161. številka.
^ubijana, nedeljo 18. julija.
VI1L leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
S^'l?,d*U;«i?TMI,2i rSJUr dn«?° PV wr ve.ja po pošti prejeman, za avotro-ogerake ftttN za celo loto 16 gold., za pol lera 8 gold,
ta četrt leta 4 gold. - Za LJubljana»brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ta ćetrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaeo I gold 10 kr   Za pošiljanje na
ta «a dljako velja znižana cena in n.cer: Za IJobljano za tet* leta 2 gold. 50 kr., p. pošti projeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila IS plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če de oznanilo unkrat tiska, 5 kr. ne se dvakrat in 4 kr. 6e bo tri- ali večkrat tiska.
0»
Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi je ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši' „Hotel Evropa". ravnistvu, t.* kat-,o naj se blagovolijo pošUjat« narodni«*,  reklamacije, ozn.i lla, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi
hUi
Dr. Vincenc Klun f.
V četrtek je umrl v toplicah Karlove vii. i oa Češkem eden po svetu najznanejših naših rojakov, mož, katerega ime je mej sloveuskim narodom, ki ga je rodil, na svojem posebnem glasu, — umrl je bivši državni poslanec kranjski dr. Klun.
Pokojnik, rojen (1. 1823.) v Ljubljani, je za Slovenbtvo mnogo dobrega storil. Pisal je o Slovencih v nemške znanostno liste, celo v ruske časnike, ter tako naše ime širil, u«šo zgodovino objasnoval. Poleg tega je storil mnogo za domačo historijo, nabirajo v Ljubljani, kjer je bil duša bivšega tako marljivega kranjskega zgodovinskega društva, materijal in piiobčtvaje ga v raznih knjigah.
Denes bi torej slovenski narod žalujoč stal na rakvi tacega zaslužnega moža, bi blagoslavljal spomin njegov iu ga priporočal mlajšim v izgled in izpodbujo. Bi — pravimo. Ali vsa druga čutila ima slovenski narod pri rakvi Klunovej, in ker se držimo mi pravila: nde mortuis nil nisi — vera" in ker nam je narod vse, osoba nič, kadar govorimo o domovinskej stvari, za to se nič ne pomišljamo tem čutilom pravi izraz v sledečih vrsticah dati.
Klun je bil izdajalec svojega naroda. Zaupanje, ki si ga je pridobil s svojimi zaslugami, zlorabil je, da je dobil od naroda, od narodne stranke mandat v deželni in državni zbor, in kadar je svoj namen dosegel, uskočil je iz narodnega taborja v vladni, sć slovenskega stališča v nemško. Da je dobil častni naslov dvornega svetovalca, vrgel jo od sebe najČastuejšo čast branilca svojega zatiranega naroda j da je dobil mesto sekcijskega predstojnika v trgo-
vinskem ministerstvu, prelomil je slovesne svoje obljube, s kratka: bil je Človek, ki je sebe ljubil, a no naroda svojega, dobičkar iu čestilakoninež, zato je postal Efialtes.
Zato mu bode ostalo mesto v našej malej zgodovini, ne častno mesto narodovega sina, ki je svojo dolžnost storil v obrambo in obrambo narodLCga bitja, v boji za njegovo narodno svobodo, nego kot tacega, k* si je tiste zasluge, ki jih je res imel, z največjim madečem izbrisal, katerega je mogoče možu očitati: z narodnim izdajstvom. Ime Klun bodo poleg malo drugih imen ostalo mladiui svarilno: „ne bodi, kakor je bil on." A kako lahko bi bil izgled postal! Nij hotel, — kaj mu zdaj pomaga? Kako dolgo je užival sad dejanja, katero ga j<: vendar v srcu moralo gristi ?
Čujemo dobrodušiuo govoriti: „Nehaj, nehaj, smrt vse poravna, vse spravi, de no tuis nil nisi bene," a mi odgovarjamo: ne, ne in trikrat ne! Ako bi bil Klun ali kdor si, tebi osobno ali tvojim znaj bog kaj hudega storil, odpusti mu vse če je i .rtev. Nikdar pa ne odpuščaj zlega, ki je iz samo-koristi ali čestilakomnosti narodu tvojemu, domovini tvojej storjeno! Kajti pravi hrvat ski pesnik, da bode „oprošćeno svima, svima (vsem), samo ne izdajici."
V LJubljani IG. julija.
Znano glasilo kranjskih nemškutarskib učiteljev „Laib. Scbulzeitung" *) prineslo je v poslednjej številki zopet članek, kateremu se vidi, da je pisan v pasjih dnevih, ko baje kri človeku neprimerno sili v možgane. Znani
*) Recto „Stuhlzeitung", kor se ne peča toliko s šolo, kar tudi nikoli nij bil njen namen, nego le s stolovo nogo otepljepo vsem kar je slovensko.
kočevski prof. Linhart udriha v tem članka strastno po vsem, kar nosi Bloveusko narodno ime. Bistroumni gospod profesor je iznašel, da so Sole v Avslriji zelo slabe, ker so preveč narodne (? !), da manjka mladini domoljubja in discipline. Čuditi se moramo, kako da g. Linhart, ki je bil veudar nekdaj na univerzi demokrat in mladonemcc, sedaj celo po sabljarskih listovih stika, da bi s čem podprl svoje pnhlo mnenje.
Sabljar j i res mislijo, da se mora dati človek za pet krajcarjev na dan tudi ustreliti, toda ne vemo, kateri svobodi miselni Človek bode temu načelu pritrdil. Kar ne pa tiče očitanja, da narodna žurnalistika, posebno „Slov. Narod" disciplino v Šoli izpod-kopava, moramo proti taki insinuvaciji odločno protestirati.
Naj nam g. profesor navede le eu sla-čaj, da bi bili mi učečo se mladino proti profesorjem hujskali. Pač bi mu mi lehko pokazali in tudi osobno izpričali, kolikokrat da smo aže mladino nagovarjali, da naj pridno goji svoje študije, da bode enkrat v stanu, tem uspešneje delati za svojo domovino.
Očitanje, da mi ščujemo dijake, da naj javno zabavljajo črez svoje profesorje je smešno in naravnost kaže popolno neznanje o stvari. „Slov. Narodu", ki ima tako obširen delokrog, ne manjka gradiva. Ima pit tudi možkih sodelavcev dovolj. Slabo bi bilo, če bi bila ravno narodnost oni kozel, ki bi moral nositi vse grehe. Ali je morda disciplina v nemških šolah kaj boljša? Ali onda morda ne relegirajo in ne ekskluzirajo ? Iz lastne skušnje pa vemo, da tisti dijaki, ki bero kak časopis, so sploh boljši od onih, ki ne bero nobenega. Če hočete imeti disciplinirano mladino, izbirajte jo bolje in
Metek.
Hči starega sodca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) II. (Daljo.)
nKaj, kaj," jeclja nekako csupnjen slnga, kakor bi ne mogel umeti, kako mu more staviti mlada neizkušena deklica tak«, vprašanje.
„Minolo noč — jaz, žlahtna gospica, ne vem nič. Molil sem sicer pozno v postelji, da bi bog odvrnil ta vihar od mesta in dežele, in potem zadremal. Ko okolo polu noči vstanem, kakor je moja navada, hoteč se prepričati, če je vse varno In če so milostivi gospod pri domu, čnjte — podere me iudni strah, kakor senca nrna podoba, ki plane iz one male sobe poleg dvorane — skoraj  na zemljo in izgine.   V smrtnem
strahu kličem na pomoč, in še milostivi gospod me vtolažijo, meneč, da nij nič, da vidi le moja neumna glava strahove, nihče drugi."
Pri teh besedab, katere je govoril Jurij s skrivnostjo in z jasnim prepričanjem, zgane se deklica, zakrije obraz globočji v svoje temno ogrinjalo in vpre svoje žarne oči resno v starca, kar on zaradi slabe svetlobe ne opazi in je tega tudi vesel, kajti vest mu pravi, da nij vse resnica, kar je izustil, a v sili je vse dobro.
„Ali veruješ ua vraže in strahove, .lun j, kakor otroci? Sramuj se tacih neumnosti," povzame nekako zaumebovalno Valerija. „Govori raji resnico in ue taji, pa ti izginejo take misli!"
Jurij zbledi v nagubančeno lice pri teh nepričakovanih besedah. Tako resna, tako čudno vzvišena se mu nij dozdevala Valerija Še nikedar.
nJaz, jaz na i bi vedel kaj več, tajil resnico, vaša milofrtV Jaz ne vem — in ne smem, ne smem —" jeclja boječe sluga in priklanja nekako binavnko svojo sivo glavo.
„Tako, tako še enkrat sramujoč starec, da lažeš in tajiš! A vprašam te zdaj sama, kdo so bili možje v minolej noči v našoj sobi. Ti si jih videl in govoril ž njimi?4* čuje se spremenjen, pogumen glas deklice polega starega služabnika.
„Kdo so bili, ne vem," pravi zdajci zbegani Jurij, prepričavši se, da je Valeriji vse znano in da mu ne r omaga nič taj nje. ..In milostni goBpod so mi nkazali, im »ti o tem in nikogar ojaviti ali kali — sam bog vedi, zakaj. Vsaj jaz sem vedno zvesto služil, in goBpodji, ki hodijo k nam, so tudi gotovo vsi pošteni in imenitni."
,,Tudi meni ne smeš razodeti ničesar, ti je ukazano'.-"' vpraša nekako začudeno deklica.
ne iščite nzrokov tam, kjer jih u i j. Za to le počasi mladi g. profesor „Blinder Eifer schadet nnru.
Kar se tiče Linhartovega očitanja, da je narodna ideja škodljiva za odgojo, hočemo mu le citirati kaj pravi ,,ein ganzer dentscher Mann" mej Nemci sloveči Jo-bannes Scherr o Nemcih: „Wir sind (po 1850 letu) Uber die uuklare kosmopoli-tische Schvviirmerei hinaus nnd haben ange-fangen za beg re i fen, dass nar aut dem Boden der National it it t eine gesnnde Entwicklnng mbglich is t. Ware nnr diesc Ueberseuguog erst kriif-tiger nnd allgemeiner, ware es nur der Jngend vergonnt innerbalb der sel h en ihre Krsifte zu entfalten." In morda pozna pisec „Sch. Ztg." novejšo nemško literaturo in kritiko toliko, da bode priznal, da je mej Joh. Scherrom in kočevskim modrijanom L'nhartom gledć razsodnosti še vendar mali razloček. Zdrava pamet dalje sodi, da kar je v obče za Nemca in vse narode, bode najbrž tudi za Slovana. Ce Nemec nam Slovanom v greh in nepravdo šteje, kar pri sebi hvali kot vrlino in krepost, je hinavec, ki nekaj druzega misli, nego piše, in modrijan iz Kočevja je v re-Čenem članku tudi tak hinavec. Na Linhartove psovke nič ne odgovarjamo, ker psovati znajo tudi stare babe.
izmed ju ovijeh i Biljeća, Stoca i Nevesinja."
Razen tega so tudi na črnogorske) meji v Basojeviču in v Kučah Srbi a Turci krvavi zbili se.   Isto tako so  ,.<-. C.u is Skadra avlja,   da so Arbanasi ubili 13 ur od Skadra 13 turških vojakov.
V i' »•ittH'oskrj narodnoj skupščini so 16. julija nadaljevali posvetovanje o agitaciji bonapartistov ali stranke ..priziva na narod." Savarv je odgovarjal Rmherji. Buf-fet je rekel, da največja nevarnost ne izhaja od bonapartistov, nego od radikalcev. Gatnbetta na to odgovarja jako ostro, očita bonapartistom cinizem in graja ministerskega predsednika BulV-ta, da ne odpusti bona-partističnih uradnikov. BufTst se na to razjezi in pravi : vlada (on in drugi ministri) neče tako stati, kakor da bi jo samo iz milosti do nje trpeli; on zahteva, da skupščina z glasovanjem vladi zaupanje potrdi, kar se tudi zgodi. Levičnjaki niso glasovali. — Zmerno republikanski časniki grajajo Gambetto, da je bil v tej seji prenagel in preoster. Odločni listi, kakor nRepublique francaise" in „Rappel," pak se hudujejo nad Bu flotom.
Politični razgled.
Motri* nje «le*eie.
V IJnbljaiii 17. julija. Cesar je v Ischln 16. t. m. nemškega cesarja obiskal in bil pol ure ž njim v pogovoru.   Časopisi, ki  o tem shodu govorć, mu skoro jednoglasno odrekajo politični po men.
Tinn ti <"•##«* ministerstvo je izdalo svoje izkaze, vsled katerih je lani u žitni n-skega davka za sedem milijonov menj v dr Žavne blagajnice prišlo, nego prejšnje leto. Na dunajsko mesto samo pade dva milijona Piva se je izpilo menj, a žganja več, ker je pol milijona več žganjarskega davka prišlo, kot prejšnje leto.
Tnunje <it.r&a*v«?.
Najnovejši „Glas Crnogorca," ki je nam v roko prišel, poroča, da je v MMercego-vini upor velik. „Više stotina ljudi s orožjem u ruci zauzeli sa važne položaje od Trebiuja do Mostara, i prekinuli svezu svaka
Dopisi.
Iz IJiil»ljtlii<» 10. i uf. [Izv. dop.j (Kako skrbi ljubljanski nemčurski zastop za mestne uboge.) Ako se ozremo po mestih celega kontinenta, zapazimo povsod, da vsaka občina, vsak trg in vsako mesto za učnimi zavodi v prvej vrsti skrbi za humanitarne institute. Kako vzlasti za slednje skrbe Angleži in Amerikaui to je skoro vsacemu izobraženemu Človeku znano.
Ogledimo si nbožno hišo tu v Ljubljani za sv. Florjanom, v katerej bivajo mestni stari, slabotni ubožci. Mislili bodete dragi čitatelji, da to mora biti poslopje monumentalno, zidano od zvunaj v lepem slogu fu na krasnem prostoru, znotraj pak upravljeno s čednostjo, primerno za hišo tacega namena, kakoršno je imelo v mislih bivše narodu zastopstvo? Kaj še! Poslopje, v katerem hirajo mestni nbogi ljubljanski je v tacem stanji z notranjo upravo vred, da bi sam nemčurski g. dr. Koesbacher ne priporoča tacega stanovališča za živino, ne pa za stare, bolehne in uboge mestne ljudi. Uže cela lega tega ^humanitarnega" zavoda je protivna prvotnemu namenu, ker stoji ob prašnej karlovškej cesti in na nezdravem zemljišči  za  ljubljanskim  gradom.   Ni j ga
vrta, ni prostorčka pri hiši % drevjem ali zelenjem obrastenega, po katerem bi bilo moč bolehnim starcem in babičkam sprehajati se ali Holnčiti. Vodnjak je tik gnojnice, torej je za pijačo nezdrava voda, in bi bo moral nže iz sanitarnih ozirov zapreti. Celo poslopje je mokrotno, posebno pritlični prostori. Po stropa kar gobe rastejo in v enej sobi teče celo pod postljami kanal iz zahoda ali stranišča. Sobe so vse nizke, brez vsakojake ventilacije.
V celej hiši se ne nahaja, kar je 'dru-god še po otroških institutih, niti ena takozvana konverzacijska soba, za skupne pogovore. Kuhinja je zraven mrtva š k e kamre in se mora skozi njo hoditi in nositi jedila iz kuhinje ! Kaj ne, da je treba tema mrtvaškemu smradu iz one kamre prokleto silnega apetita ? Toda še drugače in žalostne j.3e je v znotranjej upravi, po sobah.
S to n i c in u š i j kar gomazi po posteljah. Nedavno bi bili ti mrČesi kmalu snedli neko staro,  bolno   žensko.   Čada bi ne bilo. V celem zavoda  razen vratarja in dveh dekol ni j  strežaja,  ki bi pazil in stregel posebno bolnim  nbožcem.   A kaj čemo še le reči o hrani ?   Vsaj  tako  večina gre k privatnim ljudem, torej o kakej hrani ne more biti ta govorice.   S kratka,  nezdrava  lega in mokrota hiše,   pomanjkanje  vrta,  gnjusna nečednost, stenice in uši, slaba voda in slabo nadzorstvo itd. to jo kratek a resničen popis tega neizmernega nboštva,   ki se v proračunu nemčurskega našega mestnega Dež-manovega zastopništva, hinavsko skriva pod točko   „humanitarnih  zavodov"  vzlic temu, da nbožni zaklad za mestne revne ljubljanske iznaša črez 200.000 gld., ki ima vrh tega še dve hiši v Gradišči namreč Stubenbergovi z ustanovnim kapitalom 5O0O gld.   Nij li to pregrešen napad na humanitarnost, človekoljubje  in   občansko usmiljenje ?   Ta imate mnogo  posla  nemčurski zastopniki ljubljanskega mesta,  ta se izkažite radodarnega vi, ki se bahate vedno z nemčurskim kapitalom, pridobljenim   od slovenskih kmetov,   tu je polje za vaše zasluge,  ne  pak v pruskem smislu politikovati, govoričiti in vpiti zoper naše opravičene slovenske  zahteve in s c. kr.  birokrati   jalovo   prusij ansko-nenisko politiko delati v našoj slo venske j Ljubljani. S.
„Tudi, tudi," jeclja Jurij. „Vam posebno — tega ne urnem. Saj ste vendar domača hči, lepa imenitna gospica!"
„In ti meniš tudi h po lun vati svojo obljubo, če ti ukaže m in te prosim nasprotnega?"
„Moram, moram ! — milostivi gospod so hod, prav hud zapovednik!"
„Pomisli, kaj govoriš in proti komu! — Jaz sem ti bila vedno dobra — ali odslej —." Pri teh besedah izgine nekaj belega h rebra v Jurjevo pest, katerega urno spravi poslednji, meneč : „Bode uže kako. Tako resno menda nij to povelje, milostiva žlahtna gospica!"
„Proti poklonu, Jurij, nij nepotrebne besede! Čas beži, pozna ura se čuje. Gorje mi, če me najdejo oče v tem času na tem mestu," pravi Valerija, ozrši se skozi visoka zagrinjala na tiho ulico, če se ne bliža morda sodeč domovju.
Zdajci potegne Jurij kaka  dva pota z
žulavo roko po zgrbančenem Čela, kakor bi I hotel zbrisati   s   tem spomin gospodove za-povedi, misel prelomljene besede,  nagne se skrivnostno proti Valeriji in šepeče : „Milostiva gospica,   vi ne  nmejete   in ne veste, čudni strašni Časi se nam približujejo. Ljubi bog, vsaj sem vedno dejal, da pride morda še črez našo hišo,  katerej služim zvesto in pošteno  celih dvajset let,   gorje   in nevar nost.   Čudni ptnji možje se shajajo v našej hiši  pri milostivem gospodu,   sam bog: jim grehe   odpusti,   in  kujejo   strašne krvav sklepe.   In ta spomin,   ta   nočna prikazen, ki me je strašila nocoj, mi potrjuje,   da ne bode nič dobrega iz tega."
„Govori jasno Jurij, in pozabi strahov, katerih nij," povzame nekako zbledela, zavzeta Valerija.
nKaj,   da bi jih ne bilo,   Htrabov ne? Tako gotovo so, gospica, kakor gotovo sem jaz pošteno cesarja služil  in tisto grenadir sko  kočmo   nosil  in  sovražnika odgaujal.
To le meni verjemite, ki sem siv in star kot zemlja. Če me pa nečete razumeti, kaj vam hočem povedati? Rečem vam, da žuga tem vražjim Francozom, ki so se vgnjezdili šiloma v naše mesto, nevarnost in smrtna ura. Priverim vas še jaz, akoravno sem star, ne da bi dejal, za nobeno rabo, nataknem tedaj svojo grenadirsko kučmo in pomagam onim gospodom, ki se zbirajo pri milostivem gospodu in so sklenili, uničiti rudeče hlačniko."
.Kdo ti je rekel to, kaj se ti plodi po glavi, Jurij," jekne zdajci osupnena Valerija in plane kvišku, zaničljivo primerjajoč starega slugo, kakor bi mn hotela reči: „lažes sivec, in gorje ti zaradi tega!"
To nenavadno osupnenje zbode slugo in vspeta junaško zapovedujoča poduba sicer slabe deklice vzame mu precej poguma tn govorniške moči.
(Daljo prih.)
Z Danita J ta 12. [Itv. d op. 1 V mnogo-jezičnej Avstriji bivajoči m Slovanom je treba dozdaj se nmeti časopisov v nemščini pisanih. To je terjatev boja za naše Želje in težnje, ker ne samo, da rojakom žnrnalistika pove to ali ono, zvedeti morajo tndi tujci, da vendar nij vse resnično, kar o nas Slovanih po protivnih nemških časopisih izvedo, kar o nas za nas sovražna peresa lažnjivo poročajo. Ta in tam se nahaje vendar kak nemški bralec, kateremu se poštena objektivnost celo nij izgubila, kateremu morebiti potrka pravičnost glede nas Slovanov na prsa, ako slovansko pero v nemščini odgrinja Kemštva in Madjarstva in Lahoostva žele in nepoštene nakane nasproti tlačenemu Slo-vanstvu, ako slovansko žaljeno Čutje napoveduje članek, ki slovensko naše službovanje ali robutvo v ustavnej državi v 19 stoletji „kulture" objasnuje. Ia nij škode iz tega, tnjinstvu se umiri potem ona divja strast na nas Slovane, ki se je in se vsak dan kaže mej Nemci, Madjari in Lahoni; skrbno gojenemu sovraštvu do nas Slovanov se odvzame želo tu pa tam, in to je dobro, naše težnje najdejo s Časom manj "gluhih ušes pri Nemcih et con s. Avstrijsko Slovan-stvo ima malo časopisov pisanih v nemškem jeziku in še teh, kar jih je, jih malo stoji v dobrih razmerah, — ah da, nijsmo še Angleži, katerih le količkaj petičen človek bere svoj časopis, in nekaj smo tudi sami tega krivi.
Tukaj na Dunaji so prišli do zdaj trije zvezki pod imenom „Action" na svitlo. V tretjem zvezka nam podaje urednik Ltikeš opravičen je propada časopisa „Nation" in vrjeti mu je, ker mož, ki svoje premože vje, delo in zdravje daruje kakej reči, nemore nepošteno o tej reči misliti in po tem opravičevanji ga je neki slepar dr. Czeh zlorabil. Ta do-htar je imel denarno stran Časopisa nNationu v rokah in ta „administrator" je zraven tako filozofira], da je iz državnih jaslij, iz dispozicijonalnega fonda, iz katerega državni aparat svoje poslužene kreature pri časopis tvu krmi, zajemal za „Nation" brez vedenja urednika Lukeša. Urednik, koji je dušeno vodstvo časopisa si neomejeno ohranil, je kakor hitro je izvedel lopovstvo administratorja, pero strani vrgel in tako imamo avstrijski Slovani eden časopis v nemškem jezika in to časopis dobrega kova manj. — Tako in enako je tvarina za črnoglede sicer ali kaže nam, da poštenjakov-talentov dispozicijonalni fond nema tako z lahka na razpolaganje mej — Slovani.
necega vojaka, ki mu takoj nij salatiral. lito tako je storil zopet brat njegov z omikanim feldbebljem ljubljanskega polka predvčera-njem v „zvezdi", ker arogantnemu grofa nij baš takrat salutiral, kadar bi se bilo »poljubilo slednjemu. Zaradi tega ga je vpričo sprehajalcev po sabljarsko citiral k raporta. Občinstvo je mrmralo.
— (Človeško glavo) so baje našli predvčerajšnjem pod mesarskim mostom v Ljubljani.
— (Poboj mej vojaki in slovenskimi kmeti.) Na štajersko hrvatskej meji ob Sotli so še vedno vojaški kordoni za živinsko kugo, da si kuge več nij. 12. t. m. se je zgodila vsled tega velika nesreča. V nekej krčmi v hrvatskej vasi Cemekovec so se slovenski fantje v zvezi s Hrvati atepli z razgrajočimi vojaki, kateri so začeli streljati in so ubili mladega Franc« Starca iz Koč, občine Bizeljske in na smrt ranili J. Soldatka iz Bizela.
Domače stvari.
— (Program ljubljanske gimnazije) letos prinaša g. Pleteršnikov spis „Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije". — Na tej gimnaziji je bilo letos 277 Slovcncsv, 3 Hrvatje in baje 88 Nemcev.
— (Kegljanje za dobitke) na korist domačega orkestra v Ijnbljanskej čitalnici je bilo sredo zvečer končano. V od-borovem imenu se izreka zahvala vsem gg. kegljavcem, ki so pripomogli, daje ostala po odbitih stroških za fond domače godbe lepa svota Črez 300 gld.
— (Po sabljarsko.) Piše se nam: Uže pred nedavnem je poročal ljubljausk nemšk list, kako je mladi in novo pečeni lejtnant grof W. atakiral na javnem pred občinstvom
Razne vesti.
* (Iz ženske mož p os tal.) Sofija Krnestina K . . . ., rojena 21. novembra 1846 I, v malej vasici v Meklenburžkem, oglašena je po pnrodnej babici na fari za dekleta, vpisana i v matico za deklico, krščena kot dekle in kakor dekle je bila tudi birmana in pozneje šolo obiskovala. Pozneje je šla služit, ter se je naučila na raznih krajih vsa potrebna gospodinjska dela. Zadnja leta je bila pri nekem gospodarstvu za gospodinjo. Ko je služila morala je večkrat z drugimi deklami spati v enej sobi, da v ene j postelji. Od 18. leta je naenkrat začela poznavati, da je mož in se je celo zaljubila v drugo deklo, ter i zaročila. Sedaj v 27. letu se je vrnila v svojo rodno vas, in je zahtevala na jo nradno spoznajo za moškega, da bi se mogla oženiti. To je moral potrditi tudi dr. V. Elves o Sofiji, ki je še sedaj v žeuBkej obleki, srednje velikosti, dosti močna, ima moški glas, obrito obličje, sploh celo moško podobo in nij niti herinafrodita, če je tudi babica mislila, da je to dekle. Vsled tega se je ime Sofija predrugačilo v matici, ter se promenilo na Karla.
* (Z a en k raj ca r) sta se 4. t. m. sprla dva pobalina v pražkem predmestji Podskali pri igri. Prvi druzega v jezi pahne v Veltavo, ko slednji izleže iz vode, potegne iz žepa zakrivljen, dolg pipec, ter svojemu nasprotniku odtesue od zadnice — kos mesu!
* (Strela v juho.) Nek francosk list poroča o velike j nevihti, ki je razsajala okolo mesteca Bresnav. Pri tej priliki je strela udarila v neko hišo, v katerej je bila rodo-vina ravno okolo mize pri večerji. Imeli so na mizi juho. Strela šine in naravnost v skledo, v juho. Bdi so vsi kar omračeni. Iz sklede je strela letela v kuhinjo, ubila tu spečo psico, ter se potem izgubila brez sledit.
* (V Ameriko) se je iz Evrope naselilo (po uradnih zapiskih) leta 1874 nič menj nego 260.814 Največ jih je bilo iz Britanije in Irskega, namreč 10O.0O0. Precej za tem pride Nemčija s 50 927 ljudmi. Ia Avstrije se je tega leta 7.891 ljudij v Ameriko preselilo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po Izvrstni
RevalBSCiere li Barn
t? j£jo**<fo*eafa 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne tiila ozdravila ta prijetna zdravilna tirana, pri odrašeenih i jtroeib brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / želodcu, na živcib, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nep-e-bavljenje, zaprtje, preblajenje, tieapanje, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, Vltoglavje, silenje krvi v glavo, in menj S v ušesih, slabosti in blovanje pri nosečih, otožuost, diabet, trganje, shujsanjo, biedićico in prt*
hlajenje; posebno se priporoča za dojenee i a je bolja, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprice-• nI zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-»tnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih ■jflob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 10.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. j nI. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri karanju, pri prisadljivcm a bolehnem draženji v •calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih bole7nih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grln. (L. S.) K u d. VVurzer, zdravilni sveto valeč in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gošp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalescičre du Barry /Bostransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t e i n, tajni sanit. svetovalec.
Montona, Istra, Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clansberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wochenschriftu od 3. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno ve6 in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere ga je ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dliaseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje Bedem let, na neapanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipoho ndriji.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni i, nespaDji in hujšanji.
St. 75.928. Barona Si^mo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter «e pri odraŠČenih in otrocih prihrani 50krat vec na ceni, glede hrane.
V plehautih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., l rent 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran-•ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
- Eovaleaoiero-Biscniton v pušicab a 2 gold. 50 kr. c < gold. 50 fer. — Rovale 'ciore-Chocolatee v praha a v ploščicah ia 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. i>0 kr., !■> tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas
0 gold., t. a 288 tat 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
- Prodajo: Barry dn Barry & (Jo m p. na Du-taji, IVp^filseliKaaae it. 8, v LJubljani Ed. dahr, v Gravdei bratje Oberanzmeyr, v fiua-v-ki k u Dieebtl & Frank, v Celovei P. Birn-licbor, v Ktonel Ludvig Millier, v H uri bom t.   M ori g, v Herauu J. B.  Stookhanten, v
Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-iiovivuli pri N. S ni rli u, v Onekn pri Jul. Davidu, lekarju, v C*ra«lcu pri bratih Oberranz-meyr, v Temešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Varni-dinu pri lekarju dr. A. U alt er ju, kakor v vseh Jiest:h pri dobrih lekarjih in spe serijskih trgovcih; .udi razpošilja dunajska hiša na vao kraju po poštnih iakazD:oab ali povzetjih.
Dtti2Etfuir.a borna 17. julija.
Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gld. 85 kr.
!860 dri, posojilo.....112 n 75 n
Akcije narodne Danko   .   .     940 „ — „
Kreditne akcije    ....     2!9 „ 60 m
London ........111 , 70 „
Napoi..........8 n 8c*Va „
C. k cekini .......5 „ M'/, ,
Srebro ....          ... 100 w 90 .
♦♦♦C >♦♦« >♦>♦♦«»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
j    Mazna nIIo.
ročne mlatilnice
l  prve vrste, letos šo zboljšano, se dobivajo po
► nizki ceni in pod jako ugodnimi pogoji pri
\ Skalc-tu
► (248—1} v Ljubljani na Poljanah.
Tržite ceo«
v Ljubljani 17. julija t. 1.
Pšenica 4 gld. 80 kr.; — rež 3 gld. 10 kr.; — ječmen 3 trlti. 1<> kr.; — oves 8 gld. — kr.; — ajda - gld, 80 kr.; — proso 3 gld 70 kr.; — koruza
— kr.; masla funt — gld. 08 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špeh trišen — gld. 40 kr.; — špeh povojen
— gold. 43 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 1U kr.; govednine funt 27 kr.; — telotnine funt 23 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 20 kr.; — slamo cent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold
3 gld. — kr.; krompir 1 gold. 40 kr.; — fižol 5 gld. | 50 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Javna zahvala.
£j Dne UO. julijti t.
nekoliko dnevi pri
I. pobila je toča samostanski vinograd, katerega sem bil pred
„Minervi", občni vzajemni zavarovalnici proti škodi po toči
zavaroval.   Iliimijoiiit zavarovalnica jo škililo proroj posilmu in pniviooo »rriskula - in nžo donos odškodnino nlnonla. za kar so njoj. oziroma ffiisputln .),,n«*xi, .lorolm, ravnalolju za slavonsko iložele v Ljubljani sitimi zabvaljujom.
V \iia;ih in im su.}. i,i,iiii. dno 15. julija 1S75.
o*17) O. Albert Pintar, i. r., gvarajau.
M
>t
rt M-»■ rt rt rt w
MmmmMm Za KlSft SZ±.samo
O f^i S 1        t Poleg originalnih llovve-strojev so nahnjajo
" i»vT" m      ^ pri meni skoro vsi znani šivalni stroji inozemski
po zelo znižanih cenah in v voiiki izbiri.
■EB Kakor tukajšnji zastopnik najboljših in najstarših fabrik za šivalno stroje celega sveta, t. j. amerikanskih Elias Hovve, potem Singer & Comp., Grover & Backer, daljo gospodov Baer & Rempel, Lehmann K Comp. na Pruskem, VVheeler & Wilson-8trojev Itd,, sem v stanu tekmovati z vsako konkurencijo.
P. t. kupaželjne dame in gospodjo so tedaj prošoni, izbrati si kakor prejšna lota svojo potrebne stvari v mojem bogatem skladišču, ter sem porok za izvrstno in pošteno postrežbo.
Tudi plačila na obroke. ■■■ Vsled zahtevanja oskrbljujeni i ponarejene stroje a po 10—15 gld. ceneje, kakor gori omenjeno vrste.
Mašinska svila, cvirn, šivanke, olje, aparati, štrgljač za prsne gube, volna za podlago pri Grover & Backer-strojih itd. so vedno v največjej izbiri. (166—3)
LjuMjaua, judovska ulica št. 228.
S odličnim spoštovanjem
Franc Detter.
NB. Po deželi sprejemata moja potovalca, gg. J. CJIol»oenil£ in Franc Filipovi«
uljudno vsa naročila, ter ob enem podaj ota potrebni poduk.
Ficcolijeva lekarna ,,k angelju".
-»-oj*:««-
Farmacijske specijalitete
<« u lirici |»jU'C»ollJifc,
Iekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
l»iii>»k. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in inajanje zob, zoper diiteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu kode gotovo prednost, rili« v si m enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje Olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusuo in ne slabo-dišeee, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tacat škatelj o gold. 6U kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoć bolehneniu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjili prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne runo itd. 1 steklenica 4U kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najbolj« do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
GlyCerin-Crenie, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane listnice in kožo na rokah. 1 tlaeon 'M kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da so ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi unuvaliiimi vodami, lepotičjeni in lopotičniiu sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
RajŽeVl pulver. Iakljueljivo It vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brbkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzim sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotijivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je Ićk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj bo pošto proti postnemu povzetju. (132—61)
lrracluo uttziitiiiilo.
18. julija 1875.
Javne tiražne j Anton Kovšcavo % Razdrtega, 5945 gld., — Peter Marinšekovo iz Senožeč, 2760 gld., obe 20. julija (II. Senožeče). — Anton Bernejevo iz Oreheka, 863 gld., — Tone Gorjancevo iz Oreheka, — Franc Grilovo iz Oreheka, 843 gld., — Luka Bernejevo iz Oreheka, 482 gld., — Fr. Stradiotovo iz Noverk, 1500 gld., — Jože Likonovo iz Gornje Košane, 550 gld., — Tone Lukežičevo iz Gornje Košane, 2975 gld., — J. Srebotovo iz Gornjo Kušano, 91*3 gld., vse 20. julija (II. Poatojna).
/npisuni firmi: Pri trgovinskem sodišču »Leopold Pirker", pro-dajalnica nt rimberškega blaga, — Dalje „Karinger in Kašu prodajalnica no-rimberškotfa blaga in orožja.
KazplHan koiikurtt: Josip Sttchy, trgovec v Kamniku, z mešanim blagom.
1'otl varstvom: J. Jevnikar iz Ljubljane, v zadevi dedščine. Varuh njegov jo g. dr. Stemer.
Umrli v M«iR»lJtaiii
od 12. do 15. julija: Ivan Maček, deavsko dete, pol ure, vsled prezgodnjega poroda. — Jera Zorko, gostica, 60 1., na oslabenji.— Jovana Koširjeva, dete postreščoka. 2 me.-., na oslabenji. — Jovana Kopačeva, kramarska soproga, 33 1., na jetiki. — Marija Medvedova, bišinja, 28 1., na sušici. — Vladimir Tomšič, učiteljsko dete, 5 mes., na pljučnej vodenici. — L. H. Stegne, dete trgov, knjigovodjo, 5 dnij, na čeljustnej bozjasti. — Val. Jenko, krojač, 53 L, na možganskem mrttulu. — Kina Pavli nova, hči c. kr. uradi, ika pri deželnej vladi, 19 1., na možganskem mrtudu. — Marijana Ješenakova, branjevka, 34 I., na jetiki. — Frančiška Pit kova, gostica, 48 I., na možganskem mrtudu.
— Jovana Egerjeva, 76 1., na pljučnici. — Avg. Rubežnik, v prisilnoj delavnici, 51 I., na hvdropsu. — Marija Pirnatova, učiteljska kandidatinja, 18 1.. na jetiki.
V ujel.
IG. julija:
Pri Klouu : Maver iz Kočevja. — Polčer iz Trbiža. — ilaker iz Dunaja.
— Gerdinič iz Kočevja. — Stengl iz Verbovec. — Ranzinger iz Gorice. — Medved iz Zagorja. — Hes iz Trsta. — Schvvekel iz Gradca. — Wol8egor iz Kočevja. — Kronaus iz Gradca.
Pri 51 ulici: Zoglman iz Dunaja. — Bloch iz Trsta, —Witin iz Štajerja.
— Skaberne iz Kranja.
Pri zauiurisi: Murnik iz Berlina. — Kramar iz Gradca. Pri bavarNkeui dvoru j Speranzon iz Italije.  — Lončarič iz Selc. — Ličan iz Bistrice.
izdajatelj m ureumk Josip Jurčič.
Centralna razposi- _p*. Toim Tatc-jova
ljavna zaloga pri Albin — jVlorilJMiU., ■
Miillor-ju, kemikarju v rastlinski ustuiTvut^o^n^bTušu™»rodsuo /..*. ohranjanje zoi>,
I '.ii m.
odstrani Biuradljlvo sapo, ter Joj j ■ •». 1 ■ ■ 11 prijetno . ir-i.. t, ozdravi
■■"I" i krvavečo lu oteklo zubno meso, zabrani gnjilobo /...... jo
utrdi in olinuii inflamucijo v u-rlu in i oltuiicu, a steklen ičica 00 kr.
Dr. Tolun. Tatc-Jcir
BBB Serail zobni prašek,
očisti tako zobe, du 10 nu odpravi samo vsledvsukdanju rabo običajno neprijetni Kobni kamen, ni i zobna glazuru, belina in čvrstost se H tem pospešuje, .1 .-.kalija 40 kr.
JDx. Tolm TTcvto-Jo-^t-
JVo#m}>to-0/j rio, IjjKlH
(kapljici' za /ulici, garantirano miiintvu potolažiti br/.n in z v»pu-I10111 Tsaki zobo-bnl.   1 otui a pripravljeno volno 40 kr.
■■ Tur£lt<k k r«.'i; I ).<•<>. HHi
prežvekovalne  kruKljice y.a od«tranjinje n mrtllj 1 vi< Hajn>, ki izvira iz ust vbIi-iI puAoujiv tiibakovi'Ha,   uli vhIimI /av/itili hpiritiio/.nili iiupojev itd., zelo potrebno  pri oliinku boljAili in olikanih krogov, gledišcov, plenov, Balonov itd. Itd., n. fikatlja 40 kr.
splošno /Hišno zdravilo za želodec.
Ta aroiiiatieni 111 moćni deiitilat je izborno urcilrttvo znpt^r bIuIjO 1 i . • 1. .i v l.i.-1 i j . ■. in iz iri;;i izvirujouo netecnuat k jedi, pehanju in napenanje, nervozni glavodiol, pokocMno, žcloileeun preblujvnjo in o .1. .-. bledičieo, rli • . . uploh ]>ri vneli bole/.nih, ki izvirajo Iz 1 ,1., 1 1 1, t, ,\ 11, Hj.i, t ateklonicu 50 kr. i,i-j.iiei-; a-rre
zelišne prsne krogljice, —
znamenito olajšujoče arodutvo zop in /opor vao bi'k
idj, prao-bol, t. /k. bolezni v pmih, i
dihanji', aulti kaiolj, hripavoBt škatlja 30 kr.
M Fhilckomc,
(zeliSna-poniada), v svojih kIuviuIi ru/.ilelib n.irij.n i/, rastlinskih oljev, ohrani luno in brado v i/.vimej lopoti in moči, zabrani vauko »tvoronjo luskin na glavi, ter poapeiuje rr t laaij znova trnu, kjer jih prej nij bilo, ozdravi v kratkuj dnbi VBakovrutno umi10 bolezen, naj nu učeno zovo kakor hoče in nij treba zdravi. I.. pomoči pri lamih in drugih enakih lirmn i *luv.   liuiik te pomado je črstnkrut čudoviti.  1 eleganten Htekleni-pot 1 gold.
WL M Orijentalno lepotifrno mleko.
Mnogi imajo zahvaliti svojo lepo, čisto, belo 111 inlailohenn koz', edino lu ..Olljonto.1-nemu. mlekM". V»e na obrazu ali kozi ae nahajajoče napake, kakor : porjo, =-i-;c,     liici^, rz. - L;!.,    samoiodna   :u:ic:'.ca, zagoialcst
"biazde, Iccza-rroat itd. izginejo v nekolikih dneh in na mesto njih nastopi iin/n.i, mladostna barva. "Vopch. jo talce gotoir, da ao garantira popolna neškodljivost, a steklenica 1 gold. 60 kr. (183—8) Gori oiuonjuuu specijalitetu ae pravu dobivaju :
t Ljubi j« 11 i, pri ;■«••. p. Petru Lassniku.
Laaiuiua in u»it ..Narodne tiukarue*.
404