Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cv^meiikL ^n) The t*rst Slovenic Daily~ in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Emt«r«d u C«coad-Claas Hatter, ««cieniber £1, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of OongrMS of March S, 187». TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 92. — ŠTEV. 92. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 19, 1906. — V ČETRTEK, 19. MALEGA TRAVNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Mesto San Francisco v razvalinah. Včerajšnje naše poročilo je docela potrjeno. - Nad 500 ljudi usmrtenih, na tisoče ranjenih in škoda znaša najmanj $200,000,000. - Nad 50.000 ljudi je brez stanovanja. Ker je vodovod razdejan, bode najbrže vse mesto zgorelo. Ogenj se izredno hitro razširja. Hiše razstreljujejo z dinamitom. Zvezino vojaštvo in milica čuva mesto. - Potres se je pripetil včeraj rano zjutraj in razvaline so ubite na stotine ljudi. Požar se je razširil iz trgovskega v stanovanjski del mesta. Velika poslopja so morali razstreliti. Tudi tekom popoludneva je bilo čutiti potres. Potres v Los Angeles, Sacramento in San Jose. Kakor smo že v včerajšnjem izdaji ju "tila^i Naroda" ua kratko poročsdi, prijtetil >>e je včeraj zjutraj }*» 5. uri v Sau Franei»eu, CaL, izreden potres, pri 1flten.Mii je bilo mnogo ljudi usmrtenih. Nadaljna poročila se glase: Washington, IS. aprila. Tukajšnje mesto je bilo v, brzojavne j zvezi s San Frauciaeom ;e dve minuti potem, ko ne je pribil p.tre.. I Katastrofa je, v kolikor je dosedaj rjia.it«>, velikanska in nekterih zatrdilih je bilo lOOO ljudi usmrtenih. Mrtve ir ranjene so prenesli na varno. Vodovodne naprave so razdejane, tako da je gašenje nemogoče. Potres se je pripetil včeraj rano zjutraj. Mnogo poslopij je popolnoma razdejanih in razva.ine so pričele gorel i. Brzojavne žice obeh brzojavnih družb razdejane, tako da je zveza z iue**tom prekinjena in da p>drobno-s i o katastrofi ni mogoče dobiti. V Ibolikor je znano, take kata-trole ob Pacifiku ie ni bilo. Prvo i>oročilo o kitastrv»ft prišlo je v New York tu-k.tJ"njej Postal Telegraph Company, klera jf O it m takoj sitoroeila newyor- I'utre* -e je pričel včeraj zjutraj ob .»:liJ in takoj se je podrlo mnogo puslopij, -tre> še xeč nego jedrn. uro. V mestu je naravno zavladala nepopisna pani-ka, ktero m, podiraj.n a se pos opja še povečala. Prebivalci so na \ se strani bežali. Takoj po p>tresn je pričelo me-to tia vseti straneh in gasi le i so, ko -*> prišli k požarom, pnmašli, da je gašenje nemogoče, ker -so vodovodne e<>vi popokale, Največji p>žari so bili v t ^ ^- .'-m delu mesta, Gisilei so se koncoo pkslirižili dinamita in so z razstrelbami preprečili razširjanje po- Z rešilnimi de.i so takoj pričeli, toda uspeh je bil slab, ker delo ni bilo organizovano. Iz jKKlrtih poslopij so Potres je tudi v Sue ramen t o napravil veliko škodo. Mnogo ljudi je ubitih, toda podrobnosti niso znane, ker je zveza s S a e ramen t om pretrgana. Uradniki St. Louis & San Francisco želeautee naznanjajo, da je bilo potres out iti tifdi po vsej Nevadi. Za-padno od Reno so ra»dejane vse brzo- Potres je bilo čutiti tudi v Wash« iogtonu, 1). C., 'kijer je seismograf v vremenskem uradu natančno zaznamoval potretme sunke v času, ko je bil v San Franeiseu potres.. Iz paciličnega obrežja ui piročil. K. F. Ilutton & Company v New Yorku dobi.a je včeraj naslednjo brzojavko zjutraj ob 5. uri: "Vse brzojavne žice v San Franeiseu razdejane in trgovski del v ruševinah." San Franeiseo, CaL, IS. aprila po-poludne. Mesto je vsled potresa razdejano. Potres je trajal eele tri minute; na tisoče poslopij je poškodova-nih al> pa pojwLnoma razdejanih. Število usmrtenih ljudij je velikansko. Ivrasno p-lopje City Hali, ktero je veljalo $7,000,000, je v razvalinah. Moderne železne stavbe niso tako poškodovane, nego stare, iz opeke zidane hiše. Groza in panika v mestu je nepopisna. Ko so se hiše pričele majati, bežali so stanovniki v nočnih oblekah na ulice. Mnogo jih pa ni prišlo pravočasno na ulico in tako so jih razvaline p »kopale. Hotel Liek House je /.i-l.> jmškoilovan. toda tam ni bi. nihče u>mrten. Trgovski del mesta od Market St. .!o Mislimi St. in od zaliva dalje je -k »raj pn»olnoma razdejan. Poslopja ča.Miikov •'Call" in ••Examiner'' so razdejana. Na Market St. in Mission St. - . vse departmentue trgovine razdejane. V tenementnih hišah je na stoti.ie lji»li usmrtenih. Požarov,lkteli divjaj«.* p» vsem mestu, ni mogoče pigasiti, kajti v mestu ni več vode. Poslopja Post Telegraph Comp. in .hI A-sociated Press na Montgomery Street so razdejana. V mestu :ii ni jedneira poslopja, ktero bi ne bilo [M»škodovano. Največjo škodo je napravil potres na -IfiKcih ulicah: Dnnnm, Davis, Front. Battery, Šansoni, Montgomery, Kearney, Sj>ear, Main, Bea.e in Fremont. V Berkeley, med 1'inolo in Sau Franciscoan, divja velikanski požar. San Franeiseo, CaL, IS. aprila. Na južnem delu Market ulice divja veli-auski ]H>žar, kte;*i je le še za blok hodu oddaljen od hotela Palace. Gašenje je nemogoče, ker je vodovod raz-lejau. Klektranne in plinarne so skoraj piptinoma razdejane. Tudi hotel St. C rane is je razdejan. Na iztoku in /-apadu od poslopja Postal Telegraph vse hiše v plamenu. Ceste so polne razvalin in mnogo poslopij l^wle treba ra^lejati. Stanovanjski okraji so rešeni, v kolikor je dosedaj znano. I^os A:ngeles, Cal., IS. aprila. Poroča -e, da je bilo pri potresu 1000 ljudi usmrtenih. Že le z nična proga med Suisuan in Benelejo je zgino.a iz površja v glo-bočino zajedno z brzojavnimi napravami. * * » ZADNJA POROČILA. San Francisco, CaL, 19. aprila zjutraj. Požar postaja vedno večji in se je že razširil iz trgovskega v stanovanjski del mesta. Pri razstreljeva-nju gorečih poslopij se je jedna diua-mitna bomba prerano razletela in usmrtila 15 osob. Ko se je podrl hotel Terminal, pokopale so razvaline 25 osob. Nesrečneži so v razvalinah počasi pri živem telesu zgoreli. Sedaj gori tudi državna livarna denarja in je zgubljena. Ves trgovski del mesta, vštevši Market ulioo, je popolnoma razdejan. Los Angeles CaL, 19. aprila. Mestece Brawley pri. Sati Diego v dolini Imperial je potres popolnoma razdejal Las Salinas, CaL, 19. aprila. Potres je napravit tukaj nepopisno škodo, ■ktera znaša najmanj milijon dolarjev. San Franeiseo, CaL, 19. aprila. V kolikor je dosedaj znano, je bilo včeraj Jiajmanj 500 ljudi usmrtenih in na tisoče ranjenih. Škoda preseza 200 milijonov dolarjev. 50,000 ljudi je brez stanovanja in hrane in ljudje neprestano beže iz razdejanega mesta. Ko se je pripetil prvi potresni sunek zjutraj ob 5:13, so bili ljudje večinoma še v posteljah in to je vzrok, da jih je moralo to.iko umrti. Potres je postajal vedno jačji in kmalo nato so se pričele hiše podirati. Ljudje so bežali na ulice le površno oblečeni in ua ulicah pričelo je na nje padati kamenje podirajočih se hiš. Mnogo je bilo na mostu ubitih in ranjenih. O-nim, kieri so ostali pod vratmi, se večinoma ni nič žalega zgodilo. Vt-li ;a "JO in večnadstropna poslopja se bo j še obnesla, nego zidana, kajti ni jedno se ni podrlo, vendar je pa tudi par teh poslopij p>škodovaniii. Mnogo jxkniolov se je pogreznilo v vodo in tmdi obrežje je skoraj povsem razdejano. Nova pošt na palača, ktera je skoraj najlepša v republiki, je zelo poškmla vana. Hotel Valencia se je podrl in p<)d razvalinami je vse polno mrtvecev. Jedva da se je prenehalo tresti, že je pričelo mesto goreti in hipoma je bilo več b i kov v plamenu. Ker je tudi vodovod razdejan, so z dinami-t( m podira'i hiše, toda vendarle niso omejili. Hiše na Mariket ulici so hitro zirorele, vštevši pisarnišška poslopja Grant, Parrot, Flood, Call, Examiner in yi'.rnadnoek. Istočasno so gorela trgovska poslopja od Sansom ulice do obrežja in od Market ulice do Broad-\vaya. Velikanska grocerijska prodajalna Wbeeman. Peek ik Company je v plamenu od podpritličja do strehe, le v Ikletih ne gori. Vročina je taka, la je nemogoče hoditi po ulicah. Radi p»žara ni mogoče priti v središče me sta. __ Iz vseh bližnjih mest so prihiteli tia pomoč gasilci s potrebnim dinami tom. Tudi milica in vojaštvo je prihitelo v mesto. Kljub temu pa po žara ni bilo mogoče ustaviti. Operno gledišče je tudi zgorelo z vsemi dragocenimi napravami. Od ta se je požar razširjal daije od poslopja do poslopja. Dosedaj je zorelo vse središče mesta, ktero obdajajo ulice VaJlejo, Howard, Kast in Sansom. Vsa krasna poslopja so uničena. Iz Presidio dospelo je 1000 rvezi-nih vojakov, da patrulirajo po mestu; kasneje je dospel tudi 13. pešpolk iz Angel Islasnda v svrho pat ruin e službe. Vojaki imajo povelje tatove, kateri plenijo mrtvece, na mestu ustreliti in čuvati milijon dolarjev vredno blago, ktero je naloženo na ulicah. Mayor mesta Sebmidt je imenoval poseben meščanstki odbor, kteri skrbi za javno varnost in ukazal mlekarnam ter pekarnam, da morajo svoje zaloge hraniti za ljudi, kteri so vsled katastrofe vse zgubili. V parkih bodo še danes postavili šotore in kuhinje za ljudi, kteri so zgubili svoja domovja. Osemdeset zavarovalnih družb je taikoj naznanilo, da bodo zavarovalnino izplačale v polnej meri in ne bodo delale razlike med potresom in požarom. Policija je ukazala vse gostilne zapreti, da prepreči pijančevanje. V zalivu, kjer so bile vsidrane polne ladije premoga, so se večinoma po topile.' NajeTegantnejša gledišča, med temi Majestic, Columbia, Orpheum iu Grand Opera, sozgorela. Poslopja Ri-ilto in Casscrly sta do tal pogorela. V Mechanics Pavilionu, kamor so po-nosili mrtvece in ranjence, vrše se grozni prizori, ko iščejo matere, očetje. bratje, sestre in žene svoje drage. Ljudje beže kar na tisoče v bližno gorovje in preko zaliva, tako da so vsi pamilki polni. Ob obrežju vlada nepopisna zmešnjava, kajti vsakdo želi priti prvi na ladije. e Časniški poročevalci pošiljajo vesti iz bližnjega Oakland a, toda o podrobnostih ne bode mogoče poročati pred pretekom par dni. Krasno zabavišče Cliff House, kjer so se vršile najlepše zabave, je padlo v morje in skala, na kterej je stalo poslopje, je zginolo. Požar postaja vedno večji in sedaj gori kitajski del mesta. V mesti? je nastalo tako pomanjkanje vode, da prodajajo pitno vodo. Predsednik Roosevelt je poslal brzojavko v znak sožalja. Milijonar Gould je ponudil pomoč. Tudi mesti New York in Boston sta ponudili pomoč. Tudi vsa okolica mesta San Franeiseo je razdejana in večina spomenikov v parikih je razdejanih. Popolu-da^iski časopisi niso izšli, toda danes bodo skušali listi zopet izdati. Mesto Charleston pred razdejanjem. Singapore, Straits Settlements, 18. aprila. Ameriška transportna parni-ka McKlellan in Killpatriek, z vojaštvo m za Filipine, sta dospela semkaj. 300 ljudi usmrtenih v mestu Santa Rosa. V IMENOVANEM CALIFORNIJ-SKEM MESTU JE POTRES SKORAJ VSE HIŠE RAZDEJAL. 10.000 ljudi je ostalo brez domovja.— Velikanska škoda v San Jose, California. KATASTROFE V DRUZIH MESTIH. Sacramento, Cal., 19. aprila. Superintendent bolnice Napa, poroča gover-nerju. da je dospel v Saeramento avtomobil z groznim poročilom, da je mesto Santa Rosa vsled potresa popolnoma razdejano in da je bilo tamkaj 300 ljudi usmrtenih. Los Angeles, Cal., 19. aprila. Iz San Josč, 50 milj južno od San Franeisea, se brzojavlja, da se je tam vsled potresa podrl hotel Vendome, v kterem je bilo .15 ljudi usmrtenih. Je-den blok hiš je zarorel, inače so vsa poslopja v mestu poškodovana ali pa razdejana. Vseh ljudi skupaj je bilo 50 usmrtenih. Mesta Santa Cruz, Monterey, Gil-ney in Hollister so razdejana. Število mrtvecev v Santa Cruz je velikansko. V mestu Santa Rosa je 10.000 ljudi brez domovja in število usmrtenih bode najbrže presezalo 300. Vse hiše na Main St. so se podrle in nijedno trgovsko poslopje ni ostalo celo. Kar ni uničil potres, je radejal požar. Meščani so bežali na polje in v hribe. Vodovod je razdejan. Stockton. CaL, 19. aprila. Včeraj zjutraj je bil tukaj jak potres. Most železnice Santa Fe, ki je vodil preko reke San Joaquin, je padel v vodo. Napa, Sal., 19. aprila. Potres je napravil tukaj za $300.000 škode. Vallejo, CaL, 19. aprila. Potres je tukaj napravil le za $10.000 škode. Las Salinas, Cal., 19. aprila. Potres je trajal nad dve minuti in napravil v tukajšnjem mestu za $2,500.-000 škode. Usmrten ni bil nihče. Los Angeles, Cal., 19. aprila. Tukaj ni bilo čutiti niti najmanjšega potresnega sunka. 100 let stara. V Ballstonu, N. Y., je gospa John Briggsova, ktere stariši so bili prvi naselniki v oountyju Saratoga, umrla v starosti 100 let. POD IMENOVANIM WESTVIR-GINSKIM MESTOM JE VELIKO PODZEMSKO JEZEEO. Mesto je ločeno od jezera le po tanj-kej zemskej skorji. Ljudje ostavljajo mesto. PRIPRAVE NA BEG. -o- Charleston, W. Va., 19. aprila. V tukajšnjem mestu je med prebivalstvom zavladala velika panika, ker se je dognalo, da stoji mesto na izredno tankej zemskej skorji, pod ktero se nahaja veliko in gloljoko jezero, ktero se nahaja tako blizo mesta, da se zamore slednje vsaki čas pogrez-niti v z vodo napolnjeno globočino. Mnogo prebivalcev je mesto že osta-vilo in drugi se pripravljajo na od-potovanje. da rešijo življenje in premično premoženje. Votlino in podzemsko jezero so našli slučajno pri razstreljevanju skalovja. Vsled razstrelbe se je velik del tanjka zemske skorje udri in pogrez-nil v globočino. Par drznih delavcev je potem odšlo v nastalo odprtino, kjer so kmalo našli podzemsko jezero. Končno so možje vzeli seboj v globočino čoln, v kterem so več sto yardov daleč veslali. Voda podzemskega jezera je čista kakor kristal, ledeno mrzla in sladkega okusa. Votlina je večinoma iz apuenega skalovja in se razprostira pod vsem mestom. V Ljubljani je seismograf zaznamoval potres. V DRŽAVNEM LJUBLJANSKEM OBSERVATORIJU, V REALKI, JE SEISMOGRAF ZAZNAMOVAL POTRES. Druge vesti iz inozemstva. — Srbski kabinet odstopiL Kralj neče odsloviti zarotnikov, —o NEMIRI V LENSU. Ljubljana, 19. aprila. V tukajšnjem vladinem potresnem observatoriju, je seismograf zaznamoval' med 2:25 in 2:59 uro, oddaljen potres, kteri je bil jačji, nego oni na otoku Formoza v Aziji. (Časovna razlika med San Frančiškom in Ljubljano je 9 ur in G minut. Ured.) Cowes, Anglija, 18. aprila. Španski kralj Alfonso dospel je semkaj, da obišče svojo nevesto, princezinjo Eno Battenberško in njeno mater. Kralj je dospel z vaelito Giralda. Z nevesto se je sestal že na prostem morju. Belgrad, 18. aprila. Kralj Peter je sprejel odstop srbskega kabineta, toda ministre je naprosil, naj ostanejo na svojih mestih do ustanovitve novega kabineta. Kabinet je odstopil, ker kralj ni hotel upokojiti zarotnike proti Aleksandru Obrenoviču. Lens, Francija, 18. aprila. Radi štrajka premogarjev v Pas de Calais, prišlo je včeraj tukaj zopet do nemirov. Z nemiri so sedaj pričele tudi ženske in napadle žene onih premogarjev, kteri nečejo štrajkati. Pri u-ličnih bojih je bilo več oseb ranjenih in aretovanih. Durban, Natal, 18. aprila. Vstaja Zulu-akfrov še ni končana in ekspe-dicija proti glavarju Bambaata je zelo težavna. Glavarju sta se pridružila tudi glavarja Siganandi in Naubi. Lokalne oblasti so naprosile za na-daljno vojaško pomoč. Malta, 18. aprila. Na angleškej o-klopnici Prince of Wales pripetila se je razstrelba parnega kotla. Trije mornar-ji so bili usmrteni in štirje so ranjeni. Nesreča se je pripetila, ko so ladijo preskušali z o žirom na njeno hitrost. Ogromno naseljevanje. Še neprestano traja. ■ ■ o-- NA NASELNIŠKEM OTOKU ELLIS ISLANDU V NEWYOR-ŠKEJ LUKI ŽE DOLGO NISO IMELI TOLIKO OPRAVITI. Število evropskih naseljencev postaja od dne do dne večje. VČERAJŠNJI DOŠLECI. V Springfieldu, Mo. prete zopet nemiri. VSLED SOVRAŠTVA MED BELIMI IN ZAMORCI JE PRIČAKOVATI NADALJNIH IZGREDOV. Državno pravdništvo hiti z zapiranjem lopovov, kteri so linčali tri zamorce. NOVE ZAMORSKE ŽRTVE. Uradniki na naselniškem otoku na še luke že dolgo niso imeli toliko o-pravila, kakor ga imajo sedaj. V našo luko prihajajo dan za dnevom moški, ženske in otroci iz vseli krajev stare Evrope, da si tukaj ustanove boljšo domovino. Tekom včerajšnjega dne dospeli so v New York naslednji parniki: Prinz Oscar s 1104, Carpathia z 214S, La Bretagne s 1985 in Neuw Amsterdam s 1-140 potniki medkrovja, kar pome-nja GGS5 bodočih državljanov repu blike. Povsem naravno je, da naloga naselniških uradnikov sedaj ni lahka dasiravno se registracija naseljeucev vrši izredno hitro. Komisar Watcliom je mnenja, da se je naseljevanje vsled tega tako povečalo, ker je pričakovati strožjega protinaselniškega zakona. Tudi štrajk premogarjev je provzročil, da se je naseljevanje povečalo, kajti med no-vodošleci je mnogo evropskih premogarjev. Nadaljne žrtve nesrečne oklopnice Kearsarge. Quantanamo, Cuba, 18. aprila. Radi razstrelbe smodnika na oktopnici Kearsarge pri strelnih vajah, ki so se vršile minuli petek, sta še dva nadalj-ua mornarja umrla. V nedeljo je vsled zadobljenili ran umrl ognjičar Tom Fischer, in v ponedeljek je umrl elektrik James McArdle. Prvi je doma iz San Franeisea, zadnji iz New Yorka. Ranjeni mornarji se inače dobro počutijo. le jeden je v nevarnosti za življenje. Semkaj je dospel pod admiral E-vans z oklopnieo Maine, da preišče katastrofo. Požar v Anneville, V Anneville, Pa., je požar razdejal pet trgovskih poslopij in napravil $45,000 škode. Šola zgorela. , Poughkeepsie, N. Y., 19. aprila. Šolsko poslopje normalne šole v New Paltz, ktero je last države New York, je včeraj zgorelo. Škoda znaša $100.-000, zavarovalnina pa le $65.000. Požar je nastal vsled razstrelbe petro-lejeve svetilke. Ogenj se je hitro razširil po vsem poslopju. Gasilci so rešili bližnja poslopja. AMERIŠKI NEZADOVOLJNEŽI. Nikjer na svetu ne bodete našli bolj nezadovoljnih ljudi, kakor tukaj, ko se prične spomlad. Videti jih zamorete povsodi, ko se prepirajo in "zabavljajo" tako, da so prav neprijetni za vso okolico. In kaj je temu vzrok. Način našega življenja in naše podnebje. Na prehod od zime na spomlad marsikdo ni pripravljen. Oni niso gledali na stanje njihove krvi, ktera postane radi nečistih snovi gosta, kar provzro-či slabo prebavljanje, slabosti, kožine bolezni in pomanjšanje življenskih moči. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedrno sredstvo, ktero takoj pomaga, ako se ga pravočasno rabi. Pričnite takoj sedaj! Ono upliva na vse organe tako, da zdravo delujejo, odstrani vse nečiste snovi iz krvi in napolni žile s svežo in čisto krvjo, ktera prihaja od pravilno prebavljene hrane. Ono je jedini kričistilec, kteri je naraven, ker deluje potom prebavljalne-ga sistema. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Springfield, Mo., IS. aprila. Tukaj nadaljuje z zapiranjem ljudi, kteri so se minole sobote udeležili linčanja. Dosedaj je dobil šerif Homer sto pornih povelj proti raznim lin čar jem. Sodnik A. -L I ineoln je veliko poroto pozval, da izvrši svojo nalogo ? vso pravično; io in r.epi istranosijo, tako. da dobi vsakdo zasluženo kazi n. Šestnajstletni Leslie Peters je včeraj zvečer ustrelil nekega zamorca, ker ga je v predmestju v navzočnosti njegove spremljevalke napadel. Zamorec je nanj dvakrat ustrelil, ne da bi ga pogodil, na kar je prieel Peters streljati in je zamorca usmrtil. Ta novica se je v mestu hipoma raznesla in brezdvomno bi prišlo do nadaljnih nemirov, da ni milica skrbela za mir. Poslovanje organizacije "La mano nera.'' Člani italijanske tajne organizacije 'La mano nera" so zapretili, da bodo včeraj na 1. Ave., med 1"24. in 125. ulico v New Yorku, pognali cel blok hiš v zrak, ako jim njihov rojak Luig-gi Pallazzio do jutra ne izroči $2000. Pallazzio se je nepopisno prestrašil, ko je dobil grozilno pismo. Potem ko je povžil par čas whiskeya, odšel jo k policiji. Imenovani blok hiš danes še stoji. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020,00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilifine je do $25.00 v fotovini v priporeče-nom ali registrovanem pismu, večje ltleske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK »AKSER, 10» Greenwich Street, New York. 1752 St. Claii St Cleveland. Ohio. KEETANJE PAENIKOV. Dospeli so: Main IS. aprila iz Bremena. Erny 18. aprila iz Trsta s 790 potniki. Caronia IS. aprila iz Liverpoola z 2737 potnilki. Oceanic 18. aprila iz Liverpoola. Despeti imajo: Armenian iz Liverpoola. Bat a via iz Hamburga. Weimar iz Genove. La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. New Yortk iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Rliynland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Odpluli so: La Champagne 19. aprila v Havre. Bluecher 19. aprila v Hamburg. Prinz Oscar 19. aprila v Genovo. Sevdlitz 19. aprila v Bremen. Odpluli bod«: Celtic 20. aprila v Liverpool. St. Paul 21. aprila v Southampton. Weimar 21. aprila v Genovo. Umbria 21. aprila v Liverpool. Columbia 21. aprila v Glasgow. Zeeland 21 .aprika v Antwerpen. Pennsylvania 21. v*Hamburg. Erny 21. aprila v Trst. "GLAS NARQDA* CJsf slovenskih delavcev v Ameriki. vredni k: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. ik: Tublishen FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City rfa leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol 1-ta............. 1.50 *a Evropo, za vse i rt o.......4.50 4* " pol leta.......2.50 u u <>:io, < v službi lastnikov rovov ne 1>odo poznale šale. Lastniki rovov že od davna vedo, da zamorejo v dolgotrajnem štrajku zmagati, ako premo-garjem, kteri so kljub štrajku ostali ji a delu, zagotovo vsestransko varstvo. Oni so toraj od zadnjega štraj-ka nadalje skrbeli za to, da si nabavijo vsa mogoča bojna sredstva. In medtem, ko se delavci v zvezi z me-h("auK;imi reformatorji trudijo, da za-tro "korupcijobili so vsi meščanski sloji korupni in pošteni, v kolikor imajo vpliv na jH»tavodajo, jedini v tem, da .-<• uredi v.-e «mo, kar bode prcprc-Lo, da se »ramo t ni dogodki zadnjega štraj&a za sedaj onemogočijo. Ti " >r::motni dogodki" pa niso nič dry z- ja. ne.ro dejstvo, da so pri •zadnjem štrajku strajkarji neumijske ■ it'i a vrt* l.i kn nadleg vali in da se lastnikom rovov tedaj ni posrečilo pričeli z delom v rovih. Zavedii.»st lastnikov rovov bi zelo leeujevali. ako bi mislili, da se bodo pri M-danjem štrajku^ na 'klterega ■so .-c izU* nio pripravili, posluževali sredstev, ktera so rabili pri zadnjem štrajku. S a be izkušnje jih mnogo \.'č nauee. oiego premogarje, kteri se nikdar ne ]h služijo "radikalnih" »mlstev. Slednji store vedno le polo-vičj. i kora «», češ, da radikalna sred-*tva niso ameriška. Deli'.lajale: -•» naravno drugi ljudje. A k > s • oni kedaj na jmI, ali pa |m»jmi1-•uo!!!:'. ; i;;/.e:ii, jmtem takoj preiščejo v/. .-'j p.,;uza in jih takoj od- et i • ; . "1 » • x udi sedaj storili. Oni so pridobili na svojo stran pennsyl-va : i.i tudi aveai-ne oblasti. Koose-ve t ncikaj časa ni več naklonjen or-ganiz »vati mu delavstvu in bode brez-dvomno po možnosti pomagal delo-dajaleeru —- kajti mir in red mora jh»-vsodi vladati. T ml i organizator .John Mitchell svetoval je premogarjera, naj se izognejo vsakemu na.-i'lju, ktero je povsem pro-li njegovej volji. To la naj že bode temu kakor hoče: rtedaj morajo v<»dje premogarjev vedeti, da bodo jKJVodom sedanjega štrajka delodajalci svoje .-4cabe dobro čuvali. To nam dokazujejo dogodki /; In.jih dni. In i* dediče te^a dejstva za '-a/v ij štrajka si vsakdo sani lahko predstavlja. Zakoni in ločitve. Že več desetletij občutiti je v Zjedinjenih državah potrebo za ustanovitev za vse države veljavnega in jedna-kega zalkotia za sklepanje zakonov, ali pa, ako je to radi omejitve suverenno-sti posameznih držav nemogoče, za ustanovitev zakonov, kteri naj bodo v vseh naših državah jednaki, v kolikor se nanašajo na poroke in ločitve. Da smo dobili splošen zajkoin za ban-kerot, potrebna je bila desetletna agitacija. Seveda tu se je šlo za dolarje in eente in pri tem se na suverennost posameznih držav ni mnogo obiralo. Mnogo važnejši za vzdržan je moralnega bogastva bi pa bil jednotni zaken za ločitve, pa naj se to zgodi tako, da se morajo v nadalje s takimi pravdami pečati le zvezina sodišča, ali pa tako, da sodišča posameznih držav v takih slučajih jednako postopajo, oziroma da uft-edo vse države jednak za-ikon. Za dosego tega prišlo je pri nas že do mnogo poskuso>v, toda vsi so se dosedaj završiii brezuspešno in tako imamo še dandanašnji cele kolonije ljudi, kteri se hočejo ločiti, v Sioux Falls, S. Dak., in drugod. V teh kolonijah dobe oni, kteri so se naveličali zakonskega jarma, po kratkem, času sodno ločitev zakona, za kar se zamorejo takoj zopet poročiti. D ako takih ločitvenih pravic so se državljani držav, kjer so zakoni za ločitev strogi, v toliskej meri posluževali, da so nektera državna sodišča vse take frivolme ločitve proglasila neveljavnim. V nekej takih ločitev, ktera se je vršila med državama New York in Connecticut, kterim povodom je new-vorško sodišče v Connectieutu dobljeno ločitev razveljavilo, prišlo je do priziva na vrhovno zvezino sodišče. To naše najvišje sodišče se je sedaj, kakor smo včeraj poročali, izreklo v prid newyorskih sodišč. Po izreku vrhovnega sodišča moralo se bode sedaj ravnati nebroj ločenih parov, dokler ne dobe vse države skupen ločitven zokon. Avstrija in ItaTija. Z Kima z dne 4. aprila se poroča: Kakor znano, je poslanec Santini in-fceri»e1iral ministra zuuanjih zadev zaradi napadanja avstrijskega časopisja na italijanskega kralja in na Italijo. Preden pa je minister odgovoril, je Santini svojo mterj>elaeijo umalkinil. Demonstracije čeških vojaških novincev. Iv nal>oru v Iilovicih na Češkem so prišli rekrutje iz občine Borek s žalnimi znaki. D vojaških novincev je biio . l»-ojcnih na 24urni zapor. P oti godbi, ki jih je spremijevala in igrala žalostinko, je vložena tožba. Grozna nesreča se je pripotilia v mestu Nagoldu na Y i rt emberak em. Neko veliko goetil-ničai-sko poslopje se je zrušilo, ko se je ravno vršila v hiši neka slavnost. Pod s alo je 300 oaob. Mnogo mrličev itt icnjenih so kasneje izvlekli izpod rasr.vaJin. ife • Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 4. aprila. Deželni zbor kranjski ima to prednost, da je bil jedini sklican na izredno zborovanje. Deželni poslanci kranjski so se zopet sešli v Ljubljani, a ni-liče ni vedel, s čim jih hoče vlada iz-nenaditi. In naša vlada nas je res iz-nenadiJa, a vso napredno stranko razočarala. Vlada je predložila deželnemu zboru kranjskemu dva zakonska načrta, od kterih se prvi tiče prenaredbe deželnega reda, a drugi prena red be vo'ilnega reda. Ves deželni zbor se ima temeljito preobraziti. V zadnjem zasedanju je deželni zbor sklenil resolucijo, s ktero >e zahteva splošna, jednaka in tajna volilna pravica za državni zbor avstrijski in s ktero je tudi pozval vlado naj predloži deželnemu zboru kranj-s.virinu iz]iremembo deželnega reda in nov i volilni red. ada se je temu odzvala in je izdelala oba načrta ter ju predložila ra\;in kar deželnemu zboru v odt-bre-n je. Po m>vem deželnem redu biuie štel deželni zbor kranj.-ui 47 poslancev. Vlada pa se je tu postavila na stališče. tla je treba varovali interese jk>-jedinih stanov, jjosebnu nemškili vele-jKisestnikov. in da je treba zatreti slo-\eu.-ko napre lno meščanstvo. V novem deželnem zboru bi bilo: a) jnibljanski knez in škof, in b> 4(i izvoljenih poslancev, in to: 1. 10 poslancev za veliko posestvo; '1. 10 }M)sla je za splošno kurijo. Deželni odbor, ki je izvrševalni od-deleik deželnega, zastopa, ima deže.tne-ga poglavarja za predsednika in pet prisednikov, izvoljenih izmed zbranih deželnih jx>slancev. Je-dnega prised-nika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo, jednega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje, jedaega poslanci za kmetske občine, jednega (»oslanci za občni volilski razred in jednega vsi deželni pos*anei izmed sebe. Ta deželni red tkaže. da je Nemcem zagotovljeno 10 mandatov. Tisti vele-!>osestniki, ki so vpisani v deželno desko; volijo naj 10 poslancev! Teh veleposestnikov je kakih 80! Vsi ti-le so ponajveč Neimci in ti Nemci naj bi imeli 10 poslancev! To je vnebovpi-joča krivica, ktera svedoči, da vlada hoče na vsak način zagotoviti pozieijo Nemcev na Kranjskem. Veliko število je takih slovenskih veleposestnikov, ki plačujejo več vego 200 kron direktnega d a vik-a, in vendar ti le nimajo pravice voliti v veleposestvu, ampak so potisnjeni v mestne sku-1 pine. Tu se vidi, da se je vlada ozirala le na nemške interese, kajti ako bi res vpoštevala kake splošne interese, potem bi mestom in trgcum, !ki plačujejo tri četrtinke vseh deželnih doklad, morala dati več mandatov. Vlada pa tega ni storila, ker hoče varovati privilegije starega nemškega veleposest-va, ktero ima lie za-se, da je vpisano v deželni deski. Ako bi se vlada postavila na stališč pravičnosti, morala bi v veleposestvo uvrstiti vse tiste veleposestnike, Iki plačujejo več kakor 200 kron direktnega davka. Ako bi storila to, dobili bi- veljavo slovenski veleposestniki. A vlada je ravno to hotela preprečiti, hotela je in hoče doseči, da se zagotovi vpliv Nemcev na Kranjskem. Viada je torej imela pred očmi le nemško-nacijonalne interese. Veliko krivico je storila vlada mestom in trgom. V tej skupini sta zagotovljena narodnemu meščanstvu le dva mandata (ljubljanska), vseh drugih mandatov pa je za nas izgubljenih. Kako to? To je tako: Mesta in trgi so spojeni s kmetskimi občinami in tu bodo odločevali kmetje, ne pa meščani. Kmetske občine imajo v oblasti klerikalci in ti bodo torej ustrahovali meščanstvo. Tako se vidi, da je vladi bil res namen, da bi se ojačala klerikalna stranka na Kranjskem. Kmetske občine volijo 16 poslancev, a da bodo te občine volile le klerikalne poslance, to se ume je samo ob sebi. Kar se tiče splošne kurije, ktera voli deset poslancev, ni upati, da bi delavci kaj pridobili, kajti tudi ta nova ku-rija je tako sestavljena, da bodo v njej zmagovali le klerikalni agrarci. Kakor nam vse to kaže, bodo v bodočem deželnem zboru kranjskem odločevali klerikalci. Najbolj zanimivo je, s ktero stranko se bodo združili kranjski Nemci. Še predno smo izvedeli za novi deželni red, združili so se slovenski klerikalci z Nemci, kar se vidi sedaj, ko ti stranki skupno nastopata. Klerikalci in Nemci so se dogovorili med seboj, a vlada, iki je klerikalna in nemška, ustregla je popolnoma klerikalcem in Nemcem. Ugodila jim je, samo da bi zatrla, svobodno slovensko meščanstvo. Ta zveza med klerikalci in Nemci je bila že poprej sklenjena. Znano nam je namreč, kako je naša vlada oškodovala Slovence na Koroškem in Štajerskem glede državno-zborske volitve. Po novi volilni pre-osnovi za dežavni zbor imajo Slovenci na Koroškem le jedcu mandat, a na Štajerskem le šest, a morali bi imeti na Koroškem tri, a na Štajerskem najmanj devet mandatov. Kako je to prišlo S.ovensiki klerikalci so žrtvovali te štiri mandate na Koroškem in Štajerskem proti temini, da jim je vlada prepustila v popolno oblast kranjsko deželo, in tudi proti tema, da so slovenski klerikalci privolili v to, da se Nemcem na Ivranjstkem zagotovi deset mandatov v veleposestvu, in konečno proti temu. da se je mestna skupina Kočevje-Pibnica tako ustrojila, da imajo v njej Nemci večino. To pa je narodno izdajstvo. Slovenski klerikalci, ki so v prvi vrsti pa-peževski, žrtvovali so narodne interese proti temu, da jim je vlada zagotovila klerikalno gospodstvo na Kranjskem. Jasno mora biti vsakemu politiku v Avstriji, da se nemška vlada pogaja le s tistimi strankami na Kranjskem, ktere so pripravljene ščititi nemške interese. / Na Kranjskem je za tako j* liliko hi-jgJa vlada pridobiti le klerikalno stranko, ktera se bori v prvi Vrsti .e za klerikalne interese. Slovenska 'katoliška stranka pa sev je ravnu vsied svoje narodne mlačnosti lahko sporazumela z Nemci in je to rada storila takoj, ko je uvidela, da jej ta sporazum donaša gospodstvo na Kranjskem, to je politično moč, s katero bode mogla ug\>nobiti napredno stranko. Klerikalcem je le do tega, da dobe deželno upravo v svoje roke, •kajti kadar to dobe, potem bodo go-s[H>darji ne samo v deželnem odbora, to je deželni eksekutivi, ampak tudi v vsem, kar je od deželne uprave odvisno. Hudi časi se torej b-ižajo vsemu naprednemu učiteljstvu, to je sploh šolstvu in vsem napravam, kte-*-e sedaj vodijo slovenski naprednjaSii. Katoliška stranka na Kranjskem ne bi smela nikdax eitoriti, kar je storila s tem korakom. Smela ne bi žrtvovati Slovencev na Korošlkem in Štajerskem samo zato, da ji je vlada za jamčila neomejeno gospodstvo na Kranjskem. Tudi ne bi smela nikdar privoliti v tak deželni red, kteri zagotavlja Nemcem 10 mandatov na Kranjskem. Nemci se s svojo pridobitvijo hočejo okoristiti za večne čase. Predlagajo namreč, da se ^e^ni red sme le tedaj prenarediti, ako je v deželnem zboru kranjskem 38 poslancev navzočih. S tem pa hočejo Nemci doseči, da se novi deželni ne bi nikdar preosno-vnl, ttrnr l»i mi lahlrr* « t^m da bi zapustili zbornico. Ako bi izmed 47 poslancev kakih 10 ali 11 nemških poslancev zapustilo zbornico, potem bi ostalo v zborniei le 37 poslancev (ali celo 36), in vsi drugi poslanci ne bi mogli premeniti deželnega reda. Na rodnonapredna stranSka je takoj označila svoje stališče. Samo ob sebi se ume je, da ne more privoliti v tak deželni red, kteri bi jo utbil. Zato je začela z obstruikcijo. Narodnonapred Srečni ljudje, ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljubljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseh bolezni. ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:— Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich. Veleučeni gospod dr. Landes:— Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bo-dem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:— Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudačna bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to prošlo sve po Vaših ljekovima. Budite uvjereni, da eu Vas svakomu pri-poručiti, ko j i mi se potuži od ikakve bolesti, da [ je gosp. doktor Landes najbolji. U z srdačan Vam hrvatski pozdrav 1, ANDRO IVANČIČ, 320 East Front Street, Youngstown, 0. Stovani gospodine:— Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami buduči, da se čutim sasmo "dobro, Vi što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši Ijekovi dobro i predobro ueinili. Drugo nemam, da Vam javim, več Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod budem prebival, svakome ču pripovedovati, da ste dobri Iječnik. — Sa štovanjem a. PILIPOVICH, Box 81, Mountain View, Cal. Izvirna pisma so vsakemu na vpogled. DOKTOR LEONARD LANDES zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljueah, prsih, želodcu, erevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatični, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v lsovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovensko katoliško na stranka hoče na vsak način preprečiti vsako debato o novem deželnem redu. Danes je zboroval deželni zbor in na dnevnem redu je bil zakonski načrt o prenaredbi deželnega reda. ' Vsi napredni poslanci so prišli v zbornico, oboroženi z raznovrstnimi inštrumenti. Zborovanje se sploh ni mo-g_o vršiti. Seja se je pričela ob 0. uri in je trajala štiri ure, a nobeden ]m>-slanee ni mogel rpiti do besede. Na-rodnonapredni poslanci so prinesli v zbornico boben, gramofon, piščalke, raglje, možnar, činele, in d mire jedna-ke stvari, ter so bobnali, pisikali in ropotali ves čas, tako da ni mojrel nihče i govoriti o stvari. Nemci so čitali časopise, a klerikalci so morali poslušati j to parlamentarno godbo. Napredni poslanci so v obstrukciji in hočejo na i vsak način preprečiti razgovor o no- 1 vem deželnem redu. A. T. Pravi blagoslov za celo človeštvo! Knjige za zdrave in bolne v slovenskem , hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah ^ Msgr. S. Kneippa: "Domači zdravnik", v slovenskem jeziku. Cena 50c. "Moje liečenje ili kučni liekar", v hrvatskem jeziku. Cena $1.25. Iz starega kraja dobivam in razpo-šilj am vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i.t.d. in tudi druge stvari, priporočene od Msgr, S. Kneippa.—Denar blagovolite poslati po Money Order. — Priporoča se K AUSENTK, 1146 — 40th Street, Brooklyn, N. Y. Kaj vse ljubosumnost stori. Pred kratkim je preti dunajskim civilnim sodiščem v J L okraju neka služkinja tožila svojo <*ospodlnjo, ker jo je odpustila iz službe brez 14doevne odpovedi. Stvar pa je imela to-le zanimivo pred zgodovin o: Gospa je silna ljubosumna na svojega moža. Ivo je hodila po 'kosilu spat, je vedno mislila, tla njen mož »tc medtem v kuhinjo, kjer se zabava s kuharico. Ta misel jo je muči ia vedno bolj. Nekega dne pa, takoj jx) kosilu, smricne v kuhinjo in se sUrije v zaboj za smet L Težki so ji bili trenotki čakanja v ne ravno prijetni poziciji. Naposled se vraia vendarle odpro in kuharica prinese iz o'bednice posodo ter začne pomivati in pometati. A soproga še vedno ni. To jo j e seveda jezilo, da je morala toliko časa čakati. Toda prišlo je še hujše. Dekle je ztcpprabilo nekaj ostankov jedi in jih, nič hude podp. društvo svete Barbare ZJedlnJene države Severno Amerike. Sedež; Forest City, Pa. Msorporirano dnedl, januarja I902 v državi F»ertrt«yiv? nrrr, -0-0-- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR. ml.. Box 547, Fore.t City, Podpredsednik: JOHN T±ILBAN, Box 3, Moon Run. Fa, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. ... , D tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, ?». Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, F*. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City. Fa. ANTON PIRNAT. Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thoma« W Ya. FRANK SUNK, P. 0„ Luzern., Pa. V'T POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest Citv Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City Pa •ANTON BORŠTNIK, P O., Forest City, Pa. ^DopW is] se poialjajo L tajniku: Ivan Telban. P. O Bes IfT, Društveno flaailo je "GLAS NARODA". Bolezen le, ces,ar.8e C11°,Tek »«)l>«lj boji! V posebni meri pa . . , 8e "°J1 vsakdo izmed nas, «la so ga ne bi lotila bole zen v tej tuji nan, zemlji, daleč od domačih, prijateljev in cev v deželi kjer se men prijateljstvo le po dolarju. Cotovo „i Slov^eZ ki ne bi sam izkusil tega, ali pa vsaj slišal o takih bridkih skušnjah tem^avodu:0V' ™ 1>a tU ki ™ sli&d o "lot Slovensko - Hrvatsko Zdravišče, DR. U. E. THOMPSON, 31,4 W- 29th STREET, NEW YOkK. ^ Ravnatelj tega zdravišča, Dr. .1. Thompson, je v Zjedinjenih dr. zavali znan kot eden najbolj izkušenih zdravnikov, ki ozdrivi vs-iko novo ah staro, kronično, moško ali žensko bolezen. IVsebno S je priporočati onim, ki imajo tajne moške ali ženske bolezni, kot najbolj izkušenega zdravn.ka-strokovnjaka. On zdravi rudi take bolezni, ktenli drugi zdravniki niso mogli ozdravili. Itp Thnniniinn ...< .... ..4.. : ^ i Dr. Thompson garautoje vsakemirs svoto t^ PETSTO DOLARJEV da popolnoma ozdravi vsaktere bolezni, i^j bo moški ali žen-k i mi bo bolezen zastarana ali nova, ali kteieko!rvrste tajna bolezen ' ' J \ Slovensko-Hrvatsko Zdravišee se sprejemajo Ixdnila ki >ele da se mirno, najhitreje in najlažje ozdravi jo. Tu dobi vsakdo koli' kor le mogoče dobro in popolno postrežbo, zdravljenje iu sploh potrebno po zmenuh cenah. Na stotine Slovencev in Hrvatov je že ozdravil dr. Thompson in nebroj na so zahvalna pisma, ki jih j«* jnejel od mil, i \ bJKSMCNA, PISANA OD OZIHJAVUt Mil 5>AW1I1. la pisnja niso ponarejena ali ljutli. kterih ni T-ik-i ponarejena pisma objavljajo neki gotovi zdravniški zavodi ki vabijo s tem nevedne ljudi k sebi, da jih {lošteno osknhijo ki va\o zasluzenih denarjev, zdravje teh revezev pa jim j.....-vela bri-a Kdor ne veruje mojim besedam, NAJ S A M PISK NA NASLOV IX) ONIH, kijih je ozdravil dr Thompson, in do onih, o kterih pravijo ti zdravniški zavodi, da so jih ozdravili. VSAKDO SE ItOOE POTK M PREPRIČAL O RESNICI. Evo rojaka, ki ju je ozdra vil dr. Thompson in ki so t , c- - . mu polni hvaležnosti no- t Ci i John Semprimoznik, 1 1 Ivan Skok, 8(1-1 Coleman Ave., slali lepa zahvalna prsni a. B ox i, F'ortlnnc! Mills, JohnsPa. Elk Co., Pa. Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. U. E. THOMPSON. VV. 20th STWI-Hr, NRW KF* Izvirna pisma se nahajajo v Slovensko Hrvatskem /dia\ isMi. " .. Ze cclgo ste ci želeli zlato uro te vrste, kajti niuelicaii ».te se kupovati slabe ure. 1-4 KAR. SOLIl > Oi)l.L> l-ll.l.i;i) L'RA -za ženske ali moške, zaprta ali odprta kazala), ELGINOV ali WALTHAMOV STKOJ , sedem dragih kamenjev. Vijačno navijalo. Oklep in st-Oj jamčena za 20 let, kar je označeno na vsakej uri. — Ako se le nekoliko spoznate na ure, ali ako vprašate lastnike prodajalnic ur, Vam bodo za tako uro računali od do Naša družba ali prodaja ur je največja v Ameriki. Imamo glas poštenja, kar zamoremo dokazati z večletnim poslovanjem. Vi se zamorete zanesti na vse, kar trdimo. Ako ne pronajdete, da ura in verižica nista taki, Vakor ju mi popišemo, yV pošljite blago nazaj in mi Vam vrnemo Vaš denar. Vsim osobam, ktere takoj naroče, pošljemo^ tudi brezplačno 14kar. Solid Gold filled verižica (jamčeno za lo let), vredno 6 dolarjev. Pošljite nam za "»Ocemov znamk ipo2c> v naprej, ostanek v znesku dol. ».50 pa lahko plačate C. O. D., ako ste zadovoljni z blagom, potem ko ga pregledate v ekspresnem uradu. NatnaniteVaŠ najbližji ekspresni urad. AGENTS WHOLESALE WATCH CO. Dept. in. 1267 Broadway, New York C>. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo prijatelje in znanee po širni Ameriki, poeebcio pa one v Forest City, Pa. Z Bogom! New York, 17. aprila, 11HK5. Fran Strekelj, Frančiška Fine, Fran Kotar, Anton Ovnik. Josip Gril, Fran Kotar, Josip Osel, Fran Sodnik. Anton Kotar, Marija Kotar, Ivan Za-krajšek ,Fran Ivozlevčar. Pred odhodom v staro domovin« pozdravljam vse znance in prijatelje v Ameriki, posebno pa tiste, ki so me spremili v Conemauirh, Pa., na kolodvor. Prisrčna jim hvala in stokratni: "Živiol" New York, 17. ajmla, 190G. Anton Meh le. Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik' Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižieo "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se oglasi pri njem. 0} Slovencem in Hrvatom pri^ poročam svoj SALOON V obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo flr-e smodke. Rojakom pošiljam denar« t3 je v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pu« robrodne in železni« dice listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New \orku. Z veleS|X)5tovaniem ^ Ivan Govže, g Ely, Minn. - ^mm &J KatolJednota. Jugoslovanska 1 nkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNlKx: Predsednik: MIHAEL SUNIČ. 421 7th St., Calnmet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni Ujnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomorili tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ. predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, III. nadzornik, Box 138, Bnrdine. Pa. POROTNI ODBOR: J AX OB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St, Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. . Kraj^vr a društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In dru^e listine na glavnega tajuika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po tvojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOIIN GOI ŽE Box 105, Ely Minn., po fevojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake posiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj f»e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry tšt. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo bitijiatančni podatki vsake pritožb«. s- Društveno glasilo js: "GLAS NARODA". SUSPENDIRAJO. Iz dni/tva sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 30. marca: Ivan Papa cert. 2473 I. razred. Družtvo šteje 12 udov. I/ .i ; /1 v a -V. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 10. aprila: Ivan Sku-i.ic m;, 1017, J«.sip Turk c< rt. 533. Oba v I. razredu. Družtvo šteje 150 ODSTOPILL T/ druživa sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 30. marca: Fran Mat va s v. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 30. marca: Josipina <*Vrru' cciL :i.lS4. Družtvo Šteje 35 Članic. ČRTANL Iz i'i va sv. Jožefa št. 52 v Mineralu. Kansas, 30. marca: Matija K, , d i t. 3174 l. razred. Dnižtvo 'šteje 42 udov. ZOPET SrREJETI. V dru/.tvo -v. Ime Jezus Št. 25 v K velet hn. Minn., Tvan Pečen cert. 4o:;:> II. razretl. Ivan Žagar cert. 1441» !. razred. Dnižtvo šteje 114 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. l>ne 2. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 00 Dalmatineev in 15 Hrvatov ter 28 Slovencev. Dne 4. aprila 04 Macedoncev, 38 Slovencev, 10 Hrvatov in 10 Ogrov. Za opeklinami je umrla poldrugo leto .stara liri p<»; -n::ka Franca Se-verja v Predjami pri Postojni. Otrok jo zlil nase lonce vrele vode in se o-pek<*l na rok ali in nogah, da jo moral čez par dni umreti. Samomor. Neki Kristijan Žagar iz Hudega, prečenske fare, se je nedavno ustrelil v trebuh. Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen. Aretovan je bil dne 5. aprila me-sarski vajenec Albin Jager. ker je svojemu mojstru Ivanu An/.iču v Ljubljani ]>oneveril 71 kron. Jager je nosil meso neki stranki in je sprejeti denar, mesto tla bi ga oddajal mojstru, porabljal zase. Preprečena pot. Jožef Hočevar jo je hotel odkuriti v Ameriko, ne da bi bil še zadostil vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Kržan mu je pa to namero prestrigel s tem, da ga je aretoval. Tudi Jože Trdin je hotel iti Čez lužo. ker j>a bode moral preje še pokušati vojaški kruh, mu je nadstražnik Večerin skalil veselje in ga odpeljal v zapor. Isti je prijel tudi A. Vidmarja iz Loža, ko je hotel več potnikov odpeljati k neki tujezemski iz-«eljevalni agenturi, ktera mu je za vsakega obljubila 10 K, a ni imel sreče, da bi jih zaslužil in bode mesto da bi štel kronce, moral pokušati ri-čet. Roparski umor pri Št. Petru. Umorjeni zidar Kocin je bil zadavljen in ubit. TTmora sta se udeležili najmanj dve osebi, ki sta delali s svojo žrtvo skrajno divje, kajti izkopali sta mu celo eno oko. Postojnsko jamo je obiskalo ja obiskalo meseca marca 276 oseb. Ta mesec bo obisk seveda mnogo večji, ker sta se prijavili dve večji skupini z Dunaja in iz Brna. Za Veliko noč ao se preskrbeli neznani tatovi pri posestnici Mariji Krašovic v Rjavki pri Moravčah. U-kralli so ji sedem kosov prekajenega me-a, 7 kg planire in 2 kg masti. Tudi moko so hoteli imeti v nekem bližnjem mlinu na enak način, a jih je mlinar Še o pravem času odpodil. Mrtvega so našli 1. aprila zjutraj v Veliki vasi pri Krškem 751etnega pre-vžitkarja Ivana Dimitroviča iz Drno-vega pri Cerkljah. Dimitrovič je ležal v cestnem jarku zmrznjen in se ga .je najbrž prejšnji večer preveč navlekel. Vlom in poskusen samomor. Tako- zvani "mutasti Jaka" v Spodnji Šiški je 2. i. ni. razbil pri gostilnirar-ki Ani Bole 18 šip, vlomil nato v go stilno in ukradel natakarici denarnico / 11 K. Vse krvave roke si je šel nato zinival. ko je pa cul. da so mu o-n .niki za petami, se je poskusil obeliti. Ivo so i_'a aretovali, so našli pri nj .»m še 0.58 K. Cerkveno puščico so ukradli neznani tatovi v župni cerkvi sv. Križa pri Litiji in vzeli i/, nje 28 K. Primarij dr. Gregorič snuje v Ljubljani velik privatni sanatorij. V društvu zdravnikov za Kranjsko se je razpravljalo o tem načrtu, j Računski zaključek mestne hranilnice ljubljanske za 1(56. upravno dobo od dne 1. januarja do 31. decembra. 1005. Denarnega prometa je imela hranilnica K 29,631.001:49, za kron 1,5*21.310:22 več nego leto popreje. Hranilne vloge so znašale K 21,798.-206:28. ('istega dobička je imela kron 78.8-18:87. Rezervni zaklad znaša sedaj K 766.686:97. — Iz predstoječih številk vidimo, kako lepo se razvija naš največji slovenski zavod. Obresti daje po 4 od sto od dne%'a vloge. Večletni zaupnik za Ameriko je Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York in 6104 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O. Sprejema denarne vloge in strankam pošlje originalne knji-jge, izplačuje tudi vloge ali pa daje ' na nje po zahtevi predplačilo. PRIMORSKE NOVICE. I Nos je obljubil odgrizniti 32Ietni , natakar Karel Danjko v Trstu svojemu stanovskemu tovarišu Karlu Borovinu. Danjko je bil seveda aretovan. Natakarski nos mora biti prava delikatesa, ker se večkrat pojavi med natakarji želja odgrizniti ga tovarišu. 10.000 K je poneveril blagajnik podružnice K. Greinitz v Trstu, neki Josip Skala, ter pobegnil. Iz Pulja je pisal tvrdki, priznal poneverbo ter napovedal, da si konča življenje. Poročnik K. Koehler 87. polka v Pulju, ki je ustrelil ženo ekspediterja Schossa, nato pa skušal še sebe ustreliti, je ozdravel ter so ga prepeljali v tržaški garnizijski zapor. Dve dopisnici vročeni po 25. letih. Dne 2. aprila sta dospeli iz Rovinja v Trst dve dopisnici, oddani v Veroni dne 8. septembra 1880 in 23. novembra 1880. Dopisniei sta bili naslovljeni na odvetnika Ivana Benco, umrlega 1. 1886. Naslova na dopisnicah sta pisana popolnoma pravilno in razločno. Dne 1. aprila sta se omenjeni dopisnici nakrat pojavili na poštnem uradu v Rovinju in 2. aprila sta bili v Trstu. Kod sta romali, oziroma ležali celih 25 let? Nestvor. Kmetovalcu Francu Kan-tetu v Trstu je vrgla svinja 11 malih praset. Med temi je bilo eno, ki je imelo rilec na vrhu glave zaobrnjen nazaj. Pod rilcem ima ta nestvor dvoje velikih tesno združenih oči, takoj pod očmi, na zgornjih ustnicah, ki so podobne onim krastače, ima pa zopet mal rilček, obrnjen navzgor in precej sličen nosorogu. Ostali deli života so normalni, le parkeljci so na vseh štirih nogah zavihani navzgor in podobni bolj govejim, životek je pa popolnoma gol, brez dlake. Zastrupil se je v Trstu 291etni mesarski pomočnik Emil Prešern s kar-bolovo kislino. Vzrok: pomanjkanje. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesrečen padec. 701etni Sebastjan Cestnik iz Št. Jurja pri Taboru, okr. Celje, je posipal cesto, ki pelje iz Lok v Št. Lambert. Pri tem se je ob kraju ceste tako neprevidno nagnil, da je padel več metrov globoko pod cesto, kjer je dobil na glavi težke poškodbe. — Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu Jerneja Vršiča na Ihovskem vrhu pri Ljutomeru so Alojzija Vršič in njeni dve hčeri odkopavali kamen. Ivar se odtrga velika plast zemlje, ki je Alojzijo Vršič podsula, da je bila na mestu mrtva. Smrt v pijanosti. Dne 31. marca se je vsedla na stopnice neke hiše v Mariboru ženska, ki je ni bilo mogoče spraviti naprej, ker je bila pijana. Stražnik jo je v izvošČeku pripeljal na policijo, kjer se je pa njeno stanje tako poslabšalo, da so morali poslati j K) zdravnika. Ko je ta prišel, je bila neznana ženska že mrtva. Vzrok smrti je zastrupijenje z alkoholom. Nesreča v Hrastniku. Blizu Rueck-Iove gostilne v Hrastniku je povozil dne 3. aprila neki voznik šestletnega sina pridnih starišev. Kolo težkega voza mu je šlo preko prs, da je bil deček takoj mrtev. Mazinec je odrezal stroj v Princovi tovarni v Polzeli delovodji Vinku Cempireku. Star grešnik. V Svetini pri Celju so aretovali 721etnega Valentina Meh-teta zaradi hudodelstva proti nravnosti. Iz Savinje so potegnili pri kopališču Diana na Bregu pri Celju truplo celjskega mizarja Antona Koželja, o kterem so pred kratkim javili, da je izginil. Zdravniki so našli, da se je najprej ustrelil v prsi in potem padel v vodo. Poleg njega v vodi so našli samokres. Usmrtil se je baje zaradi nesrečne ljubezni. Ogenj. Dne 2. aprila zjutraj je po-gorelo poslopje posestnika Franca Hrapota na Cokanovi gorici blizu Celja. Ker leti sum. da je bil ogenj nalašč zaneteu, in ker je bil Hrapot silno v dobreh. a visoko zavarovan za hišo, je bil aretiran, kakor tudi njegov sin in svakinja Josipina Jelen. Vlak je povozil ob jxd petih zjutraj mladeniča Janeza Valiča od sv. Marka pri Ptuju. Ponesrečenec je nekaj ur poprej veselo pel in popival v domači fari, zjutraj pa se napotil k svojemu bratu v mlin Viktorja Soka v Moškanjce. Ko je šel čez progo, je vozil ravno brzovlak mimo ter ga zgrabil, zmečkal mu Čepinjo in sploh zadnji del glave in ga vlekel nad 500 m daleč, kakor kažejo to sledovi krvi in ostanki možganov. HRVATSKE NOVICE. Sablja z ladije "Radetzky". Nedavno sta dva splitska ribiča lovila z mrežami ribe blizo Visa. Ko sta prišla z njimi okolo 100 m globoko, zajela sta avstrijsko sabljo. Ker leži kraj, kjer sta našla sabljo, 8 km severno od Visa, torej na kraju, kjer je eksplodirala leta 1868 ladija "Rade t zkv je popolnoma verjetno, da je ta sablja z imenovane ladije. Tudi se na sablji poznajo sledovi eksplozije. Sabljo je odkupil namestništveni tajnik Pichler in jo podaril mornarič-nemu muzeju v Pulju, cesar je pa ribiča primerno obdaroval. Ljubeznjiv brat. 341etni Ivan Belič v Reki je svojega brata v njegovem stanovanju docela pretepel, razun tega pa razbil vse, kar mu je prišlo v roke. Bilo je potreba štirih redarjev, da so spravili divjega Beliča v zapor. Petnajstletna deklica, mati trojčkov. "Banovac" poroča iz Dubice: 151etna Ljubica M. se je zaljubila v 141etnega Branka. Ta ljubezen je trajala leto dni in Ljubica je morala v Zagreb v rodilnico, kjer je nedavno povila trojčke, trojico sinčkov, živih in zdravih. RAZNOTEROSTI. Skala je ubila devet oseb. Pri Ber-gamu v Italiji se je utrgala z gore velikanska skala ter se zvalila na neko hišo, v kteri je bilo devet oseb. Vseh devet je ubitib. Za otrpnjenjem tilnika je zbolelo na Dunaju 12 oseb. Svojega brata je zabodel na Dunaju krovec Leopold Mayer. Črnogorski knez Nikola je zbolel za revmatizmom, vendar bolezen ni nevarna. V divjaški Nemčiji branijo poljskim vojakom rabiti molitvenike v poljskem jeziku. Polkovnik Gezeyski je bil upokojen samo radi tega, ker je prodal svoje imetje v Poznanju nekemu Poljaku. Učitelji v ljudskih šolah pretepajo poljske otroke do krvi, ako slišijo, ^la govorijo poljski. Ko je govoril dne 31. marca o teh odnoša-jih poljski poslanec Wilczynski v nemškem državnem zboru, ga je predsednik klical k redu!! Židovska hrabrost. Kakor trdi židovski list "Cronique Juive"', je leta 1905 zapustilo 92.500 Židov rusko zemljo. Večina izmed njih je to storila iz strahu pred vojaškim poklicem. Kar se pa tiče tistih zidov, ki so bili kot vojaki poslani v Mandžurijo, so porabili prvo ugodno priložnost, da so prišli kot ujetniki na Japonsko, kjer so bili na varnem. Med ruskimi ujetniki na Japonskem je bilo dvanajst tisoč Židov. Ženske na Švedskem. Najbolj e-mancipirane so ženske na Švedskem. Emancipacija ni umetna, ampak se že izza mlada goji. Na univerzah so od moških le malo ločene; edino kar jih na zunaj loči od njih, je to, da dijaki pohajajo gostilne, ženske pa slaščičarne. Švedkinje se uee najbolj filozofije, zgodovine, umetnosti, matematike, fizike, geografije in medicine. Doktoric, profesoric, docenk je ne-broj. Najmanj se ženske uče tujih jezikov in prava. Največ jih je pa učiteljic, izmed 26.000 učiteljskih sil je 10.000 ženskih. Tiste, ki ne pohajajo univerz, se s pomočjo mature pov-spnejo prece j visoko na lestvici državnih služb: nameščene so na pošti, železnici, v državnih uradih. Tudi v trgovinah je sila ntfiogo žensk, ki so blagajničarke, knjigovodkinje in ko-resjxmdentke. Ženska, ki upravlja domačijo, je zelo zaposlena, kajti Švedi ljubijo izvrstno in obilo kuhinjo ter zabave. Če se Švedkinja omoži, pa ob- > drži samoupravljanje svojega premoženja, ji ostane pravica glasovanja, če pa upravlja vse imetje mož, izgubi žena dotično pravico. Angleške državne finance. London, 2. aprila. Z 31. marcem je zaključeno upravno leto za angleške kraljevine. Dohodkov je bilo 143,977.576 funtov šterlingov, t. j. za 607.172 funtov več kot lani. Prebitka je 4,879.290 funtov šterlingov. Posvetovanje izdajateljev petrograj-skih dnevnikov. Nedavno so imeli izdajatelji petrograjski dnevnikov posvetovanje, na kierein so razpravljali o nedeljskem počitku pri časopisih. Po daljši debati se je v principu sklenilo, da petrograjski dnevniki v bodoče ne bodo izhajali ol> ponedeljkih. da na ta način pride osobje, ki je nastavljeno pri časopisih, do nedeljskega počitka. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! — AH ni bolezen največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,, Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi te^a bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. G. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje, v Citajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod * Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi se kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vase izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor 1 Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 R.Road St. McKeesport,Pa. Velespoštovani Profesor I Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben, doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih S dni vam jo doposljem'in Zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporoča jem, da se mi bolezen že dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sera popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še icduo zahvalno pismo in moio sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjr.nčič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. I. ! Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih Znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam osta .\m hvaležna. Ivana Sume, Box 87, Fort t City, Pa. Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. I., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseli bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Zjitornj ! Zakaj bolujete in trpite ? Yse vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko sr stari k .ko dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. Collins Medica! Institut o 140 West 34th Street, New York, M. Y. Potem smete hiti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri ' sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob neder.h in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. OGLAS. Tomo Pavlin, svojedobno uslužhen vod gc^-p. Josipa Ješelnika v Trne-Tttons Pa., se je "tobože 13. julija pro--U> jrn.line vratio u dumovinu.. Bu-diuV pako do danas, o njemu ni trla^a ni traira. to u ime (-ovječn vsfi oviiu naj uljudnije molim vse zemljake, da ak<» tko <> njemu Sto znati e, gdje je, dali još živ i i dali je itnro, da me dobro-stivo obavjestiti, do t it-no njegov naslov priobčiti iilairoizvoli. Za izkazana mi nsluirn 11 naprijel izrieem rm »j u naj i Sireni ju zahvala. A POLONIJA PAVLIN, Prezid k. br. 102, pri Rakeku, Europe, Austria, Croatia. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec ikr&njskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od do $45. Plošee so iz najboljšega cin ka. Izdelujem tudi plošče iz alunr •li.ja. nikelja ali medenine. Cena tr ip nH itlS H« *- "In Ernestu Maleu donesla o-ilo dil vihar raznesel jx» deželi, :<» Iruo -e je razširila vest, da je kurz in škof Janez Evangelist ' -i*kal Ni/avo ter njenemu lastniku ;/ru» i/Ku-il najboljše versko spriče-Io. I', »hotna >rea so se topila v ve-ju .. sjwkorjenem tem grešnika! , je pri.-etkom jeseni stopil pred \ » z velikanskim podjetjem, i mu bile vse bogoljubne duše vdane. » t !ij je sekal Maleevemu blago-inju rudnik, o kterem se je v prejš-- .h p slavjih že govorilo, globoke ne i: polagoma je bil pogoltnil sta-.'i trdnjakov obilo vri. e, ki so ležale kdaj v Vida Lesoveja železnih zabili. Kavno isti rudnik pa je postal >n>itu Maleu kar eez noč vir neu-ahljivega dohodka. Mož je porabil iv Iterih je živel. Seve. da je mo-f il tajiti pri tem svoj značaj ter umo-i v l»i vsako stalno prepričanje. ' kaj <'.• to v časih, v kterih sta spe-daeija in sleparstvo, če sta se vedeli aviti v tančico hinavstva, bili prava i od i n a zapovednika nevedne in za-'•lepljenc tolpe. Z denarji, ki mu jih je naštel stari »dar, je "olepšal" Ernest Malec ja--.<» in nekega jutra so zadeli na po-ebno b-»irato žilo, ki je dosedaj nerednemu rudniku obetala najlepšo ' »dočnost. Takoj se je razneslo med a rod, da tiči v E mesta Malea rudni- ii n«'-,kon<"no lwgastvo, in da ga je n-ba ^ i :no iz grebsti! Tudi se je do-'avl jalo, da Malec -ara ničesar opraviti ne bode mogel, ker nima zadost- • za .'ade, in da bi pač bilo najbolje, bi ve rja družba stvar vzela v roke. .'si pa -> bili jedeni v tem. da korist i' * va. da se ima kaj storiti! \ idelo .-<> je torej vsakemu naravno, 0 je pričetkoin jeseni gospod Ernest Malec v družbi beležnika Sodarja os-•inval delniško društvo, ki je prevzelo •aloyro z rudnikom jm> vseh pravilih in •>re*lpi.-.ih rudoslovja pametno in uspe-iio gospodariti ter iz njega izkopati, ir bi se izkopati dalo! Zavladalo je ilošim navdušenje in ko so umetno ra.š,»ne delnice zagledale beli dan, je tryralo občinstvo zanje. Ko pa se r celo zvedelo, da se je sam knez Ja-' ez Evangelist vpisal v kolo delniear-•V, ni se moda ustaviti več reka raz-i«'ei *ga dobičkolovstva: kar se je v L min d' lzili let prihranilo, je moralo k -pustil: skrite prodale in se spreme-1 . ti \ I*-)••• obrobljeno delnico novega 1 'U:st\a. ki se je potem v skrivni pre-I ••>! / ve«" jim veseljem spravila nego U > »pri j v trudu dolzih let težko prislu-. -ui denar! Delničarji so se množili, ■ Vikor gube po dežju; tako zelo so se ■ ii »žili. da je moral še celo Ernest I :il • • 1 p<> število delnic prodati, ki ji!i je pridržal v imenu poplačbe .pae C"'ne, ki mu jo je dolževalo no- • d.'Inisko dru-tvo za prevzeti rud-k. In š * hvalo so mu |>eli. ker je bil ' ko ne- "bičen. da je imel rajši denar ■go pa delnice, ki so mnogo več dodati morale oil gotovine! Star.) bogastvo se je povrnilo na ižavo, in veljava starega rodu ni bi- • nikdar tako mogočna kakor tiste i, ko so se delnice novega društva • »sile |h> deželi ter polnile Ernestu ilcu prazno blagajno. Vse se je po-eeilo, in da bi se iznova pridobljena ••ca /a trdno ohranila obitelji, se je lenila zakonska zveza z in.ovito o- ' iteljo, da se je t-iko veliko imetje njilo ■/ d ni-zim velikim imet jem. kar - mnogobrojnim delničarjem daialo • ve - upa, še ve' poguma! Podjetje, •i i l| rto j h i obiteljih, kakor sta bili • darjeva in Malčeva. nikalrr* nt m< -» splavati vodi. To je urna! u i-b<-imstvo k p»zt.rijosti . 1 treznemu preudarku. Stari Sodar je sedaj, ko je prijatelj 'alee imel lepo žetev, zahteval svoje tčilo. Jesenskega jutra se je oglasil vi Niža vi, črno oblečen; na irlavi pa u je tičal visok star klobuk, o kte-r m se nikakor dalo določiti vet-, kdaj bil v modi. Pripeljal se je bil na •zu. v k te nega je bil vpregel počasna težka konja, ki sta navadno vinske • zove vlačila po rakov.škem klancu, sabo je pripeljal stari poštenjak ve-: šop dišečega cvetja ter se s tiho adovoljnim tolstim obrazom izvalil z 1'Tokornega voza. da je leta ne vseh ■ estih zastokal in zaječal. Sopihaje in t lihaje je vstopil pri Malčevih in po-i trosil očeta za hčer Meto. Ni se mu Ibila prošnja, in ko so bledega dekleta povprašali, je bila z vsem zadovoljna. Stari ženin pa je v svoji sreči Ernestu Malcu, ki ga je od tedaj prište-al k svoji obitelji, razodel še drugo veselo novico. "Če sem oženjen," je dejal s sladkim glasom, "kaj čem s sinom v hiši! Ali ni res taka?" "Naj se i udi oženi," odgovori Malec. " Vidiš, tako se bo zgodilo! Izbral sem mu nevesto in ker je bil zmerom ubogljiv otrok, je poslušal očetove besede, ne da bi bil ob enem prešteval izbrani nevesti sive lase na glavi! l>ober otrok je Nande moj!" "In ktero si mu izbral?" vpraša Malec zaspano. Stvar ga je silno malo zanimala. "Kterof No, Murnovko! Ta ima denar in vzela ga je rada!" Ko Malec ničesar ni odgovoril, do--lavi Lavrencij, da bi bilo pač najbolje, če bi se oboje ženitovanje napravilo še pred adventom, in če bi se oln»je ženitovanje slavilo skupno — na Ni/a vi. "To bi bilo tudi najceneje, ker tako ženitovanje, ljubi moj, je preklica- > draga Šala! To vem predobro! Ko -iT: se'pred štiridesetimi leti oženil s prvo svojo ženo, me je stalo denarja, da sem bil ves trd! Ali tedaj, dragi moj, smo dobivali živež skoraj zastonj!" Ernest Malec je bil zadovoljen, in ko s.» bledo nevesto povprašali, je bila istotako zadovoljna. * # * Že v dan pred dvojno poroko se je zbralo na Ni/.avi nekaj gostov. Doma-i i sin Viktor je bil tiste čase zopet stopil v vojno služIjo, iz ktere ga je bila prej nekdaj pognala preobilnost nadležnih dolgov. Nepričakovana sre-ča nižavske obitelji ga je plusknila kvišku; plačal je dolgove in zopet stopil med častnike ulanskega polka. Ta je tedaj že dan pred poroko do-sptd na Nižavo. S sabo pa je pritiral dva tovariša, plemenitnika, ki sta ž njim že poprej v garniziji popijala in novopečenim častnikom uganjala vsakovrstne šale, ki jih ta v radosti svoji, da ima aristokratske prijatelje, niti opazil ni. Bila sta to baron Krušič in grof We 1 ser. Nadčastnik baron Krušič je nosil na velikanskem telesu drobno in s telesom v nikaki primeri stoječo glavico. Njegov obraz je bil navaden, tako rekoč vsakdanji, in da si ni česal redkih las v velik rep krog ušes, bi ne bil kazal niti najmanjšega plemenitaške-znaka na sebi! Pod nosom so mu visele velikanske brke, podobne ledeni sveči. Te brke so dajale drobnemu o-hrazu nekaj smešnega, da bi se bil človek najrajši glasno zasmejal, če je moral gledati baronov otroški obrazek in velikanske brke, ki so zakrivale lep kos tega obraza. Ali naš baron si je bil v svesti, da so brke največji kras. s kterim ga je obdarila priroda. Zategadelj jih je neprestano sukal z drobnimi prsti in posebno tedaj, če je bil v družbi, v kteri so se nahajale ženske. Imel je tudi svojstvo, da se je mnogo in glasno smejal in da je skoraj {»o vsaki drugi besedi vpletal med govorico vprašanje: "Bin ieh nicht ein verfluchter Keri, was?" To je vse, kar vemo povedati o baronu. V nasprotju z baronom pa je bil grof Welser tenak častniček, nizke postave in blede,_a obraza, ki niti brk imel ni! Glavno svojstvo mu je bilo, da je rad pil šampanjca. Govoril je .'.aspano, in ne mnogo. Tolikanj bolj pa je klel! In če se je pričelo hesedi-< iti o kaki o]H>l/.li stvari, tedaj se je grof Welser hipno oživil in na blazi-ranem obrazu se mu je napela vsaka /.ila. Ce je bil pijan, je bil nevaren človek, kar je pri najmanjši priliki takoj rad potegnil orožje. Četrti v družbi je bil neki vitez Lanski, ki se je šele v Lukoveu pridružil vojakom ter se jih tiščal potem toliko časa, dokler niso prišli na Nižavo. Vitez Lanski je preživel svoje dni v Lukoveu. o čem pa je živel, to je vedel sam Bog nebeški. Kjer je hrumela vesela družbica, tja se je znal pritihotapiti, da je pil in jedel drugim na stroške. Kjer se je dolgočasila lepa zakonska ženica, je sukal naš vitez gotovo dolge svoje ude krog nje. Delal ni nič, imovit ni bil, ali vendar je živel v veselju in hrupu! Svoj čas je bil častnik, ali moral je iz službe zavoljo dejanja, ne posebno častnega, o kterem pa pozneje ni rad govoril. Pač pa je poznal skoraj vse častnike v cesarski vojski. Ta četvorica se je oglasila torej v lan pred dvojno poroko na Nižavi. Orožje je žvenketalo in ostroge so brenčale po hodniku kakor v kaki vojašnici! Napravljali so krika in hrupa. da ga ponižni dvorec poprej mor-la še nikdar toliko ni cul! Posebno Viktor, ki je sam sebe v novi uniformi obožaval, je kričal kakor besen, ker je živel v veri, da se pravega vojaka vojaški značaj razodeva v glasni in kričeči govorici. Popoldne okoli treh so se umeknili iz druge družbe in napravili svoje taborišče v stranski, oddaljeni sobi. Da-si že silno pijani, so pričeli v tej sobi piti iznova. Prazne steklenice'so metali v steno, skozi okno, da je razbito steklo žvenketalo, kar jim je posebno dobro delo, ali pa po tleh? kamor se je komu zljubilo! Bil je še velik dan, vendar navzlic temu so jim gorele sveče! Da bi dejanski pokazali, kako Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgi je, prehlajenja, bolezni v prsih O in hrbtu. Ono ima 3.r»letni rekord svojega vspeha. k Urez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. # F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije, nepotrebno orodje so stoli in mize, so polegli po tleh, po podnicah in ležali krog polnih steklenic kakor nekdaj Kimljani krog svojih skled. Uganjali so raznovrstne neslanosti, ki jih pameten in trezen človek ne uganja! Ali ti so živeli v zavesti, da se nebeško kratkočasijo in da se nosijo kakor bogovi, ko so srebali nektar na olimp-skili vrhovih! Končno pa je moralo tudi to brezmejno pijančevanje zaradi enakolič-nosti biti dolgočasno! Prvi se je pričel dolgočasiti baron Krušič (Dalje prihodnjič.) JOHN KR&SKER. St llair V., « JWlMMHj O Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti naillkrilju-jejo vsa druga ameriška -vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BR3NJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 ga-lona, — Naj man je posode za žganje bo galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. tf'i-gi < NAZNANILO. ^ Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, i naznanjam, da sem se preselil z i mojim saloonom, in ^icer prav bli- 1 zo kolodvora. * Moi SALOON se nahaja pod 6t. i 409 W. Michigan St,, j in je =imo pol bloka oddaljen od ^ kolodvora. Kadar prideš iz dipe, J kreni na desno in si takoj pri meni. ^ Zahvaljujoč se za vso dosedanjo a naklonjenost rojakov, se za nada- ^ Ije najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago- J tavljam. j S spoštovanjem " JOŠIP SCHARARON, ^ 409 W. NfIgH igan'St,, * DULUTH, M11NN. # »••» E RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpenom ^ * * 4 ♦ * ♦ * Philadčlphijo in Antwerpenom liwi^ Mil ^.-•r^S'S^:-^?; tk ZEtLAND jtJtKik^ 5 sledečimi r^atnimi paxuik?. in »ijaka 12017 ten. j KRUQfiLAKD.........12760 ten ..........1.305 too, 1FINNLAND.............127 ?0 tor. Pri cenah za medkrovje so \'pcg£etc ~ f»« potrebščine, (jobrir hrana, najboljša p^str«4ba, Pot če« Antwernen je jedna najkrajših in na "»prijetn-f ših za potnik s In al v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo n druge dele Avstri je. is NEW YORKA odpliujeio pamiki vsako soboto od 10:30ur dopo- lndne od pomoia štev. 14 ob vznožpi Fulton Street. — Iz PHILAOHL« PHUE vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Streets Glede vprašan; ali kupovanja voinilh listkov % je obrniti na: Cenjeni rojaki! Veselilo naju bode, ako se oglasite v najanem saloonu 66 Eagles Nest Saloon" v Red Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoče up to date. Spoštovanjem Nelson & Yurach, gostilničarja. Box 213 Red Lodge, Mont. ju r —j O o ■ ■■ 6 I VAŽNO ! Q _____________= o S Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem L » Jacob Stonich, | E. Madison St. Chicago, IIS. | ^--O O <*==_ M) • Cast mi je naznaniti slavnemu X občinstvu v Clticagi, IU.. kAkor P tudi rojakom po Zjed. oržavah, da sem otvoril novo urejeni g saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ava., Chicago. 111., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležar.0 Atlas« pivo, izvr3tn; ^ajooljA vina in dišeče smodke sc pri metli na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejenj kegljišče in icrcJna miza (pool tabled. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk ie priporoča L» Mohor Mladič, * ^ 617 So. Center Are., Chicago, I1L f «5*-----------" p-——I Domače podjetje. Vsak Slovenec ali Hnrat pij« naj v korist svojega zdravja "Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelačie gren* žico", ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. g Dobi se pri: "Triglav^Chemical Wonts", [j«68 W. 18tH St„ CHICAGO, ILL. C m r Največja kršca iska tvrdka za izdelovanje društvenih zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov V AMERIKI B. BACH MAN, Centre Ave., Chicago, III. 000 »o. Velika zaloga zlatih znakov fgumb in igel^ za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna. dr* Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (cenik) katerega pošljem hitro in brezplačno, ffe^ Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamlh pisem od slovanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem H. BACHMAN. ~ Ii H« CUNARD LINE PARNiK! MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM, fABNTKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR Aa KSOTC ZA SET AN J£ POTNISOY TBJETjiE^f, HAZRED; CiRPATHIASF- SUfONlA 3-' CLTONIA, SLAVON3A in PAN tf ONI A so parnila na v iaka Ti parnim so napravljeni po najno^ ejšem kroju in zeie pr;< ladi. 5a tretja razred JEDILA eo dobra i i potpitoci tnkrat na uar. pc. ,i»00 konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, ...................1 m m ► 2r>,t „ "La Touraine" „ „ ...................10,i* > 1-2,0»-» "L'Aquitaire" ,, ,, ,, ...................10,»too „ H'.,tKr»i M „ "La Bretagne"................................. 8,0»;»» ,, '.>,»*»> „ „ "La Champagne" ..............................S.im^« „ i»,