•o :zmenimo< se vse. Pa seno je pod streho in češnja obrana ...« Po letu 1988, ko je bila v Šentvidu pri Planini zadnja Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko, na širšem območju sicer nihče ni preštel kilometrov urejenih cest in položenih vodovodnih cevi, zato pa se je ohranilo veliko dokumentov in fotografij. »Ostaja možnost, da bi resneje ovekovečili to obdobje, tudi danes si spet ogledujemo nekaj novih slik, ki so jih kolegi z drugih akcij še našli doma,« pravi Jože Artnak in dodaja, da bi lahko pripravili monografijo ali uredili muzejsko zbirko. Šentvid ali Planina bi bila odlična lokacija za kaj takšnega in do 30-letnice je časa še dovolj. IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE Vinko Krušič: »Sam sem bil namestnik komandanta ZMDA Kozjansko v naselju Bistrica ob Sotli, takrat ko je bila to še skupna zvezna akcija, potem je sredi osemdesetih let Bistrica ob Sotli postala samostojna. Zelo lepe spomine imam na tisto obdobje, skrbel sem za namestitev, prehrano in garderobo brigadirjev. Prihajali so z vseh koncev Jugoslavije, nekaj slik hranim za spomin. Žal prav tesnih stikov nismo ohranili, ni bilo mobitelov, gotovo bi bilo zdaj drugače. Srečujemo pa se slovenski >štabovci< in na ta srečanja prihajam redno.« Edi Peperko: »V štabu ZMDA Kozjansko sem bil leta 1982 in 84, v mladinskem prostovoljnem delu pa od leta 1976, najprej s šentjursko brigado. Štabovci se srečujemo vsako leto, da malo obudimo spomine, da se vidimo vsaj po Sloveniji in da obiščemo kraje, kjer so Franc Škoberne Dži- mi: »V Šentvidu pri Planini sem bil v letih 197580 od maja do septembra ekonom, skrbel sem za namestitev in prehrano, imeli smo čudovite kuharice in vselej, ko so brigadirji odhajali, smo bili pohvaljeni. Kozjanci smo bili znani kot dobri gostitelji. Imeli smo podporo v občini; Jože Bučer in potem Ludvik Mastnak sta nam stala ob strani. Z vodstvom akcije in s komandanti brigad smo tkali stike z domačini. Dopoldne so brigadirji akcije bile, in tako lahko spremljamo tudi napredek v njih. Gorico pri Slivnici smo tokrat izbrali za kraj srečanja, ker se je tu ogromno delalo, na primer cesta proti Loki, veliko elektrifikacije in vodovodov, pa še iz praktičnega razloga, saj je kraj lahko dostopen.« delali na elektrifikaciji, prvih telefonih, izkopih za vodovode, urejanju cest, popoldne smo pomagali kmetom pri spravilu sena. Sklenili smo številna prijateljstva, res mi je žal, da je ob razpadu države večina teh pristnih stikov izginilo. Nekajkrat smo se bolj sramežljivo še srečali; če si obiskal Sarajevo ali Beograd, če je bila še kakšna telefonska številka enaka ... Zdaj se spet pojavljajo težnje, da bi se srečali vsaj brigadirji, ki so iz vse Jugoslavije delali na Kozjanskem.« Jože Artnak: »Na ZMDA Kozjansko sem bil komandant leta 1985 in 87. Mladi smo imeli veliko priložnosti za druženje, razvoj, spoznavanje med seboj. Prijateljstva so ostala. Kljub temu, da zdaj počnemo različne stvari, živimo na različnih koncih, se znamo poklicati, si pomagati, če je treba. Takrat smo mladi verjeli v lepšo prihodnost, delali smo zanjo in to so bili lepi občutki. Mislim, da današnji mladini to manjka. Da je družba preveč prepredena s pohlepom in egoizmom in da so vrednote prostovoljstva, humanosti Janez Soderžnik: »Akcija Rogla je trajala šest let, sam sem bil komandant zadnje leta 1987. Urejali smo terene za smučišča, odstranjevali kamenje, vejevje. Ni bilo fizično težko delo, a po drugi strani zahtevno, ker je na višini 1.500 metrov zrak redkejši in hladnejši. Zlasti Primorci so bili začudeni, kako je lahko ponoči tudi zgolj 2, 3 stopinje. Za Pohorje je bila akcija nekaj nenavadnega, a ljudje so nas lepo sprejeli. Več peri-petij je bilo s turisti; zlasti Angležem ni bilo tudi po polurni razlagi nič jasno - zakaj mladi delajo zastonj, kaj pomeni brat- Julij Novak: »V Kozjem sem bil leta 1973, na drugi akciji. Takrat je bilo težko, ker nismo imeli kaj v roke vzeti. Vse smo morali pripeljati s seboj, vse smo si tudi delili. V Kozjem smo bili res med ljudmi, imeli smo tudi vrtec. Gradili smo vodovod, a ljudem smo pomagali tudi pri in solidarnosti preveč zapostavljene. Zlasti letos, v evropskem letu prostovolj-stva, je morda priložnost, da to spet obudimo. Na Kozjanskem se je novejše obdobje mladinskega prostovoljnega dela začelo, prav bi bilo, da se ta zibelka brigadirstva, kjer so mladi res pustili velik pečat, spet poveže. Da na drugačni ravni spet vzni-knejo kakšne dobre ideje, da bi država okoliščinam primerno obudila prostovoljno delo. Da bi mladi, ne več s krampi in lopatami, pač pa s svojim znanjem, pomagali prostovoljno pri razvoju družbe.« stvo in enotnost... Sam sem začel pri 14. letih kot brigadir, v dveh letih postal komandant konjiške brigade, nato >štabovec<. Bil sem najmlajši komandant zveznih akcij v Jugoslaviji, z 21. leti sem vodil ZMDA Suha krajina. Ko me je avgusta 1985 na srečanju vseh komandantov v Mostarju Jože Školjč iz slovenske deveterice zbral za pozdravni nagovor v imenu Slovenije, je druge skoraj kap. V Sloveniji smo akcije res jemali drugače, skozi nje smo prebijali ortodoksnost socialističnega reda, na jugu pa je bilo ponekod skoraj kot v delu na kmetijah. Živeli smo skupaj, ljudje so nas krasno sprejeli. Imeli smo taborne ognje, za 4. julij smo pred šolo kurili kres, v goste povabili partizanski pevski zbor, obiskal nas je Oto Pestner... V te kraje še vedno rad pridem na obisk, tu imam prijatelje.« vojski. Pri nas je bilo v ospredju ne le delo pač pa druženje, po enem mesecu je 99 odstotkov brigadirjev jokalo, ko smo šli narazen.« AKCIJA DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA - SE ZADNJIC LETOS! »Na koncu zmanjka za hrano in plenice« Zadnji poln voziček mimo blagajne za tri fantičke in njihovo mamo iz Celja Da so časi težki in je treba dobro obrniti vsak evro, skriva vse manj ljudi. Poln voziček v trgovini, ki bi ga lahko brez plačila odpeljali mimo blagajne, bi brez dvoma prav prišel tudi mnogim zaposlenim in upokojencem. A to je že druga zgodba. Tudi zgodba družine Laubič, na katero so nas opozorili v Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur, je daleč od pravljice. Po spletu nesrečnih družinskih okoliščin so v stanovanju v Celju ostali z mamico trije fantički. Nakupa v Tušu se nadvse veselijo. Almirini starši so se preselili iz Bosne. Zanjo pa je Slovenija edina domovina, ki jo pozna. Mlada se je iz Celja preselila v Dramlje k fantu Borisu. Verjetno sta kot vsak mlad par na začetku svoje poti verjela v svetlo prihodnost. A nekako jo nista znala ustvariti. Rodila sta se dva fantka, miru in spokoja pa v ožji in širši družini zares nikoli ni bilo. Almira o teh letih ne govori rada. Samo z rameni skomigne, češ da prav prijetno zanjo ni bilo nikoli. Potem so se selili. »Sedemkrat,« nas popravi. Zdaj so se Alex, Samir in Casper so pred tremi meseci ostali brez očeta. ustalili v svojem stanovanju. »Kot bi slutil, da bo umrl ...« se spominja svojega partnerja. »Ker nimam izpita, zadnje čase tudi avta nismo imeli, nam je v Celju veliko lažje, kot če bi se morali iz Dramelj kamorkoli voziti.« V podrobnosti žalostne družinske zgodbe se na tem mestu ne bomo spuščali. Naj bo človeška narava, napačne odločitve ali preprosto usoda, od daleč je lahko obsojati tuja dejanja. Sreča v nesreči je ta, da so potem, ko je bila Borisova domačija prodana, v Celju uspeli kupiti stanovanje, ki je že od začetka v lasti treh otrok. Nekaj mesecev potem so ostali brez očeta. Težkemu sladkornemu bolniku je pri 34-ih v spanju odpovedalo srce. Iskreno povedano, imeti svojo streho nad glavo dandanes ni majhna stvar. A če iz dneva v dan nimaš česa dati v lonec, ta tolažba hitro zbledi. Alex je star 10 let, Samir 9, najmlajši Casper pa ima komaj eno leto. Almira pravi, da dolgov nimajo. »V prejšnjem stanovanju smo imeli ščurke, zato smo enostavno odšli. Če bodo od tam prišli še kakšni računi, jih bomo pač poskusili odplačati na obroke. Trenutno dobim sama 128 evrov socialne pomoči, otroci pa 240 evrov pokojnine po očetu. Tu je še otroški dodatek, vendar gre zelo na tesno.« Ko odplača položnice, največkrat zmanjka prav za hrano in plenice. Poln voziček bo tako vsaj za mesec dni pomenil kakšno skrb manj. »Tri mesece smo sami. Bilo je precej hudo. Partner je umrl en dan po sinovem rojstnem dnevu. Prihrankov ni bilo nobenih, kot lastniki stanovanja pa tako ali tako nismo upravičeni do nobene izredne pomoči. Na pogrebni službi so celo zahtevali, da nanje prenesem lastništvo nepremičnine. Ampak to je od otrok in kaj bomo rešili, če gremo na cesto?« se sprašuje Almira. Najprej v šolo, potem pa v službo Našla je razumevajoče pogrebnike, ki so bili voljni počakati, da se znajdejo. »Zdaj je mož pokopan v Dra-mljah. A na tisti kraj nas ne veže nič več. Ko bom imela denar, ga bom dala prekopati na celjsko pokopališče, kjer bom nekoč tudi sama.« Večja fanta delujeta izredno prijazno in vljudno, vmes ko mamica nima časa, pa poskrbita še za mlajšega bratca, ki ga je vsaj v času našega obiska sam smeh. Da bo vzgoja treh fantov težka, se zaveda tudi Almira. »Že njun oče ju Tako kot vsako leto bomo tudi letos akcijo do polnega vozička brez mošnjička zaključili z dobrodelno noto. V sredo ob 12. uri bomo s polnim vozičkom obdarili družino s tremi otroki, ki je ostala brez očeta. je vpisal na trening ene od borilnih veščin. Vsak mesec težko spraskam tiste evre, vendar sem jima to ohranila še zdaj. Zdi se mi pametno, da se tudi preko športa navadita discipline in reda, ter da imata hobi, ki ju bo zaposloval v popoldanskih urah.« Glede na to, da je šele sredi tridesetih, tudi zase ne pe-stuje ravno malodušja. »Jeseni bo šel najmlajši v vrtec, jaz pa nazaj v šolo. V zdravstveno sem hodila. Manjka mi še nekaj izpitov in zaključek. Potem bom lažje iskala službo. V zdravstveni negi oziroma pomoči na domu sem že delala. Sicer bo težko najti samo enoizmensko delo zaradi otrok, vendar upam, da se bo kaj našlo.« Vozička bodo še kako veseli. Pa tudi sicer Almira pravi, da nad tem svetom še ne gre obupati. »Zelo sem vesela, ko vidim, da so še ljudje, ki so pripravljeni pomagati. Tudi meni v boljših časih ni bilo težko priskočiti na pomoč. Žal pa nas je vse več takih, ki pomoč potrebujemo.« StO Foto: GrupA RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uehhe in male ffoâpodutj J- • / oainte! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR VASA NOVA BANKA JE BLIŽJE, KOT SI MISLITE. V UniCredit Bank se vam želimo čim bolj približati. Zato smo za vas odprli novo poslovno enoto v Šentjurju, na Cesti Leona Dobrotinška 3, kjer boste v prijetnem okolju deležni strokovnega in prijaznega svetovanja. Lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 03 600 5680 ter se dogovorite za srečanje z bančnim svetovalcem na lokaciji po vašem izboru. Ob dnevih odprtih vrat, ki bodo potekali od 6. do 10. junija 2011 med 8.30 in 16.30 uro, vas pričakujemo s presenečenjem. Veseli vas bomo! www.unicreditbank.si S> UniCredit Bank i • B. ¿S S B) si iS S | ¿1 ^J^uharike buhve ôiovenôkih poâpodinj Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [NAROČILNICA1 nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ [ " ' ' izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Podpis: Z vilami nad muco in psa .. Bodo po mučiteljih živali kdaj končno »udarili« tako, kot je treba? Na Celjskem naj bi bili hudi primeri mučenja živali, vendar je slovenska zakonodaja žal še vedno takšna, da je te stvari težko dokazati, če pa jih že dokažejo, na sodišču kljub vsemu odgovarja le malokdo. Inšpektorji ob prijavah celjskega društva proti mučenju živali sicer ukrepajo, a društvo dobi pogosto odgovor v stilu, da »kršitve niso bile dokazane«. Če je nekdo z vilami napadel mačko, je res neverjetno, da bo to storil tudi takrat, ko bodo na obisk prišli inšpektorji ali policija ... Z vilami naj bi jo na Celjskem skupil tudi pes, ki je zaradi udarcev poginil, lastnik naj bi ga nato pokopal na domačiji. Po prijavi so k njemu prišli policisti, ki jim je lastnik dejal, da je bil pasji mladiček tako ali tako pohabljen in da je poginil zaradi tega. Tu so policisti končali in zapisali, da »ni bilo elementov mučenja živali«. Vprašanje je, kaj bi pokazal odkop poginule živali. V oči bode primer, ko naj bi v Celju lastnik s sekiro dobesedno razsekal psa, s pištolo za omamljanje naj bi pokončal še drugega. Zadevo je začelo obravnavati tudi sodišče, vendar do danes ni jasno, ali je lastnik sploh odgovarjal za svoje početje. Društvo proti mučenju živali Celje zdaj poskuša obnoviti cel postopek ukrepanja proti lastniku, saj so člani društva izvedeli, da ima isti lastnik spet pse, osem mladičkov pa naj bi zavrgel. Živina trpi tudi na kmetiji Pred dnevi je društvo ukrepalo še proti lastniku, čigar kokoši in race so se prosto V vročih dneh je največ težav s psi, ki jim lastniki ne nudijo dovolj tekočine. sprehajale po cesti, prijavili so žensko, ki naj bi imela poginulo žival na kmetiji kar tri dni na dvorišču, pa žensko, ki naj ne bi skrbela za ovce, ki sploh niso mogle hoditi. Te dni bodo ukrepali proti Celjanki, ki naj bi imela doma več kot 20 mačk ... Društvo proti mučenju živali Celje se odzove in preveri vse prijave. Včasih zaleže le njihovo opozorilo domnevnim mučiteljem. Ti na tak način izvedo, da jih je nekdo prijavil, da njihovo početje le ni tako »skrito«, in kršitve ponavadi odpravijo, v nasprotnem primeru sledi prijava inšpektorjem in policiji. Kar nekaj opozoril so predvsem v vročih dneh napisali lastnikom psov, ki jih imajo privezane v neživljenjskih pogojih. Inšpektorji so morali na našem območju večkrat preverjati predvsem razmere na kmetijah. Ljudje društvo namreč obvestijo, da nekate- ri kmeti ne skrbijo ustrezno za svojo živino. Pred časom je društvo prijavilo žensko z našega območja, ki naj bi svoje živali na kmetiji v najhujši vročini pustila na prostem, brez ustrezne količine vode. Živali niso mogle nikamor, saj so bile na pašniku ograjene z električnim pastirjem. Kmetijo so si ogledali veterinarski inšpektorji, ki ob obisku »niso našli kršitev«. Veliko pa je tudi nagajanj sosedov. Tako se v Celju kar vrstijo primeri, ko nekateri posamezniki odstranjujejo hrano, ki jo kdo drug pusti na skupnih balkonih, v skupnih prostorih ali na parkiriščih za mačke, ki nimajo lastnikov. Čeprav je teh v Celju kar nekaj, stanovalci ne morejo mimo tega, da jih ne bi hranili. Zgodbe so neverjetne, spomnimo le na sojenje dvema Celjanoma, ki sta mačke pokončala tako, da sta jih odvrgla v vodnjak! To je eno redkih, če že ne edino sojenje zaradi mučenja živali. Pogosto se postopki končajo alternativno, kar pomeni, da storilec krivdo prizna in kazen odsluži z družbeno koristnim delom. Takrat do sojenja niti ne pride. Pa bi morda moralo. Na Celjskem se je zgodilo tudi, da je mučenje živali prijavil sam inšpektor, vendar se ni zgodilo nič, ker naj bi mu »organi pregona« dejali, da ni šlo za mučenje živali, saj je »žival tako ali tako takoj poginila«. SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE Društvo proti mučenju živali Celje deluje v Gosposki ulici 6 v Celju. Pokriva območje Celja, Žalca, Mozirja, Slovenskih Konjic, Šmarja, Šentjurja in Laškega. Številka društva je 03/548 57 09. Nanizanka »Poplaz« so dokazi res ■ v uničeni? Za danes je na celjskem sodišču razpisano nadaljevanje sojenja Bojanu Poplazu. V priporu in na zatožni klopi se je znašel, ker naj bi na vrata Vegradove stavbe nastavil ročno bombo, kar sam ves čas zanika. Do zdaj je bilo le nekaj sodnih obravnav, a je Poplaz zdaj že dobro znan slovenski javnosti. Tudi zato, ker za razliko od obtožencev v ostalih primerih krčevito sodeluje pri svoji obrambi. Poplaz je do zdaj navezal stike tudi z nekaterimi tujimi izvedenci, strokovnjaki, saj pravi, da bo dokazal, da on 1. septembra 2010 v stavbi Vegrada ni bil. Po neuradnih podatkih naj bi bilo tudi na današnji obravnavi pestro vzdušje. Maja je sodnica Jožica Arh Petrovič naložila izvedenki za biološke sledi, da pregleda dele eksplozivne naprave in ugotovi, čigave biološke sledi so na njih. Po naših podatkih prvi pregled ni pokazal ničesar. Čeprav so v preiskavi na lepilnem traku našli DNK, ki se sklada s Poplazovo, in sledi še ene osebe, a ni znano, katere. Če to, da izvedenka ni našla oprijemljivih sledi, drži, potem se zna sojenje dokaj zaplesti. Še več: že na eni od obravnav je bilo slišati, da naj se bi med hrambo delov, iz katerih je bila eksplozivna naprava sestavljena, dokaz delno tudi poškodoval, ker naj bi enemu od preiskovalcev padel na tla. Tudi to bi lahko pomenilo dodaten zaplet. Sodišče še vedno čaka tudi na odgovor, kdo točno je bil odgovoren za videonadzor v Vegradovi stavbi. Poplazov odvetnik namreč želi ta dokaz (storilca so namreč kamere posnele, a je posnetek izjemno slab za identifikacijo) izločiti iz kazenskega spisa, saj trdi, da je bilo snemanje nezakonito. Ob nezakonitem snemanju je namreč posledično nezakonit tudi dokaz. SŠol INFO113 Kdo krade žlebove? V Zabukovici so neznani storilci z gasilskega doma ukradli za okoli 600 evrov bakrenih žlebov. Pri čistilni napravi v Škofji vasi pa so storilci odnesli nerjaveče rešetke, vredne dobre tri tisočake. Podobni tatovi so odpeljali tudi kovinske rešetke v Rimskih Toplicah. V Buko-vžlaku je z dvorišča enega od podjetij izginil del gliserja in propeler. Škode je kar za 10 tisoč evrov. Po klaviature Nepridipravi so v minulih dneh vlomili v gostilno v Zrečah in iz blagajne odnesli nekaj denarja. Tatu se niso mogli obraniti niti v hišici na Lopati pri Celju, kjer je vlomilec pregledal še garažo, odnesel pa ni ničesar. Je pa z vlomom povzročil skoraj tisoč evrov škode. Glasbeno navdahnjeni vlomilec pa si je v hiši na Zbelovski Gori na hrbet oprtal elektronske klaviature in več drugih stvari, za seboj pa pustil tri tisoč evrov škode. Nesreče so se kar vrstile V križišču Ceste Kozjanskega odreda in Ceste na kmetijsko šolo sta se v soboto zvečer v prometni nesreči poškodovali dve osebi. V trčenju dveh osebnih vozil so morali celjski poklicni gasilci eno osebo reševati iz zverižene pločevine s tehničnim posegom. V soboto se je huda nesreča zgodila tudi na Stranicah. 61-letna voznica osebnega vozila je na ravnem delu ceste nenadoma zapeljala s ceste in trčila v betonski prepust. Dan kasneje je do trčenja dveh vozil prišlo še pri kamnolomu v Veliki Pirešici. Poškodovani sta bili dve osebi. Na Ljubljanski cesti v Celju pa je voznik avtomobila trčil v kolesarko in jo pri tem prav tako huje poškodoval. V nesreči v Šentjurju sta se poškodovali dve osebi. (Foto: PGE Celje) Predrzneži! Predrzni tatovi so v nedeljo poskušali iz garažne hiše v Velenju odpeljati osebno voznilo Peugeot 205. V vozilo so vstopili skozi prerezano platneno streho, na vozilu so nato zamenjali ključavnico, na srečo pa jim ga ni uspelo spraviti v pogon. Lastniku so povzročili za tisoč evrov škode. Predrzen je bil tudi neznanec, ki je v soboto v bližini osnovne šole v Žalcu napadel neznanko in ji iz rok iztrgal torbico z mobilnim telefonom in bančno kartico. Tatovi v »korak s časom« Celjski kriminalisti preiskujejo kup manjših vlomov in tatvin, ki so se zgodili v preteklih dneh. Iz gradbene barake v Arclinu so neznanci odnesli za tisoč evrov vrednega orodja, prav tako tudi iz gradbenega zabojnika v Velenju. Po nakit in računalnik pa so se odpravili v stanovanjsko hišo v Šmatnem ob Dreti. V Žalcu so še oropali urarstvo, od koder so izginilo več ročnih ur višjega cenovnega razreda. wviniir.radiocelje.com www.novileilnik.coni NOVI TEDNIK KRONIKA/PROSTOVOLJSTVO 17 Reševali so iz avtobusa Poklicna gasilska enota Celje je skupaj z Vizijo varnosti in Ekipo Heavy Rescue Slovenia minuli vikend v Celju organizirala seminar Prometne nesreče avtobusov in masovna nesreča. Na celodnevnem usposabljanju se je zvrstilo več kot 120 udeležencev iz različnih strok, med njimi predvsem tisti, ki v primeru nesreč z avtobusi pridejo prvi na kraj dogodka. V teoretičnem delu seminarja so govorili o nalogah in postopkih reševalcev, policistov in gasilcev, v praktičnem delu pa so uprizorili tudi vajo reševanja ob nesreči avtobusa z večjim številom ponesrečencev. SŠol Foto: PGE Celje Na Celjskem se je zadnja hujša nesreča z avtobusom zgodila predlani aprila pri Ljubečni, kjer je bilo poškodovanih več kot 10 ljudi, eno dekle pa je umrlo. Gneča na Savinjskem nabrežju O problemu motornih vozil na Savinjskem nabrežju smo že velikokrat pisali. Točnega števila ukrepov zoper voznike, ki ne upoštevajo pravil na tem delu, s policije ne morejo posredovati, saj statistike za to lokacijo ne vodijo ločene. Se bi pa tale voznik zagotovo vpisal v statistiko, če bi ga »ujela« policija, ne le naš fotografski objektiv ... Foto: SHERPA Otroci - tudi ko odrastejo - ne pozabijo »Ljudje danes že zmorejo sami zaprositi za pomoč, znajo pa tudi opozoriti na stisko sočloveka,« pravi Herta Rošer z Dobrne - Ob 20-letnici dela Župnijske karitas Dobrna Kaj lahko si predstavljam, da bi jesen življenja Herta Rošer z Dobrne preživljala čisto drugače, kot ji minevajo dnevi zadnjih 13 let, odkar se je upokojila. Pa najbrž ne bi bila tako zadovoljna, kot je, če bi ves čas namenila zgolj svoji družini, knjigam, ki jih tako rada vzame v roke, in rožam na vrtu. Za vse to si tudi zdaj vzame čas, a pogrešala bi stik z drugimi ljudmi, s tistimi, ki se jim z vso srčnostjo posveča pri delu v Župnijski karitas Dobrna, v katero sta bila oba z možem vpeta vse od ustanovitve. »Za Dobrno zdaj že lahko rečem, da je moj dom,« je s spomini segla v čas, ko se je s starši kot 13-letna deklica v kraj priselila iz Mislinjske doline. »Takrat je bilo hudo, težko sem se navadila. Iztrgana sem bila iz domačega okolja, zaradi tujega jezika sem šolanje nadaljevala na gimnaziji v Celju, pa potem na učiteljišču in ob delu še na pedagoški akademiji,« se spominja in pravi, da je korenine v kraju pognala prav skozi svoj poklic, ki ga je začela opravljati leta 1963. Kot učiteljici in tudi ravnateljici OŠ Dobrna so ji bili ves čas blizu otroci. »Najbolj tisti, ki so prihajali nekako z obrobja, ki niso bili že pred vstopom v šolo socializirani v vrtcu in so z manj besednega zaklada prihajali s hribovskih kmetij. Morda tudi zato, ker sem bila sama kot najstnica prestavljena v drugo okolje.« Tem se je še bolj posvečala in zato je tudi občasne očitke, da jim daje potuho, sprejela drugače, kot so bili mišljeni - kot pohvalo! »Otrok vendar mora vedeti, da ima nekoga, ki ga razume in mu skuša pomagati.« Da je ravnala prav, zdaj dokazujejo njena srečanja z nekdanjimi učenci. Tudi tisto, ko jo je med polnjenjem rezervoarja na bencinski črpalki opazoval mlad moški, stopil do svojega avtomobila in nato še z dvema prijateljema pristopil k njej. »Da me pozdravijo in pokramljamo o letih, ki smo jih skupaj preživeli v šoli,« se nasmeje in doda, da je ob takšnih srečanjih vselej vesela, v kakšne ljudi so zrasli njeni šolarji. Tako po svoje ne preseneča, da je pri 50 letih začela razmišljati, kako in ali bi se še izpopolnjevala na svojem strokovnem področju. »Odločila sem se drugače in se vpisala v teološko-pastoralno šolo v Mariboru. In prav na dan upokojitve sem dobila vabilo na podelitev diplome,« opisuje, kako je šolske hodnike za tri leta zamenjala za veroučno učilnico. Poučevanje verouka je potem zara- V Novem tedniku smo se aprila pridružili evropskemu letu prostovoljstva 2011 z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva za boljšo družbo. Koledarsko pomlad in poletje tako v časopisu namenjamo tudi podpori prostovoljstvu kot vse bolj potrebnem duhu in ravnanju v slovenski družbi. di soprogove bolezni in skrbi zanj prekinila, po njegovi smrti pa je spet aktivna. Karitas je rasla zaradi potreb Na Dobrni je župnijska Karitas zaživela spomladi 1991, lani, ko je vstopila v 20. leto dela, pa so jo v občini nagradili tudi z županovim priznanjem za prizadevno pomoč soljudem. Tega so se v Karitas razveselili, čeprav njihovo poslanstvo ni v tem, da bi pobirali priznanja za opravljeno delo. »Naše začetke je po svoje narekovala vojna, ki se je razplamtela na Balkanu. Kar precej beguncev, ki so se zatekli k sorodnikom in prijateljem, smo imeli tudi v našem kraju,« pravi in se spominja sodelovanja s Katarino Zewe, Nemko, ki je bila zaljubljena v Dobrno in tamkajšnje zdravilišče ter so ji Dobrnčani to naklonjenost vrnili z razglasitvijo za eno svojih prvih častnih občank. »Ogromno je pomagal tudi takratni župnik Janko Stra-šek, ki je navezal stike s Karitas v Italiji, od koder smo dobivali pomoč v oblačilih, pa tudi denarju in hrani.« Če so bili pomoči v prvih letih potrebni zlasti begunci, so zdaj razmere drugačne, tudi v manjših krajih se pozna raz-slojevanje družbe in vse več je revščine. Župnijska karitas Dobrna nemudoma ponudi pomoč v izjemnih razmerah, nazadnje je bilo tako s sodelovanjem pri dobrodelnem koncertu za družino, ki ji je požar uničil dom. »Prva leta smo zbirali pretežno oblačila, povpraševanja po drugih Herta Rošer oblikah pomoči skoraj ni bilo,« pripoveduje in doda, da je slika zdaj obrnjena. »Naši prihodki so precej bolj skromni, preko razpisov pomaga občina, kolikor lahko, sicer pa se lahko najbolj zanesemo na ljudi. Od lani preko škofijske Karitas razdeljujemo hrano - testenine, moko, riž, mleko in sladkor - ki jo dobimo preko sistema evropske pomoči. Tako redno pomagamo 54 ljudem; 21 družinam in posameznikom,« pravi in dodaja, da to zahteva natančno vodeno administracijo in skladiščenje, stik z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, pa je še vedno v rokah prostovoljcev. »Nekateri pridejo po pomoč sami, drugim jo odpeljemo na dom. Zelo pazimo, da k hiši prihaja vselej isti človek,« tenkočutno doda. V odboru Župnijske karitas Dobrna aktivno deluje sedem ljudi, ki ne seštevajo ur in kilometrov za prevoze iz centralnega skladišča škofijske Karitas v Vrbju in med uporabnike, veliko več pa se jih vključuje v njihove akcije. »Tako skupaj z mladimi spletamo adventne venčke in jih potem prodajamo,« opisuje, kako se tudi po sistemu »evro na evro« nabirajo njihovi prihodki. V Karitas redno obiskujejo ostarele in bolne na njihovih domovih, prav tako pa tudi tiste, za katere skrbijo v okoliških domovih starejših. »Vsakega za veliko noč in božič razveselimo tudi s skromnim darilcem, največ pa jim pomeni čas, ki jim ga namenjamo,« pravi in doda, da so starejši, ki so še pri močeh, zelo veseli romanj, na katere jih popeljejo. In ne pozabi vse številčnejših, ki Karitas prosijo za plačilo položnic. »Denarja ne razdeljujemo, tako ne gre. Vse več prošenj pa dobivamo za plačilo položnic za osnovne življenjske stvari, kot so elektrika, voda in najemnina za stanovanje.« Tako so s pomočjo občine preko donatorske pogodbe poskrbeli tudi za plačilo zapadlih položnic krajanke, ki je bila tik pred deložacijo. »Kasneje se je, k sreči, preselila v občinsko neprofitno stanovanje,« se spominja in ne pozabi opozoriti, da je vse več ljudi odvisnih od pomoči drugih tudi zaradi gospodarske krize. »Vegrad in Vemont se poznata tudi nam,« opisuje stiske ljudi, ki so po 20, 30 letih izgubili delo in zaslužek. »Najhuje je tam, kjer so v družini še šoloobvezni otroci. Kako jim naj starši omogočijo lepo otroštvo, kako zagotovijo, da bodo lahko študirali,« ne more skriti žalosti. A »dobro« pri vsem tem je vendarle to, da ljudje danes že zmorejo sami zaprositi za pomoč, znajo pa tudi opozoriti na stisko sočloveka. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA 18 OTROŠKI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Otroška folklorna skupina iz Domžal (Foto: Janez Eržen) Otroci so plesali Dogodek meseca maja je bilo za ljubiteljsko kulturo v Laškem državno zaključno srečanje otroških folklornih skupin z naslovom Ringaraja 2011 v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Laško. Na srečanju se je predstavilo osem otroških folklornih skupin iz cele Slovenije. Preko 200 otroških folklornih skupin je to leto pripravilo svoje splete, a za zaključno srečanje so strokovni spremljevalci izbrali naslednje: Otroška folklorna skupina OŠ Šentjernej, Otroška folklorna skupina Dom- Zbiranje zamaškov v I. OŠ Žalec Ilustriram, torej sem Mladi bralci ilustratorja Uroša Hrovata dobro poznajo, saj je prav vsak izmed njih že prebral kakšno knjigo, ki jo je ilustriral. Zato smo se odločili, da ga povabimo v goste. Vsi dobro poznajo zbirko Pozor, pravljice, pa Živalske novice, knjigo Košarkar naj bo, Petra Nosa in ostale knjige Primoža Suhodolčana, s katerim odlično sodeluje. Barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superheroji, vojske zombijev, hladilnik, ki se sam požre, »štumf«, ki nima brata, kuža, ki je zaljubljen kot pes, »kovter«, ki ga zebe, vse to so junaki, ki naseljujejo pravljični svet Uroša Hrovata. Najraje ima komično ilustracijo, saj je ob risanju igrivih, komičnih podob »enostavno srečnejši«. Uroš Hrovat, ki najraje ilustrira knjige za otroke, je bil letošnji gost ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje na III. OŠ Celje. Navadno goste, ki nas obiščejo, bolj poslušamo, tokrat pa smo bolj gledali. Zakaj? Zato, ker je naš gost porisal celo steno. No, na steni je bil seveda papir. Zelo smo se zabavali ob njegovih ilustracijah, ki so zanimive in privlačne. Nekoč je dejal: »Zadovoljen sem, ker mi nihče ne narekuje, kako naj kaj narišem. Najbolj sem ponosen na številna bitja in na tiste čudne stvari.« Nekaj čudnih stvari nam je narisal tudi na prireditvi, mi pa smo bili zadovoljni, da nas je obiskal, saj smo spoznali še enega slovenskega kulturnega ustvarjalca in se ob tem neizmerno zabavali. URŠKA SOTLER, knjižničarka III. OŠ Celje V naši šoli že nekaj let zbiramo zamaške in s tem spodbujamo humanitarno dejavnost med učenci. Na pobudo šolske skupnosti smo že v novembru začeli zbirati zamaške, ki jih lahko kadarkoli oddamo v kabinetu matematike. Z zbiranjem za-maškov se nadaljuje smisel ekošole, saj z ločenim zbiranjem odpadkov skrbimo tudi za ohranjanje čistejše narave. Najprej smo novembra začeli zbirati zama-ške za petletno deklico iz okolice Zidanega Mosta, ki je zaradi neznanega vzroka oslepela. Zamaške zanjo smo oddali na Železniški postaji Celje, kamor so jih prišli iskat njeni starši. Z zbiranjem zamaškov smo ji omo- gočili operacijo v tujini in ji želimo uspešno okrevanje. Hitro smo se lotili novih podvigov in začeli zbirati zamaške za fanta s cerebral-no paralizo. Te zamaške so prišli iskat starši k nam v šolo. Pri zbiranju zamaškov smo letos zelo uspešni. Največ zamaškov so zbrali učenci 4. in 5. razreda. Oddali smo že 250 kg zamaškov, 100 kg pa jih imamo še v šoli. Še naprej bomo zbirali zamaške, da bomo tako še komu omogočili boljše življenje in narisali še kakšen nasmeh na obraz. TAMARA LEVAR, PATRICIJA RAMŠAK, 6. c, I. OŠ Žalec Nagrada za literarni prispevek žale, Folklorna skupina OŠ Janka Glazerja in vrtca Ruše, Otroška folklorna skupina Val OŠ Koper, Otroška folklorna skupina Jurij in Marjetica OŠ ob Dravinji Slovenske Konjice, Mladinska folklorna skupina Ajda KD Jožeta Paplerja Besnica, Veseli Marki IV. OŠ Beltinci in Starejša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje. Prav tako je bil ta dan seminar za mentorice otroških folklornih skupin, ki se ga je udeležilo preko sto marljivih vaditeljic za folklorno dejavnost. IM Na zaključni prireditvi državnega natečaja »Naravne in druge nesreče - Kdo in kako nam pomaga ob različnih nesrečah«, ki ga je organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje, so v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani v sredo, 18. maja, podelili nagrade najboljšim likovnim in literarnim ustvarjalcem. Na natečaju so sodelovali vrtci in šole. Med 152 literarnimi deli, ki so prišla v ožji izbor, so podelili 15 nagrad. Bila sem med nagrajenci za literarno delo. Na podelitev nagrad so bili poleg nas - nagrajencev in mentorjev vabljeni tudi starši. V prvem delu smo si ogledali lutkovno igrico na temo različnih nesreč, v kateri nastopajo ježki - maskota organizatorjev natečaja. Igrica je bila duhovita in nad njo so bili navdušeni tudi starši. V drugem delu pa je v veliki predavalnici potekala uradna podelitev nagrad nagrajencem in mentorjem. Po podelitvi smo se razdelili v dve skupini in si šli ogledat poligon urjenja, opremo gasilca in kako urijo gasilce, za konec pa nas je naš vodič popeljal po gasilski lestvi pod nebo. Ko smo se vračali v stavbo, smo odšli še na kosilo. Doživeli smo čudovit kulturni, izobraževalni in družabni dogodek in prejeli priznanja ter lepe praktične nagrade, zato lahko rečem, da so se organizatorji zelo potrudili. Vsa nagrajena dela, literarna in likovna, so razstavljena v Izobraževalnem centru na Igu. ALEKSANDRA JURAK, 9. a OŠ Polzela SAl/TE SURMAPI.„ odda [a, ki zaupa Jazz. etno m Mus glasbi vsak torek ob 21.00 na Radiu Celje 90A 95.1,95.9 in fOO.3 MHz Pokrovitelj odda|e fe RANKA CEU E NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Krona uspešne V celjskem Narodnem domu se je z odličnim letnim koncertom predstavil Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje. Za zborom, ki ga vodi Andreja Ocvirk, je uspešna sezona, saj je osvojil srebrno priznanje na Mladinskem festivalu v Celju in zlato v Budimpešti, kjer je v konkurenci 60 zborov v svoji kategoriji osvojil zlato odličje za najbolje odpeto obvezno skladbo. Na tokratnem koncertu je poskrbel za izredno pester spored, ki je pokazal pevsko širino in razpon dela v tem 56-članskem sestavu. V uvodnem delu so pevci odpeli svoj tekmovalni, zelo zahteven program skladb Gallusa, Liszta, Miškinisa in drugih. Nadaljevali so s solističnimi nastopi pevcev, ki so tudi glasbeniki. Da segajo po priredbah sodobnejših skladb, so dokazali v uspešnici Kako lep je ta svet in zlasti v nepozabni Cohenovi Hallelujah. Presenečenje so pripravili s tremi partizanskimi pesmimi, ki so med mladimi po dolgih letih ponovno očitno zelo priljubljene, koncert pa so sklenili še s slovenskimi in z istrskimi ljudskimi pesmimi. Zborovodkinji Andreji Ocvirk sta pomagala korepetitorka in pianistka Mateja Rajh Jager in Boštjan Korošec. Bs, foto: GrupA Ali obstajajo prave alternative za kemoterapijo? Po kar osmih ponatisih v Nemčiji in Veliki Britaniji je knjižna uspešnica Kemoterapija zdravi raka in Zemlja je ravna plošča prišla tudi med slovenske bralce. Da so jo res nestrpno pričakovali, govori tudi dejstvo, da so bili vsi pogovori z njenim avtorjem Lotharjem Hirneisem, ki ga je v Slovenijo povabila založba Orbis, zelo dobro obiskani. Tako tudi v Celju v torek, 17. maja. Natrpane čakalnice onkoloških ambulant in rastoče statistike rakavih obolenj terjajo temeljite spremembe. V novi knjigi gre za veliko delo, ki ga je opravil njen avtor Lothar Hirneise, ko je kar enajst let preučeval statistiko zdravljenja rakavih bolnikov v nemških bolnišnicah in v 15 letih obiskal kar štirideset držav z namenom, da se osebno seznani z uspešnimi metodami zdravljenja raka. Tudi na pogovoru v Celju so bile v ospredju dileme, povezane s tradicionalnim zdravljenjem raka: kemoterapijo in obsevanji, s teoretičnimi vprašanji, ki ostajajo brez odgovorov, brez pravih dokazov o uspešnosti, z inertnostjo zdravstvenega sistema ... Vitalni avtor, ki se tudi v svojem centru »3E« v bližini Stuttgarta izredno prizadeva, da bi uspešne alternativne metode prišle med ljudi in da bi ti spoznali, da rak ne pomeni nujno smrti, da bi imeli možnost izbrati svojo pot zdravljenja, po vseh teh letih ugotavlja: rak je ozdravljiv! Je simptom, ki nam pomaga preživeti, če se ga lotimo sistemsko, s spremembo življenja in razmišljanja. Si lahko pomagamo, ko nam rečejo, da ni nobene pomoči več? Vsekakor. VN Dijaki proti učiteljem Za AŠ - šolsko športno društvo 4. julij se je že tradicionalno aktivno končala prva polovica leta. V projekta Hura, prosti čas in Šport po pouku je bilo vključenih še več dijakov Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, ki aktivno in sprošču-joče preživljajo del svojega prostega časa. Tudi ostale aktivnosti društva, v vseh starostnih skupinah, še vedno potekajo. Imamo rekreacijsko vadbo v nekaj športnih panogah in najbolj atraktivni del delovanja našega društva - jadranje. Jadralci smo bili pod jadri že februarja, drugič pa v času prvomajskih počitnic. Projekt Šport po pouku se je končal z dvodnevno akcijo, s tradicionalnima tekmama profesorjev in dijakov 16. in 18. maja v telovadnici šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Dijaki so se s profesorji pomerili pod koši in preko odbojkarske mreže. V avgustu pa pripravljamo novost za celjske osnovnošolce. V sodelovanju z Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije bomo izvajali evropski projekt Poletje v Celju - aktivni z nami. Več na http://www2.arnes. si/~cesport/ SONJA ČENDAK PAVLIČ www.novitednik.Gomwww.radiocelje.com S športom proti drogi Športna unija Slovenije se že vrsto let trudi mladim približati šport in jim tako prikazati zdrav način življenja, zato vsako leto organizira vseslovensko akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi. Tej akciji se je z organizatorji - Občino Štore, OŠ Štore in vrtcem Lipa Štore, ŠD Kovinar, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore - že drugo leto po vrsti pridružila tudi občina Štore, kjer smo pripravili športno prireditev za vse osnovnošolce in otroke, za vse mlade in mlade po srcu, s čimer smo dosegli pravo medgeneracijsko druženje. Tako se je v soboto, 7. maja, v športnem parku Lipa v Štorah zbralo 400 otrok in odraslih, ki so se športno udejstvovali, plesali zumbo, preizkusili v različnih ročnih delavnicah, zabavali ob nastopu mažoretne skupine Majde Marguč in Pihalnega orkestra Štore. Da znajo biti otroci tudi solidarni, so pokazali s tem, ko so Rdečemu križu darovali igrače za vrstnike iz socialno šibkejših družin. Športno družbeno akcijo so sponzorsko podprli in prireditev naredili še zanimivejšo Wellness center Aspara, podjetje Simbio, pekarna Geršak, banka Sparkasse, Združenje policistov Slovenije, Rdeči križ Slovenije, podjetje Mak design in pekarna Benjamina Jagra. TJAŠA MIHEVC,foto: MČG Za vrednote slovenske osamosvojitve V dvorani Konjičanka v Slovenskih Konjicah je bila 30. maja ustanovljena sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve za Zahodno Štajersko, kar je že osma tovrstna pokrajinska sekcija VSO. Za predsednika sekcije je bil izvoljen Anton Žunter, članice in člani pa so postali Alen Solina, Mojca Polak, Leopold Šturbej, Stane Jager in Stane Zorko. Na ustanovitvi so bili prisotni tudi člani Predsedstva VSO; mag. Drago Bitenc je prisotne seznanil z vsebinskimi premisami Združenja VSO in z nekaterimi zakonskimi formalnostmi, Franc Breznik je poudaril pomen vsebinskega preloma z nekaterimi totalitarnimi simboli, ki jih v Sloveniji še vedno uporabljamo, Slavko Kmetič se je dotaknil kontinuitete že preživetega totalitarnega režima, ki je, žal, še vedno prisotna v naši družbi. Janez Janša je pojasnil, zakaj je sploh prišlo do ustanovitve Združenja VSO, posebej pa je poudaril, da so prav vrednote slovenske osamosvojitve tisto neovrgljivo in temeljno vrednostno središče slovenskega naroda, ki si je uspel v zgodovinsko prelomnem času 90. let izboriti lastno identiteto v obliki samostojne, suverene države. Ne smejo in ne morejo biti nikoli prezrte ali omalovaževane, saj so prav omenjene vrednote večni pokazatelj poenotenja slovenskega naroda, ki v narodovi zgodovini skorajda nima primerjave. Zbrane sta pozdravila tudi župana Slovenskih Konjic Miran Gorinšek in Zreč mag. Boris Podvršnik, v kulturnem delu programa pa so nastopili MePZ Jurij Vodovnik iz Zreč in harmonikar Domen Jevšenak. ROMAN KONČAR 20 ŠTIRINOŽCI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Pika je mešanka, stara 6 mesecev. Je srednje rasti in prijazna ter išče skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si wwwjiontednikxoni V Laškem so našli 6-mesečno mešanko Koro, ki je prijazna in plaha. www/adiocelje^om Lina je stara eno leto in je srednje rasti, našli pa so jo v Šentjurju. Išče skrbnega gospodarja, tako kot vsi njeni prijatelji v zavetišču. delovni čas pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure nad. 7. - 8. ure dažurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Tudi 8-mesečno Čopko so našli v Laškem Je manjše rasti, prijazna in živahna. poamoB [QCDBÜCD rg@CLJ]B ws. mi A M; J \ k! wv. M t J A A 1.1'SKI k\ ATI I Si pVliNSKMvM VI S] J j šl VIlikKl \\S. ] HA\<."1JA -'I Ml I \ IXSNAliiíA • l:\!ka[" ■ MODRl|jijN| ■ \IOMLk H \RFytOMK ■ LKJMI S ki Ml.K J - da®) Grom -BILH V\Š\ U MSl ¡M) M -\.l[> \ IN M \RJAN 1*1-1 NATAMJ/Í V l .kliO l IÍN Kf iil K A DRliMliL .1 VAGAUUNDI \RABSKO-SLOVKNSKO IJkLiSI VO HO/ ANA V. i:RN! R iil MO!(IS I'A Š l AMPi-.R! OV Pti[*t Is l'O/ül ŠJI KOV Mil! U' OB KONCU ZABAVA S TANJO ŽAGAR VSTOPNINI; M! Vojn i k, 19. 6. 2011 od 14. ure Torek, 7. junij: V zgodnjih jutranjih urah bosta Luna in Mars v napetem kvadratu prinašala nemir in energetske blokade. Delujte preventivno in skušajte doseči notranje ravnotežje. V popoldanskih urah bo Luna v kvadratu z Venero, zato bodite previdni pri odločitvah, ki se dotikajo financ, nakupov, vlaganj in seveda velja previdnost tudi v ljubezenskih razmerjih. Luna bo ob 21.34 vstopila v znamenje device, zato se lahko pojavijo kakšne skrbi, občutljivejši bo živčni sistem. Malo pred polnočjo bo Luna v opoziciji z Neptunom prinašala zasanjanost in povečevala intuicijo. Zgodijo se lahko preroške sanje. Sreda, 8. junij: V jutranjih urah bo Luna v dobrem aspektu s Plutonom, vendarle vse ne bo šlo tako gladko. Malce lahko komplicirate pri malenkostih, saj bo Luna v znamenju device prinašala potrebo po analizi in kontroli nad dogodki. Plutonovi energiji pa se je potrebno samo prepustiti. Luna bo v Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV, in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si zgodnjih večernih urah v napetem kvadratu z Merkurjem, zato vam priporočamo, da ne sprejemajte večjih in odgovornejših odločitev. Moč presoje bo motena, napačne odločitve pa bo zelo težko popravljati. Četrtek, 9. junij: Nastopil bo Lunin krajec v devici, zato delujte previdno. Prisotne bodo nasprotujoče energije. Napeti aspekt bo malce omilil prijeten sekstil med Jupitrom in Neptunom, kar bo prebudilo odlične energije in sprostilo dobro spanje. V novo jutro se boste prebudili z dobrim aspektom med Luno in Marsom, zato boste od energije kar cveteli. Mars je v znamenju bika, zato bo potreba po čustvih kar povečana. Venera bo ob 16.24 vstopila v znamenje dvojčka, kar bo povečalo stopnjo komunikativnosti in kreativnosti. V dvojčku bo ostala vse do prvih dni julija. Romantičnost in čustva bodo morebiti res ostajala v ozadju, vendar se bo marsikje izboljšala komunikacija. Petek, 10. junij: Kmalu po polnoči bo vstopila Luna v znamenje tehtnice in bo umirila precej nemirno energijo device. Tvorila bo pozitiven aspekt z Venero, zato bo noč mirna in polna sanj, ki bodo vsekakor povezane z romantiko in čustvi. Ker bo Luna v jutranjih urah v opoziciji z Uranom, se pazite kakšne nepredvidljive situacije. Ne dovolite, da vas kdo ali kaj vrže iz tira. Pazljivo pri vseh korakih, še posebno bodo izpostavljeni medsebojni odnosi, napetosti lahko pridejo kar iznenada, pomiriti strasti pa bo bolj težko. Na dan lahko priplava kakšna zamera. V popoldanskih urah se bo Luna srečala s Saturnom, pazite se negativne avtoritete, energijo usmerite v ljudi, ki ste jih zanemarili, ne prepirajte se in ne sodite prehitro. Sobota, 11. junij: V jutranjih urah bo Luna v trigonu z Merkurjem, kasneje Sonce z Luno, zato bo ta dan prežet z lepimi vibracijami. Izkoristite jih v polni meri. Čas je ugoden za druženje, prijeten klepet, priporočljivo je, da poiščete stik z naravo. Popoldanske urice bodo pod prijetnimi vibracijami prejšnjih aspektov, zato bodo misli usklajene, mirne, v njih pa si lahko naredite načrte, kako delovati v prihodnje. Nedelja, 12. junij: Ob 2.34 bo vstopila Luna v znamenje škorpijona, zato bo noč predvsem strastna, zaradi tega, ker bo tvorila dober aspekt z Neptunom se lahko zgodijo nenavadne stvari. Pazite, da ne boste reagirali negativno, kajti Luna bo malce kasneje se v opoziciji z Jupitrom. Umirite kakšne negativne strasti, predvsem pa naj strahovi ne prevladujejo v kakšni nočni sliki. V dopoldanskem času bo Luna v sekstilu z Plutonom, kar lahko povzroči, da se kakšna okoliščina obrne vam v dobro. Ponedeljek, 13. junij: Kmalu po polnoči se bo Sonce srečalo z Merkurjem, kar pomeni, da si bosta razum in čustva podajala roke. Zadovoljni boste s počutjem, zato lahko preživite mirno in lepo noč. Saturn se bo obrnil na svoji poti v direktno gibanje. V retrogradnem gibanju je bil vse od konca januarja. Zadeve se bodo kar naenkrat začele odvijati s pospešenim ritmom in življenje bo oblikovala nova dinamika. V večernih urah bosta Luna in Mars v opoziciji, kar pomeni, da bo od energije kar prasketalo. Če boste dovolj spretni, jo lahko obrnete sebi v dobro. Astrologinji GORDANA in DOLORES Z žrebom sestavljena zelena karavana Med rožice vas vabimo še z zadnjim kuponom za izlet z Zelenim valom. Skrbno ga izpolnite in pošljite na naš naslov in morda boste prav vi imeli srečo pri žrebu, ki bo v sredo, 15. junija, v času oddaje Zeleni val. Boben za žreb bomo tokrat postavili na Glavni trg v Celju, pred »trgovinico z zdravjem«, Biotopic. In če boste pravi čas na pravem mestu, boste lahko prisostvovali žrebu ali celo tik pred začetkom v boben še vrgli zadnji kupon. Na naš naslov je v teh tednih prišlo toliko kuponov, da bi zlahka napolnili kar nekaj avtobusov s potniki, ki bi želeli z nami. A sreča bo kot vsa minula leta, letos bo to že devetič, naklonjena le štiridesetim. Tisti, ki boste izžrebani, boste obvestilo, ki bo vstopnica za izlet, prejeli po pošti že naslednji dan. Potem sledite navodilom in predvsem ne pozabite: gremo 18. junija ob 8. uri z avtobusne postaje v Celju, in sicer ob vsakem vremenu. Smer: Levec-Petrovče-Ža-lec-Lovski dom pod Gozdni-kom, o podrobnostih pa smo že pisali in govorili. S seboj prinesite le dobro voljo, za vse ostalo bomo poskrbeli Kupon št. 5 Ime Priimek organizatorji, naša medijska hiša in Zeleni val z Matejo Podjed. V Celje se bomo s pisanih travnikov vračali okrog 18. ure. O zelenih dogodivščinah bomo poročali v program Radia Celje in v sliki in besedi povzeli učne urice o zdravilnih zeliščih še v časopisu. Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za Izlet z Zelenim valom. NASVETI ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Homeopatija »Končno smo tudi pri nas dobili homeopatska zdravila. Zdaj boste zdravniki tanko piskali, saj bo naše zdravje v rokah poštenih strokovnjakov homeopatov, ki jim ne bo prvo merilo zaslužek, temveč zdravje bolnika. Nič več ne bo čakanja po ambulantah. Zdravili nas bodo tudi na domu, saj holistična medicina zdravi celega človeka, ne le simptomov ali posamezne bolezni. Pridružite se nam!« Na ta zgornji tekst, ki je sledil oddaji na radiu, moram odgovoriti bolj na dolgo, saj je res, da se homeopatiji zadnje čase dela več reklame kot resnemu delu v medicini. Homeopatija je oblika alternativne medicine. Njena osnovna teorija je od začetka, torej od očeta homeopatije Samuela Hahnemanna, že dobrih dvesto let, da se podobno zdravi s podobnim. Dr. Hahnemann je doktoriral iz medicine v Nemčiji, homeopatija pa je rezultat njegovega kritičnega odnosa do takrat delujoče znanstvene medicine, ki je delovala na principih poznavanja fiziologije, kemije, fizike in anatomije. A spoznanj ni izvajala v praksi. Vse se je dogajalo v akademskih krogih. Klinična praksa je takrat delovala daleč od principov znanosti. Zdravila so bile pijavke za puščanje krvi in močna odvajala, ki so zastrupljala organizem in povzročala hude krvave diareje. Ta so bila pogosto najmočnejše orožje proti boleznim, medtem ko so druga zdravila, kot je bilo živo srebro, imela in povzročala hude stranske učinke. Po številnih zastrupitvah z arzenom je Hahne-mann napisal kritične misli o pomenu in vlogi higiene, dietetike in o vlogi psihe pri zdravljenju bolezni. Kritiziral je princip zdravljenja malarije s kininom. Takrat so zagovarjali teorijo, da kinin okrepi želodec in da na ta način prepreči vstop plazmodijev v telo. Hahnemann se ni strinjal s to teorijo, ki jo je razvil njegov kolega dr. Cullen. Poskusil je zdraviti s peruanskim balzamom. Za začetek ga je jemal kar sam in to dvakrat dnevno več tednov. S tem je povzročil podobne znake, kot jih ima človek pri malariji. S postopnim zniževanjem odmerka so simptomi izginili. To je bilo na koncu tudi osnova zakona o podobnostih. Podobno zdraviš s podobnim. Kar povzroča težave, jih tudi zdravi. Medtem ko je uradna medicina zdravila po principu nasprotij: contraria cum contrario! Zato je s kolegi somišljeniki začel iskati zelišča, a tudi druge snovi, ki so povzročale podobne težave in simpto- 9 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/25232 55,01 /519M 54 www.pirnat.si □r. Pimat doo, Radagoua 29, Maribor me, kot jih je dobil bolnik pri različnih boleznih. »Snovi, ki povzročajo znake bolezni, so tudi zdravila za to bolezen, samo količino je treba zmanjšati.« To je bil osnovni princip homeopatije. Zato so začeli redčiti različne snovi. Topne so redčili v alkoholu in vodi, netopne so dodajali sladkorju oziroma laktozi. Vse te snovi so nato redčili po principu števila 10 (deset na deseto potenco). Ta postopek je avtor poimenoval dilucija. Z redčenjem je zdravilo pridobivalo učinkovitost, to in fizično dodajanje energije s tresenjem pa potenciranje. Danes je to potenciranje dobilo nove tehnične oblike, ki imajo še dodatne psihološke učinke. Zaton in ponovni vzpon Vloga in pomen homeopatije v zdravljenju sta se povečevala vse do konca 19. stoletja, ko je z razvojem znanosti in novih spoznanj in z odkritjem učinkovitih zdravil prišlo do njenega zatona. Postopoma so se zapirale šole, v katerih so predavali o homeopatiji. Zaradi eksplozivnega porasta kroničnih nenalezljivih bolezni je pa prišlo do ponovnega zanimanja zanjo konec 70. let dvajsetega stoletja. Vsi smo iskali rešitve za različne kronične in neozdravljive bolezni. V ospredje so prišli ponovno preventivni pristopi, naravne metode preventive, naravne metode zdravljenja, spodbujanje odpornosti, fito-terapija, številne druge alternativne vede, ki so se zaradi globalizacije sveta hitro širile. Ponovna usmeritev in poudarek na preventivi in vlogi vsakega človeka v skrbi za lastno zdravje sta povečala zanimanje tudi za neškodljiva zdravila in za holistični pristop, ki ga je že zdavnaj zagovarjala šolska medicina, a ga je zaradi uspehov v tehničnih disciplinah (kirurgija, rentgenologija, Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog genetika, farmakoterapija) izpustila iz rok. Homeopatija je spodbudila številne raziskave. Znanstveniki, teoretiki, matematiki, fiziki, kemiki, biologi, farmacevti, zdravniki ... so opravili različne poglobljene raziskave o učinku in delovanju homeo-patskih zdravil. Hoteli so pred drugimi odkriti nove pristope zdravljenja, tudi takšne brez stranskih učinkov, a dokazljive, potrjene z znanstvenimi metodami. Znanost je samo ena in zahteva nadzor in ponovljivost. Iskali so znanstveno razlago za homeopatska zdravila in so jo našli: v podobnosti. Učinkujejo podobno kot učinkuje placebo. Dobro je, da se do vsega obnašamo racionalno. Tudi do homeopa-tije. Verjeti v homeopatijo je za znanstvenika iracionalno, ne uporabiti je, če učinkuje, je pa še bolj iracionalno. Čeprav ne vemo, zakaj učinkuje in kako deluje. Homeopatija ima kljub temu svoje zagovornike. Ne glede na to, da ne učinkuje močneje kot placebo, je koristna in ima svoje mesto. Vse to pa se dogaja ob dobri psihološki podpori. Če se bolniki počutijo res boljše in ozdravijo, je to rezultat naravnega ozdravljenja zaradi številnih učinkov, ki jih ima takšen pristop na organizem (o tem bomo še pisali). To ni posledica inertnega zdravila, prej splet odnosov in notranjih mehanizmov v organizmu, ki se vzpostavijo pri takšni celostni, predvsem psihični obravnavi bolnika. (Se nadaljuje) Homeopatska zdravila (Foto: GrupA) Težave s kožo, lasmi in nohti Kdaj se zaradi težav s kožo, lasmi ali nohti odpraviti k zdravniku in kdaj si lahko pomagamo sami? O tem bo v sredo ob 11. uri v kavarni Celjskega doma brezplačno predavala Mateja Cvirn Novak iz Celjskih lekarn. Predstavila bo nekaj pogostih neprijetnosti in težav s kožo, lasmi in nohti. AB ROŽICE IN CAJCKI Najboljše zeli za vnete in utrujene oči Cvetoči poletni travniki in domač vrt nam ponujajo precej očesnih pomočnic oziroma zdravnic, ki lajšajo težave, kot so vnete, srbeče, solzeče, rdeče, utrujene, oslabele, zlepljene, pekoče oči ... Najbolj se obnesejo sme-tlika, plavica, ognjič, žaj-belj, trpotec, slez, njivska preslica ... Smetlika Očem podobni cvetovi smetlike (Euphrasia ro- Smetlikini cvetovi naj bi že po videzu spominjali na oči. stokoviana) so dali povod staremu ljudskemu zdravilstvu, da je imelo to rastlino v prvi vrsti za zdravilno zel zoper bolezni oči. Tudi naši predniki so jo pogosto uporabljali proti vnetju robov vek in veznice, očesnemu ječmenu, zlepljenim očem, očesni utrujenosti in pri motnjah vida. Simon Ašič je prav tako svetoval uporabo smetlike pri vnetju oči, za krepitev oči, oslabelih in utrujenih od branja in pisanja, pri vnetju veznic in vek, šarenice, zeleni mreni, čirih roženice, solzečih se očeh in nejasnem vidu. Klinične raziskave, ki so jih opravili v zadnjih letih, so potrdile, da smetlika vsebuje določene učinkovine, ki zdravijo vnetna obolenja oči. Priporočajo jo tudi za oslabele in od računalnika utrujene uči, kar je dandanes zelo pogosta težava. Zaradi slednjega smetlika postaja vse bolj in bolj zaželena naravna pomočnica. Čaj smetlike, ki ga uporabimo za izpiranje oči, pripravimo kot poparek ali zavretek: čez žličko suhe cvetoče zeli prelijemo skodelico vrele vode ali skodelico hladne vode prelijemo čez žličko droge, zavremo in odstavimo. Pokrit naj stoji petnajst minut, ko se nekoliko ohladi, ga uporabimo za obloge, obkladke ali kopeli za oči dva- do trikrat na dan. Pri občutljivih očeh ta čaj razredčimo z mlačno vodo. Mlačen obkladek krepi oslabele in solzeče oči. Čaja, ki smo ga uporabili za izpiranje oči ali obkladke, ne smemo uporabiti še enkrat. Pri vnetih, solzečih in utrujenih očeh ter pri zdravljenju ječmena na vekah bomo še bolj učinkoviti, če bomo smetliki primešali še nekaj kamilice (Chamomilla recutita), ognjiča (Calendula officinalis) ali komarčka (Foeniculum vulgare). Piše: PAVLA KLINER Plavica Ljudsko zdravilstvo pla-vico (Centaurea cyanus) že od nekdaj uporablja za lajšanje težav z očmi, a svoj čas so verjeli, da njeni sinje modri cvetovi zdravijo le modre oči, medtem ko je pri temnejših bolje uporabiti trpotec oziroma njegovo zrnje antracitne barve. No, kasneje so le ovrgli to prepričanje, sploh pod vplivom velikega francoskega zdra-vilca Mauricea Messegueja, ki pravi, da je s plavico mogoče ozdraviti tudi najbolj črne oči najbolj temnopoltih ljudi. Naše babice so iz plavice pripravljale kapljice proti očesnim vnetjem in za krepitev oči: v liter vode so vrgle slabo pest plavičnih cvetov, jih pustile vreti pet Prelepi sinji cvet plavice za prelepe modre oči minut, nato pa še pol ure stati. Tako pripravljen čaj so uporabile tudi za obklad-ke za oči, ki so dobrodejni pri utrujenih in razdraženih očeh ter očesnih vnetjih. Plavica pomirja tudi razdražene oči in zmanjšuje oteklost vek. Še druge rastlinice V ljudskem zdravilstvu pri težavah z očmi pogosto uporabljajo tudi kamilico, ki naj bi zmanjševala vnetje vek in očem vračala svežino. Ognjič (Calendula officina-lis) naj bi imel zdravilen in blagodejen vpliv na pekoče in vnete oči. Če umivamo oči z mlačnim ognjičevim čajem, naj bi si krepili tudi vid. Pri pekočih, utrujenih in očeh, izpostavljenih celi vrsti škodljivih vplivov iz okolja, na primer prahu, cvetnemu prahu, klimatiziranemu zraku in večurnemu delu pred računalnikom, se obnese obkladek iz žajblja (Salvia officinalis): žličko žajblja poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. V tak čaj namočimo dva kosa vate in ju za petnajst minut položimo na zaprte oči. Njivska preslica (Equisetum arvense) naj bi odpravljala rdeče oči in zatečene veke ter zdravila ječmenček. Čaj pripravimo kot prevretek, ki naj vre pol ure, in ga uporabimo za obkladek. Komar-ček (Foeniculum vulgare) vrača očem lesk in zdravi vnetja vek. Kaj piješ? F V Vitalu Mestinje so ponosni na paleto novih sadnih sirupov Frupi, ki so v litrskih plastenkah in ne vsebujejo konzervansov, umetnih barvil in umetnih sladil. Gre za okuse malina-ribez, pomaranča-ananas, brusnica, bezeg, jagolko in ACE. S kakovostnimi sirupi tudi uresničujejo strategijo povečanja prodaje Frupi proizvodov in upajo, da bodo znova pristali na prvem mestu med proizvajalci sirupov. Dobra dva meseca lahko poizkušamo tudi novi sadni pijači Frupi pomaranča-limeta in Frupi črni ribez-malina. Obe imata od 10 do 12 odstotkov sadnega deleža in sta brez umetnih barvil in sladil. Polnjeni sta v priročni plastenki s širokim grlom, kar je tudi novost na našem trgu, saj gre zaenkrat za edinega slovenskega proizvajalca s takšno plastenko. Še vedno pa je vodilni proizvod Vitala Mestinje Frupi nektar iz jabolk, pri čemer seveda ne zaostajajo še ostali nektarji, ki so polnjeni v modemi in ekološko neoporečni »pure pack« embalaži 2/1. Večina proizvodov Frupi ima tudi znak »S« - kupujem slovensko. Kaj piješ? Frupi! Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM ODSEGOM DEL. ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA. ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 8.6.2011; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O.. LJUDLJANSKA CESTA 12 F, 1236TRZIN DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE, PAKIRANJE, ZLAGANJE VREČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2011; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O.. MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, PREVOZ BLAGA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2011; RAMIKS. TRANSPORT, TRGOVINA, POSLOVNE STORITVE, D.0.0.. KIDRIČEVA ULICA 6,3000 CELJE VOZNIKAVTOMEHANIK VOZNIK - M/Ž; VZNIK TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2011; DEFIG0 TRANSPORT D.0.0., TEHARJE 34,3221 TEHARJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVSKA DELA - DELO JE V AVSTRIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; GLOBALNA LOGISTIKA, GRADBENIŠTVO IN ŠPEDICIJA, D.0.0., MARIBORSKA CESTA 86,3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA HIDRAVLIČAR - SERVISER - M/Ž; IZDELAVA GIBLJIVIH HIDRAVLIČNIH CEVI, MONTAŽA HIDRAVLIČNIH KOMPONENT, K0MISI0NIRANJE BLAGA. NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; INTERC0M CELJETRGOVSKA DRUŽBA D.0.0., TEHARJE 6 B. 3000 CELJE VOZNIK TAXIJA - M/Ž; VOŽNJA TAXIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.6.2011; 123-7, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, D.0.0., MARIBORSKA CESTA 202,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ASISTENT PRODAJE NA TERENU - M/Ž; ASISTENT TR-ŽNIK - PREZENTAT0R (VADILO STRANK, TELEFONSKI KONTAKTI S STRANKAMI, PRODAJAJ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 0.6.2011; ADASTRA. RAZISKOVANJE TRGA IN JAVNEGA MNENJA, VALENTINA LESJAK S.P.. KLANC 62 A, 3204 DOBRNA ELEKTR0M0NTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 16.6.2011; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., NA OTOKU 1,3000 CELJE TISKAR TEKSTILU TISKAR M/Ž - M/Ž; TISKANJE (SITOTISK, TAMP0TISK, DIGITALNI TISK), NATANČNO IN ODGOVORNO DELO PO NAVODILIH IN NAČRTU, SKRB ZA TISKARSKE STROJE IN NAPRAVE, NJIHOVO NASTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA., NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; AGENCIJA M SERVIS D.0.0.; POSLOVALNICA MARIBOR I, SLOVENSKA ULICA 33, 2000 MARIBOR PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PREVZEMANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, DELO Z BLAGAJNO. UREJANJE IZLOŽB IN PRODAJALNE.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2011; REBEL. PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE TER UVOZ-IZVOZ. MURSKA SOBOTA D.0.0., ULICA STANETA ROZMANA 16,0000 MURSKA SOBOTA ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA ODJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA; PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK, DELO JE TERENSKO NA OBMOČJIH ODJAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.0.0., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIDUCIJ0 KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3.1000 LJUBLJANA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA PIJAČE V PUBU. NEDOLOČEN CAS, 17.6.2011; ANTON ZVONE ŠT0RMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠT0RMAN. RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ELEKTROINŠTALATER HIŠNIK - M/Ž; HIŠNIŠKA DELA V VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2011; SUPRA-STAN. PODJETJE ZA UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI, D.0.0., ADAMIČEVA ULICA 1,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA MLADI RAZISKOVALEC, RAZISKOVALEC - M/Ž; 3D CAD MODELIRANJE, STRUKTURNE FEM ANALIZE, RAČUNALNIŠKO PODPRTE SIMULACIJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2011; RAZVOJNI CENTER 0R0DJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI; SL0VENIAN T00L AND DIE DEVEL0PMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25.3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI IN ZASTOPANJE NA SODIŠČIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2011; VERST0VŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUDLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE UE LAŠKO OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2011; MSV Ž0HAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TR0BNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV Ž0HAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0.. TR0BNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2011; THERMANA D.D.. DRUŽBA DOBREGA POČU- TJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6,3270 LASK0 VOZNIK STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV Ž0HAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TR0BNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT AVTOMEHANIK »AVTOMEHANIK (M/Ž) - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE MEHANIČNIH, VZDRŽEVALNIH IN VULKANIZERSKIH DEL NA MOTORNIH VOZILIH, TERENSKO DELO, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PO NAVODILU NADREJENEGA«, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.6.2011; AMJ, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, JANI MAR0T, S.P., TEVČE 11, 3270 LAŠKO UEMOZIRJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČNIK V PRODAJI - M/Ž; DNEVNI PREVZEM BLAGA, SKLADIŠČENJE BLAGA. POSPRAVLJANJE REGAL0V. PRIPRAVA BLAGA ZA POSLOVALNICO, POSPRAVLJANJE IN UREJANJE SKLADIŠČNEGA PROSTORA, SKRB ZA REB IN ČISTOČO .... NEDOLOČEN ČAS, 8.6.2011; ENGR0TUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET MOZIRJE, NA TRGU 53, 3330 MOZIRJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC, PRODAJA BLAGA IN VSA PRODAJNA DELA.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2011; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET MOZIRJE, NA TRGU 53, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJlCI OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČIŠČENJE PROSTOROV - DELOVNO MESTO JE V SLOVENSKIH KONJICAH - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2011; SONČEK, SPLOŠNO ČIŠČENJE, SVJETLANA ILIČ, S.P., PRESERJE 20.3314BRASL0VČE GRADBENA BELA - M/Ž; POMOČ PRI ZIDANJU, POSTAVLJANJU OSTREŠIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2011; KOPRIVNIK STAVBNO MIZARSTVO, POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA. TRGOVINA Z LESOM D.0.0., STRANICE 33,3206 STRANICE VARNOSTNIK VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z ODHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU .... VARNOSTNIK/VARNOSTNI-CA, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO 11/J. ZREČE, CESTA NA ROGL011 J, 3214 ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, SERVISER - M/Ž; PREVAŽANJE TOVORA PO SLOVENIJI, PREKLADANJE TOVORA V PODJETJU, POMOČ PRI SERVISIRANJU TOVORNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE KUHAR KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT, IZDELAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN VSA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.6.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P., KRIŽEVEC 1, 3206 STRANICE VODJA GOSTIŠČA - M/Ž; SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO VODENJE GOSTIŠČA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADDENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽDA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADDENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10,3210SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA BLAGA. OZNAČEVANJE BLAGA S ŠIFRAMI, CENAMMI, ARANŽIRANJE DARIL, SVETOVANJE KUPCEM, DELO Z GOTOVINO, PLAČILNIMI KARTICAMI, ČEKOVNIMI BLANKETI. ZAKLJUČEVANJE BLAGAJNE. SKRB ZA ČISTOČO PRODAJALNE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.B.2011; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.0.0. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE STROJNITEHNIK ORODJAR - M/Ž; OPRAVLJANJE STROJNIH IN ROČNIH DEL V OBRATOVALNICI. OPRAVLJANJE S CNC STROJI, STRUŽENJE, REZKANJE, OPERATER, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.6.2011; VLIV DANIEL DIETER PEGAN S.P., ZBELOVO 56,3215 LOČE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KNJIGOVODJA - M/Ž; PISANJE RAČUNOV, IZTERJAVA, PISANJE IN KNJIŽENJE POTNIH NALOGOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4,3206 STRANICE ue Šentjur pri celj"u NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽDA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2011; DAR OSMICA ŽNIDARISTOK S.P., RIFNIK17,3230 ŠENTJUR CVETLIČAR CVETLIČAR - M/Ž; IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV, OSKRBA LONCNIC, REZANEGA CVETJA, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 11.6.2011; CVETLIČARNA »MAJDA« MAJDA MAUER S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 43, 3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ PIJAČ IZ GRDSISTIČNEGA SKLADIŠČA, NAKLADANJE, PREVOZ, RAZKLADANJE BLAGA IN NAKLADANJE. PREVOZ EMDA- LAZE, DOLOČEN CAS, 3 MESECE, 8.6.2011; AHAC TRGOVINSKO PODJETJE D.0.0., STOPČE 31,3231 GRODELNO TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; DELO MEDICINSKE SESTRE V MALDINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, U0-LDČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.6.2011; FERDENT, D.0.0.; FERDENT D.0.0., PE ZDRAVSTVENI DOM, CESTA LEONA DODROTINŠKA 3 D. 3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2011; FERDENT, D.0.0.; FERDENT D.0.0., PE ZDRAVSTVENI DOM, CESTA LEONA D0BR0-TINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ue Šmarje pri jelšah NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU AVSTRIJA, ITALIJA, NEMČIJA, FRANCIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.6.2011; AVTDPREVDZ BOGDAN KAMPUŠ S.P., STRANJE 6.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STROJNI MEHANIK MONTER - M/Ž; SAMOSOTJNA MONTAŽA KOVINSKIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ. CEVOVODOV IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., PRVOMAJSKA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC MONTER VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH IN JEKELNIH IZDELKOV, PLASTIKE IN DRUGIH MATERIALOV NA MONTAŽI. VARJENJE PRI POSAMEZNIH KOMPONENTAH PO PROJEKTU. OPRAVLJANJE MONTAŽE KOVINSKIH IN JEKLENIH IZDELKOV, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH MONTAŽ., DOLOČEN ČAS DOKONČLANJA PROJEKTA, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., PRVOMAJSKA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR STROJNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV TER ENERGETSKIH INSTALACIJ. SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH DEL PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.6.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, STAVBNEGA POHIŠTVA, PVC OKEN IN VRAT, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.6.2011; TEHNIKA GPŠ. PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, D.0.0., CESTE 76, 3252 ROGATEC MONTER - POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI JEKLENIH IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, INDUSTRIJSKIH PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDISTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH SORODNIH MONTAŽ NA PODROČJU INDUSTRIJSKE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., PRVOMAJSKA ULICA 30, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROINŠTALATER SERVISER - INSTALATER - M/Ž; POPRAVILO DELE TEHNIKE, MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, ELEKTROINSTALA CIJE.IZVAJANJE INSTALACIJ ZA OGREVANJE (SOLARNI SISTEMI.TOPLOTNE ČRPALKE), DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 13.6.2011; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE. D.0.0., TRŽIŠČE 36 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTRIKAR ELEKTRONIH VZDRŽEVALEC- ELEKTROPODROČJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.6.2011; GORENJE, D.D.; PROGRAM MEKOM, OBRAT BISTRICA OD SOTLI, HRASTJE OD Dl-STRICI2A.3256DISTRICA0DS0TLI NATAKAR NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV, NEDOLOČEN ČAS, 8.6.2011; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV ŽELJKA TUŠEK FENDRE S.P., POLJE PRI BISTRICI 10, 3256 BISTRICA OB SOTLI NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.6.2011; KAVA DAR AS DARJA ANDRLON S.P., SLAKE 2,3254 PODČETRTEK ELEKTROTEHNIK »SERVISER - INSTALATER - M/Ž; POPRAVILO DELE TEHNIKE, HLADILNE TEHNIKE, ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA, MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, IZDELAVA TOPLOTNIH ČRPALK IN MONTAŽA«, NEDOLOČEN ČAS, 8.6.2011; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE. D.O.D.. TRŽIŠČE 36 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH EKONOMSKITEHNIK VODJA SKLADIŠČA POLIZDELKOV - M/Ž; ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE DELA V SKLADIŠČU POLIZDELKOV VODENJE EVIDENC LOMA IN MANJKOV V SKLADIŠČU POLIZDELKOV, IZDELAVA POROČIL IN OBVEŠČANJE NABREJENIH VODENJE DRUGIH EVIDENC V SKLADIŠČU POLIZDELKOV NA ZAHTEVO NADREJENEGA, PREVZEM POLIZDELKOV V SKLADIŠČE IN IZDAJA LE TEH V PROIZVODNJO PRIPRAVA POLIZDELKOV, POLIRANIH IZDELKOV IN USTREZNE DOKUMENTACIJE ZA KOOPERACIJO PODAJANJE USTREZNIH POROČIL PLANEROM PROIZVODNJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 11.B.2011;STEKLARNAROGAŠKAD.D., ULICA TALCEV 1.3250 ROGAŠKA SLATINA GOSTINSKI TEHNIK KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE IN PEKA PIZZ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2011; KEROS TRGOVINA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA LABORATORIJSKI TEHNIK STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE LABORATORIJSKE DIAGNOSTIKE.PROMOCIJA IN PRODAJA NA TERENU - M/Ž; ZAHTEVA SE ZNANJE IN POZNAVANJE DELA V DIAGNOSTIČNEM LADDRATORIJU (BOLNIŠNICA. ZDRAVSTVENI DOM, ZASEBNIKI) - MIKROBIOLOGIJA. KEMIJA, BIOMEDICINA... PROMOCIJA IN PRODAJA ARTIKLOV ZA PODROČJE LADORATORIJSKE DIAGNOSTIKE IN DOSTAVA BLAGA KONČNIM KUPCEM. SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV TER IZDELAVA IN ODDAJA PONUDB NAROČNIKOM. KREIRANJE, SPREMLJANJE IN EVIDENTIRANJE DOKUMENTOV POSLOVNEGA PROCESA (NABAVA. PREVZEM, PRODAJAJ TER INTERNIH DOKUMENTOV PODJETJA., DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 3.7.2011; ORIANA DIAG, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CELJSKA CESTA 15.3252 ROGATEC LOGOPED LOGOPED - M/Ž; LOGOPED - DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12.6.2011; JAVNI VZGOJNO-IZDBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI TERAPEVT - M/Ž; AKTIVNO ODLIKOVANJE IN IZVAJANJE STROKOVNIH TERAPEVTSKIH PROGRAMOV, PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENO VZGOJNIH PROGRAMOV, AKTIVNO SODELOVANJE PRI PROMOCIJSKI DEJAVNOSTI IN IZVAJANJU STROKOVNIH PREDAVANJ IN TEČAJEV ZA GOSTE, SEZNANJANJE GOSTOV S PROGRAMI, STORITVAMI IN PONUDBO AKTIVNA VLOGA PRI PRISPEVANJU K JASNEJŠI DIAGNOZI IN PROGNOZI OD OCENJEVANJU PODATKOV Z IZPOSTAVLJANJEM PROBLEMOV IN CILJEV FIZIOTERAPEVTSKE/DELOV-NO-TERAPEVTSKE DEJAVNOSTI V SODELOVANJU Z ZDRAVNIKOM IN OSTALIMI ČLANI TIMA SESTAVLJANJE FIZIOTERAPEVTSKEGA PROGRAMA NA OSNOVI OCENE FUNKCIJ SISTEMOV IN OSEDNIH ZNAČILNOSTI DOLNIKA SPROTNO PREVERJANJE UČINKOV POSAMEZNIH TERAPEVTSKIH POSTOPKOV, UKREPANJE IN PRILAGAJANJE POSTOPKOV STALNO SPREMLJANJE STROKOVNIH NOVOSTI, IZOBRAŽEVANJE IN AKTIVNA VLOGA PRI VKLJUČEVANJU LE-TEH V FIZIOTERAPEVTSKO OBRAVNAVO SAMOSTOJNO IZVAJANJE POSTOPKOV S PODROČJA FIZIOTERAPIJE/DELOVNE TERAPIJE Z UPOŠTEVANJEM INDIKACIJ IN KONTRAINDIKACIJ POSTOPKOV, METOD IN TEHNIK FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRIPRAVLJANJE POROČIL O REZULTATIH TER POROČANJE ODGOVORNEMU ZDRAVNIKU, TIMU VZDRŽEVANJE, VZPOSTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE PSIHOFIZIČNIH SPOSODNOSTI TER ZMOGLJIVOSTI ZDRAVIH, MOTENIH V RAZVOJU IN DRUGAČE DOLNIH OCENJEVANJE IN DOKUMENTIRANJE FUNKACIONALNEGA STANJA IN SPOSODNOSTI DOLNIKA TER PREVERJANJE LASTNEGA DELA UPORABLJANJE METOD IN TEHNIK GIBALNE TERAPIJE IN FIZIKALNIH ENERGIJ, S KATERIMI VZPODBUJA ALI ZAVIRA FIZIOLOŠKE MEHANIZME IN VZPOSTAVLJA NJIHOVO RAVNOVESEJ POSTAVLJANJE CILJEV FIZIOTERAPEVTSKE OD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.6.2011; ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA-ZDRAVSTVD D.O.O.. ZDRAVILIŠKI TRG 9.3250 ROGAŠKA SLATINA uevelenje ZIDAR ZIDAR (GRADBINEC) - M/Ž; GRABBENA BELA NA TERENU VTUJINI, DOLOČEN ČAS. 4MESECE. 8.6.2011; SEPAL PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.D.. CESTA LOLE RIBARJA 2.3325 ŠOŠTANJ ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2011; PRIMATA INŽENIRING D.O.O., CANKARJEVA CESTA 2,3325 ŠOŠTANJ SLIKOPLESKAB FASADER - M/Ž; IZDELAVA FASAD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2011; PRIMATA INŽENIRING D.O.O., CANKARJEVA CESTA 2.3325 ŠOŠTANJ SBEDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽDA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 14.6.2011; DAR KARMA, KARMEN KMETIC S.P., PRIMORSKA CESTA B G. 3325 ŠOŠTANJ PBODAJALEC ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA ODJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA; PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU ODJAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIDUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3.1000 LJUBLJANA PRODAJALEC - M/Ž; VSA PRODAJANA DELA, POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, SKRB ZA REB IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2011; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET VELENJE, CESTA TALCEV 37,3320 VELENJE ZDBAVSTVENITEHNIK SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - PRIPRAVNIK - M/Ž; SODELOVANJE V PROCESU ZDRAV. NEGE, IZVAJANJE MED. TEHNIČNIH POSEGOV, REŠEVANJE URGENTNIH PRIMEROV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2011; DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, KIDRIČEVA CESTA 23, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARO-DNME PROMEETU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.7.2011; AVTOPREVOZNIK STOJAKOVIC DORISLAV S.P., LIBOJE 42,3301 PETROVČE AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMODILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2011; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A. 3310 ŽALEC SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK VOZNIK - M/Ž; PREVZEM DOBAVLJENEGA MATERIAL, IZDAJA MATERIALA ALI PROIZVODOV, OBČASNO RAZVAŽANJE MATERIALA DO STRANK PRI KATERIH SE NAPRAVI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PREVZEM OBČASNO DOVAŽANJE VHODNIH MATERIALOV ALI PROIZVODOV - RAZKLADANJE (V SKLADIŠČU IN IZVEN), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2011; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.. CESTA NALAV02A. 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA TISKAR - M/Ž; SITO TISK, TAMPO TISK, PRIPRAVA ŠABLON, DIGITALNI TISK, NEDOLOČEN ČAS, 11.6.2011; GDS -TRADE. TISKANJE IN IZDELOVANJE DROBNIH IZDELKOV IZ TEKSTILA IN DRUGIH MATERIALOV, TRGOVINA NA DEBELO Z DRUGIMI POLIZDELKI, GABERŠEK STANISLAVA S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 13A. 3312 PREBOLD EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI DOSTE ZA TRŽENJE DARV, LAKOV, POTROŠNIH MATERIALOV IN ORODJA ZA MIZARJE, OSKRBOVANJE OBSTOJEČIH STRANK, ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI, ZDIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, PRIPRAVO PONUDB IN POGODB, PRIPRAVO NAROČIL ZA DOBAVITELJE V TUJINI IPD. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 13.6.2011; SPEKTER PODJETJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A. 3310 ŽALEC INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTA - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV NA PODROČJU STROJNIH INSTALACIJ, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE IN TOPLOTNIH ČRPALK, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDDA CERTIFICIRANJA PROIZVODOV,NUDENJE TEHNIČNE PODPORE IN ORGANIZACIJA TEHNIČNIH IZOBRAŽEVANJ, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2011; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI VODNIK TOREK, 7. 6. STROJI 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča 18.00 Kulturni dom Store Vlasta Nussdorfer predstavitev njenih knjig in dejavnosti društva Beli obroč 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Dolgi pohod in postanek v Žalcu predstavitev pesniške zbirke Ervina Fritza; z njim se bo pogovarjala Marija Končina 19.00 Anina galerija Rogaška Slatina Carli Grmič odprtje razstave likovnih del 19.00 Galerija Velenje Harmonikarji Glasbene šole Velenje zaključni nastop 19.19 Knjižnica Velenje Bioenergija predava dr. Drago Smiljanič 19.30 Glasbena šola Velenje Mitja Skočaj, klarinet koncert študenta glasbe SREDA, 8. 6. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar 11.00 Celjski dom Težave z lasmi, nohti in kožo predava Mateja Cvirn-Novak, mag. Far., spec. 16.00 Hiša generacij Laško Jože Barachini odprtje slikarske razstave 19.30 Dom kulture Velenje Simona Semenič: 5fantkov.si igrajo dijaki Kulturnega društva Gimnazije Slovenj Gradec KINO pRoDAm PLANET TUS Spored 7. 6. in 8. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D (16.50 torek) Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.35, 21.10 Duhovnik - akcijski znanstvenofantastični triler 18.50 Rdeča kapica - domišljijski romantični triler 16.40 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina, 3D 15.10, 18.00, 20.50, 21.50 Dekliščina - komedija 15.40, 18.25, 21.05 Cena resnice - triler 21.00 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina (19.00 torek) Prekrokana noč 2 - komedija 15.45, 16.45, 18.05, 19.05, 20.25, 21.25 X-Man: Prvi razred - akcija 16.00, 18.40, 21.20 Kung Fu Panda 2 3D - animirana družinska pustolovščina, premiera (18.00 sreda) SREDA in ČETRTEK 21.00 Božji možje - drama TRAKTOR Stayer, 28 km, s koso in pajek Sip na štiri vretena prodam. Telefon 041 794-301. 2206 BCS motokultivator 730, kosa, plug, freza, škropilnico Stihl in laksarico prodam. Telefon 041 689-748. 2205 POSEST pRoDAm HIŠO v Dramljah, asfalt, sončna lega, takoj vseljivo, zemljiško-knjižno vpisano, prodam. Telefon 051 605-413. 2118 ČETRTEK, 9. 6. 17.00 Plesni forum Celje Škrat Sanjavec plesna slikanica za otroke 18.00 Dom kulture Velenje 18. Stopinje na odru zaključna produkcija Plesnega studia N Velenje 19.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Demografija z migracijami prebivalstva skozi stoletje predava prof. Miran Aplinc 19.19 Knjižnica Velenje Ste zvonili, vaše veličanstvo? potopisno predavanje Borisa Vogrinca o življenju v Veliki Britaniji 19.00 Dom sv. Jožefa Ime veliko pove predava prof. dr. Janez Keber SREDA, 8. 6. 19.00 Mestna plaža Potopisno predavanje Šri Lanka, Indonezija, Kuba, Peru, Tajska... 20.00 Vodni stolp Celje dogaja: Džjezz 2011 koncert; Nina Strnad z gosti (Slo) & Danny Grissettgroup (ZDA) ČETRTEK, 9. 6. 20.00 Vodni stolp Celje dogaja: Džjezz 2011 koncert; Costis Cristodoulu group (Grč/Slo) & Francesco Cafiso duo (Ita) 21.00 Stari grad Celje P. de Marivaux: Otok sužnjev gledališka predstava; gostuje SNG Nova Gorica; ob slabem vremenu v SLG Celje TO MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 HITRI KREDITI tjo 4.500 |g upptojentf ■ a aposlen» IQ- Cl, Ljubtjantk« c, 71 L4.0 3.7.3.3 3.7 2&K ZLATARNA KRAGOLNIK V ZLATARNI KRAGOLNIK V OTYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.O.O- Kettejeva 12, C*lj« STANOVANJE ODDAM V SAVUDRIJI oddamo apartma za 3 do 4 osebe. Oddajamo ga že maja, junija in v sezoni. Telefon 041 424-086. 2007 APARTMAJE v Biogradu oddam. Cena po dogovoru. Možna tudi vožnja z barko. Telefon 00385 98162-1048. p APARTMA na Viru, blizu morja, za 4 osebe, ugodno oddam. Telefon 041 223-263. 2101 V CENTRU Celja oddam opremljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Telefon 041 733-265. 2236 PRODAM PRAŠIČE, težke do 130 kg, cena ugodna, prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. Š 203 PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 20 do 35 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 041 793-858. 2188 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 763-078. 2227 OSLA, starega 7 let in oslico, staro 2 leti, dalmatinske pasme, prodam za 800 EUR. Telefon 040 241-355. 2226 NEBREJO, težko kravo prodam. Telefon 031 850-214. 2223 NEMŠKE ovčarje, mati in oče imata rodovnik, prodam. Telefon 041 900-234. 2233 TRI burske koze z mladiči prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 377-789. 2230 DVA bikca simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon (03) 5772-385. 2232 TELIČKE simentalke prodam. Telefon 5733-232, 031 745-548. l 184 Kadar si zaželim tvoje bližine, grem tja, na tisti kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te, dragi Tomi, ni več med nami. V SPOMIN THOMASU CVIKLU (22. 1. 1976 - 7. 6. 2006) Vsem, ki se ga že peto leto z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Pogrešamo te! Tvoja mami SUHE in debele krave in telice, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. S 191 KUPIM ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 832 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 20 9 8 KOBILO, vozno in ujahano, kupim. Telefon 031 733-965. 2174 HITRO NAROČITE I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letmk 201 ^^^^ s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735. p DOMAČI bezgov čaj (cvetje), regratov med in slivovo marmelado ugodno prodam. Telefon (03) 8090-501. 2212 PRODAM DOMAČE češnje, sveže nabrane, po naročilu lahko dostavim tudi na dom, količina ni pomembna, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 507-022. 2240 OSTALO PRODAM KUPIM ZAPOSLITEV Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nadvse dobre mame in omike ALOJZIJE GUNZEK iz Lahomška 25, Laško (17. 6. 1927 - 19. 5. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi, nam na različne načine pomagali ter našo mamo ljubeče pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste ji v času njene bolezni pomagali premagovati bolečine, jo negovali in tolažili. Med nami ljubljena je bila iz vsega srca, naj bo ljubljena še tam, kjer je zdaj doma. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi. BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p METRSKA bukova drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 213 TELICO, čb-ls, brejo 8 mesecev in slamo v kockah, prodam. Telefon (03) 5724052. 2208 HRAST, suhe deske, debelina 32 mm, prodam za 450 EUR/m3. Telefon 041 805-117. n PRAŠIČE, od 80 do 110 kg, cena po dogovoru in suho koruzo, 10 ton, po 0,20 EUR, prodam. Telefon 041 708-154, 051 452-490. p MOŠKO treking kolo, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 290-171. 2229 DRVA, na kratko žagana, prodam. Telefon 051 803-280. 2231 ZAPOSLIMO kvalificiranega kuharja ali kuharico s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, smer kuhar. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 734-0680. Gostilna Čater, Sabina Čater, s. p., Marija Gradec 34, Laško. l 180 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, drug stroj, tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2237 VOZNIK s C-kategorijo išče delo. Ne taksi. Telefon 070 339-814. 2215 Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev HÜ www.fadiocelje.com RA n Vroče 090 SOO 600 pogovorna oddaja ob petkih ob 23-55 .tvarena.si Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Župan Bojan Šrot in ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc sta z veseljem prisluhnila zanimivim spominom maturantov. Maturanti letnika 1941 praznovali Takole sta si izmenjala poljub Božena Pelikan in Radovan Požar. Na prvi junijski dan so 70-letnico mature praznovali gimnazijci, ki so morda najstarejši maturanti na svetu. Kot že nekaj zadnjih let so se tudi tokrat sestali v Hotelu Evropa, kjer sta prisostvovala tudi zdajšnji ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in župan mestne občine Celje Bojan Šrot. Na srečanju, ki jih zadnja leta pripravlja Božena Pelikan, so bili vsi videti zadovoljni in srečni, objeli so se in se poljubili. Hči znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana je vzhičeno razlagala, kako vneto se je pripravljala na snidenje, saj je zamenjala kar štiri srajce, imela na sebi že hlače, a se je na koncu vendarle odločila za zeleno kombina- cijo krila in suknjiča. Gospa Pelikan, ki je pri svojih letih videti naravnost fantastično, je v žalostnem tonu nadaljevala: »Če ne bo več nobene ženske, vam povem, da bom kar obupala. Poleg mene je samo še Mija Mravljakova, druge so bolne in težko hodijo, ostalo so samo moški. Nimam nikogar, v hiši živim popolnoma sama. Imam le psa, ta mi pomaga živeti.« Po vojni so se na Petričku srečali vsi razredi skupaj, zdaj pa so edini razred, ki se dobiva vsako leto. Gimnazija je bila zelo slavna in jim je dala veliko koristnega za življenje. Še zdaj so vsi iz srca izredno hvaležni takratnemu ravnatelju Francu Mravljaku, ki je svoje znanje in izkušnje prenašal na učitelje, ti pa na njih. Kar nekaj je bilo takšnih, ki so po koncu šolanja zasedli pomembna delovna mesta, Slavko Hodžar in Ervin Pre-log sta bila rektorja na Univerzi v Ljubljani, nekateri pa so nadaljevali svojo pot v tujini. Radovana Požarja, kemika in štipendista Cinkarne Celje, so poslali za štiri leta v Srbijo v tovarno eksplozivov, kjer je bil šef laboratorija, vendar se je želel vrniti domov. »Izredno sem vesel, da smo se ponovno videli. Mi smo takrat na silo prekinili šolanje na gimnaziji, saj je prišla okupacija in smo se razpršili. Ni bilo nekega skupnega konca, bil pa je konec najlepših mladostnih let.« AŠ, foto: SHERPA FOTO TEDNA Foto: SHERPA Slikajo z usti Jaz sem ta biser našel kar v sebi, je Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske poimenovalo likovno-literarno srečanje, ki ga je pripravilo pred dnevi v svojih prostorih v Celju in bližnjem Mercatorjevem centru. Zvrstili so se literarne delavnice, delavnice ročnih spretnosti in likovnega ustvarjanja ter za zaključek kulturni program. Sodelujoči slikarji paraplegiki, ki so slikali z usti, so svoja dela razstavili v avli nakupovalnega centra, kjer bodo na ogled do 10. junija. Foto: TimE Uut Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154. Rada bi bila policistka na motorju! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.