mestu. Prosimo za razumevanje. Naslov v uredništvu Krepitev Slovenske desnice PoUtičen razvoj današnje Evrope se žal odmika od načel Helsinške listine. Mednarodno sožitje je ogroženo, uveljavlja- jo se načela geopolitike. Evropski narodi se čutijo ogrožene z dogajanjem na Vzhodu, na svojem pragu se srečujejo z vojnimi grozotami. Popolnoma nerazumljivo je zato zatekanje Evropskih družb k tradicionalnim ne- konzervativnim vrednotam kot so ustvarjalnost, pravič- nost, odgovornost in naslanja- nje na samobitnost naroda in krščanske vrednote. Evropa se pripravlja na obrambo pred grozečimi ne- varnostmi, zato je razimiljivo, da se krepi t. i. desna politična opcija, tj. opcija, ki svojo poli- tično misel utemeljuje s preiz- kušenimi vrednotami. Ta spoznanja so vodila poli- tično stranko Slovensko naci- onalno desnico. Narodno stranko Slovenije in Liberalno stranko pri oblikovanju Slo- venskega nacionalno socialne- ga liberalnega bloka, ki se je uspešno uveljavil v sloven- skem političnem prostoru. Stranka ustanoviteljice blo- ka so sklenile, da svojo dejav- nost, odslej tudi javno deklari- rajo kot dejavnost tipa sodob- ne evropske desnice in se v skladu s tem spoznanjem blok preimenovale v »Sloven- sko desnico« »Slovenska desnica« bo sku- paj z drugimi desno usmerje- nimi strankami oblikovala programsko koalicijo in se v skladu z načeli politične de- mokracije bojevala za prev-^ zem oblasti. Slovensko javnost želimo seznaniti z omenjenimi dej- stvi, istočasno pa slovensko politično ja\'nost seznanjamo s sklepom »Slovenske desni- ce«, da je odslej enakopravna članica »Slovenske desnice« tudi Domovinska narodna stranka Slovenije (DONS). O vključevanju drugih sku- pin v »Slovensko desnico« in njeni krepitvi bomo javnost tekoče seznanjaU. za »Slovensko desnico« tajnik DANIJEL MALENSEK la ponovna abrazija (čiščenje). Sedaj se sprašujem, zakaj sem morala prestajati vse to? Če bi dr. Pire opravil čiščenje takoj po porodu (ali če bi vsaj resno vzeli mojo opombo), bi mi bilo prihranjeno veliko živcev in strahu. Tako pa... Rada pa bi pohvaUla in se zahvalila za izredno prijaznost in ustrežljivost sester in strež- nic na ginekološkem oddelku L, ter tudi vsem otroškim se- stram, sestram v sprejemni ambulanti, zdravnici, v. m. s. Alenki Močnik, babici Štefki Kvas. Prav iskrena hva- la dr.Webru za njegovo požr- tvovalnost in vestnost. In nav- sezadnje hvala tudi dr. Pircu, ki mi je »omogočil podaljšan dopust« v porodnišnici. Le nekaj bi še rada dodala. Ogorčena sem nad higieno stranišč na ginekološkem od- delku I, saj imajo skoraj vsi javni lokali boljšo higieno kot je tu. Prav veliko bolje ni niti v bolniških sobah, saj je bilo v sobi, v kateri sem ležala, nad mojo glavo ducat ogromnih pajkov. Mislim, da se upravi- čeno sprašujem,- kaj počnejo čistilke? In kje so odgovorni?? Bolnišnice so vendar kraj, kjer naj bi bila čistoča in higiena na visoki ravni? ALENKA TURNŠEK Petrovče PRITOŽNA KNJIGA , To pa ni v moji pristojnosti Zopet so se odprla šolska vrata in na naše.ceste se je zgrnila množica naših otrok. Za varnost otrok na naših ce- stah smo dolžni skrbeti starši in po moji logiki najodgovor- nejši ljudje v občini. Vendar pa moja logika očitno ni pra- vilna. ircnm, da v občini Šentjur za varnost našega otroka ni- smo narediU nič! S prvim sep- tembrom se je na cesto, ki vodi skozi Šentjur do šole, podalo čez 1.300 otrok. Na polovici poti v osnovno šolo stoji tudi glasbena šola v katero hodi 209 otrok. Ker na to šolo ne opozarja niti prometni znak, in ker pri prečkanju ceste do šole otroci nimajo narisanega prehoda za pešce, smatram, da je teh 209 otrok z učiteljskim osebjem vred vsak dan izpo- stavljeno smrtni nevarnosti pri prečkanju te ceste, ki je istočasno tudi obvoznica na avtocesto odcep Dramlje. Kot občan in oče otroka, ki hodi v Glasbeno šolo, sem smatral za svojo dolžnost, da te stvari uredimo, z namenom, da zaščitimo naše otroke. Za- čel sem iskati pomoč kje drug- je kot pri odgovornih na SO Šentjur. Dne 30.8.1993 sem zavrtel številko SO Šentjur in se obrnil na gospoda Ptmgart- nika (eden izmed predsedni- kov v IS) ter ga prosil za po- moč pri ureditvi prehoda in prometnega znaka. Gospod Pimgartnik mi je prijazno od- govoril, da je problem res pe- reč, da pa to ni v pristojnosti sekretariata, ki ga vodi. Sveto- val mi je, naj se obrnem na gospo Ratajevo (druga izmed podpredsednikov IS), če sem natančen pokriva resor za var- stvo okolja in urejanje prosto- ra v SO Šentjur. Gospodu Pungartniku sem se za infor- macijo lepo zahvalil in pokli- cal gospo Ratajevo. Povedal sem ji, da gre za problem var- nosti otrok, ki hodijo v Glas- beno šolo in jo prosil, če mi lahko pomaga pri reševanju le-tega. Veš, Grega, pcehod za pešce ni v moji pristojnosti! Preberi si Uradni list o kate- gorizaciji cest in tam piše, da je ta cesta v pristojnosti repu- blike, zato jaz s tem nimam nič! Odgovorila mi je, da je za obeležje tega prehoda za pešce odgovoren direktno republiški inšpektor za ceste. Zahvalil sem se ji in odložil slušalko. Zgrozil sem se ob misli, da do danes nisem vedel, da za var- nost šentjurskih otrok skrbi direktno republiški inšpektor za ceste. Še sedaj mi ni jasno, kako inšpektorji iz Ljubljane lahko opravljajo svojo funkci- jo dosledno, če so odgovorni za vsak prehod v vseh občinah po celi (Mavi. Res odgovorno de- lo. Ker zaupam informacijam odgovornih občinskih mož in žena o pristojnostih, sem se odločil, da bom napisal pismo tudi gospodu inšpektorju, pa čeprav nisem za to pristojen. Odnehal ne bom, pa čeprav bom moral vprašati še sto ali več nepristojnih, preden bom prišel do pristojnega. Žalost- no, res žalostno, da v občini, kjer je zaposleno čez sto ljudi, ni niti enega, ki bi imel pri- stojnost, da bi pomagala ohra- niti življenje nrdadega človeka. Če je občina pristojna samo za pobiranje davkov (kar glo-^ boko dvomim), potem za tako' občino hvala lepa! GREGOR BEZENŠEK, dr. vet. med. Črni konjišici biseri Meščani Slovenskih Konjic smo bili ponosni na naše me- sto, še zlasti na njegov lepo urejen ožji del, ki so ga krasile urejene cvetlične grede in vzdrževano zelenje v beton- skih posodah. Današnja podo- ba mesta pa je žalostna. Obcestni jaški so zamašeni z blatom in peskom, železo be- tonski pokrovi so polomljeni, veliko betonskih cvetličnih korit je izginilo neznano kam, spominska obeležja so v obup- nem stanju, v Starem trgu tretjina obcestnih svetilk ne služi več namenu. Posebno kritično je stanje pred mostom čez reko Dravinjo ter na Mest- nem trgu. Da nam ni mar za kulturno dediščino, kaže tudi prazen betonski podstavek za vremensko postajo pred žup- niščem, kjer je bila ta postaja že v Dravski banovini, sedaj pa nam očitno ni več potrebna. Zakaj je spominsko obeležje na Mestnem trgu »Svoboda življenja in razvoj« dobilo ze- leno barvo? In še bi lahko na- števali. Zato meščani zahteva- mo, da se uredi kanalizacija, prometna infrastruktura, par- kirni prostori, ter da se uvede redarska služba in pazniki. Vse to bo pozitivno vplivalo na turiste, saj bodo dobili dobro nmenje o nekem kraju le, če bo ta urejen, pa tudi meščani bo- mo zopet lahko ponosni nanj. MARTIN ZELENKO Počitniški doživljali v celjski porodnišnici Ker že nekaj časa ležim na »zdravljenju« v celjski porod- nišnici, sem se odločila, da na- pišem par besed. Dne 15.7.1993 sem v celjski porod- nišnici rodila. Porod je potekal normalno, zapletlo pa se je pri izločanju posteljice. Prisotni dr. Pire mi je izločil posteljico, nakar so ob njenem pregledu ugotovili, da je defektna, kar naj bi pomenilo, da ni cela. Po ponovnem pregledu je dr. Pire izjavil, da je vse v redu. Ko sem po dveh dneh povedala sobni zdravnici dr. Arhovi, da sem opazila kose posteljice, ki se mi izločajo, mi je prijazno odvrnila, da je to strjena kri, ker posteljice pač ne more biti, saj me je dr. Pire temeljito pre- gledal. In pri tem se je konča- lo. Po štirinajstih dneh bivanja doma sem še vedno močno kr- vavela, nakar sem se oglasila na pregled pri svojemu gine- kologu dr. Webru, ki je ugoto- vil, da je ostalo v maternici še nekaj posteljice. In tako sem zopet pristala v bolnišnici, kjer so opravili abrazijo. Po treh dneh so me izpustili do- mov, vendar sem še isti dan dobila visoko temperaturo. Zopet sem »odpotovala« v po- rodnišnico, kjer so ugotovili, da je še vedno košček postelji- ce v maternici. In tako je sledi- V vsaki številki Novega tednika In Tednlkove petlce bo objavljena samo ena črka Imena glavnega pokrovitelja nagradne igre, ki jo boste nalepili v priloženo mrežo, Jako da boste sestavili celoto: NISSAN - AVTO HlSA KOS. Začetne črke so že vpisane, naslednje pa se bodo, kot lahko vidite tudi v predlogi, razlikovale po tipu pisave. Rešitev boste postali do 8. aecembra 1993 no nos/ov NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 63000 Celje s pripisom "ZA VELIKO JESENSKO NAGRADNO IGRO". Dele napisa lahko nadomestite z največ dvema jokerjema. Veliko boste pridobili z nakupom petič, ki izidejo vsak zadnji torek v mesecu, kjer bodo tudi objavljene nekatere črke za zamudnike. Ob koncu akcije bomo med vsemi poslanimi rešitvami izžrebali 70 finalistov, v zaključnem, finalnem žrebanju pa bo sodelovalo še 100 naročnikov Novega tednika, ki jih bomo izžrebali v posebnem radijskem žrebanju in 30 poslušalcev Radia Celje. 30 finalistov bomo namreč dobili z žrebanji na Radiu Celje, ki bo v času sejma MOS 93 vsak dan, razen nedelje, v oddaji "Sejemski vrtiljak", kasneje pa bodo žrebanja v posebni oddaji, ki bo na sporedu Radia Celje vsako sredo ob 13.30 uri. Št. 37 - 16. september 1993 24 Zapomnite si ime Flexoper! Promat In Hmezad Export Import Trade d.o.o. tudi na celjskem sejmu Tudi na mednarodnem obrt- nem sejmu v Celju so mnogi spoznali ime Flexoper. Gre za vrhunski dosežek na področju proizvodnje polimer-bitumen- skih varilnih trakov, kar velja tudi za hidroizolacije ravnih streh. S pravilnim projektira- njem strehe, na katero lahko vgradite FIexoper, ne boste imeli nikakršnih težav več. To vam zagotavlja Hmezad Ex- port Import Trade d.o.o., ki na tem področju dobro sodeluje z znano avstrijsko firmo Promat. Glede na to, da danes poz- hamo številne ravne strehe, ki s »poprečno« hidroizolacijo trajajo tudi več kot 30 let in ne povzročajo nikakršnih proble- mov, lahko mimo povzamemo besede in zagotovila Promata ter Hmezada Export-Import Trade d.o.o., da bo streha, na katero bo vgrajen trak Flexo- per, trajala precej dlje časa. Ob tem je treba poudariti, da uporabna vrednost proizvodov Flexoper ni omejena le na rav- ne strehe pri novogradnjah, pač pa tudi za obnovo različ- nih vrst ravnih streh na starej- ših objektih. Kaj pravzaprav je Flexoper? To je pohmer-bitumenski va- rilni trak debeline 5 milime- trov. Njegova osnovna značil- nost je, da je izdelan brez no- silca oziroma vložka. Vgraju- jejo ga kot enoslojno hidroizo- lacijo. To pomeni tudi občutno nižjo ceno, kajti pri drugih hi- droizolacijah gre za najmanj dvoslojno vgrajevanje. Flexo- per je izredno elastičen, vseka- kor bolj kot kakšni drugi po- dobni materiali, zato ga je možno pri vgradnji prilagajati različnim oblikam podlage. Flexoper proizvajajo v dveh osnovnih izdelkih. To sta FLEXOPER HS in FLEXO- PER PV. Po sestavi osnovnega materiala, to je bitumen z do- datki, ni bistvenih razlik. Ra-^ zlikuje ]u le dodatm element, ki je na trak vgrajen kot po- možno sredstvo zaradi tehnike vgrajevanja. Flexoper HS vgrajujejo kot hidroizolacijo na ravnih stre- hah, kjer ni možna izvedba do- datne zaščite. Flexoper PV pa vgrajujejo kot hidroizolacijo ravnih streh, kjer je možna do- datna obremenitev s prodcem, ploščami in drugimi podobni- mi izdelki. Vgrajujejo ga kot hidroizolacijo ravnih streh, kjer je potrebno mehanično pritrjevanje hidroizolacije, ker dodatna obremenitev ni mož- na in ker podlaga ni primerna za točkovno varjenje. Ob tem velja omeniti še dopolnilne proizvode, to so Flexobit, Ro- oftop in Diaflex. V osnovi so enaki kot Flexober, le da Fle- xobit nima nobemega dodat- nega elementa in ga lahko va- rijo po celi površini, Diaflex ima spodaj vgrajen stekleni del, ki omogoča zavaritev le na robovih, Rooftop pa je hidro- izolacijski trak za polno zvari- tev na vertikalno površino. Če želite popolno hidroizo- lacijo ravnih streh, potem bo- ste podrobnejše informacije dobili na razstavnem prostro- ru firme Hmezad Export-Im- port Trade d.o.o., ki je na naše tržišče pripeljala prepotrebn* proizvode svetovno znane fir- me PROMAT. Kličejo pa vam na svidenje tudi v Žalcu! >______.. EP Št. 37 - 16. september 1993 251 Občina Šmarje pri Jelšah objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18/92) in 10. člena Pravilnika o merilih in postopkih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 33/93) JAVNI RAZPIS za evidentiranje upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem za KS Podčetrtek I. Upravičenci za dodelitev stanovanj morajo izpolnjevati na- slednje splošne pogoje: - da je upravičenec državljan Republike Slovenije, katerega skupni dohodek na člana družine ne presega višine, določe- ne s predpisi s področja socialnega varstva (Ur. list RS, št. 54/92) 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta strosti - 29%. 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjega 14. leta - 43% 3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja - 42% 4. za odrasle osebe - 52% - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja - da ima državljan in njegovi družinski člani, ki z njim stalno prebivajo, stalno prebivališče v občini Šmarje pri Jelšah - da državljan ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitni- škega stanovanja oz. druge nepremičnine in o tem poda pisno izjavo - da državljan ali kdo izmed njegovih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja II. Ostala merila, ki se na podlagi 102. čl. stanovanjskega zakona upoštevajo pri dodelitvi socialnega stanovanja v najem: - stanovanjske razmere - število ožjih družinskih članov - premoženjsko stanje - socialne razmere - zdravstveno stanje III. Udeleženci natečaja dokažejo upravičenost sodelovanja z naslednjimi dokumenti: - vloga - obrazec - potrdilo o državljanstvu (izda upravni organ občine - kra- jevni matični urad) - potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov v skupnem gospodinjstvu (izda upravni organ občine - kra- jevni matični urad) - potrdilo o plačah občana in družinskih članov za zadnje trimesečje v letu 1993 in o drugih prejemkih občana ter njegovih družinskih članov, doseženih v zadnjem trimesečju leta 1993 - izjava o premoženjskem stanju skladno s predpisi s po- dročja socialnega varstva (izda upravni organ občine) - najemno oz. podnajemno pogodbo - potrdilo o dobi bivanja v občini - izvid zdravniške komisije I. stopnje pri zavodu za zdrav- sWeno zavarovanje Slovenije - potrdilo o prijavi na zavodu za zaposlovanje IV. Na razpis se lahko prijavijo udeleženci ki imajo stalno prebi- vališče v naseljih KS Podčetrtek ali so zaposleni v KS Podče- trtek. Posamezni udeleženec je lahko uvrščen le na eno prednost- no listo. V. Na podlagi sprejete prednostne liste za KS Podčetrtek se bodo oddajala v najem stanovanja, ki jih bo občina Šmarje pri Jelšah uvrstila v sklad socialnih stanovanj v tej KS. VI. Rok za prijavo na razpis traja do vključno 30. septembra 1993. Prijave za razpis le treba poslati do izteka razpisnega roka skupščini občine Šmarje pri Jelšah, Sekretariat za go- spodarstvo. Odsek za stanovanjske zadeve, Šmarje pri Jel- šah, št. 132, ali oddati na vložišču na občini (soba št. 7). Predpisane obrazce dobijo občani v sprejemni pisarni občine (soba št. 10), potrebne informacije pa pri referentki za stano- vanjske zadeve (soba št. 50). radijski spored od 16. do 22 .septembra Sejemski program Radia Celje četrtek, 16.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske informa- cije, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna igra, 14.00 Jack Pot, 15.00 Razstavljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom, 18.00 Disco glasba, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.30 Sejemski vrtiljak (sejemska nagradna igra, predstavitev podjetij), 23.00 Zaključek sporeda. Petek, 17.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske informa- cije, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Razstavljalci se predsta- vijo, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna igra, 14.00 Jack Pot, 14.05 Razstavljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.30 Sejemski vrtiljak (sejemska nagradna igra, razstavljalci se predsta- vijo), 23.00 Zaključek sporeda. Sobota, 18.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske infor- macije, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00 Novice, 10.15 Danes na sejmu, 10.30 Razstavljalci se predstavijo, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna igra, 14.00 Jack Pot, 14.05 Razstav- ljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom, 18.00 Vročih 20.19.30 Sejemski vrtiljak (sejem- ska nagradna igra, razstavljalci se predstavijo), 23.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 19.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 20.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj- nica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne. 12.00 Novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS). 13.30 Nagradna igra, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 18.30 BBC novice. 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 21.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, Prva jutranja kronika (RaS). 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Sloven- čeva lestvica 3 - 3 - 3,12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Nagradna igra, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimzelene melodije. 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 22.9.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS). 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž- nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Nagradna igra, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na RC, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja Podjed. Janez Vedenik, Tone Vrabl Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefon 29-431. Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 37 - 16. september 1993 :26 Otroci zmagujejo na Liubečni Peter Šmid iz Celja, Boštjan Kovše Iz Vitanja in Tanja Čretnik s Frankolovega so zmagovalci Zlate harmonike Ljuhečna 93 - LjuiJsklh goticev ni več, zmagujejo »šolani-' otroci Niti vroče sonce, ki se je v nedeljo, 12. septembra v vsem svojem poletnem sijaju razbohotilo nad lepo urejenim prireditvenim prostorom pri gasilskem domu na Ljubečni ni odvrnilo več sto ljubiteljev lepih zvokov, da se ne bi ude- ležili 13. finala Zlata harmoni- ka in prireditev zbrano sprem- ljali več kot tri ure. Od 34 fina- listov se je finala udeležilo 31, vsak pa se je predstavil s po dvema skladbama. Največ so igrali ljudske in narodne skladbe pa različne priredbe in venčke, med avtorji so pre- vladovali Avsenik, Burnik (štirje so igrali njegovo pri- ljubljeno polko Dobro jutro), Lesjak, Zupan in Kline, dva pa sta napisala tudi lastni sklad- bi, čeprav sta zveneli bolj po potrganih rožah na sosedovem vrtu. Najstarejši udeleženec je bil Karlo Logar iz Sežane (72), ki je bil edini pravi veteran, v ka- tegoriji od 45 do 65 let pa je nastopil samo Stanko Vrčkov- nik iz Šoštanja, ki je rekorder Ljubečne, saj je nastopil na vseh finalih razen prvem. Med harmonikarji so bila tudi tri dekleta Beti Bogataj iz Besni- ce na Gorenjskem pa Mojca Črešnar iz Oplotnice in Tanja Čretnik s Frankolovega. Na- stopila sta tudi dva tekmoval- ca iz Nemčije, medtem ko Slo- vencev iz Trsta iz nepojasnje- nih vzrokov ni bilo. Najmlajši udeleženec je bil komaj deset- letni Mirko Tržan iz Kalobja, ki pa je z nastopom potrdil, da se bo z delom razvil v dobrega harmonikarja. Mladost na pohodu Po več kot triurnem nastopu je bilo treba počakati še debe- lo uro, da so objavili rezultate. Strokovna žirija, ki jo je tudi letos vodil Albert ZavTŠnik, je podelila-13 zlatih, 15 srebrnih in dve bronasti plaketi, kar govori o visoki kvaliteti nasto- pajočih. Tudi obe strokovni komisiji sta imeli težko delo, komu prisoditi najvišja priz- nanja. Zanimivo je, da je vsa- ko leto številnejša prav naj- mlajša kategorija do 16 let in da prav ti harmonikarji igrajo najbolj dovršeno, pri čemer gre velika zasluga mentorjem. Tako se je prvič v trinajstih letih zgodilo, da je absolutni zmagovalec Zlate harmonike mlajši od šestnajst let, nekaj podobnega pa velja tudi za druga dva dobitnika priznanj. Peter Šmid iz Celja je tretjič nastopil na Zlati harmoniki in po dveh srebrnih odličjih letos osvojil zlato ter postal abso- lutni zmagovalec. Zbral je 93 točk ali največ od vseh. Tako se je pridružil dosedanjim ab- scflutnim zmagovalcem Miru Klincu, Mitji Kapšu, Vikiju Ašiču mlajšemu, Toniju Soto- šku, Zoranu Lupincu, Zoranu Zorku in Domnu Jevšenaku (nekateri so zmagali po dva- krat). Plaketo Avgusta Stanka je osvojil Boštjan Kovše iz Vi- tanja, ljubljenka občinstva pa je bila enajstletna Tanja Čret- nik s Frankolovega, ki je dobi- la majoliko NT&RC. Vsi trije najboljši delajo pod strokovnim vodstvom odličnih harmonikarjev: Petra Šmida vadi Brane Klaužar, Boštjan Kovše je delal z Mirom Klin- cem, za Tanjo Čretnik pa skrbi Tine Lesjak. Vrnitev ljudskih godcev če bo šlo tako naprej, bo na prihodnjih festivalih še moč- neje zastopana najmlajša ka- tegorija do 16 let, ki je že letos prevladovala. Mlade harmoni- karje poleg talenta odlikuje strokovna pomoč in skoraj vsi imajo ob strani tudi razume- vajoče starše. Zlata harmoni- ka na Ljubečni tako kvalitetno raste, kar je vsekakor dobro. Vendar se ob tem pojavlja vprašanje, kaj storiti s tistimi, zaradi katerih so Zlato harmo- niko ustanovili in jih danes ni več, to so tako imenovani ljud- ski godci s svojim šarmom in humorjem. Če se bo Zlata har- monika prihodnje leto pro- gramsko razširila, bi kazalo posebno prireditev nameniti tudi ljudskim godcem. Mladi vso stvar vzamejo na moč res- no (še nasmejati se nimajo ča- sa!), povsem drugačni pa so bili takrat, ko so zaigrali za golo predstavitev in ne za oceno. Zlata harmonika ima svoje trdno mesto v Sloveniji, poz- najo jo v Evropi. Letos je na- stopilo preko 400 harmonikar- jev na devetih predtekmova- njih in dveh polfinalih, na vseh dosedanjih prireditvah je bilo že čez 700 harmonikarjev! Letošnja prireditev si zasluži visoko oceno, kar gre zasluga tako izvajalcem, komisiji, or- ganizatorjem, sponzorjem in obiskovalcem. Tudi vremenu. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Tudi letos so organizatorji pri- pravili razstavo slovenskih iz- delovalcev harmonik, ki jih je ob Melodiji iz Mengša trenut- no v Sloveniji že okoli trideset. Na Ljubečni so razstavljali Melodija Mengeš, Hohner za- stopstvo Avsenik iz Begunj, Franc Podgoršek Mengeš, Zu- pan Mengeš, Alojz Resnik Izlake, Jožko Rutar Nova Go- rica in Jože Žveglič Sevnica. Prihodnje leto bodo pripra- vili razstavo velikega zbiralca harmonik iz Francije Jeannota Perreta (preko 700 harmonik ima v zbirki), ki bo zbirko pr- vič predstavil izven Francije. Boštjan Kovše iz Vitanja je presenetil z »nečim novim« v igra- nju, to je opazila komisija pod vodstvom Jasne Vidakovič (Radio Slovenija) in mu upravičeno prisodila vredno nagrado plaketo Avgusta Stanka. Absolutni zmagovalec 13. Zlate harmonike je komaj 12 letni Peter Šmid iz Celja, ob njem predsednik KUD Ljubečna Milan Bred. Tine Lesjak, vodja ansambla Bratje iz Oplotnice, je od navdušenja takole dvignil v zrak svojo ljubljeno učenko, najboljšo po mnenju občinstva, Tanjo Čretnik. Nasmejani obrazi polnega prostora pri gasilskem domu na Ljubečni povedo, da so bih obisko- valci s prireditvijo zadovoljni. Pop loto Nihče ni napovedal pravil- nega vrstnega reda skladb, nagrada se tako podvoji in sedaj znaša 6000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Sta- ne Špegel, glasbeni urednik Radia Celje, lahko glasujete v sredo, 22. septembra. Sponzor oddaje Pop loto je Optika Salobir. Kupone po- šljite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Št. 37 - 16. september 1993 27 Čudežna polja - povsem drugače? Ne gre za »to be or not to be«, temveč za razmišljanje, kakšen korak storiti po nekem uspešno zaključenem ciklusu, in ob tem ponovno navdušiti ali vsaj zadovoljiti vse tiste, ki imajo radi našo glasbo. Ned- vomno smo dokazali, da smo najbolj vztrajni veterani slo- venske pop scene. Vajeni po- len, pohval, festivalskih ku- hinj, zakulisnih spletk, raznih kriz, bolj ali manj zvitih orga- nizatorjev in menedžerjev, muhavosti glasbenih uredni- kov, nočnih voženj, različnih studiev, menjave glasbenih stilov... V nedogled bi lahko našte- val, na kaj smo vse trčili v dvajsetih letih, ki so relativ- no hitro minila. December 1972, ko smo v takšni zasedbi prvič skupaj zaigrali na bru- covanju Vekša, je dokaj blizu. Jubilej smo odmevno izpeljali, ga zabeliU z novo kaseto, z iz- borom največjih uspešnic na laserski plošči ter s tremi hiti. 20 let smo stari, 25 ur na dan, Nekdo igra klavir, so skladbe, ki so se uvrstile visoko ali celo na sam vrh razUčnih sloven- skih glasbenih lestvic. Proti vsem pričakovanjem se je pri- čela sedaj izpostavljati lahkot- na pesmica s kasete Saj ni res, pa je. Prodaja kasete kar ne pojenja, čeprav je že dosežena zlata naklada pri ZKP Slove- nija. Ob praznovanju smo prejeli kup čestitk in priznanj, s stra- ni naših stanovskih kolegov, ki se zavedajo, kaj pomeni sku- paj prebiti 20 let v »glasbenem zakonu«. Istočasno smo spoz- nali nekaj tistih, ki jih muči nam nerazumljivo ljubosumje. Kar tiče reakcije glasbenih kritikov, smo bili nad nekate- rimi prijetno presenečeni, ne- kaj pa jih je ostalo še naprej »fijakarsko usmerjenih«. Vse- kakor nam je veliko pomenila čestitka predsednika Kučana, ki je seveda omenil, da smo prvi rokerji, ki jim je čestital in nam zaželel še enkrat dvaj- set let. Nikoli pa Čudežniki ne bi bili to kar smo, če ne bi kar naprej razmišljaU o nadaljnji poti. Ko pridemo v takšno fa- zo, običajno nekajkrat sestan- kujemo, preden ponovno po- primemo za instrumente. Ob številnih nastopih sirom Slo- venije, ki jih ob zadnjih viken- dih kar pridno prekinja slabo vreme, počenjamo zdaj prav to. Sestankujemo namreč. Glede na to, da se bodo pričela gostovanja po diskotekah, na- meravamo do novembra pri- praviti poseben scensko glas- beni show program, ki bo zelo aktualen. Po garderobo bomo verjetno skočili kar v London. Izšla bo seveda tudi kaseta, katere zasnovo še snujemo, morda pa se bomo odločili še za lasersko ploščo. Seveda če bomo menili, da ima smisel. Sicer nas do izteka poletne sezone čaka še precej nasto- pov, raznih finalnih priredi- tev, komponiranje in snemanje novih skladb, snemanje TV spota... Skratka, mi nikoli ne bomo imeli toUko časa, da bi razpadli. Le kako to drugim tako pogosto uspeva? SLAVC L. KOVAČIČ 1. naša pesem - zasavci (4) 2. mini krilo - primorski fantje (6) 3. uspavanka sinku - bratje iz oplotnice (7) 4. florjanska polka - vesna (3) 5. ob srebrni poroki - fantje izpod rogle (7) 6. spomin na dom - vrtnica (5) 7. ljubezen vse odpusti -ans. robert zupan (1) 8. ob kušni peči - podkrajski fantje (6) 9. ko zaklical bom tvoje ime - jože skubic (2) 10. primi se za gumb-ans. blegoš (1) po jutru se dan pozna - ans. borisa razpotnka stari ptuj - ptujski instumenalni kvintet_ Nagrajenca: Lota Sternad, Dobpjska 18, Ceje Anica Ivič, UL II. bataljona 12, Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje POKROVITELJ LESTVICE TRGOVSKO Tiri#y\ CELJE PODJETJE i cmsm GUBČEVA 1 20 vročih RADIA CELJE 1.rain-madonna (5) 2. vvhats up - 4 non blondes (7) 3. prav - take that 2 4. runaway train - soul asvlum (4) 5. condemnation - depeche mode 3) 6. out of focus - mick jagger 8) 7. living on my own - freddie merurv (1 8. dream lover - mariah carey (3) 9. can you forgive her - pet shop boys (7) 10.rllsleepwheni'mdead-bonjovi (1) 1. vsaj nekaj - dominik kozarič (j) 2. pogrešam te - darja švajger 9) 3. puščava sna - šank ročk (2) 4. beli prah - neron (10 5. naj stvari so tri - jan plestenjak (6 6. čolnič imam - videosex (8) 7. nazaj - avtomobili (3) 8. hiša nasproti sonca - peter lovšin (1) 9. starec - easy iztok 1) 10. srečna mesta - hiša w ""h^^S^E^^^č?^^^^^^^^^^^^^^ ^world-neworder ob tebi sem. tudi ko te ni - mika pravil sem ti masne vice - 1-b band Nagrajenca: Maja Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39a Sebi Zidanšek, D. Kvadra 42, Šentjur Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulid v Celju E\PRESS NIRVANA je za režijo prve- ga videospota s svojega zad- njega albimaa »In Utero« naje- la mojstra »umetniških« spo- tov Antona Corbijna. Corbijn je naredil večino spotov za skupino Depeche Mode, precej je sodeloval tudi s švicarskim duom Yello, za Nirvano pa je režiral spot za skladbo »Heart Sheaped Box«. Šef Nirvane Kurt Cobain se pripravlja na snemanje LP-ja s svojim sta- rim prijateljem Willamom Burroughsom, s katerem je le- tos že posnel single z naslovom »The Priest He Said«. Najuspešnejša britanska ženska pop skupina BANA- NARAMA je po enajstih letih sodelovanja z založbo London Becords na cesti. Vzrok je pre- cejšen neuspeh zadnjih dveh albumov »Pop Life« in »Please Yourself«, ki se nista uvrstila niti med prvih dvajset na an- gleških lestvicah najbolje pro- dajanih. Na svetovno glasbeno sceno se po sedmih letih z novim al- bumom vrača član sredi osem- desetih zelo popularnega dua Hall&Oates DARYL HALL. Njegov album z naslovom »So- ul Alone« je izšel pred dobrimi štirinajstimi dnevi, gre pa za mešanico soula in popa. Sko- raj istočasno z izidom tega al- buma je, stara komaj 36 let, za posledicami levkemije umrla JANNA ALEEN, soavtorica nekaterih največjih uspešnic že omenjenega dueta. Po dokaj uspešnih solo pro- jektih sta Keith Richards in Mick Jaggerj znova zbrala skupino THE ROLLING STO- NES (bas kitarist še vedno neznan) in vsi skupaj sedaj na veliko letajo med studiom na Barbadosu in irskim studiem Country Kildare. Pripravljajo namreč komade za nov studij- ski podvig, album, ki naj bi izšel v začetku prihodnjega le- ta, tokrat prvič za založbo Virgin. 1-X BAND se po neuspeš- nem gostovanju v Millstreetu in precej uspešni prvi kaseti »Tih deževen dan« že priprav- lja na snemanje druge kasete in CD-ja. Na CD-ju bodo po- leg novih skladb zbrane tudi nekatere najboljše s prve kase- te in pa seveda uspešnica »Tih dežev dan«. Ex-kitarist skupine Don Mentony Band Janez Hostnik je ustanovil skupino JOHN- NY'S BAND, v kateri je zbral nekaj ^arih mačkov s sloven- ske ročk scene; pevca Janija Kovačiča (prej pri Don Mento- ny band), klaviaturista Boruta Činča (Buldožer), basista Voj- ka pjurana (član spremljeval- ne skupine Helene Blagne) in bobnarja Roberta Fritscha. Sodeč po prvih demo posnet- kih, narejenih v studiu Boruta Činča, bomo dobili še en Don Mentony Band, ki se bo v glav- nem ukvarjal s priredbami (ali krajo) znanih anglo-ameriških ročk hitov. Po solidnih nastopih na le- tošnji Pop delavnici in na MMS je v studiu Metro začel snemati prvo kaseto tudi DO- MINIK KOZARIČ. Producent projekta je Sašo Fajon, poleg Dominikovih avtorskih skladb bo na albumu tudi priredba znane uspešnice Eltona Johna »Sorry Seems To Be The Har- dest Word«. Oktobra bo pri novogoriški založbi Arthea izšel prvi kon- certni album velenjskih heavy metalcev ŠANK ROČK. Al- bum s preprostim naslovom »Šank ročk live« so fantje pos- neli na letošnji prireditvi Pivo in cvetje v Laškem, kjer so z režiserjem Tvrdkom Grgi- čem in zagrebško firmo Gama posneli tudi videospot za pe- sem »Lahkih nog«. ALEKSANDER MEŽEK namerava po ponatisu vinilne plošče »Podarjeno srcu« na CD formatu z ekipo, s katero je posnel ta album, kreniti na evropsko turnejo. Med sodelu- jočimi na tem LP-ju sta bila tudi velikana popularne glas- be Clif f Richard in Rick Wake- man, za katera pa kar malo dvomimo, da ju bo Mežek uspel prepričati za skupno na- stopanje. STANE ŠPEGEL R^OT^RNICA Ližem plombo, mečem bombo Piše Aleš Jošt Ja in tisti fotoaparat v mojih rokah je bil čisto pravi, pravo pravcato honorarno orožje, s katerim me boste odslej po- gosto videvali v takšni ali dru- gačni fotorobotni situaciji. Ta teden je že naneslo, da sem z njim tekal po sveže odceplje- nem sejmišču in lovil Drnov- škov obraz, ker pač nisem naj- bolj stekal, kdo so ostali po- membneži okoli. Z rahlo za- četniško preganjavico sem se učil prvih plesnih korakov v sivopustem otvoritvenem dolgočasju, opazoval rutinski slow fox izkušenih starih mor- skih psov in se trudil ujeti kakšen njihov pogled, vendar se je večinoma vse končalo pri hladnokrvnem ocenjevanju moje neatraktivne in nekon- kurenčne opreme. Kljub temu sem naslednje jutro kot mlad jeseter zagriznil v nekdanje brzice proti Logarski dolini. Tokrat smo lovili drugo glavo triglavovo, se pravi predsedni- ka republike, ki je očitno težko prenašal razvlečene govoran- ce, potem pa le v nekakšni majhni gužvici potegnil tisto rjuho z novega spomenika, brez vsakršnega posluha za zgodovinski trenutek, se pravi prehitro. Kaj drugega kot to, da mi je bilo všeč delo kiparja Franca Purga, žene upam reči, ostalo pa je tako šlo v pozabo, kakor obljubljeno popravilo ceste po poplavi v tistih krajih, in sedaj lahko gornji Savinjča- ni samo upajo, da je predsed- nika v avtu salamensko naru- kalo, da si bo ja zapomnil, če seveda ni cele poti, utrujen kot vedno, prespal. Tako, vidite, tudi wc atenta- torju Ocvirku, ki me je v četr- tek zahrbtno škljocnil v zna- menitem pisoarijatu ljubljan- skih Križank, ni bilo dano ve- deti, da ima opravka z revol- veraškim vajencem. In če še stara šola kaj zaleže, bo vse enkrat prišlo prav. A v Kri- žankah je bilo praznično kot v starih časih. Po dolgem času sem slišal Intemacionalo, ki jo je zagorska godba na pihala zaigrala profesionalno kon- certno, v vijoličnih sakojih in na zlate trompete, stan borci, ki niso izdali partije tudi v najhujših časih demokracije, pa so ponosno in zravnano sta- li v pozdrav. Srečal sem Gre- gorja, ki mi je povedal marsi- kaj zanimivega, med drugim tudi to, da je v Ilirski Bistrici pred kratkim divjala motorizi- rana ekipa državnih plačan- cev, ki so v zgodnjih nočeh brez razloga in načrtno prete- pali v glavnem mladino, do ne- zavesti in čez. Napadali so iz avtomobila z izvežbanim udarcem za vrat, ki napadene- ga pahne v nezavest in ga po- tem lahko obrcaš po mili volji, katere napadalcem očitno ni manjkalo. Tri tedne je trajalo, sedem ali osem jih je nemočnih in hudo poškodovanih obleža- lo nekje na neosvetljenih me- stih, ko se je končno zmigala policija. Teroristi so medtem seveda mirno spokali kufre in odšli drugam, kjer bodo zopet po naročilu ve se koga tolkli tiste redke svobodomiselne in očitno preveč delovne mla- dince. POZIV: Nerazimievanje in pregon iz nekdanjega vojaške- ga skladišča, kjer so si mladi s težavo uredili edini koncert- ni prostor v mestu, pa sta ra- zloga za mladinski štrajk na Ptuju, ki je sklican za jutri, v petek. Neuradno sem izve- del, da bodo Ptujčani, pod vodstvom agilnega mladinske- ga animatorja Vili j a Muzeka, zasedli eno od pomembnih križišč v mestu in tam organi- zirali koncert mnogih skupin, ki se ima pričeti že opoldan. V glavnem: Vsi na Ptuj, če ne bo fuj! naj zveni ta teden in jasno: »Povej dalje!« Št. 37 - 16. september 1993 28 Opravičevanje Se vam je že kdaj zgodilo, da ste koga užalili, priza- deli, in se mu potem opravičili? Ali pa, da se je vam zdelo, da ste ravnali prav, človek, ki so mu bile vaše besede ali dejanja namenjena, pa je bil užaljen? Ste se že kdaj vprašali, kdaj in v katerih primerih se je pravzaprav smiselno opravičiti? Ste že bili sami kdaj užaljeni; ste pričakovali opravičilo od nekoga, ki mu to niti na misel ni prišlo? In, ste potem (kot vedno znova) prišli do zaključka, da smo vsi zmotljivi, da vsi delamo napake in da se je, tako kot se je motiti človeško, človeško tudi opravičiti? Vendar samo v primerih, ko čutite, da ste sočloveka resnično prizadeli. Kar pomeni, da opravičilo ne bi smelo biti samo sredstvo, s katerim se hitreje pozabi. Ne prazen izgovor, temveč izraz resničnega obžalova- nja za tisto, kar ste storili. NINA M. Prepir v redovalnici Oblačno, sončno in hkrati megleno vreme obenem. V šol- ski redovalnici, namreč. Ne- verjetno mimo je, ko se kar naenkrat redovalnica odpre in ostra špica napiše številko ENA. Petica pravi: »Pozdravljena, enica, kako si se pa ti tukaj znašla?« »Le kako naj ti po- vem? Moja nova stranka si me je zaslužila. Zelo vesela sem, da sem tu!« še odločno zatrdi enica. »Pa se zavedaš,« že sko- raj kriče pravi odlična ocena, »kaj si s tem storila? Svoji stranki si zelo pokvarila konč- ni uspeh!« »Seveda se zave- dam, kaj se ne bi, ampak, saj to je vendar moje delo. Jaz ni- sem samo tista ocena, ki se je vsi bojijo, ampak me imajo tu- di radi,« žalostno odvme. Na začetku vas prav lepo poz- dravljam. Sem redna bralka vašega časopisa, zato smo ga tudi naročili. Najraje berem Vrtiljak in stran, namenjeno glasbi. Rada pa tudi poslušam Čuke in v Tednikovi petici ste o njih pisali, zato vas lepo pro- sim, če mi lahko napišete nji- hov naslov. Še enkrat lep poz- drav. VESNA ŠKOF Vesna, hvala za pismo. Naslova Ču- kov žal nimamo, ampak, če si prebrala reportažo o njih, si tako ali tako izvedela (skoraj) vse. Njihove kasete zelo ver- jetno že imaš, sicer pa lahko greš tudi na katerega od njiho- vih koncertov, saj na našem koncu kar dosti nastopajo. Piši še kaj in pošlji še kaj verzov! NINA M. »To pa sploh ni res! Mene imajo tičenci kljub vsemu naj- raje! Če pa se mi pridruži še boter plus, je to največ, kar si lahko želijo,« precej ponosno odvme petica. »Kaj bi govori- la,« pravi enica, »ko pa mene dobijo na najlažji način. Na nobeno vprašanje jim ni treba odgovoriti, pa sem že tu!« »To, da te dobijo na najlažji način, je že res, toda name so bolj ponosni, saj me zaslužijo z ve- liko truda. Vse to pa jim daje voljo, da se še naprej pridno učijo.« »Le kaj se samo hvališ, ko pa dobro veš, da to ni res,« je posmehljiva enica. »Le po- glej se; umazana si od svojih laži. Saj ni čudno, da te nihče ne mara!« togotno izbruhne petica. »To govoriš iz Ijubo- sunmosti!« spet enica. »Dobro, če tako misliš. Dokazala ti bom, da nimaš prav. Počakati morava do naslednje ure, pa boš videla,« ji odvrne nasprot- nica. Naslednjih nekaj minut oce- ni zelo nestrpno čakata, da se prične nova ura. In že zagleda- ta strog pogled učitelja, ki ne- jevoljno reče: »Mihec, pridi pred tablo, vprašan si!« Postavlja mu vsa mogoča vprašanja, na koncu pa reče: »Vse si znal, torej dobiš pe- tico.« V svetu redovalnice se zasli- ši val veselja, petica pa veselo pogleda enico in reče: »Si vi- dela, da me imajo najraje?« »Ne bom ti verjela,.dokler se ne prepričam, da mene ne ma- rajo!« V naslednjem trenutku se zasliši učiteljev glas: »Alen- ka, Alenka, to bo pa enica!« Sledila sta jok in stok, peti- ca pa pogleda nakremženo enico in reče: »Morda te učenci res najlažje dobijo, toda mene so vendar najbolj veseli!« Prepir se je končal in v redo- valnici je zavladala tišina. MAJA ŠEPETAVC, OŠ Lava srajci Srajca (umazana): ne zaupaj nerednim ljudem Srajco (videti): skrivnosti boš izvedel, sramota Srajco (nositi): dobro zna- menje Srajco (prati ali likati): tvoje vedenje te dela prikupnega Srajco (sleči): grenka zmota Odločil sem se, da bom naredil intervju. Ni mi bilo treba ho- diti daleč, le v Pavlijevo sobo sem stopil. Pavli je namreč moj starejši brat. Začela sva se pogovarjati. Ne o avtomobilih, njegovem študiju prava ali o mojih novih predmetih fiziki in kemiji, pač pa o maratonu. Jernej: Koliko je treba pov- prečno preteči na teden, da zmoreš dvainštirideset kilo- metrov? Pavli: Morda si marsikdo predstavlja, da je povsem ne- mogoče preteči dvainštirideset kilometrov, ali pa, da to zmo- rejo le redki posamezniki. Sam sem povsem drugačnega mne- nja. Menim, da lahko preteče to razdaljo vsak, ki je dovolj vztrajen in treniran, predvsem pa zdrav in se čuti sposobnega za to. Če si vtepeš v glavo, da tega ne zmoreš, potem res ne bo šlo. No, zdaj smo pa tu, pri treningu. Ni slabo, če pretečeš kakšnih dvajset do trideset ki- lometrov tedensko, včasih več, včasih pa manj. Odvisno pač od vremenskih razmer in splošnega počutja. Vsekakor pa ni treba pretiravati. Jernej: Kakšni so tvoji ob- čutki dva meseca pred odho- dom v New York? Pavli: O občutkih me spra- šuješ? Do maratona sta še do- bra dva meseca, tako da bo za razburjenje, mrzlično pričako- vanje in podobna razpoloženja še dovolj časa. Trenutno se s tem ne obremenjujem preveč. Treniram pač toliko, kolikor mi dopušča čas, drugače pa bolj mislim na izpite, ki me še čakajo. Jernej: Kako boš prišel do denarja za letalsko vozovnico? Pavli: Do potrebnega denar- ja nameravam priti s pomočjo sponzorjev. Upam, da mi bo uspelo, saj dmgače ne vem, kako bi zbral 2000 DEM, koh- kor je potrebnih za pot in bi- vanje v New Yorku ter udelež- bo na maratonu. V kratkem bom začel tudi akcijo iskanja sponzorjev in prav zanima me, kako uspešna bo. Mogoče bodo tudi Šentjurske novice moj sponzor in jaz njihov dopisnik iz New Yorka. Jernej: Koliko tekmovalcev iz Slovenije se bo udeležilo te- ga maratona? Pavli: Točnega števila ne vem, lahko pa ti povem le, da jih bo približno dvajset. Jernej: Kakšen čas pričaku- ješ na maratonu? Pavli: Uh, o času je precej težko govoriti, saj ne poznam proge, niti ne vem, kakšna kli- ma je novembra v »velikem ja- bolku«. Poleg tega so časi na tem teku v dmgem planu, saj je ta maraton izključno rekre- ativna prireditev brez profesi- onalcev. No, vseeno računam na čas okrog treh ur in pol. Jernej: Pavli, želim ti čim več sponzorjev in dober čas. Vsaka minuta pod tri ure in pol bo lep uspeh. JERNEJ JANČIČ V zadnjem času ste pričeli po- šiljati tudi novinarske pri- spevke in eden izmed teh je inter\'ju Jerneja Jančiča iz Šentjurja, ki je intervjuval svojega brata. Jernej, intervju je kot prvi poizkus dober. Svetujem pa ti, da drugič v uvodu poveš kaj več o sogovorniku; torej, da ga predstaviš in poveš, zakaj de- laš intervju z njim. Interviu je novinarska zvrst, v kateri sebe popolnoma izvzameš, torej se ne omenjaš, razen tega pa in- tervjuji nimajo zaključka. Piši še in pošlji še kakšen pri- spevek! Jebe se men za pir. O nas Skupna količina pameti se na planetu ne spreminja; število ljudi pa se seveda še naprej povečuje. (COLE) Ne briga me tabla, ne briga ukor, kdor je zaljubljen, je majčkeno nor. Tovarna krmil d.o.o. Žalec Hmezad Tovarna krmil Iz Žalca vas obvešča, da bo dne 24. 9. 1993 odprla prodajalno »ZRNO« na novi Tržnici v Šentjurju. Tam bodo na razpolago krmila iz proizvodnje tovarne, žitarice ter mineralno-vitaminski dodatki za kvalitetno prehrano vaših živali vseh vrst. Tam so vam tudi na voljo vsakovrstna sortna semena za vašo njivo in vrt. Za vaše lažje delo nudimo tudi kvalitetna orodja za obdelavo zemlje. PRIPOROČA SE IN VAS NA TRŽNICI PRIČAKUJE TOVARNA KRMIL ŽALEC Sklad stavbnih zemljišč občine Celje objavlja na podlagi 40., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84, 32/85 in 33/89) in skladno s pogoji Zazidalnega načrta stanovanjska cona 12-13 Sp. Hudinja (UL SRS 40/82, 19/85) in projekt RC Celje 14/82) JAVNI RAZPIS Za oddajo stavbnega zemljišča za izgradnjo poslovnega objekta: 1. Predmet oddaje je stavbno zemljišče pare. št. del 874/1, del 832, del 833, 834, 835, 851/1, 849/1. 850, 836/1 in 836/2 k. o. Sp. Hudinja v izmeri cca 4.930 s predvidenim objektom minimalnih tlorisnih dimenzij 64,00 x 30,00 m, skupaj minimalno 5.100 neto etažnih površin (morebitna razlika površin se po parcelaciji in izvedbenim projektom pred izdajo gradbenega dovolje- nja poračuna). Na natečaj se lahko prijavijo tudi ponud- niki, ki bodo gradili objekt manjših dimenzij, s pogojem, da je minimalna neto koristna površina objekta 2.300 m^ in minimalno površino funkcionalnega zemljišča 2.300 m^. 2. Cena stavbnega zemljišča iz 1. tč. je izračunana na dan 31. 8. 1993 in znaša: - odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča SIT 813,00 za m^ funkcionalnega zemljišča, - stroški komunalne ureditve stavbnega zemljišča pa SIT 25.138,00 za m^ koristne površine objekta. Skupna vrednost je 132.211.890,00 SIT. V gornji ceni ni zajeta odškodnina za spremembo na- membnosti kmetijskega zemljišča (UL RS 9/90), prav tako niso zajeti prispevki za priključitev na naprave individualne komunalne rabe. Cena zemljišča in sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča se valorizira v skladu z indeksom rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajal- cih R Slovenije - pomožna proizvodnja gradbenega materiala, ki ga vsak mesec objavlja Zavod R Slovenije za statistiko. 3. Rok plačila stavbnega zemljišča in stroškov urejanja je 15 dni po podpisu pogodbe o oddaji predmetnega zemljišča. 4. Plačilo je potrebno zavarovati z bančno garancijo. Instrument zavarovanja je treba predložiti ob podpisu pogodbe. 5. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zem- • Ijišča je 30 dni po pravnomočni odločitvi komisije za oddajo stavbnega zemljišča. 6. Rok za pričetek gradnje je eno leto, rok za dokonča- nje pa tri leta po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. 7. Davek na promet nepremičnin plača uspeli investitor. 8. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali v za- prti ovojnici oddajo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Celje, Trg svobo- de 9 - z oznako za javni razpis - Hudinja. Ponudbi priložite: - potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10% od izraču- nane vrednosti glede na investitorjevo ponudbo in mora biti nakazana na ŽR Sklada stavbnih zemljišč občine Celje štev. 50700-654-112. Neuspelemu ponudniku bo- mo le-to vrnili v 8 dneh po končanem javnem razpisu, uspelemu pa po poračunu ali pri plačilu cene zemljišča po pogodbi o oddaji. Če uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, varščina zapade in - dokazila, ki prinašajo prednost pri izboru, to je (višja ponudbena cena na zemljišča, višja vplačana varščina, večja površina funkcionalnega zemljišča in neto koristna površina objekta, kvaliteten program s projektom, ki se najbolj vklaplja na vhodu v mesto, ki zagotavlja več delovnih mest, ki imajo dejavnosti prijazne okolju itd.) 14. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponud- be bo obravnavala Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč v roku 10 dni po preteku razpisnega roka ter o izboru obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Celje, tel. št. 28-822/ int. 352. Sklad stavbnih zemljišč občine Celje Komisija za oddajo stavbnih zemljišč občine Celje Št. 37 - 16. september 1993 29 • oven_. Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla že- leno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pri- stopa pri reševanju le teh. On: Le kje je tista tvoja sigurnost in prepričanje v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen kot pa si bil navajen v prete- » klosti. Toda romantičen večer ti bo vse to v veliki meri nadoknadil. • bik_ Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoli- ko razočaran. • dvojček_ Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikav- nejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostav- ljen, kot pa si si to domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnejše od doseda- njih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice! • rak_ Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zngreni življenje. Partner ti je sicer zvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj ,nevame' zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne bo prepozno. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kro- nal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prije- ten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. • lev_ Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš otKutila, ti bo nadoknadilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v do- sego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni ničesar večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega partnerja. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate, ne za tvoje partnerje. Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem... • devica_ Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvo- jih ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boš zabavala kot že dolgo ne. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselih, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi realizirala. • tehtnica_ ^ Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, ven- dar pa se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren pri- jatelj. On: Postavljen boš pred vehko odločitvijo, ven- dar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... • škorpijon_ Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot pa si jih predstavljamo. V začetku tedna pa se ti bo vendarle uspelo po- novno ujeti v ustaljene tokove. On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nika- kršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do pre- cej delikatnih informacij v zvezi z osebo, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale... • strelec_ Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš- še večjo zmedo, kot pa je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obve- zuje. On: Tekanje okoli ti sicer ugaja, toda tvoji do- mači ga imajo že precej nad glavo. Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Partner se ti je začel oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi : «» »T .mx po- žret<. Včasih me je potem v službi tako zvi- jalo, da sem moral kar naprej na stranišče. Tako sem letal, da sem skoraj sam sebe srečal. Ostajajo pa lepi trenutki. Spomi- njam se, da smo večkrat kakšnega malega >šmrkavca< plačali, da je zlezel pod mizo in z apneno coto vse po vrsti namazal. In ko so Ena iz Janezovega roitava Včasih, ko ni bilo elektrike, so ljudje žive- li ob petrolejki. Neka vas pa je tako napre- dovala, da je prišla elektrika prav v vsako hišo. Inkasant se je oglasil tudi v koči, kjer je stanovala stara Mica. »Dober dan mamca. Malo bova števec po- pisala. A je fajn, ko imate elektriko?« »Ja, res je fajn. Če kdaj petrolejke ne najdem, kar na šalter pritisnem, pa jo takoj vidim.« šli na plesišče, so se drug drugemu smejali, ne da bi pri tem opazili, da so tudi sami namazani. Tudi župnika smo večkrat čakali. Zbrali smo se v nekem prostoru in se dogovorili, da bomo župnika pomokali z moko, ki smo jih po žličkah spravili svatom v usta. Pa smo čakali. Nekdo pride povedat, da je na poti. Pa ga še ni. Spet pride sporočilo, da bo vsak čas v hiši. Moka v ustih počasi postaja lepi- lo. Spet zavlačevanje. In spet nekdo pove, da ga ne bo. Vsi v smeh, usta pa zlepljena.« Ivan Jager si je ustvaril dom in družino na Proseniškem in tam harmonika tudi najbolj odmeva. Tudi zato, ker je svoje veselje - igranje na harmoniko, prenesel na sina, ki že stopa po njegovih stopinjah. EDI MASNEC Št. 37 - 16. september 1993