Huda prostorska stiska
Stoletje nazaj so bile Moste skromen kraj, nemara le za spoznanje večje kot bližnje Selo. V Mostah pri Ljubljani - tako se je dejalo tistikrat in še dosti kasneje - Ijudje niso imeli niti svoje osnovne šole, kar pa ne pomeni, da bi bfli tamkajšnji otroci neuki in brez izobrazbe. Če je ni bflo blizu, so hodili po prvo iičenost daleč, v mesto, predvsem v starodavno šempetrsko šolo. Tako se je dogajalo vrsto let, vse do kta 1914, ko je sredi Most zrasla šolska zgradba, zagotovo v velflco veselje pogostoma zaskrbljenim staišem. S posebnim odlokom, veljavnim dne 28. julija 1914, torej natanko ob začetku prve svetovne vojne, je tedanja avstrijska cesarsko-kraljevska oblast osnovala ,,šestrazredno ljudsko šolo" v Mostah pri Ljubljani ter ji dodelila še ne povsem zgrajene prostore v stavbi, v kateri je dandanes VI. gimnazija.
Nova šola je pričela z delom 21. septembra 1914. Te dni se je torej stekla njena 60-letnica, po običaju brez slavnostnega hrupa, ki pa za komaj častitlji-vo starost sploh ni potreben. Zadostuje, če za to priložnost odpremo njeno kroniko, ki jo hranijo na osnovni šoli Vide Pregarc, ter se za hip pomu-dimo pri njeni pieteklosti, pri tem ali onem dogodku, nemara še vedno živem v spominu mno-gfli Moščanov.
Šestrazredna ljudska šola v Mostah pri Ljubljani je že prvo leto premogla vseh šest razre-dov in štela kar 546 rednih učencev ter 26 ponavljavcev. Iz tega je razvidno, da je bila zares potrebna in da je nastala na pra-vem kraju. Čas pa ji vkljub temu ni bil naklonjen, saj je morala že ob rojstvu prepustiti svoje prostore vojaški bolnišnici ter se umakniti v večje zgradbe v Mostah in na Selu. Podobno je bflo z njenim prvim upravi-teljem Jankom Gradom, ki je moral obleči vojaško suknjo in se preseliti v Gradec.
Pregnana šola se je vrnila v svoje prostore po prvi svetovni vojni, leta 1918. Tedaj je po-stala osemletna in je štela pri-bližno 600 učencev, razdeljenih na 15 vzporednic. Kjer se je le dalo, so dečki obiskovali pouk v eni vzporednici, deklice pa v drugi, kar je naposled privedlo do razdelitve šole. Leta 1924 sta bili v Mostah dve osemletni osnovni šoli - deška in dekliška — obe s svojim vodstvom in s svojim premoženjem, vendar s skupnirra prostori. Stvar se ni obnesla, saj sta se že leta 1927 obe šoli združili v enotno me-šano osnovno šolo. Vodil jo je upravitelj Janko Grad, ki se je po 12-letni odsotnosti vrnil na svoje staro službeno mesto. Tu je ostal do upokojitve leta 1937, ko se je šola imenovala III. državna mešana ljudska šola. Štela je 20 oddelkov, 16 nižjih in 4 višje, v katerih je bilo blizu 800 učencev.
II. svetovna vojna je šolo v Mostah   strahovito   prizadela,
mnogo huje kot prva. Njeno po slopje na Zaloški cesti so kmalu zasedli fašistični okupatorji in domači izdajalci ter tam počeli, kar se jim je ljubilo. Italijani so na vrtu postavili barake, zraven pa zgradili zaklonišče. Za otro-ke tedaj ni bilo prostora, vsaj takega ne, da bi lahko nemo-teno obiskovali pouk. Hodili so v zasilne učilnice, ki so bile v gostilni Lasan in v današnjem Titovem domu ob Pokopahški ulici.
Povsem iazdejano šolsko po-slopje je bilo obnovljeno po osvoboditvi, leta 1946. Pri delih so pomagali prebivalci Most, učiteljski zbor in učenci. Pouk v še ne povsem obnovljenem poslopju se je začel 15. sep-tembra 1946. Šola se je tedaj imenovala Državna mešana osnovna šola Ljubljana - Moste je bila sedemletna. Prvo leto je imela 17 oddelkov in okrog 550 učencev. Leta 1948 je bilo uve-deno štiriletno osnovno šolanje. Tedaj je prišlo do zamenjave prostorov z moščansko gimna-zijo, ki je bila pred tem v Mo-kronoški, sedaj Bazoviški ulici. Tu je poslej delovala 4-letna osnovna šola, ki je imela spo-četka samo 12 oddelkov ter 482 učencev. Enonadstropna stavba je bila kljub temu tesna, deloma tudi zato, ker je v nje-nih kletnih prostorih delovala tiskarska delavnica. Ta se je kas-neje odselila, prostor pa je bil še vedno tesen, saj je tedaj na šir-šem območju Most delovala samo še ena osnovna šola, in si-cei v Jaršah.
Leta 1958 je obvezno šolanje doživelo korenito spremembo. Postalo je 8-letno, in sicer s tem, da je v višjih razredih pre-vzelo učni program prejšnje nižje gimnazije. V osemletko se je spremenila tudi moščanska osnovna šola, ki je tedaj prevze-la ime junaške aktivistke OF Vide Piegarc. Šola se je tistega leta močno povečala, štela je osem razredov, 24 oddelkov in 934 učencev. Večinoma so obi-skovali pouk v njenih prostorih v Bazoviški ulici, nekateri pa
tudi v gimnaziji in v Titovem domu. Se sreča, da so tedaj niz-ko šolsko poslopje dvignili za eno nadstropje in da so kmalu zatem stekle priprave za grad-njo novih osnovnih šol, ene v Jaršah in druge na Kodeljevem. Najtežje je bilo leta 1963, ko je 35 šolskih oddelkov obiskovalo 1230 učencev. Razbremenitev je prišla z novimi šolami, ki pa so sedaj, dobrih 10 let kasneje, same pietesne in jih bodo mo-rale razbremeniti še nove.
Skopo nanizana zgodovina osnovne šole v Mostah bi bila nepopolna, če ne bi omenili njenega učiteljstva, predvsem njegovo nesebično skrb za otro-ke, tudi takrat, ko ni bila zapo-vedana. Iz kronike je razvidno, da je šola že v prvem letu svo-jega delovanja pripravila 3 rodi-teljske sestanke, zraven tega pa še počitniško varstvo za otroke brez nadzora. Učitelji so po svojih najboljših močeh skrbeli za zdravje otrok vse do leta 1928, ko jim je priskočila na pomoč šolska poliklinika. Iste-ga leta so se učiteljice na tej šoli odločile za to, da otrokom po darijo košček dodatnega veselja in so jim v ta namen pripravile posebne pravljične popoldneve. Staršem pa so tedaj namenili ro-diteljske večere, zelo koristne za sodelovanje med šolo in do-mom.
Poročilo za šolsko leto 1932/33 imenoma navaja uči-telje, ki so v zbkalnih akcijah nabrali toliko sredstev, da je 83 otrok revnih starSev v šoli dnev-no dobivalo brezplačno malico. Prav tako navaja učitelje, ki so na podoben način preskrbeli otrokom obleko in obutev. Po osvoboditvi je skrb za prizadete otroke prevzela skupnost in bi-stveno pripomogla k temu, da je bil dosežen nesluten napre-dek v skrbi za socialno in zdrav-stveno varstvo otrok. Učiteljem pa so bile zaupane nove, pred-vsem vzgojne naloge, ki naj omogočijo vsestranski, družbe-no zasnovani razvoj mlade oseb-nosti.
JAZ