©MOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 63.
•CLEVELAND. OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 17th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXIl.
Ruska vlada je baje odre- Mlada morilka na sodniji dila, da se verska prega- nima mnogo prijate-
Moskva agitira med brezposelnimi v Zedinjenih državah
Unijski premogarji imajo Mladinska godba je v ne-velike medsebojne pre- deljo odlično igrala na
njanja takoj ustavijo
Moskva, 15. marca. Central-
ljev pri obravnavi
New Castle, Pa., 14. marca.
nI odbor komunistične stranke — Sodna obravnava proti Mrs. v Rusiji, ki je prava sila v dr- Irene Schroeder, ki je stara šele žavi, je danes izdal odločna po- 22 let, i z z iv a zanimanje vse velja proti preganjanju cerkev Amerike. Mlada ženska je 27. in verskih pristašev v Rusiji. V decembra lanskega leta ustreli-bodočnosti se ne sme zapreti la policista Paul Brady-ja, ki jo nobena cerkev, sinagoga ali je preganjal, ker je prej oropala mošeja, razven če pretežna ve- j neko trgovino. 15 minut pozneje,
čina vernikov, ki spadajo k do-tični cerkvi, tako odloči, in dokler zatvoritve ne odobri centralni odbor stranke. Obenem naznanja centralni odbor, da bo ostro kaznoval vse one bolj-ševike, ki bi se norčevali iz lju-
ko je ustrelila policista, je z revolverjem prisilila nekega Ray Ilortona, katerega je dobila na j cesti, da se je umaknil iz svojega avtomobila, katerega je sa-1 ma zasedla in se odpeljala. Hor-ton je bil danes zadnja priča pri
di radi njih verskega prepriča- obravnavi napram Mrs. Schroe-nja. V mnogih slučajih so lo-jder. ženska igra skrajno čud-kalni uradniki v raznih mestih! no vlogo na sodniji. Včasih se zaprli razne cerkve, češ, da je j smeje, včasih se joka, deloma j prebivalstvo tako zahtevalo, drži prst v ustih, včasih kriči, kar pa ni bila resnica, pač pa so j včasih se dela kot svetnica. In boljševiški uradniki zaprli cer- tako je vzbudila pozornost porot-
kve iz svoje volje. Posledica je bila, da so od časa do časa v raznih mestih izbruhnili nemiri, in je imela vlada polne roke
nikov. Večinoma se zdi, da ji je vseeno, kaj se zgodi ž njo. K ob- j ravnavi je prišla danes m a t i j ustreljenega policista, Mrs. Vin
dela, da je pomirila ljudi. Cen- ta McGufin, ki je ves čas ob-tralni odbor je tudi zapovedal, ravnave tiho jokala, ko so priče da se morajo takoj odpreti vse pripovedovale, kako je bil ustre-
cerkve, ki so bile zadnji čas zaprte, kjerkoli ljudje tako zahtevajo.
-o--
Nekaj novega za poslu-
ljen njen sin, Paul Brady, ženica je stara 69 let. Pripovedovala je, da je vse življenje trdo delala, in da ni nikdar verjela, da bi bil eden izmed njenih sinov postal žrtev ženske morilke.	-
šalce radio programa
Prihodnjo nedeljo nastopi na) slovenskem radio programu naša vrla slovenska godba "Bled." Godba "Bled" zna zaigrati ter se marljivo pripravlja za slovenski radio program. Tekom programa v nedeljo 23. marca, pa na-,	. , . • i . t dolgo, pa je vendar v par minu-stopite priljubljeni pevki Jose- "Y? • .. v , ,
. . * ,,T . n/Tvoo Mn 'tah naredil mnogo tisoč dolar-phine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich. Vodstvo Sloven-
Poreden tornado nosi ljudi kar po zraku
Los Angeles, 16. marca. Iz-;vanreden tornado je danes za-idel to mesto. Sicer ni divjal
pire na konvenciji
Springfield, 111., 15. marca.
slov. radio programu
Kdor je v nedeljo poslušal slo-
Frank Farrington, bivši pred- vengki ra(lio program, temu go-sednik državne organizacije pre-|tovo ni žalj kajti imel je eno uro mogarjev v Illinoisu, je bil da- j perfektnega duševnega uživa-nes pripoznan kot delegat pre- nja Vsi, ki so nastopili pri pro-mogarske konvencije kljub dej-jgrarnU) so bm na mestU) eden je stvu, da je že bil enkrat zavržen. ; bil boljši od drugega, oznanje-Debata med navzočimi premo- vanje je bilo fin0> in če poVemo, garskimi delegati se je vlekla šti- da srno dobili dve minuti ge po •i ure, predno je bil Farrington i vrhu pri, naši radio uri) moramo potrjen kot delegat. 225 delega-jbiti zadovoljm z vsem. 'V nede-tov je glasovalo za njega, 145 pa ljo g0 imeli Collin\voodčani svo-pr,oti.( Na konvenciji je bilo ze- jo um slovenska mladinska lo viharno, čule so se pritožbe, godbU) sestri Baraga in Uletov
da je glavni predsednik Levis sklical konvencijo in jo napolnil z delegati od "zaspanih unij," kar pomeni, da 30 na konvenciji navzoči premogarji, ki se zadnja leta sploh več ne udeležujejo linijskega gibanja, toda so velika podpora glavnemu predsedniku Lewisu. Med linijskimi premogarji vlada ravno sedaj veliko nasprotje, ki je nastalo radi taktike glavneg predsedni-
trio — vse je bilo iz Collinwoo-da, in prav ponosni smo na nje.
Mladinska godba je tako lepo igrala kot bi imeli pred seboj zbor glasbenih ekspertov. Vse točke so bile jako lepe, a gotovo je pa vsakomur najbolj ugajala kompozicija "Venec jugoslovanskih pesmi," med katerimi smo slišali "Rasti, rasti, rožmarin" in "Kje so moje rožice," poleg drugih lepih pesmic. Zaigra-
ka premogarske unije, Lewisa. u s0 čvrst0j miiobno in perfekt-V premog^rski uniji se nahaja |no> slovenska mladinska godba
v resnici zasluži polno pohvalo in
radikalni a 1 i socialistični element, dočim so stari ameriški premogarji zmerni in konservativni. Poleg tega je premogar-ska industrija zadnje čase mnogo trpela, neprestani štrajki so oslabili unijo, kar vse je povzročilo, da so nastale v nji razprti-:
vse priznan.] e. Kadarkoli bo imela koncert ali kako prireditev, smo prepričani, da se bodo rojaki udeležili njih prireditve v največjem številu. Tudi njih zborovodja, g. Nt>vak, naj sprej-
me našo'zahvalo za tako moj-je. Konvencija premogarjev pa lstersko vodstvo, upa, da bo naredila red in jnir | gestri Baraga ste nas prav z gotovimi spremembami v pra- jprijetno iznenadili s svojim pet-
Nenavadna obsodba na zvezni sodniji napram zelo mlademu fantu
skega radio programa je prav hvaležno obema pevkama, ki nastopite v nedeljo že tretjič na
radio programu. In zapeli boste	.
. , • v • . i; ootem pa zopet vrgel na tla, ne Pesmice, ki jih doslej se niste sli-	v • +OTV) .. „n5V/v1_
jev škode. Mnogim hišam in tovarnam je odneslo strehe. Trije delavci v neki tovarni sobili dvignjeni v zrak. Tornado jih je nesel naprej okoli 100 čevljev,
da bi dobili pri tem kake poškodbe.
dovolj. Torej bo slovenski radio program v nedeljo 23. marca jako zanimiv.
Zgubljeni zrakoplov je nosil $250,000
Reno, Nevada, 15. marca. Sem se poroča, da je 10. novembra, lanskega leta, zginil Nenadoma poštni zrakoplov, ki je vozil s seboj za $75,000 gotovega denarja, poleg tega je Pa imel na krovu za četrt milijona dolarjev vrednosti. Zra-ko plov je zginil in vse iskanje, ki se je do danes vršilo za njim, je bilo brezuspešno. Niti sledu od zrakoplova ali zrakoplovcev fiiso mogli dobiti.
Žganje se lahko prav poceni izdeluje
New Haven. Conn., 15. mar
Francija in Italija boste Enajst ranjenih na vzhod-razbili razoroževalno ni strani mesta ob si-konferenco
šli v javnosti. Ako povemo samo toliko, da je eno njih pesmic i	___
"Uspavanka" zložil naš mojster j Radio program [z Chicage Mr. Ivan Zorman, je povedano yeč rojakov nam je povedalo,
da so slišali zadnjo soboto slovenski radio program, ki je bil oddajan na postaji WFCL, in katerega je priredil časopis "Amerikanski Slovenec." Tudi pisec teh vrstic je vjel par besed, katere je pel g. Banovec, potem pa nam je poredna Kansas City postaja in KDKA v Pittsburghu odnesla lepe slovenske glasove.
Nevaren lopov
Policist Eben je pretekli petek popoldne, ko se je nahajalo največ ljudi na cesti, pred ho-1 telom Hollenden aretiral nekega Thomas Harrison, ki je udri v več poštnih uradov in odnesel mnogo poštnih nakaznic, katere je potem menjaval v raznih trgovinah. Dočim je policist Eben klical patrolni voz in je držal Harrisona za levo roko, je slednji z desno segel v žep in
ca. Kongresman William II. i prinesel na dan revolver, s ka-Hull iz Peoria, 111., ki je bil j terim je začel streljati. Nevar-l>red prohibicijo lastnik velike n0 je ranil dve osebi, in policist ^delovalnice žganja, je danes
Chicago, 15. marca. — Albert Hoffman, mlad prodajalec delnic in bondov, je bil danes obsojen na zvezni sodniji na dve leti ječe, ker je ukradel avtomobil in ga peljal iz ene države v drugo. Ko se je fant začel jokati na sodniji, ko je slišal obsodbo, je zvezni sodnik suspendiral obsodbo in izpustil mladeniča na svobodo pod sledečimi pogoji: Plačati mora tekom desetih dni $1000.00 kazni. Obljubiti mora, da se bo vedno držal poštenega dela. Ne sme nikdar kupiti ali lastovati avtomobila. Ne sme se voziti v avtomobilu več kot v okrožju 50 od mesta Chicago. in kadar se vozi v avtomobilu, sme vožnjo uporabiti le v trgovske svrhe. Nikdar se ne sme peljati v zrakoplovu. Svoj lastni avtomobil mora nemudoma prodati. Enkrat na mesec sme obiskati svojo mater, toda ne sme biti pri njej več kot pet dni. Ko zapusti stanovanje svoje matere, se mora naznaniti na sodniji. Piti ne sme nobene opojne pijače. Ne sme igrati kart,- niti ne sme hoditi v gledališča. Kadar obišče mater, ne sme rabiti avtomobila, pač pa se mora poslužiti ulične železnice. Hoffman je tekom obravnave priznal, da je kupil dva fi-
London, 15. marca. — Laški in francoski interesi bodo razbili mednarodno konferenco, ki zboruje v tem mestu že skoro dva meseca. Francija je ljubosumna napram Italiji, in enako .je Italija ljubosumna na Francijo. Vzrok te ljubosumnosti je, ker ima Francija kot Italija skupne interese v severni Afriki. Zastopniki Italije kot Francije zadržujejo vsako delo na konferenci. Niti najbolj zmožni govornik ne more povedati, če bo prišlo kdaj do sporazuma med Italijo in Francijo glede razorožitve. Dočim na eni strani po-vdarjajo laški delegati, da bi Italija rada" kontrolirala Sredozemsko morje radi svojih kolonij v Afriki, povdarja Francija, da je obvezana ščititi gotove manjše države, kot je na primer Jugoslavija in Romunija, s katerimi državami je Francija v prijteljskih stikih. Laški delegati so danes absolutno zavrgli vsak francos, posredovalni predlog. Mussolini, diktator Italije, je naročil svojim delegatom na razoroževalni konferenci, da se ne smejo podati niti za las. Angleški ministrski predsednik namerava posredovati med Italijo
loviti razstrelbi
V nedeljo večer ob 10. uri je nastala v prazni hiši na 3859 Cedar Ave. razstrelba, ki je povzročila, da je bilo enajst oseb ranjenih ter stotine oken v okolici razbitih. Hiše v okolici dvajset blokov so se tresle radi raz-strelbe. Hiša, ki je last Telling Belle-Vernon Co., je popolnoma uničena. V hiši je morala bili pokvarjena plinova cev, in je plin uhajal. Ponoči se je splazil v hišo neki Jack Maloney, ki je brez doma. Hotel je prenočiti v hiši. Prižgal je žeplenko, da si zapali pipo, ko je nastala razstrelba. Plin se je vnel. Malo-neya, je vrglo skoro do stropa, in dvajset minut pozneje so ga ognjegasci izkopali iz razvalin.
vilih unije. Kakšno-je stanje v
jem. Zapeli ste ljubko in nežno.
premogarski uniji danes, se lah- pa tudj komično> zlasti ono 0d ko sklepa iz dejstva, ki ga Je | -Mož v košu>- katero ie naš predložil Mr. Ameringer kon- Lznanjevalec Danilo \a]
to komi-
venciji. Rekel je: V Ohio ima-jčno predstavil. jos}e Baraga je mo danes 1061 dobro stoječih pft po,eg teg& še prav prijetno članov unije, docim jih je bilo zažvižgala si0Venski napev, kar pred petimi leti 42.000. In kljub ge je ?e]o dobro slišalo 0bema temu ima ohijska delegacija 109 sestrama Baraga, prav iskrena delegatov na konvenciji. Penn- bva]a
sylvania ima 1000 unijskih čla- ^tetov trio je bil ves na mc-nov, dočim jih je imela pred 7 stu Igrali g0 tako porfektno. leti 71.000,kpa je teh tisoč čla-, mel0di(>zn0( da bi iahko nastopi-nov poslalo 109 delegatov na kon- j. prj na-jboljših prireditvah. vencijo. Državi Oklahoma m glovenskim društvom jih prav Arkansas, ki štejeta 11.000 unij- top]o prip0r0Čam0j k e r znajo skih premogarjev, imata pa na | igrati> da bi jih človek kar na.
prej in naprej poslušal. Imeli
konvenciji samo 27 delegatov. -o-
Dve smrti
Dne 7. jan., letos, je preminul Frank Pavlovič. V nedeljo zjutraj je pa umrla tudi njegova soproga Marija, rojena Kodrič, stara, 50 let, stanujoč na 5909 Prcsser Ave. Zapušča tri sine in dve hčeri, Mary Kodrič in Karolina Taylor. Ranjka je bila doma iz fare sv. Križ. V Ameriki je bivala 23 let- Pogreb se vrši v torek pod vodstvom A. Grdina & Sons. Počivaj v miru!
Vinko Zupan
V soboto nas je obiskal v uredništvu mladi Mr. Vinko Zupan, sin urednika Glasila KSKJ, ki je prišel iz Pittsburgha na obisk k svojim staršem. Vinko ima važno pozicijo v Pittsburghu pri eni največjih tvrdk v mestu. V nedeljo zvečer se je zopet odpeljal v Pittsburgh.
Mesto je zonet zmagalo
Plinova družba v Clevelandu se je pritožila proti razsodbi najvišje sodnije države Ohio, ki je razsodila, da plinova družba ne more ustaliti dobave naravnega plina v mestu. Plinova družba
tu izjavil, da se lahko naredi tla, predno mu je mogel od Najboljše žganje za 30 centov vzeti revolver. Pint in se prodaja za 80 centov.	Nesreča rojaka
■^'edlagal je, da bi lekarne v Od avtomobila je bil zadet na ^ttieriki prevzele prodajo opoj- St. Clair Ave., in 154. cesti ro-ne pijače.	jak Jos. Sajovec, ki stanuje na
--15710 School Ave. Nahaja se
Radi plačajo davke na svojem domu in so prijatelji V zvezno poslopje je prišlo prošeni, da ga pridejo obiskat
Eben je moral lopova pobiti na na avtomobila od tatov in da mu
je bilo znano, da sta bila vtomo-bla ukradena.
?'a(1njo soboto nad 2000 oseb, da Mačajo dohodninski davek. Bil •I® zadnji dan za plačilo davka.
0 Polnoči je bil urad odprt, da Se 3e vsem postreglo'.
Zvezni agenti, šerifi in policisti so se preteklo soboto vrgli nad vasico Oxford, Ohio, in aretirali 20 oseb radi kršenja pro-hibicije.
Konvencija socialistov
V soboto je začela zborovati v Clevelandu konvencija socialistov države Ohio. Konvencija se vrši na 10521 Pasadena Ave.
Rojstni dan župana
Preteklo soboto je praznoval župan, Mr. John D. Marshall, 45. obletnico svojega rojstva. Mr. Marshall je tudi v slovenskih krogih dobro poznan.
in Francijo, toda vsa znamenja i Sorodnikom naše globoko soža-kažejo, tla se to delo ne bo po- lje! srečilo.	| V staro domovino
V staro domovino sta se po-
Mlada dekleta
Zveza ženskih klubov v Clevelandu je znana, da se je vedno poganjala za prohibicijo. To je, kar se tiče starih žensk. Toda danes imajo besedo mlada dekleta. Pretekli petek je vodstvo Zveze ženskih klubov sklicalo shod, da se govori za prohibicijo. In pomislite strah starih devic na shodu, ko je izmed deset naznanjenih govornic njih devet govorilo proti prohibiciji!
dala Egidij Kovač in Peter Meg-lič. Poslužila sta se pri tem potovalne tvrdke John L. Mihelich Co., ki ima svoje prostore v S. N. Domu.
y
Vreme
Iz Harrietta, Mich., nam sporočajo, da so jako dobro slišali slovenski radio program iz Cle-velanda. Mesto Harrietta je nad 400 milj oddaljeno od Cleve-landa. Hvala!
smo prav lep užitek vsi. Prihodnjo nedeljo pa nastopi naša slovenska godba "Bled," poleg tega pa Josephine Lausehe Welf in Miss Mary Udovich pod vodstvom dr. Wm. J. Lauscheta, našega zobozdravnika. Program, ki ga priobčimo v sredo, bo izvrsten.
-o-
V domovino
Kot smo že zadnjič poročali, sta dospela v Cleveland Mr. in Mrs. Matevž žužek iz Carson Lake, M!nn. Stanujeta pri svojem svaku Jos. Zakrajšek, 87o E. 141st St. Iz Clevelandda odpotujeta v sredo zjutraj proti se je ponovno pritožila radi te Ngw Yorku in nato £ez morie
razsodbe, toda najvišja sodnya I yag Kožarje pri Velikih Lažje izjavila, da od njene strani L^ gregno pot! je zadeva rešena in ne bo spre-
menila svojega mnenja.	nove ceste
Komisar za vodo	uY'^tZT*? r ?
William F. Walsh, znani de- «oboto $1.500,000 iz Columbu-
sa za gradnjo novih cest v Cuyahoga okraju. Nove ceste v našem okraju bodo veljale letos $3,500,000. Nad 1,000 delavcev bo zaposljenih pri gradnji novih cesf.
Kotliček je kriv
V hiši na 4059 Hough Ave. je nastala preteklo soboto razstrelba, ki je povzročila, da je hiša skoro uničena. Ognjegasci, ki so razstrelbo preiskali, so dognali, da je John Larkin kuhal žganje v pritličju, pri čemur se je kotel razpočil.
lavski agitator v Clevelandu," je bil imenovan za komisarja vodovodnih naprav v Clevelandu. Walsh je poznan kot dober inženir, ki je bil že celo vrsto let uslužben pri vodovodnem oddelku mestne vlade.
"Card party"
Društvo St. Clair Grove št. 9S W. C. priredi nocoj večer card party in tombolo v S. N. Domu, soba št. 1. Prijatelji dobre, domače zabave so prav vljudno vabljeni. Prost prigrizek za vse navzoče.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Ameriko, celo leto S« Amrlfco. po! leta
—.15.601 Z* Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 -M.H I Za Cleveland, po pottl, pol leta >9.50
Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto (5.50; pol leta 13.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 8 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, ___6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0828.__
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
•Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187«.
83
No. 63. Mon. March 17th, '30.
V spomin morilcu.
ki
Poznani ameriški tednik, "The Literary Digest," ima poldrugi milijon naročnikov, prinaša v svoji zadnji številki svoje lastno mnenje upljivnih svetovnih časopisov glede spomenika, katerega so postavili nedavno tega v Sarajevu Gavrilu Principu, morilcu avstrijskega prestolonaslednika Frapc Ferdinanda. Povdarjamo, da na tem mestu ne pišemo naščga mnenja, pač pa prinašamo le, kar sodi ostali svet glede omenjenega spomenika.
Piše "Literary Digest:" Mož, ki je začel, oziroma povzročil svetovno vojno s tem, da je umoril nadvojvodo Franc Ferdinanda in njegovo ženo v Sarajevu, dne 28. junija, 1914, danes zopet zahteva pozornost urednikov evropskih časopisov.
"Spominska plošča Gavrilu Principu, katerega včasih nazivajo junaka, včasih pa morilca, je bila vzidana v hišo, ki se nahaja v neposredni bližini prostora, kjer je bil bivši avstrijski prestolonaslednik umorjen. Napis na plošči se glasi: "Na tem zgodovinskem mestu; je oznanil Gavrilo Princip svobodo dne 28. junija, 1914."
"Originalno se je poročalo, kot naznanja praški dopisnik londonskim "Sunday Times," da je bila plošča izdelana že pred poldrugim letom, po naročilu sarajevske sekcije Narodne Obrane. Toda sedaj se nam naznanja, da so ploščo preskrbeli in dali vzidati v hišo prijatelji in sorodniki pokojnega Principa.
"Zategadelj pa se jugoslovanska Vlada ni uradno udeležila tega dogodka po svojih zastopnikih, poleg tega pa tudi ni mogla ustaviti privatne iniciative onih, ki so hoteli imeti ploščo. Vlada ni bila zastopana'pri odkritju plošče Londonski časopis "Daily Express" piše tozadevno:
"Plošča je bila odkrita, in opazilo se je, da ni bil noben vladnih jugoslovanskih uradnikov navzoč. Le kakih 500 kmetov iz okojice je bilo navzočih pri dogodku. Treba je Čestitati jugoslovanski vladi in boljšemu elementu med Jugoslovani, da so prišli do spoznanja, da zunanji svet smatra odkritje spominske plošč'g,icot nekako glorifikacijo morilca, kar je nagnusno drugim narodom. Zlasti je odkritje spominske plošče spominjalo na človeka, ki je povzročil zločin, ki je pretresel ves svet, na zločin, ki je povzročil smrt milijonov ljudi.
"Srbi,imajo preveč junakov v svoji narodni zgodovini, da bi se ponižali do kanonizacije sramotnega dejanja, povzročenega po nespametnem mladeniču. Zato se pa Srbi niso uradno udeležili odkritja spominske plošče."
Bolj ostro pa napadajo nemški časopisi omenjeni dogodek. Na primer nemški "Neues Wiener Tagblatt" piše: "Počastitev vladarjevega morilca ni bila še nikdar navada v monarijah. Ideja, ki je bila sprožena, da se postavi morilcu vladarja spomenik, gotovo prihaja odtod, da se ohrani v /ivern spominu mrtvega moža, ki je storil krivico narodom, in da se namigava bodočim rodovom, da gredo in storijo kaj enakega."	.
"Kako lahko se pripeti, dq pride kak drug radikalen, lahkomiseln fant na idejo, da gre in umori kakega vlacjarja ali predsednika republike, misleč, da bo njegov zločin ali dejanje povzročilo, da tudi njemu postavijo spomenik. Lahkomiselnih "Principov" je danes šč mnogo na svetu."
Londonski časopis "Observer" pa označuje dogodek odkritja spominske plošče Principu sledeče: "V Sarajevu so baje zelo ponosni na Principa. Mislijo, da je bil junak in mučenik. In jugoslovanska v^ada nikakor ne more biti ig-norantna glede takega mišljenja med narodom. Toda naj pripomnimo, da jugoslovanska vlada išče denarno posojilo v Londonu in v Ameriki, pri čemur je treba pripomniti, da v Londonu ne morejo odobravati javnega mnenja, ki sim-patizira z dejanjem nesrečnega morilca. Vendar beležimo z zadoščenjem, da je jugoslovanski poslanik v Londonu uradno konstatiral, da jugoslovanska vlada nima absolutno nobenega stika z odkritjem spominske plošče morilcu.
To so mnenja nekaterih, svetovnih listov glede odkritja spominske plošče morilcu. Kajti Princip je bil končno morilec, in z morilcem ne moremo imeti simpatij. Najbolje bi bilo, da bi jugoslovanska vlada kaj enakega sploh preprečila. Služilo bi ji to za večji ugled med drugimi narodi.
iz Brooklyna in doli iz St. Clair-ja. Ti gostje so med odmori in po koncertu v stranski sobi pustili lepe denarje, za kar bi jim moral biti naš Dom hvaležen. Potem so bili pa ti gostje povabljeni v privatno hišo, ali "vilo," kot jo kritik imenuje, k večerji. Po moji sodbi je to popolnoma njih stvar, kam gredo gostje po koncertu. Tudi če bi se hoteli pred Domom na glavo postavljati, je to popolnoma njih stvar in zadeva.
še več! Jaz mislim, da je bilo lepo od našega rojaka domačina, ki je po*vabil goste na večerjo v svojo hišo, kjer jim je pripravil nekaj gorke večerje. Hvaležni bi morali biti domačinu, ki se je v to žrtvoval in ni dobil ni ti centa povračila zato.
Sedaj pa gre ta "kritik" in psuje goste z raznimi imeni, nor čuje se iz "vile," ki je bila dana gostom na razpolago. To je res olikano. Najprej se vabi ljudi od vseh krajev, po prireditvi se jih pa prav po smrkavo opsuje. Kakor rečeno, kaj takega je zmožen narediti samo človek kalib
ra tistega "kritika."
Sedaj pa zopet napravimo kako prireditev in vabimo rojake skupaj. Manjka samo še to, da jim naprej povemo, naj si dobro premislijo, predno p r id e j o k nam, ker po prireditvi jih bomo nagnali s kamenjem in krepelci.
Kakšno sodbo bodo imeli rojaki, ki so bili na dotični prireditvi, in ki so bili (mnogo izmed njih) prvič v našem Domu, ne vem. Prav lepo pa gotovo ne. Prosim vse tiste, ki ste brali tisto brozgo izpod peresa "kritika," naj ne sodijo vse Westpar-čane po tistem. V West Parku je samo en "kritik," ki samo gleda za tem, da se razdre vsaka solidarnost in vsako skupno delo, samo da je prepir ,V naselbini. Gledati moramo pa mi drugi, ki smo vsaj nekoliko strpni, da gremo preko takih "slabičev' in da se strnemo k skupnemu delovanju za napredek naselbine in pokažimo drugim naselbinam, da zgagarji nimajo nobene veljave v naši naselbini.
Westparčan.
PAR DOGODBIC IZ TERBANSKE DOLINE
jo hitro odkuri iz cerkve.
Kaj sta imela potem z g. dekanom, ko sta prišla prvič skupaj, ni hotel nikdar povedati.
*
V	terbanski dolini je živela postarna devica Anka. Zastonj je čakala na ženina, noben se ni hotel oglasiti. Imela pa je strašansko hud in strupen jezik in je marsikoga obrala do kosti. Nekoč se je nekaj prehladila in vse ji je odpovedalo, samo jezik ne. Sedi na peči in tarna, da bo po nji in da naj takoj pošljejo po gospoda. Duhovnik se res odpravi in ko pride do hiše, potrka na vrata. Anka, ki je sedela na peči, ni vedela, da so gospod že prišli, pa se oglasi s peči: "Če si fajn, pojdi notri, če pa nisi, pojdi pa domov." Ko duhovnik začuje Ankin glas in njeno prijazno voščilo, se obrne in gre domov. Anka je videla duhovnika odhajati, se močno prestraši in jamra, kaj bo sedaj, ko je gospoda razžalila.
V	tem pa pride pepelnična sreda in ljudstvo gre v cerkev, da jim duhovnik natrese pepela, kot je navada v starem kraju. Tudi Anka je šla in poklekne z
Weat Park, O.—(Pred nekaj dnevi me je prijatelj opozoril na dopis v Prosveti, ki ga je skupaj zlimal neki "kritik" iz West Parka. Kar za glavo sem se prijel, ko sem bral tisto skrpucalo. Kritik se hoče nad nekom zne-sti, pa ne ve, kje' bi zagrabil. Kaj takega more skupaj znesti le človek takega kalibra kot je tisti "kritik," ki ga, mimogrede povedano, vsi poznamo. Dobro in naša sreča je to, da nismo vsi dežba je bila za sedanje razme
ne bodo sodili po njem. Zato se mi zdi potrebno, da se opravičimo pred javnostjo in ji povemo, naj nam nikar ne zamerijo, ker tako, kot sodi "kritik" sodi samo c-n človek v West Parku, ne pa vsa naselbina. Stvar je pa sledeča:
Pred par'tedni Smo1 priredili v West Parku koncert, na katerega smo povabili vse naše pri-e, od blizu in daleč. Ude-
Westparc&nje taki, kot je on in da nas naši sosedi Clevelandčani
re še precej povoljna in prišlo je veliko gostov tudi od zunaj.
Nekoč sem brala, da Terban-ci ne hodijo škofa čakat. To pa ni res, hodijo ga, hodijo, samo zvonijo mu ne. Zakaj ne, bom pa povedala.
Napovedana je bila birma in vse je bilo na nogah, da dostojno sprejmejo škofa. Ves terbanski štab je bil na konjih, z županom na čelu. Mežnar Janez, stara in poštena korenina, ni mogel več čakati, pa je začel zvoniti z vsemi zvonovi, da se je kar zvonik majal. Strogi g. dekan pa prihite k njemu in začno kričati, da ni treba še zvoniti, ker škof še ne gredo. Pa tudi kadar bo zvonil, naj rabi pamet in naj ne zvoni s tako silo, sicer bo vse zvonove razbil. IVJežnar Janez, ki je bil ubogljiv človek, takoj preneha zvoniti.
V	T." "
Pa ni preteklo pol' ure, k6 se izza hriba prikaže kočija, ki je vozila škofa. G. dekan čakajo, kedaj bo začel Janez zvoniti, toda zvonovi so bili tiho. Škof so bili že v vasi, Janez pa še ne zvoni. Ves razburjen skoči g. dekan do cerkve in nahruli Janeza-zakaj da ne isvoni.
Mežnar Janez pa mirno stoji, roke v žepih in modro odgobori: "Ne bom zvonil, ker je zvonov škoda in lahko bi celo padli iz zvonika."
G. dekan prosi in roti Janeza, nj zvoni, toda Janez je Janez in nobena sila ga ne premakne, da bi šel zvonit, ker ga je sam g. delcan prvič ustavil. ,Tako je prišel škof v vas brez zvonenja.
Po birmi je bilo veliko kosilo v župnišču, kamor pa Janez ni bil povabljen, ker je bil dekan strašno hud nanj. Nekaj porednih Trebancev povabi Janeza \ gostilno in mu obljubijo 50 goldinarjev, če gre v župnišče sedaj, ko'je tam toliko gospodov pri kosilu in nagovori g. dekana s "ti" vpričo-vseh gostov. Janez se popraska za Ušesi in premišljuje: G. dekana tikati, ni majhna stvarv ampak petdeset goldinarjev pa tudi ni, da bi jih človek prezrl. In končno reče, da .ie pripravljen iti v župnišče in bo tikal g. dekana.
Res se odpravi v župnišče in odpre vrata v jedilno sobo, brez da bi potrkal na vrata, ter stopi notri z besedami: "No, gospod dekan, kako se pa imaš danes?" Dekan se je Janezove predrznosti tako ustrašil, da sprva ni vedel, kaj bi rekel. Toda kmalu sprevidi zakaj se gre in vpraša Janeza: "Janez, koliko so ti dali?" Janez pa modro odgovori: "Petdeset goldinarjev, gospod dekan," in gre hitro iz župnišča. Janez gre nazaj v gostilno, kjer ga je čakala ostala družba, da dobi svoj denar. Toda ko pride tje, se mu vsi smejejo ii? kličejo: "Aha, smo te potegnili, Janez.' Kaj si bil res tako ne-, umen, da si mislil, da ti bomo dali petdeset goldinarjev. Kar obriši se zanje!" Janez je bi)
hud, toda pomagalo ni nič, ro-gali so se mu, da je bilo strah. Janez pa jim zažuga in reče; "Le smejajte se, le, ampak ke-dor se zadnji smeje, tisti se najbolj smeje. Le čakajte, tudi jaz se vam bom smejal." Janez gre domov in premišlja, kako bi se maščeval nad porednimi Ter-banci. Pa jo je le pogruntal.
Tisto noč so ostali Terbanci pozno v noč'v gostilni, šele proti jutru se podajo domov, pojoč in vriskajoč. Janez jes ostal v svoji koči pokonci in čakal, kedaj se bodo spravili Terbanci spat. Ko je po vasi potihnilo in se je. vse zazibalo v trdo spanje, Janez vstanej gre v zvonik in začne na vso moč biti plat zvona, v znamenje, da je n e k j r ogenj.
V	trenotku jp bila vsa vp.s pokonci. Gasilno društvo se je naglo skupaj zbralo in privleklo brizgalno na vas, potem so pa začeli ^spraševati, kje da ,je ogenj. Toda noben ni vedel povedati tega. V tem je pa Janez nehal biti plat zvona in je prišel iz zvonika na vas. Na vso moč se krohota in kliče Terbancem; "Sedaj se pa jaz smejem. Ali sem vas potegnil, ha, ha. Drugič se pa nad koga drugega spravite, pa ne nadme." Terbanci so odšli spat z dolgimi nosovih
Drugi dan je dekan Janeza cštel, da so kar cunje letele od njega. Janez je moral gospodu obljubiti, da se bo poboljšal in je tudi obljubil, da bo šel v kratkem- k izpovedi, kjer bo obžaloval vse svoje kosmate grehe.
V	soboto popoldne je imel mežnar ravno opraviti okrog cerkve. Vroče je bilo kot sama pošast in Janez je postal žejen in prav zahotelo se mu je kupice cvička. Poškili na farovški vri in vidi tam'gospoda dekana, ki sedi v senci, na mizi pral njim se pa blešči rdeča dolenjska kapljica. Janezu bi bile kmalu oči stopile iz jamic, ko je videl ruj-no kapljico.
"Enega .moram dobiti, naj velja, kar hoče," reče Janez sam pri sebi in se odpravi k g. dekanu. Ko pride na vrt, spoštljivo sname klobuk z glave in reče: "Gospod dekan, en človek bi se rad izpovedal. Prosi, če bi hoteli iti v spovednico."
"Tako, tako, Janez," ga pohvalijo dekan. "Saj vem, da si možak In da skrbiš za blagor fare in ljudi. Na, enga spij, da se boš malo ohladil. Pa še enega daj, potem pa pojdi v cerkev in reci onemu, ki čaka, da takoj pridem."
Janez niti požrl ni, ko je nagnil kupico. Kar planil je cviček doli po grlu. Ko je zvrnil dva kozarca, gre hitro v cerkev in v izpovednico. Kmalu za njim pride g. dekan, sede v izpovednico in odpre linico. Janez, ki je že čakal tam, pa za-kliče g. dekanu: Kuku, kuku! in
drugimi vred pred obhajilno mizo. Ko pride duhovnik do nje, se Anka spozabi in misli, da je prišla k sv. obhajilu, zato odpre usta in pomoli ven jezik. Duhovnik, ki še ni bil pozabil An-kinega sprejema, ji pa hitro na-suje pepela na jezik. Anka je kar zamižala, tako jo je speklo v ustih, ampak rekla ni nič. Zaprla je usta trdo skupaj in molče odšla nazaj v klop. Križe in težave je prestajala, ko je di'-žala pepel v ustih. Požreti ga ni hotela, ven pljuniti ga pa tudi ni hotela. Šele po poti domov je vrgla pepel iz ust in takrat se ji je pa zopet razvezal jezik in je povedala, kaj se ji je pripetilo.
Dogodek o pepelu se je kmalu raznesel po vasi in kadar je zopet Anka brusila nad kom jezik, so ji zaklicali: "Anka, pepela, pepela!" pa je takoj umolknila.
Tako, vidite Jaka, da smo Terbanci k o ra j ž n i in iznajdljivi ljudje, še bolj kot Ribničanje. Za danes naj bo zadosti. Imam jih pa še poln koš, če verjamete, al' pa ne.
Ena s terbanske doline.
Ce verjamete, al' pa ne...
Smrtna kosa. V Ljubnem na Gorenjskem je preminula v visoki starosti 81 let splošno spoštovana posestnica in gostilni-čarka ga. Marija Ambrožičeva, mati znanega uglednega javnega delavca in industrijca g. Josipa Ambrožiča. Pokoj niča je bila pristna slovenska gospodinja starega kova, ki so jo imeli radi vsi, ki so jo poznali. Zlasti jo bodo težko pogrešali siromaki, katerim je vedno rada pomagala. — Na Selšku pri Litiji je preminul posestnik Anton Lav-rič, po domače Hedel, ki je bil 30 let litijski občinski odbornik. — V Kranju je umrla posestnica Polonica Zupančeva. Pokoj-nica je bila nad 51 let zvesta so-trudnica tvrdke Ferdinand Sa-jovič in je bila splošno priljubljena.
Ogromen plaz skalovja v Vintgerju. Skoraj ga ni Slovenca, kateremu ne bi bil znan Vintgar, ako ga še ni videl, je vsaj slišal o njem. In tu, v tem prelepem Vintgar ju se je v sredo 19. febr. dogodilo nekaj povsem nenavadnega. Na gornjem koncu, nasproti tovarni lesnih izdelkov, na tako zvanem "cir-kelnu" se je ob pol sedmih zvečer posul hrib. S strašnim ropotom so zgrmele ogromne množi' ne skalovja, gramoza, drevja in prsti v Radovno. Pravijo, da bo vsega materiala gotovo do petdeset vagonov. Konja, ki se je baš takrat napajal v Radovni je silen puh odnesel daleč v stran, Kako močan je bil zračni pritisk, je razvidno iz tega, da je celo skladovnico "bačkov" t. j. buta-ric drva, odneslo proč. Gorjan-sko občino bo mnogo stalo, predno bo vsa navlaka odstranjena, kajti, proč bo morala, sicer bo, kadar Radovn naraste, nevarnost za na nasprotnem bregu ležečo žago gosp. Goloba. Sreča v nesreči je, da v tistem hipu ni šel nihče po stezi, ki vodi mimo Radovne v Graben. Mogoče pa je, da se bo hrib še nadalje trgal, ker je. videti ogromno skalnato razpoko, ki tudi grozi, da se bo odtrgala ter se privalila v strugo sedaj sicer plitve Radovne.
Dva samomora v Kamniku. Pred kratkim se je ustrelil v Kamniku Anton Vivoda, klobučar, trgovec in posestnik. Par dni nato pa je storil enak obupni čin kavarnar Josip Vanosi. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Pokojnik je bil znan daleč naokoli, vneto se je udejstvoval v raznih narodnih društvih. Sodi se, da sta prvi kakor drugi izvršila samomor v trenutnem omračenju duha.
Najlepša Prekmiirka. Na veselici športnega kluba Mure je bila izvoljena kot najlepša Prek-murka gdč. Gabi Kardoševa, znana športnica.
Hudič v peči. Dogodek, ki se je te dni pripetil nekemu posestniku v zagorskem okolišu, je sli-čen povesti g. J. Fr. Knafliča o hudiču v dimniku. Razlika pa je v tem, da so pri zagorskem posestniku našli hudiča v navadni krušni peči. Posestnik Jaka ima svojo starinsko hišo v samotnem gozdnem zatišju nad mirnim potokom Medija. Dimnik tega idiličnega doma sega samo v podstrešje, kjer se iz njega kadi na vse strani. Med zakajenimi tramovi so si izbrale svoje zavetišče kokoši, ki jim gospo duje košat petelin. Jakova družina, ki šteje pet članov, živi v splošnem zadovoljno, le gospodinja večkrat kara moža in sinove, ker se pridušajo in često imenujejo hudiča. — "Boste videli, da ga enkrat še prikličete!" jih je že večkrat svarila. Te dni pa je gospodinji doživela hudo presenečenje. Ponoči je najbrž sanjala o črni, rogati podobi in je še v mislih na te sanje stopila k peči, da pripravi zajtrk. V peči je zapazila na prvi pogled — groza—nekaj kosmatega in dvoje žarečih oči, bliskajočih se iz teme. Mamki so se zašibila kolena in ubrala jo je iz kuhinje in kričala: "Ježeš, pomagajte, hudoba je v peči in se repenči!" "Kakšen hudič pa je spet, da tako vpiješ," se je oglasil gospo dar nevoljen, ker je bil zbujen iz najboljšega spali j a. "Saj sem pravila, da ga boste priklicali Zdaj pa imamo hudiča v peči," je tarnala žena ter iskala blago slovljeno vodo. Oče in trije si novi so se sprva čudili, potem pa rentačili po svoji stari navadi, "Če je tudi sam hudič, štirje ga bomo že ugnali," je menil oče Jaka, nakar so se vsi štirje, oboroženi z raznim orodjem postavili pred peč. Tu s6 je takoj iz kazalo, da prikazen v peči ni hu dič, četudi je kpsmata, pač pa navadna — lisica. "Vidiš hudiča," so zavpili Jaka in njegovi sinovi ter pokončali strah v peči. Pozneje so ugotovili, da se je lisica ponoči splazila na pod strešje ter med tem, ko je lovila kokoši, padla skozi dimnik v peč, kjer se je potuhnila. Zgodba o hudiču se je hitro raznesla med sosedi in so zlasti ženske poskrbele, da je vse govorilo, kako je prišel hudič k Jaku na obisk. Svojo besedo je spregovoril v nedeljo pred cerkvijo tudi zakupnik lova. "Jaka, lisica ni tvoja, meni jo boš dal!" "Kaj hudiča," se je odrezal Jaka, "kdaj pa si izlicitiral jago v moji peči?" Da bi se o tej težki zadevi natančneje pogovorila hi pobotala, sta se odpravila v vaško gostilno, kjer sta ga izpila se eno mero čez na račun hudičeve zgodbe.
Tale je priletela iz West Side in bo (najbrže) resnična in se je zgodila tam na Krasu, kjer se zgodijo same resnične.
K premožnemu kmetu pride nekega večera ubog berač in prosi, če bi dobil kaj za jesti. Gospodar je bil dobrega srca, pa reče svoji ženi: "Mica, prinesi mu skledo kislega mleka, pa tiste krompirje, ki so ostali od •večerje!" Berač je dobro otepal slastno jed, saj ni imel revež že ves dan ničesar v ustih. Po večerji pa berač vpraša gospodarja, če bi smel tukaj prenočiti. Gospodar mu reče, da se lahko vleže gori na peč, ki je dovolj velika, da bi lahko spalo na nji pet beračev.
Vsa hiša se poda k počitku in tudi berač se spravi gori v prvo nadstropje na peč. Ta revež je pa imel samo eno zdravo nogo, drugo pa leseno. Predno se vleže, od veže svojo leseno nogo, da bi lož je počival, nakar se vleže in trdno zaspi.
Prigodi se pa ravno tisto noč, da se je v hlevu krava otelila. V tem kraju je navada, da prineso mladega telička v hišo, da pride na gorkem malo k sebi. Ta- • ko je tudi pri tej hiši prinesel pastir telička v hišo, mu postlal en ovsen škopnik in ga lepo položil nanj. Vse to je delal pastir tako lepo potiho, da se niti berač na peči ni zbudil, čez kaki dve uri, pa se začne teliček premetavati po slami in poskuša vstati. Toda lomastenje po slami je pa končno zbudilo tudi berača na peči. Skloni se kvišku in napenja oči v temo, kaj neki bi bilo to lomastenje. Toda vsled črne teme ne more opaziti ničesar, težko sopenje in premetavanje doli na tleh je pa posta« jfelo vedno hujše.
Beraču začno lesti lasje kvišku, misleč, da je prišel sam ta rogati v* hišo in po beračevo dušo. Berač si ne pomišlja dolgo. V naglici zgrabi tistih svojih par cunj skupaj, z eno roko zagrabi svojo leseno nogo, pa skoči s peči na tla. Skočil je pa ravno na ubogega telička, ki vsled tega žalostno zamuka. Ta nečloveški glas spravi ubogega, berača popolnoma iz uma, da spusti svojo leseno nogo iz roke in prašči skozi vrata kar po enx nogi.
Prva vstane zjutraj dekla, ki pride s hlevsko svetilko v hišo, da pogleda, kako se kaj teliček počuti. Tele je mirno spalo, zato posveti dekla še na peč, da« vidi, kako je kaj z beračem. Toda na svoje veliko začudenje vidi, da je peč prazna, berača pa nikjer. Posveti po hiši in zagleda ravno pred teletovim gobcem beračevo leseno nogo. Tako se prestraši, da ji pade svetilka iz rok in se začne dreti na vse grlo: "Oče, oče, oče! Hitro pojdite v hišo!" Gospodar se pa oglasi iz kamre: "Kaj pa je za en hudič? Kaj se pa dereš, Katra?"
"Ježeš, oče, tele je berača požrlo! Samo še pol noge mu gleda iz gobca!"
A
Po 61. cesti sem šel od. naše matere proti St. Clair ju, ko mi pridrvi na vso sapo nasproti Kunde. "Kam pa divjaš, Kun-de?" ga ustavim. "Nikar me ne zadržavaj. Meni se mudi, na ravnost v jezero grem."
"Kaj si trapast, Kunde, da greš v tem mrazu v jezero? Počakaj, da bo voda gorka, potem pa le skoči v vodo."
"Je vse glih, mraz gori, mraz doli. V Ameriški Domovini sem bral, da bodo danes suhači zdum-pali za $76.000 žganja v jezero. Samo glavo bom, potunkal v vodo, pa bom "lebet." Tako poceni se nisem še nikoli žganja napil. Če pa vtonem, bom šel vsaj v rožcah na oni svet."
Velika noč se bliža.- Gotovo boste svojce v stari domovini najbolj razveselili, če jim za PIRUHE pošljete ameriške dolarje. Pošljite dolarje potom vaše slovenske North American Trust banke. Dobili boste
tam nizke cene, točno in prijazno postrežbo. Pošljete lahko v dinarjih, lirah, markah, ali ^v dolarjih. V par tednih vam pošljemo po pošti potrdilo, da je bila vaša denarna pošiljatev res izplačana na pravem naslovu, točno in hitro.
Po naši banki lahko pošljejo tudi zunanji rojaki izven Clevelanda, če nam pošljete bančni ček, ali Money Order ter naslov, kam naj ta denar pošljemo. Naša banka ima izvrstne zveze s staro domovino, zato so naše pošiljatve jako točno izplačane.
PODRUŽNICA
15601 Waterloo Rd CLEVELAND, O.
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za 8 0 C
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
592 1 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 1 23
Odprto do 8. ure zvečer
GRDINA'S SHOPPE
Popolna i»log» oblak i« vh» oprem« u n«vo-Me in družic«
Beauty Parlor
V«d*o na]modera«jil i*nitki klobuki.
Ir*«*i»» uprta Vlak* iriia ».»-•Scaai cat* Uta.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7X12
(M. Thu. 8.)
1930 March 1930

□□□
mm 1011
17] 18
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
22. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, SNPJ. Ples na čafet vsem Pepetom in Pep-cam v spodnji dvorani SND.
23.—Telovadna akademija v S. N. Domu, priredi jo Orel.
29. — Pevsko društvo Zarja. Zabava s petjem v spodnji dvorani SND.
29.—Društvo	Kras priredi "smoker party" v Slov. Domu n aHolmes Ave.
30.	— Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
APRIL
6. — Dramsko društvo Ab-raševič. Predstava v avditoriju SND.
6.—Društvo Adrija, predstava in ples, Slov. Dr. Dom.
12.—Društvo	"Napredek Sports" priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
13.	— Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. priredi pasijonsko igro v avditoriju S. N. D.
13.—Banket v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave., prirejen od delničarjev Dvorane.
20. — Glorija Strnič, koncert v avditoriju SND.
26. — Društvo Lipa, št. 129, SNPJ. Zabava in ples v spodnji
dvorani SND.
26.—Društvo Cavaliers priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
26.—Društvo	Euclid Circle, št. 189 J. S. K. J., veselica, Slov. Dr. Dom.
27.	— Hrvatsko Gospojinsko društvo priredi predstavo in ples v Grdinovi dvorani.
27. — Slovenska Mladinska gola, SND. Otroška pomladna predstava v avditoriju SND.
27.—Pevsko društvo * Cvet priredi koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
27.—Banket, društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., v S. N. Domu v Newburgu.
27.—Gospojinski klub H. N. Doma, predstava in ples, v Grdinovi dvorani.
MAJ
3.—(Društvo Euclid Sports priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
3.	— Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
4.	— Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer.
4: — Pevsko društvo "Blau Donau." Koncert v Avditoriju SND.
4.—(Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi, plesno veselico v S. D. D. na Recher Ave.
10.—Basketball	Team društva sv. Ane št. 4 S. D. Z., ples, v Grdinovi dvorani.
11.	— Praznovanje dvajsetletnice društva Slovenski Lovci. Piknik na farmi Frank štrumb-lja.
Slov. Dr. Dom.
2S.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na špelko-tovi farmi.
25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. N. D. <
25.—Piknik društva Progressives na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
30—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
JUNIJ
1.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
1.—Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
8.—Federacija društev S. N. P. Jednote priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
8.—Puknik Slov. Del. Dvorane na Goriškovi farmi v Ran-dallu.
15.—Piknik društva Srca Marije/(staro), na Štrumblje-vih prostorih.
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
15.—Društvo Slovenec, št. 1 S. D. Z., piknik na Špelkotovih prostorih.
15.—Piknik Collinwoodske-ga Sokola na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village. .
22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road.
22.—Društvo Maccabees priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na špelkotovi farmi.
29.—Pik»ik društva Glas Clev. Delavcev, št. 9 S. D. Z., na Pintarjevi farmi.
29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple Heights.
29.—Društvo Kras št. 8 SDZ priredi piknik na špelkotovih prostorih.
29.—Društvo Slovenija priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
JULIJ
6.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na Špelkotovih farmah.
13.—Piknik in telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13. — Piknik S. N. Doma v ,Maple Heights, v Maple Gardens.
SVETLOBA IN SENCA
Povest

"Ata, tukaj pa nekaj manjka," je dejal Pepe, ko je bral ne-časa.
"Ali res?" se je čudil oče. — "Glej ga, spaka; pa res. To je bilo pa konfiscirano. Najbrž je bilo kaj resničnega."
Sploh pa te novine niso obležale na mizi. Komaj jih je bil sin prebral, jih je oče konfisci-ral. Drugi dan je Rožman vendar šel tudi sam na pošto, nekaj zato, da je domačim sled zmešal, in potem, ker sie je bal, da bo ta preklicani preklic, ki je bil prvič konfisciran, vdrugič natisnjen. Hvala Bogu, ni ga bilo, in svet se je sukal zopet naprej \ starem tiru.
Tonetu še na misel ni prišlo, ,da bi se šel prepričat, ali je izšel preklic ali ne; on je bil vesel, da se je zadeva ugodno rešila, ii) Tetrev je bil v milosti pri njem in pri Rožmanu. Zato je pa tu di zaupno tolažil Rozmana.
"Ali misliš ti, Tomaž," je dejal, "da bom komu jaz povedal, kako sta se vidva pobotla? Vraga bom povedal, črnega! Kaj pa to drugim mar, kar imamo mi med seboj! Na tvoje zdravje
Gašperju pa se je tožilo po ljubi prisrčnosti prejšnjega življenja. A zbliževanje je bilo težko; njegovemu ponosu se je zdela vsaka nežna besejda poniževanje, drugi pa so sodili po zunanjosti. Parkrat se je bil namenil mladenič k Bricu, kakor da bi šel po Janeza; a sredi pota se je vrnil, v strahu, da ga bodo osorno sprejeli in bo on takisto odgovoril. K Tonetu je pošiljal Jerico, ki ga je ona takisto tudi pri Bricovih opravičevala in zagovarjala.
Rozalka, ki je bila posebno huda nanj, pa je bila teh misli, da je premajhna kazen zanj, če ona ne govori ž njim, da ga bo treba prav pošteno ošteti. Pri prvi priliki, ko ga je dobila samega, mu je začela naštevati storjene grehe, in tako grdo se ji je zdelo, kar je bil on zagrešil, da se je nazadnje sama razjokala. "In jaz sem te tako rada imela!" je
pojemala. "Oh, da se je to zgodilo. !"
"Se je že moralo," se je zagovarjal Gašper, ki je precej po tlačen poslušal dolgo pridigo.
"Kaj? Moralo?" je vzkipela. "Nazadnje boš še rekel, da je bila to božja volja. Hudobnega duha volja je bila to, da veš!"
"Drugim ljudem sem verjel," je dejal Gašper.
"Zdaj pa imaš. Kaj pa hodiš po hišah, ko imaš. doma pošteno družbo? Seveda te vabijo; ampak če bi bil ti zadosti moški, bi se bil ustavil."
"Vse je res, Rozalka, kar mi očitaš, in saj ti pravim, da. mi je hudo."
"Ali misliš, da meni ni ? Seveda, Liza in Reza in Bog ve še katera ti hodijo po glavi; zato pa je tako."
"To pa ni res, Rozalka," se je zagovarjal Gašper, vesel, da se more pošteno braniti. "To si se ti izmislila, ali pa. ti je kdo na-tvezel. Jaz se: ne brigam za nobeno nič in najljubše bi mi bi lo, če bi moglo biti še vse tako, kakor je bilo. Jaz morda tudi nisem toliko kriv, kakor ti mi. sliš."
, "Oh, saj sem te jasi že dozdaj zagovarjala, čeravno se mi je zdelo, da nisi vreden. Torej glej da se poboljšaš, in ostani potem mož beseda."
Segla sta si v roke in obema se je olajšalo težko srce. Gašper bi bil še hujše besede rad prenesel, samo da bi se obnovilo prejšnje prijateljstvo, in.hvaležen je bil Rozalki. Rozalko je pa»samo ta misel mučila, če ga ni morda pretrdo prijela; zakaj nekateri grešnik se pod prehudo besedo ne poboljša, marveč za-krkne. To bo treba še popraviti. Doma mu je pa gladila pot v hišo in pomagali sta ji Jerica in teta Mana.
(Dalie orihodniič.l
Doma v Euclid Vil-
li.—Materinska prireditev I 20.—Društvo Orel, telovad-društva Orel v S. N. Domu j ba in piknik na Pintarjevih far-11. — Piknik S. N. Doma v mah.
Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd.
11.—Piknik delavcev slovenske tovarne Euclid Foundry Co. na Špelkotovem vrtu, Noble, O.
17.—Društvo Na Jutrovem, št. 477 S. N. P. J.? priredi ples-
20.—Društvo Danica, št. 34 S. D. Z., ima piknik naGoriško-vih prostorih na Green Rd.
20.—Slovenska Ženska Zveza št. 14, piknik, Slov. Dr. Dom.
27.—Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J., pri-
no veselico v Slov. Del. Dvorani redi piknik na Pintarjevih farna Prince Ave.	! mah.
18. — Dramsko društvo Tri- j 27—Piknik društva sv. Ane glav. Predstava v avditoriju j št. 150, K. S. K. J., na cerkve-SND.
18.—Društvo Zapadna Zveza priredi piknik na prostorih
Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
18.-r-Društvo sv. Kristine št. _219 KSKJ priredi prvi piknik Ha Špelkotovih prostorih v Noble, 0.
24.—Društvo sv. Cirila in Metoda, K. S. K. J., veselica,
nih prostorih v Maple Heights.
27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
AVGUST
3.—Cerkveni pevski zbor Ilirija ima piknik na Goriškovi farmi pri St. Clair Ave., Noble, Ohio.,
3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih
Slov. Dr lage.
3.	— Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na špelkotovih farmah.
10.—Pevsko društvo Lira, piknik, na špelkotovih farmah.
10.—Društvo Cvet priredi piknik na Goriškovi farmi na Green Rd.
10.—Društvo Mihael Granos, piknik, Slov. Dr. Dom.
17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevih farmah.
17.—Ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima piknik na Goriškovih farmah pri St. Clair Ave., v Noble, O.
17.—Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom.
OKTOBER
4.—"Vinska	trgatev," priredi jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
25.—D r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
NOVEMBER
8.—Veselica skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave.
16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z.» v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave.
27.—Društvo Slovenski Dom, št. 6 S. D. Z., veselica, Slov. Di-. Dom.
DECEMBER
6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih^-Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
MALI OGLASI
Zahvala
V dolžnost si štejem zahvaliti se sorodnicam in prijateljicam, ker so mi dne 11. marca priredile tak "Surprise Party" k mojemu 601etnemu rojstnemu dnevu, čudim se pretkanosti mojih prijateljic, ker so me na tako zvit način dobile na "Surprise Party." Najlepša hvala za tako lepa danila ! Posebna zahvala gre Mrs. Gornik, Mrs. Modic in Mrs. Lau-?che, ker so vso stvar preskrbele in se toliko trudile, zbrale veliko število mojih prijateljic -skupaj in uredile celo Surprise Party, iskrena hvala vsem skupaj! Če vam ne bom mogla povrniti drugače, bom pa za vas molila k Bogu, da vam bo On poplačal. Iskrena zahvala sledečim:
Mrs. Brinovec, Mrs. Roje, Mrs. Dobrinic, Mrs. Lausche, Mrs. Skully (France s), Mrs. Jerman, Mrs. Kuret, Mrs. Spel-ko, Mrs. Kastelec, Mrs. Lah, Mrs. Mally, Mrs. Kebe, Mrs. An-tonia Grdina, Mrs. Mary Modic, Mrs. Simoncic, Mrs. Belaj, Mrs. P. Novak, Mrs. Kraje, Mrs. Ster-le, Mrs. Melle, Mrs. Sternisa, Mrs. šifrer, Mrs. Blatnik, Mrs. J. Milavcc, Mrs. F. Mihelic, Mrs. F. Knaus, Mrs. Bratelj, Mrs. Milavcc, Mrs. Hochevar, Mrs. Apo-lonia Lah, Mrs. Šenk, Mrs. M. Grdina, Mrs. A. Erbeznik, Mrs. Ogrin, Mrs. Pirnat, Mrs. Princ, Mrs. Kolar, Mrs. C. Modic, Mrs. Novak, Mrs. Suhadolnik, Mrs. A. Jenc, Mrs. Gabrenja, Mrs. Petkovšck, Mrs. Brezovar, Mrs. Zulich, Mrs. Meglic, Mrs. J. Mo-liar, Mrs. Lušin, Mrs. J. Grdina, Mrs. Minnie Grdina, Mrs. Slap-nik, Mrs. Križman, Mrs. C. Ver-bic, Mrs. R. Sintich, Mrs. M. Kenik, Mrs. M. Makovec, Mrs. J. Posch. Mrs) C. Permei Mrs. A. Zupan, Mrs. L. Piks, Mrs. G. Zupan, Mrs. M. Bradach, Mrs. A. Znidarsic, Mrs. Okorn, Mrs. Sclmeller, Mrs. J. Jereb, Mrs. Jeglič, Mrs. Ivana Gornik, Mrs. Mary Skulj.	• v
Prav iskrena hvala tudi kuharicam Mrs. Gornik, Mrs. Makovec in Mrs. Suhadolnik, ter zahvala Karolini Modic in Jennie Gornik, ki ste tako pridno nosili na mizo.
Ivanka Vdan.
Naprodaj je
farma, ki obsega 75 akrov. Farma je ob tlakani cesti, blizu Geneva, Ohio. Vredna je $5000, proda se za $3500. Vprašajte na 19704 Shawnee Ave.	(64)
Naznanilo
Naznanjam direktorjem in zastopnikom društev Slovenskega Društvenega Doma, 20713 Recher Ave., da se vrši izvan-redna seja 19. marca ob 8. uri zvečer. Na dnevrtem redu je več važnih zadev, katere moramo rešiti za prihodnjo veselico, ki se vrši 1. in 2. junija.
Frank Lopatich, tajnik.
Naznanilo in vabilo
Drupštvo St. Clair Grove št. 98 W. C., priredi nocoj zvečer v sobi št. 1, v Slov. Nar. Domu "card party" in tombolo. Vabljeni ste vsi prijatelji igranja, članice, udeležite se vse, pa pripeljite s spboj tudi svoje može in prijatelje. Deset lepih nagrad * bo razdeljenih. Zabave bo obilo. Po igranju t>omo pa servira-le okusna okrepčila in sicer brezplačno. Radi sestanka se prične društvena seja ob 7. uri zvečer, igranje pa ob 8. uri. Vas prijazno vabi
Odbor.
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro tn gotovo olajganje akutnih in kroničnih bolezni, moiklh in žensk, se posvetujte z Doctor Bailcy-jcm, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v žciodcu, pljučih odprtih rahah, visok pritisk krvi, ledice, kronično cnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizko cene. če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba h02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno. V nedeljo od 10. do 1. Mi govorimo slovensko
I)ve hiši naprodaj
Ena za eno družino in se na-haj na Ormiston Ave. Druga je za dve družini ter se nahaja na Delavan Ave. Obe hiši sta fino izdelani z najmodernejšimi napravami. Kdor misli kupiti svoj dom, ima tu zelo lepo priliko, ker dam hiše zelo pod ceno. Oglasite se pri
Franku Poje, 631 E. 185th St. Tel. KEnmore 3260-W.....
Delo dobi
moški za nabiranje oblek za čiščenje. Plača in procenti. Lepa prilika za energičnega rojaka. Zglasite se v Frank Mer-varjevi čistilnici, 5921 Bonna Ave.	(63)
JOSEPH J. OGRIN
, ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
Nov telefon
Pravkar sem dpbil telefon V hišo in me sedaj lahko pokličete po telefonu, kadar me potrebujete. Se priporočam za naročila klobas vsake vrste, kot tudi za vsakovrstno doma posušeno meso. Vse sveže in čisto ter po zmernih cenah.
John Terškan
968 E. 209th St. Tel; KEnmore 3631—J.	(W-F-M)
Soba
se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 6404 Carl Ave.
(63)
cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxt
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bidg. Tel. MAin 1195 URE: 9 do 5
Stanovanje: 18735 Chapman Ave Tel. KEnmore 2307-M
exxxxx xxx xxx.xxxxxxxxxxxx x.
0248000102010248235300530002530053480002000102000290020002530053000200020002010002
TAJNOST LJUBOSUMNEGA VOJVODE
Spisal GABARIOU
za "Ameriško Domovino" A. SAHEC.
i i

Madame de Mussidan, ki je prisluškovla za tenkimi vrati, je slišala vsako besedo in njene oči so vzplamtele v dijaboličnem triumfu. 'Vedela je prav dobro, da se bo sestanek, ki se je pričel na tak način, spet ponovil. In ni se motila. Opazila je, da sta se p r i č e la vojvodinja in Georges pogostokrat "shajati v njeni hiši, toda bila je preveč pretkana, da bi dala komu opaziti to, kar je vedela. Stvari so se razvijale natančno tako, kakor si je želela in zdaj ji je bilo treba samo še čakati, kajti polom ni mogel izostati.
XV. POGLAVJE Sunek v temi
Ni še nastopil 1.- september, in dasi je bilo že zelo slabo vreme, je vojvoda Norbert de Šamdus zapustil Pariz ter odšel, spremljan cd svojega zvestega Jeana, v kraj, kjer je imel hleve in dirkališča za treniranje svojih konj. Ker se je bil baš nekaj sporekel z Dijano, si je mislil, da bi bilo dobro, da odide za nekaj dni iz Pariza, kajti domislil se je pregovora, da čimdlje narazen sta ljubimca, tem bolj se ljubita in drug po drugem hrepenita.
Bil je odsoten že dva dni in skrbelo ga je že, ker ni prejel od Dijane še nobenega poročila, ko je bil nekega večera, ko se je baš vrnil od inšpekcije svojih dirkačev, obveščen, da ga pričakuje neki mož. Bil je to siromak iz okolice, ki se je preživljal s tem, da je nekoliko prosjačil in pomalem opravljal r^azna naročila in pota.
"Kaj mene pričakujete?" ga je vprašal vojvoda.
Mož je potegnil iz žepa pismo
"To-le je za vas," je rekel.
"Prav; dajte sem!"
Norbertova edina misel je bila, d^ je to pismo od Dijane, in ko je vrgol možu srebrnik, je hitro stopil k Svetilki, da prebere pismo. Vendar se je zelo začudil, ko je videl, da pisava na kuverti ni Dijanina.
"Od kod, hudiča, mora biti to pismo?" se je vpraševal, ko je odlepljal kuverto. Pismo je bilo pisano na slabem papirju, pisava prava črčkarija in polna napak. Glasilo pa se je tako-le:
"Gospod: —
Komaj si vam upam poročati resnico, toda vest mi ne bo dala miru, dokler tega ne storim. Nič več ne morem prenašati, ke vidim, tla je tako plemenit gospod, kakor ste vi, nesramno goljufan od žene, ki nima srca. Vaša žena vam je nezvesta in kmalu bo naredila iz vas žalostno figuro splošnega zasmeha. Lahko verujete, da je to resnica, kajti jaz sem poštena žena in kmalu se boste prepričali, da nisem lagala. Skrijte se nocoj tako, da boste imeli razgled na stranska vrata vašega vrtnega zidu, in med polenajsto in enaj sto boste videli skozi ta vrata vstopiti ljubimca *vaše žene. že dolgo je temu, kar je dobil ključ teh vrat. Ura sestanka je bila natančno določena, kajti doma ne bo nobfenega služabnika. Toda prosim vas, ne prenaglite se, ker ne želim, da bi vaša žena na kakršenkoli način trpela; hotela sem vas samo posvariti.
"Ena, ki ve."
Norbertu je udarila kri v glavo in grozno je zaklel. Takoj je pritekel k njemu njegov zvesti Jean, da vidi, kaj je gospo dar ju.
"Kdo je ta človek, ki je prinesel pismo?" je vprašal Norbert. "Pošlji za njim slugo, ki naj ga takoj privede sem."
V nekaj minutah je bil nosilec pisrha spet pred Norbertom.
S solzami v očeh se je branil sluga ter mu zatrjeval, da je ne-
dolžen in da ni ukradel srebrnika, katerega hoče takoj dati nazaj.
"Obdrži denar," je rekel vojvoda, "ker denar je tvoj. Toda povej mi, kdo ti je izročil to pismo."
"Tega vam ne morem povedati, gospod, kajti dotičnega človeka nisem doslej še nikoli videl. Izstopil je iz kočije, ko sem jaz pfavkar dospel do mostu, poklical me je k sebi ter rekel: "Izroči to pismo ob polosmih zvečer vojvodi de šamdusu, ki stanuje poleg svojih hlevov, ob poti v gozd. Ali veš za ta kraj?' :Da,' sem odvrnil, nakar mi je izročil pismo in pet frankov. Nato je stopil spet v kočijo in se odpeljal.' "
"Kako je izgledal oni človek?"
"Tudi to je težko-reči. Ni bil ne star, ne mlad, ne velik, ne majhen. Spominjam se samo, da je imel zlato verižico pri uri; to je pa tudi vse, kar sem opazil."
"Prav; pojdi zdaj f"
Norbertova jeza je veljala sedaj piscu pisma, kajti dejal s? je:
"Moja žena je poštena in krepostna in to pismo izvira od kakega odslovljenega služabnika, ki se je hotel na tako nizkoten način maščevati." Ko je nato še enkrat natančnejše prebral pi smo, se mu je zazdelo, da so bi le slovnične napake vedoma in hote napravljene. Nato je pozval Jeana ter ga vprašal, če je ras, da bodo vsi njegovi služab niki danes zvečer odsotni.
"Res; nocoj ne bo nobenega služabnika doma; vsaj ne do do pozne noči," je odvrnil Jean
"In zakaj, ptosim?" "Ali ste pozabili, vaša milost, da se je prvi kočijaž danes poročil in da je vojvodinja dovolila vsej služinčadi, da se lahko udeleži njegove svatbe? Doma je ostal samo vratar."
Norbert se je nekoliko umi ril. "čemu naj bi mi bila moja žena nezvesta?" si je mislil. -"Nikoli se ne bom tako ponižal, da bi postal njen špijon, kakot si želi ■ infamni pisec teh vrst
Vojvoda je potegnil iz žepa uro in videl, da je ravno osem "Lahko še došpem do določene-fftl CclStl v Pariz," je zamrmral Nato je pozval Jeana, do katerega je imel neomejeno zaupanje in pred katerim ni nikoli ničesar skrival. "Takoj moram v Pariz," je rekel vojvoda, "in sicer brez odloga."
"Zastran tistega pisma?" je vprašal stari služabnik, z žalost nim izrazom na obrazu. "Da, zastran tega pisma." "Prav gotovo je kdo v pismu po krivem obdolžil vojvodinjo?'" "Kako veš to?" "To je bilo lahko uganiti." "Povej kočijažu, naj pripravi kočijo in naj me pričakuje pred klubom."
"Ne, tega ne bom naročil," je odvrnil Jean. "Služabniki so že pričeli morda isto sumiti, kar sem sumil jaz. če hočete na vsak način v Pariz, morate oditi tako, da ne bo tega nihče vedel. Služabniki ne smejo niti slutiti, da ste zapustili hišo. Iz malega hleva vam bonj privedel konja, tako da ne bo tega nihče videl. Nato vas s konjem počakam on kraj mostu."
"Prav; toda zapomni si, da ne smem izgubiti niti trenotka.'' Jean je odšel iz sobe, in ko je dospel v vežo, ga je Norbert slišal, kako je rekel enemu izmed služabnikov: "Pripravi mrzle večerjo; vojvoda pravi, da umira gladu."
Norbert je odšel v spalnico kjer je obul visoke škornje, si ogrnil plašč ter vtaknil v žep težak revolver, čigar naboje je
prej skrbno pregledal. Noč je bila temna; izpod neba je rosi) droben, leden dež; na ceštah je ležala debela plast blata. Norbert je našel Jeana s konjem na dogovorjenem mestu, in ko se je zavihtel v sedlo, je rekel sta-. i;emu slugi in prijatelju:
"živa duša me ni videla zapustiti hiše." .
"Prav, tudi jaz vas nisem vi del," je odvrnil zvesti Jean. — "Zdaj grem takoj nazaj, kjei bom delal vse tako, kakor da ste. doma. Ob treh zjutraj pa vas bom čakal v krčmi ob levi strani ceste. Ko se vrnete, potrkajte nalahno na okno."
Norbert je prikimal ter vzpod-aodel konja in oddirjal skozi temo kakor pošasten in zlovešč fantom noči: Jean je izbral svojemu mlademu gospodarju dobrega konja, kajti žival je dirja-a brez zamude po blatni cesti, Ko se jc Norbert bližal Parizu, se ga je polastila nova skrb: kaj naj ta čas stori s konjem, ki ga jaha? Toda krčme so bile odprte in 'morda bo našel tam kakega človeka, ki bi mu varoval ja. Ko je tako premišljeval, je ugledal ha ulici .vojaka, ki se je najbrž vračal v vojašnico.
Mož," mu je zaklical vojvoda, "ali hočete zaslužiti dvajset frankov?"
"Prav rad, če ni ta zaslužek v nasprotju s pravili armade."
"Ne zahtevam nič drugega, .kakor da mi vodite konja gor in dol, ker se moram jaz za nekaj časa ustaviti tukaj v bližini."
'Iz vojašnice lahko izostanem še dve uri, toda ne dlje," je od vrnil vojak.
Norbert je povedal vojaku, kje naj ga pričakuje, nato pa je naglo odšel proti svoji hiši. Tam je zavil v stransko ulico, ki je vodila ob vrstnem zidu njegove sijajne palače. Na drugi strani ceste fee je stisnil Norbert k nekemu zidu ter skrbno opazo val cesto. Rekel si je> da bo čaka! do polnoči, in če do takrat ne bo nikogar,, bo prepričan, da je vojvodinja nedolžna in se bo vr niT nazaj, tako da ne bo, razen Jeana, nihče v^del o tem njegovem nocojšnjem obisku. Od tani, kjer je stal, je lahko videl troje razsvetljenih oken svoje palače; ta okna so bila okna spalnice njegove soproge. Ne, ona je zadnja žena na svetu, ki bi dovolila ljubimcu, da jo obišče, si je mislil.. Pričel je premišljevati tudi o tem, kako je postopal s svojo ženo. Ali nima sam se-Jbi ničesar očitati? Deset dni po poroki jo je že popolnoma zapustil, in če se je tekom zadnjih tednov bolj brigal zanjo, je delal to samo na ukaz druge ženske. In če bi bil njen ljubimec zdr j res pri njej, kakšno pravico je imel do vmešavanja? Zakon bi ga oprostil, toda kaj bi k temu rekla njegova vest? Naslonil se je na mrzel zid, dokler ni postal sam tako mrzel kakor zid, na katerem je slonel. Zdaj je izgubil že vsak pojem, kako dolgo že stoji tu na straži. Potegnil je iz žepa uro, toda bilo je pretemno, da bi mogel videti, koliko kažejo njeni kazalci. "V bližnjem zvoniku je udarilo polovičen čas, toda* iz tega udarca ni mogel razbrati, koliko je ura. že se je namenil oditi, ko je začul na ulici korak. Bil je to nagel, elastičen korak športnika. Nato je padla na nasprotni zid senca, ki je takoj zatem utonila. " Zdaj je Norbert vedel, da so se vrtna vrata odprla in zaprla, in da je mož vstopil v, vrt. Norbert je spet pogledal v okna spalnice svoje žene. Opazil je, da se luč premika, po sobi v smeri proti stopnicam. Zdaj fnu je bilo jasno, da je anonimno pismo govorilo resnico. Neki ljubimec je stopil v vrt in prižgana sveča je bila znamenje zanj. Norbert se je stresel: kri mu je vrela po žilah kakor ve-letok tekočega ognja. Skočil je preko ceste, odrinil vrtna vrata ter stopil \\ vrt.
XVl. POGLAVJE Soprog in ljubimec Pisec anonimnega pisma je le preveč dobro vedel ža to skriv-
nost, kajti vojvodinja de šamdus je res nocoj pričakovala Ge-orgesa de Croisenoisa, in 'sicer je bil to njegov prvi obisk. Korak za korakom se mu je udaja-la, dokler ni končno padla v jamo, katero ji je izkopala njena hinavska prijateljica. Večer prqd
to usodepolno nočjo je bila sama z Georgesom v salonu mada-me de Mussidan. Tam je prisluškovala strastnemu zatrjevanju njegove ljubezni, in končno rekla:
^ (Dalje prihodnjič.)
gledališče
6210 St. Clair Ave.
100', vse govoreče. V pondeijek, torek in sredo.
COLUMBIA PICTURES fmn-mi^
\ powerful Ira m a of the underworld
UOYD HUGHES'Marqarei LIVINGSTON * Saw HARDY
directed hii
FRAN K STR AYER
iJdyd Hughes, Margaret Livingston, Sam Hardy v
OPROŠČEN
Velika drama iz nižin življenja.
Pogled v newyorške bsznice, rcmanca, tragedija in komedija, se vidi v sliki.« Drama ljubezni, časti in požrtvovalnosti — boj za človeško življenje. Še nikdar poprej niste videli tako skrajno napete igre. Tudi Laurel in Hardy v "Hoasegow" in NEKAJ KRAJŠIH SLIK.
V ČETRTEK IN PETEK:
Zastonj! Zastonj! Zastonj!
Pričenši ta dan in potem vsak četrtek in petek bomo dali vsaki cdraščtni ženski, ki plača vstopnino, zastonj krasen kos namizne posode. Ta sat sestoji iz 26 kosov, zatorej pridite takoj prvi dan. da dobite popolen set. Vsak četrtek in petek. Ves set je razstavljen pri vhodu. Samo za ženske.
Billie Dove v "Naslikan angel" govoreča slika.
Govoreča humoreska in razne novice.
V SOBOTO: Dorothy Mackaill, .Tack Oakie, Louise Fazenda v
"Težko za dobiti"
vse govoreče.
In več izbranih krajših stvari.
V NEDELJO Garry Cooper v
23. MARCA: '7 dni dopusta."'
se hoče gotovo vsak postaviti z novo obleko. Pridite k meni, da vam pomerim in naredim novo obleko, ki vam bo pristojala kot vlita. Ravnokar sem dobil
i
veliko zalogo najraznovrstnejših in krasnih vzorcev
za spomladanske obleke.
»
če pa hočete, da bo vaša obleka za praznike lepo sčiščena in zlikana, da bo zgledala kot nova, jo prinesite k nam. Pridemo tudi sami iskat, če tako želite, in pripeljemo na dom. če rabi vaša obleka popravila, jo popravimo v vaše zadovoljstvo.
Moja trgovina z moško,opravo je bogato založena z vsem, kar potrebujejo moški: Fine praznične srajce, srajce za delo, spodnje perilo, krasne ovratnice, nogavice, žepne robce, trpežne overalls in drugo.
z e
Moja krojačnica je poznana med rojaki, ker jim dolgo vrsto let vedno postrežem prijazno in pošteno in po jalco zmernih cenah. Se priporočam.
FRANK POJE
KROJAČNICA IN ČISTILNICA OBLEK IN'TRGO VINA Z MOŠKO OPRAVO
631 E. 185th St.
KEnmore 3260-W

tr
A. F. SVETEK CO.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
Pri nas lahko dobite pogreb za 125 DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrebe. Za to ceno vam damo točno postrežbo, krsto zunanjo krsto, balzamiranje, sveče, palme venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam ne ugaja tak pogreb vam lahko preskrbimo boljšega za zmerne cene.
Imamo na razpolago ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi, ali ponoči. Samo pokličite nas:

KEnmore 2016 478 E. 152nd St.
CLEVELAND, O.
GLenville 5751 15222 Saranac Rd.

»» tttttmsmmtittsmmmtmttiimimtmmm^^ 8
V torek se prične naša največja
15* RAZPRODAJA
j
8
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
V TOREK, 18. MARCA, OB 8:30 ZJUTRAJ
To bo ogromna 1 5c razprodaja, v kateri borno razprodali veliko zalogo raznih predmetov, ki so se prej prodajali do 98c, sedaj bodo šli pa vsi po 1 5c, in to sarrlo v naši Glass Avenue
trgovini,	•
Preko 700 vzorcev svilenega blaga, % jarda dolžine, jard po........................... 15c
Okrog 600 jardov pisanega blaga za obleke, 36 palcev široko, jard po.......:............ 15c
Okrog 400 jardov bungal. cretonne, 36 palcev široko, jard po........................... 15c
200 parov lisle nogavic za ženske, vseh barv, par po........................1........... 15c
150 parov težkih, črnih nogavic za dečke, par po .................................... 15c
Mnogo predmetov, ki so še prej prodajali po 69c in jih je preveč, da bi jih tukaj vse navedli, bodo šli po................................................................;____ i5c
POSEBNO!	POSEBNO!	POSEBNO!
Velika, nova zaloga otroških oblek, katerih, nobena ni vredna manj nego en dolar, mere 3 d ol4, se bo prodajalo, dokler jih bo ftaj v zalogi, po______________________35c
^ Cene so zelo znižane tudi na novih zagrinjalih za okna, zavesah in blagu, na deških oble->kah, srajcah, dolgih in kratkih hlačah. Ta cena je samo za ta teden.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste