Štev. 280
v ljuDijani, v četrtek, dne 6. decembra 1906.
leto XXXII).
Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26-— ia pol leta „ „ 13' — za Cctrt lota „ „ 6 50 ;ta en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
jta celo leto naprej K 20' — »a pol leta „ „ 10-— li ietrt leta „ „ 5"— ca en mesec >> » 170
Z.i pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
(JredniŠtVO i' w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... h za dvakrat .... 1! „ za trikrat . . ■ 9 „ za več ko trikrat . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelj« in praznike, ob pol 6. url popoldne.
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
.- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188,
Čarouniški Hotel.
Dolgo se je kuhalo, a naposled vendar izkuhalo. Komisija gosposke zbornice, ki se sestane 10. t. m. ima baje že svoj načrt, kako rešiti volivno reformo. Rotili so se ti žlahtni gospodje in zarotili, da splošne volivne pravice ne dovolijo. Strah pred ljudstvom. In ko se nihče pred temi živomrtvimi nositelji grbov iu malteških križcev ni hotel vstrašiti, so začeli zagovarjati državi pretečo nevarnost. Naj bo volivna reforma splošna, le'enaka ne sme biti. Strah pred »rdečo internacio-nalo«. Toda krona je za preosnovo. Kaprice. Kaj naj tedaj store žlahtni gospodje? Splošno volivno reformo sprejmejo in enako tudi. Strah pred krono.
Sedai imajo samo še eno bolezen. Radi bi bili sami. Država gre svojemu propadu nasproti, gosposka zbornica pa hoče ostati daleč v ozadju in biti tej nehvaležni monarhiji za živo vest. Ona zahteva določeno število članov gosposke zbornice (nuinerus ciausus). Lepo je to iu gane ljudstvo. Aristokrat, ki sc vsede na fotelj, ko okrog njega vrši življenje in če se kdo spodtakne ali če nastopi katastrofa, dostojanstveno vstane in tiho de: Saj sem vedel, da bo tako in sem svaril, tak mož, ki zastopa vsodo, je spoštljiva prikazen. Zakaj bi torej nc dovolili, da gosposka zbornica določi, koliko članov hoče imeti v svoji sredi? Saj nam dovoli splošno in enako volivno pravico, volivno reformo bo še pred Božičem vrnila poslanski zbornici neizpremenjeno in kupna cena za to je le nuinerus ciausus.
Morda se bo dala napraviti tudi v tem oziru z gosposko zbornico kakšna pogodba. To je pa gotovo, da poslanska zbornica ne sme gosposki priznati kakšnega izjemnega stališča. Numerus ciausus, kakoršnega si želijo grofi in pobaronjeni veleposestniki, pa je nov privilegij. S tem je onemogočena vsaka reforma gosposke zbornice. Ce se zabarika-dira gosposka zbornica s številom članov, katerega ne bi nihče smel ne z imenovanji, nc z volitvami prekoračiti, potem ta zbornica nc pcstane nič drugega kot čisto navadna pago-da odstavljenih malikov, ki bodo demokratsko reformo ustave zavirali, prerekali iu zavlačevali. V gosposko zbornico mora priti novo življenje, vse važnejše deželne korpo-racije morajo dobiti v njej zastopstva. Iz »zgornje«, višje zbornice mora postati zbor-
nica, ki je s poslansko enake vrednosti, nič vzvišenega, le nekak regulativ in korektiv, neko stanovsko zastopstvo, ki bo delalo z ljudskim vsporedno iu ne višje, tradicijonalnc, »častitljivejše« politike.
To bodo ljudski poslanci morali uvaže-vati, kadar bo gosposka zbornica za volivno reformo od njih zahtevala, naj priznajo numerus ciausus. Kompromis je mogoč in pametno je skleniti ga, toda nikoli ne na škodo reforme, ki se mora izvesti tudi med zbornico pristnega in nepristnega plemstva.
Avstrijska delegacije. Mornariško debato.
Govor dr. Šusteršiča.
V seji proračunskega odseka avstrijske delegacije jc poročevalec dr. Baerenreither razpravljal o novih mornariških zgradbah ter predlaga, naj so posvetovanja o tem zaupna. Sprejeto. Nato predlaga poročevalec, naj sc dobave za vojsko in mornarico spravijo kot posebno vprašanje na dnevni red, ker je postalo vsled pogodbe med vojnim ministrstvom in Ogrsko glede na nabave za vojsko pereče. Poveljnik mornarice, grof Montecuccoli jc v zaupni seji poročal o zgradbi in sestavi novih bojnih ladij. Omenjal je italijansko mornarico ter iz tega izvajal, da se mora naše ladjevje izdatno pomnožiti. Razložil je tudi, da avstrijski industrijci zahtevajo za železo od mornariške zgradbe za 25 odstotkov višje cene kot ameriški. Steincr izjavi poveljniku svoje simpatije za mornariško upravo ter podpira Bae-renreitherjev predlog. Ogrski državni tajnik Sztercnyi jc namreč v ogrskem vojaškem odseku objavil pogodbo med ogrsko vlado m skupno vlado, ki glede na industrijske, obrtne in poljedelske nabave voj. uprave iz Ogrske krši sklepe avstrijske delegacije iz leta 1904. To je tako kričeče, da bi v slučaju, če bi bila tudi avstrijska vlada temu pritrdila, morali ministre postaviti na obtožno klop. Steincr vpraša vojnega ministra, ali se je taka pogodba z ogrsko vlado res sklenila in ali se je to zgodilo v sporazumu z avstrijsko vlado. Predlaga naj sc k jutrišnji šeji povabita tudi za stopnika avstrijskega trgovinskega in poljedelskega ministrstva, ki naj izjavita, ali je avstrijska vlada v tem vprašanju prekršila svojo dolžnost. Ce se to dokaže, mora proračunski odsek avstrijske poslanske zbornice avstrijske ministre tožiti. Steincr se mornariškemu poveljniku zahvaljuje, ker je povišal arzenal-skini delavcem v Pulju plače. Mornariška uprava naj za svoje delavce napravi posebno zavarovalnico za nezgode in zgradi telefonsko zvezo med Puljem in Dunajem. Našo mornarico naj se pa brez ozira na Ogre tako pre-osnuče, da bo v slučaju vojske zmagonosna. Nato govori Dobcrnig. Mornarica je ljubljen-
ka delegacij. Vendar pa je mornariška uprava zamudila pravo priliko za dosego večjih kreditov. Tudi glede na nabave je mažarski vpliv vedno večji in Ogri že mislijo na svoj vojaški arzenal. Zato bodi naša deviza ločitev od Ogrske, ki naj jo hitro izvedemo, da ne bo prepozno. Začnimo s pametnejšo jadransko politiko. Za Dalmacijo se moramo bolj zavzeti kot doslej ter jo z železnicami zvezati z Avstrijo, ne pa izročati jo Mažarski. Dalmacija je za mornarico najboljša opora, kajti Italija nima tako ugodnega obrežja kakor mi. To nam olajša defenzivo. Z ofenzivno politiko ne gre, ker ne moremo zasledovati preko-morskih in kolomzacijskih ciljev. Pulj naj sc zveze z železnicami z osredjem Avstrije in naj sc ondi ustanovi nemška mornariška šola. Govornik vpraša mornariškega poveljnika, ali je na ladjah res le malo moštva, ker je vsled težavne službe nebroj podčastnikov šlo na dopust. Dobave naj mornarica naroča iz alpskih dežela ter naj ne škoduje posestnikom z prepovedjo, da se okolu trdnjav ne sme zidati. Vojaški erar smatra ves okraj od Rovinja do Pulja za pristaniško last ter ne plačuje odškodnin. To treba reformirati. Nato govori delegat dr. Šusteršič. Središče naše zunanje politike jc jadranska politika. Zato nam je treba močnega brodovja. Dasi smo z Italijo v zvezi, je ta zveza bolj ofieielna in sad hladnih razmišljanj. Moramo računati z vojsko z Italijo, ki pa bo tudi balkanske razmere zapletla in v tem slučaju bo naša mornarica morala ščititi krilo naše armade, povrh pa še zadrževati italijansko krilo, da se ne izkrca. Naša mornarica bo v tem slučaju morala postopati ofenzivno. Tudi močnega ladjinega opirališča nam je treba. Ze v zadnji delegaciji smo opozorili na Šibenik. ki pa se mora z železnico zvezati z Avstrijo. To vprašanje ne more naprej, ker sc upira Ogrska. Ladje nas preveč stanejo, ker avstrijski železni kartel tlači vojno upravo. Ta kartel izrablja ugodnost, ki jo uprava podeljuje inozemski industriji. Zato je boljše, če upoštevamo inozemsko konkurenco in naročamo v tujini, da s tem prisilimo avstrijski kartel, da zniža železne cene. Od Doberniga predlagana nemška mornariška šola je nepotrebna provokacija Hrvatov in Italijanov. Adrija jc in ostane slovanska, ali italijanska, nikoli pa ne nemška. Clam-Martinitz povdarja, da jc treba prispevati za vojno mornarico, ki pa naj ostane defenzivna. Govornik je proti ločitvi Avstrije od Ogrske. Vendar pa je nečuveno, da Ogrska hoče ustanoviti svojo torpedno tovarno. Nemška mornariška šola v Pulju je nepotrebna. Grof SchOnborn obravnava vprašanje o minah in torpedovkah, dr. Sy!vester povdarja, kako so zanemarjene prometne zveze med Avstrijo ui Dalmacijo ter Bosno. Govornik vpraša mornariškega poveljnika, kaj misli o projektu, zvezati Avstrijo z Dalmacijo s pomočjo prevoznih trajektov preko otokov, nc da bi bilo treba vprašati Ogre. V popoludanski seji je mornariški poveljnik grof Montecuccoli odgovarjal na različna vprašanja. Telefonska zveza s Puljem
se bo uvedla, mornariška uprava bo v ta namen prispevala 30.000 K. Tudi zveza med Dalmacijo in Avstrijo preko otokov se bo izvedla. Podmorske ladje in mine so sicer kruto bojno sredstvo, toda Avstrija jih tako dolgo ne more pogrešati, dokler se jih bodo tudi druge države posluževale. Več železniških zvez s Puljem mornariška uprava zaradi odpora Južne železnice zasedaj ne more uvesti. Kar se tiče železnega kartela, upa uprava, da se bodo cene znižale. Ogrska torpedna ladjedelnica bo dobila polovico naročil in bo začela s zgradbami I. 1907. Prve torpedovke bodo smele biti izdelane še le 1908. Nato je proračunski odsek sprejel mornariški proračun. Odsek odobri potem še sklepčne račune za I. 1904., proračun skupnega finančnega ministrstva in računsko kontrolo. Prihodnjič so na dnevnem redu predvsem dobave za vojno ministrstvo.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM.
Pri ožjih volitvah za mestno skupino sta zmagala niladočeh Votruba in češki napred-njak Fajerlik proti socJalnodemokraškitna in staročeškima kandidatoma.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Ce.ški deželni zbor se 27. t. m. snide na tridnevno zasedanje.
KONGRUA.
Poslanec Abrahamo\vicz je izjavil, da bo poljski klub v obliki nujnega predloga zahteval v tem zasednaju rešitev predloge o kon-grui.
OGRSKA DELEGACIJA.
Vojni minister javlja, da bo v kratkem predložil postavodajalnima zbornicama reformo vojaškega kazenskega zakonika. Reforma je baje izvedena čisto v modernem smislu. Vojni minister je tudi povdarjal potrebo novega pokojninskega zakona za dosluženc podčastnike.
PROTI VOJAŠKIM NABAVAM NA OGRSKEM.
Stalni odbor »Zveze avstrijskih industrij-cev« je v seji 4. t. m. sklenil, naj se zahteva revizija pogodbe glede na nabavo vojaških potrebščin pri ogrskih industrije Ii, obrtnikih in poljedelcih, ker ta pogodba krši avstrijske interese.
MAROŠKI NEMIRI.
Maroški vojni minister koraka z 1500 mož proti Tangeru, da tam uredi razmere.
INVENTAR IZ ALI.i A CERKVENEGA PREMOŽENJA NA FRANCOSKEM.
Generalni štabni šef 9. armadnega zbora v Turu, general Daru, je odložil svoje mesto, da s tem protestira proti porabi vojaštva pri zapisovanju cerkvenega premoženja. Na otoku Bacz (departma Fiiiisterrc) je pri in-
UJECRc Pri t Simonu Gregorčiču.
Kropiti te ne smem, ker dobro, dobro vem, da grenkih solz prikriti ne mogel bi ljudem. Gregorčič III. str. 31.
Ah, kako si lepa ti zeleno-modra Soča! Ah, kako so krasni tvoji valovi, zdai mirni in tihi kot večerni spev samotne ptice - pevke doneč komaj slišno v bajno, tiho noč, zdaj divji in strašni kot valovi viharnega, neizmernega morja! — Človek bi vekomaj stal ob tvojih bregovih in želel zdaj piti od tvo;c kri-stalno-čiste vode, zdaj utopiti na dno tvojih razpenjenih valov vse gorje svojega srca.
A mene je gnalo naprej, naprej do pevca, ki je tebi, zelena Soča, postavil nesmrten, večen spomenik . . .
Bilo je desetega septembra t. I. Z vrta frančiškanskega samostana smo gledali doli na solnčno Gorico. Trta je na vrtu lepo rodila, le tuintam so sc poznale rane, vsekane od ledene toče, figovo drevje je bilo preobloženo s svojimi sadovi in zlate parmene rudeče kot
oranže so se v obilni meri kotalile po tleh . . .
Naš pogled pa je hitel doli v mesto in izmed mnogih hiš iskal dom, kjer stanuje naš ljubljenec, naš pevec Gregorčič . . .
V eni najživahnejših ulic stoji hiša, kjer je naš pesnik zadnja leta bival, peval in . . . izdihnil ... Z boječim srcem in počasnimi koraki smo šli gori po stopnjicah. Pravili so nam, da nas ne bodeš sprejel, ker si nezaupljiv in se ogibaš ljudi.i.
Ni bilo tako.
Odprla so se vrata — in pred nami je stal mož visoke, sloke postave, globokih sivih oči, redkih že srebrnih las, rudečih, a tipalih lic. Bil si ti... Nič ni bilo na Tebi tistega, kar mi kaže Tvoj kip. Tvoj prcdstnrtni spomenik, nič ui bilo na Tebi tistega, kar bi me plašilo bivati v Tvoji bližini.
Prijazno si nas povabil v Svojo sobo in sedli smo za mizo. Priprosta, a čedna je bila soba, Tvoja delavnica. Na levici gori na steni jc visela velika podoba pesnika Stritarja, Tvojega učitelja, okoli n ie različne diplome slovenskih občin in društev, na desni lepa podoba Matere Božje, v kotu pa šop sncžnobelih pla-nink, Tvojih prijateljic z visokih gora. Ob oknu ic stala pisalna miza in na njej svinčniki in peresa, Tvoje orodje . . .
Prinesel si rtijnega vina, in nas pozval, naj pijemo: Na zdravje!
In pili smo na Tvoje zdravje. Lica Tvoja so bila krvavo-rudeča, ali okoli Tvojih senec so bile nabrane rumene poteze kot žarki zahajajoče zarje . . .
Tožil si, da si bolehen in da si ne upaš iz sobe. Zapustil si Svoj mirni in tihi, samotni stan v Gradišču in ga zamenjal z mestnim življenjem, kot da bi hotel tukaj poiskati miru in sreče, ker je v samoti nisi našel.
Tožil si, da se Ti slabo godi.
»Komaj 20 gld. mi ostane na leto.«
»In tako skromno si živel ti, katerega je oboževalo na tisoče med nami!«
»Kako jc bilo z Joboni? Mislim, da se je prodalo; kar je bilo čistega dobička, dal sem Šolskemu domu.«
»O ti zlata duša, ki si sebi odtrgala, da si dala narodu!«
Poslovili smo se, boječ se, da ga zadržujemo. Podpisal je še nekaj razglednic in nas spremil do vrat.
Poljubiti sem hotel pri slovesu tvojo desnico v znak hvaležnosti, da jc načrtala toliko nesmrtnih pesmi j slovenskemu ljudstvu, a krčevito si stisnil mojo in sv.if odtegnil . . . .
»Ah, prosim« to so bile zadnje besede, ki sem jih slišal iz Tvojih ust.
Videla sva se prvikrat in zadnjikrat.
Pa kakor da bi ležala na Tvoji duši moreča zavest, da si preveč potožil o Svoji boli, pisal si mi že 13. septembra: »Rekel sem menda: ostane samo 20 gld. Pomota v vele-račtinti. Ne. ostane nekaj več.«
O blaga duša, ki nisi hotela iti na oni svet, da bi imela na sebi bolest, da si svetu preveč potožila!
In pisal si mi še 21. septembra — in pisal si zadnjikrat.
Tedaj pa je na vrtovih solnčne Italije že brstelo popje rož, da se na Tvoji krsti razvije v rudeče, polne cvetove ljubezni, in bele kri-zanteme so že cvetele, da bi krasile Tvoj grob . . .
»Ogrinja prirodo rjava jesen,
kje pestre so zvetke, kje bujna zelen,
Življenje, krasota vse smrti je plen!«
III. str. 44.
Vse in zdaj tudi Ti!
Nekdaj si pel drugim: >Na grobih teh dragih se bridko solzim, ko bližam življenja se zimi kaj tukaj, osamljeno deblo, stojim? Rad spal bi med niimi.«
III. str. 6.
ventarizaciji prišlo do nemirov. Zabarikadi-rana cerkvena vrata so morali razbiti. Ljudstvo je orožnike in biriče napadlo ter nanje streljalo. Več jih je ranjenih. Zaprli so več oseb, med njimi tudi enega duhovnika.
RUSIJA.
V Peterburgu se je začela obravnava proti admiralu Nebogatovu zaradi predaje ruskega brodovja Japoncem. V Tambovu je policija razgrnila revolucijonarno organizacijo. — V Carskem Selu je policija zaprla roparja, ki se jc hotel pritihotapiti do carja.
POZNANJSKO VPRAŠANJE V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
5. t. m. je v nemškem državnem zboru poljski poslanec dr. Jazdze\vski interpeliral vlado glede na poljski šolski bojkot v Poznanju. Vlada mora ali uvesti pouk veronauka v materinščini ali pa vrniti pouk cerkvi, Glo-vvatzki, poslanec katoliškega centra, utemeljuje podobno interpelacijo. Tržiger je povdarjai, da vlada s svojo brezmiselno poznanjsko politiko iz Poljakov dela mučence. Lieberman meni, da je štrajk šolskih otrok začetek poljske revolucije.
PoSožmce
poštno-liranilničnega urada bomo priložili že v jutrišnji številki na vse cenjene naročnike. Prosimo, naj sc iih v vrho obnovitve naročnine poslužijjo čim preje, da nam tem načinom vsaj deloma olajšajo ogromno delo ob novem letu. Oni gospodje naročniki, ki že imajo položnice od poprej ali pa imajo naročnino plačano že za naprej, naj izvolijo tc položnice prihraniti za poznejšo porabo.
Dnevu? ncuice.
Škarje in vile. Včerajšnji »Narod« ima nekaj polemičnih notic z nami. To je v redu, toda zanimivo je, da sta mu dve nakidala s polomljenimi svojimi vilami dična užitkarja verskega zaklada Berce in Aškerc; ne gre brez popov! dve je pa izstrigel, in sicer eno iz Lapajnetove »Zadruge« v »Zadružni zvezi«, drugo iz »Edinosti«, obe neumni kot noč!
+ Liki žaha! Dr. Tavčar ic dne 1. decembra v državnem zboru razkril tele skrivnosti svole stranke:
»Res jc, gospoda moja, v naši stranki kakor v vsaki stranki ie nastalo nekako razburjenje. . To priznam. Toda glavni vzrok temu jc iskati v dejstvu, da je v stranki zastopan nekak element, ki ie vsak trenotek pripravljen, preskočiti v drugo stranko. V stranki so ljudje ki si neprestano svojijo bolje namazan kos kruha. Ako jim stranka ne more dajati toliko masla, kolikor ga potrebujejo za svoj kruh, potem so tako.i pripravljeni na skakanje liki žaba ter skačejo v drugo stranko. Taki elementi so tudi pri nas, in še bolj bodo prihajali do veljave, ako bo ta vol. reforma dobila zakonito veljavo.«
Vprašanje po tem zanimivem razkritju ostaja Ic še, koliko jc tistega elementa, ki liki žaba skače za maslom, v liberalni stranki; oziroma: Koliko iih je v nji, ki niso liki žaba. Cc učitelji in uradniki, ki sc štejejo med liberalce, ne čutijo dr. Tavčarjeve brce. jim časti-tamo na trdi koži.
Anton Aškerc, nekdai pesnik, sedaj ro-tovški uradn k v Ljubljani, ni zopet spesnil v »Narodu« nove posmrtnice Gregorčiču, ampak notico. Peče ga njegova fotografija, ki jo je Gregorčič malo pred smrtjo zapovedal sežgati. Pravi, da sc jc Gregorčič dal leta 1892 skupno z njim fotografirati, toda šc istega leta ga ie prosil Aškerc, naj jo sežge, ker jc slabo napravljena. Leta 1892 Gregorčič tega ni hotel, leta 1906 pa jo .ic ukazal uničiti, dasi je služabnica sliko skrila in jc ni sežgala. Torej sledi po arhivarjevi arhajistiški logiki, da jo je Gregorčič gotovo zato zapovedal uničiti, ker sc jc spomnil, da mu je Aškerc pred štirinajstimi leti pisal, da jc slika slabo naprav ljena! Mi seveda sklepamo drugače. Saj piše Anton Aškerc v »Narodu« 5. decembra, da ga Gregorčič letos, ko ie bil v Ljubljani, ni
In zdaj spiš tudi — Ti! -»Tone solnce, tone za večerne gore, ž njim le moja tuga vtoniti ne more.«
III. str. 5.
Tako si tožil — glej zdaj .ie solnce zato-nilo tudi Tebi in ž niitn vred vtonila tudi Tvoja tuga.
In kaj si nesil Seboi.i?
Težko breme!
»To težko breme nepetih pesem roj si ti, ki moram nesti jih seboj.«
III. str. 155.
Odšel si in utihnil! Odšel si k Veri, k Nadi, k Ljubavi! Tvoje težko breme se pa pri večni Ljubezni spremeni v prelepo harmonijo molitev, ko boš molil nad zvezdami za narod svoj, katerega si neizmerno ljubil.
Naj bi sc strnile nad Tvojo gomilo vse vrbe žalujke, kar iih nosi slovenska zemlja, in Slovenija — plakaj nad grobom, v katerem počiva tvoj najboljši sin!
O mirno počivaj Ti zlata duša, Ti naj-blažje, najplemenitejšc srce, kar jih ie kdaj rodila slovenska mati!--
Iv. Baloh.
hotel obiskati. Tudi jc Aškerc preklical, kar je zadnjo soboto pel v »Narodovem« podlistku, kjer ie dejal, da je Gregorčič njegov. Včeraj, dne 5. decembra, pravi namreč .kronist razcapanih predikantov sledeče: »Gregorčič sc v svojih Desni t vali nikoli ni oddaljeval niti za las od katoliških dogem, zato si nisva mogla biti enakih nazorov.« Torej vendar Gregorčič ni njegov in njegovih koinpan-jonov. Za duševno stanje Aškerčevo so pa značilne te besede njegove od 5. decembra: »A kar je pisal (Gregorčič) zadnje čase kot bolnik, kdo mu bo to zameril? . .« To ni več ne zlobno, ne infamno, ne vznemirljivo, to ie — bolno. »Job« je ne samo po sodbi vseh orientologov, ampak tudi po sodbi By-ronovi, ki se ni upal lotiti takega motiva, kakršen je Job, ker jc preglobok in pretc-žak, najlepša iu najgloblja pesnitev stare hebrejske poezije. Gregorčič ga jc mojstersko prevedel, ln to delo se Aškercu, člankarju neke zaplotne češke svobodomiselne reviie, ki prepisuje svojo modrost iz nemške »Zu-kunft«, zdi »bolno«! Toda usmiljenje z rotov-škim kronistom Krucov in kralja Matjaža! On nam ie vsaj dva zvezka pravih poezij podaril in poznejših šepastih verzov in zakotnih motivov mu ne zamerimo. On, nekdanji poet, je postal naš Torkvemada, jc arhivar in podlistkar za v soboto. To popolnoma opravičuje dekadenco nicgove poezije in zato mir pepelu nekdanje Muze našega Conibesa v vezani besedi!
+ Domobranske orožne vaje. Znano je, da je vojaška uprava za domobranstvo določila termine za orožne vaje, kterc naj bi si vsi oni, ki pričakujejo v naslednjem letu poziva, poljubno volili. Določen je termin, naj sc vsak že meseca decembra javi, kdaj mu bo mogoče prihodnje leto opraviti orožno vajo. Pri posameznih slojih ie to mogoče; poljedelec vč približno, kdaj ima največ dela, a tudi nc vedno. — Ne tako obrtnik ali trgovec! Doslej ni nikdo izmed Zemljanov vseveden, ki bi poznal že bodočnost in mogel naprej vedeti, kdaj bo lahko na uslugo vojaščini. Ker so sc določili termine za naprej, naj sledi še odredba, da sc bodo tudi vedno vpoštevale ttpra-vične prošnje, ktere ravno hoče imenovana preprečiti. Sicer naj se pa domobranska uprava resno peča z mislijo, ki jc že davno na dnevnem redu ter se je žc v delegacijah govorilo v tem oziru, naj se namreč orožne vaje pri onih rezervistih, ki so odslužili postavno triletno dobo, popolnoma opuste. To edino bi bilo pametno in umestno, ker po naših mislih in polnem prepričanju so te dolgotrajne orožne vaje nepotrebne.
+ Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani naznanja: Dne 10. decembra 1900 ob 10. uri dopoldne sc vrši v mestni posvetovalnici občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani« (dr. Triller, predsednik, dr. Novak, tajnik.). Radi važnosti občnega zbora naprošali so vsi gospodje člani, da se istega točno in v polnem številu udeleže. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o spremembah glede justičnih razmer v slovenskih pokrajinah.
+ Krajni šolski sveti. V tem mesecu sc na Kranjskem izvrše volitve novih krajnih šolskih svetov za bodočo šestletno dobo. Aktivno prično li šolski sveti svoje delovanje dne 1. januarja leta 1907. Da je krajni šolski s\ct v občini važni faktor, ne more nikdo tajiti. V prvi vrsti je ravno od njih odvisno imenovanje učiteljev in učiteljic ob razpisanih službah. Da ic med iičiteljstvoni dandanes velika korupcija po deželi, nc more nihče tajiti. Ako je krajni šolski svet liberalen, potegoval se bode gotovo tudi Ic za liberalnega učitelja, oziroma učiteljico, da ju dobi v svojo sredo. Taki slučaji niso redki, ampak, žal! prav pogostni. Zahtevajte krščanski stariši po deželi od svojih občinskih odbornikov, da izvolijo v krajne šolske svete tudi zanesljive krščanske može iz svoje srede. Pozor šc o pravem času, da sc ne bodete prepozno ke-sali!
+ Opozarjamo na notico v včerajšnji in današnji številki glede nove priloge k »Puli o v n e m u pastir j u, ki bo pod naslovom »Društveni govornik« prinašala praktično porabne tvarinc v izobilju za voditelje iu govornike v izobraževalnih, strokovnih, mladcniških i'd. društvih. Opozarjamo tudi, da dobijo novi naročniki »Duhovnega pastirja« dosedaj izdane priloge, n. pr. »Zbirko lepih izgledov« itd. za polovično ceno. -V včerajšnjo notico glede »Vojske na Daljnem Vzhodu«se je vrinila v toliko tiskovna pomota, tla velja ta knjiga popolna 4 K 80 h (ne 3 K 80). znižana pa je sedaj do novega leta na 3 K 2u h: vezani izvodi pa so znižani od 6 K 20 h na 4 K 20 h.
Liberalno sorodstvo. Trst, 5. decembra. »Piecolo« od 4. t. m. prinaša o volivni reformi članek, ki ic tak. kakor da bi ga bil prepisal iz »Slov. Naroda« od 3. t. ni. Ista hinavska resignaci.ia, isto zavijanje. Tudi »Piecolo« no/rl '.Tenko zdravilo ter sramežljivo jame hvaliti volivno reformo, ki mu je dozdaj bila »izdajstvo . Ker prepisanie ni tako lahko nio-""'•f ie to le atavizem, ki veže liberalce vseh dežela.
»Narodove« sanje. Včerajšnji »Narod« niše: Klerikalci so poslali v Celovec poslanca g. Fr. Povšeta. To »Narodovo« poročilo ie popolnoma izmišljeno. Gospod Povše nam 'lamreč poroča, da je bil na Koroškem po posebnih opravkih, da je samo prenočil v Celovcu in da ni iskal niti videl nobenega voditelja koroških Slovencev. »Narod« v istini večkrat sliši travo rasti.
Slovenci na Dunaju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju. V.M. Franzcnsgas.se 14. naznanja: Slovenska božja služba za december bo v nede-
ljo 9. decembra ob polu 3. popoludne v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthongasse 16, s slovesnimi litanijami M. B. — Na Božič, 25. decembra, bo istotako služba božja ob isti uri in v isti cerkvi. Vse verne Slovence najiskrcnejše vabimo, da se pridejo poklonit pred jaslice novorojenemu Detetu. — Društvo vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi v nedeljo, 9. decembra v veliki dvorani g. Antona Gostla, V. Schlossergasse5, ,zur blauenNVeintraube' s sodelovanjem društvenega pevskega in tanibu-raškega zbora ter gospice Marije Stekarjeve za klavir in g. Karola Kunatierja za violino. Najkrajša pot iz cerkve: Miirzstrasse, Giirtel, Mariahilferstrasse, Kascrnen-, Hofmiihl-, Pil-gramgasse, čez Margarethenplatz v Schloss-gasse. Vspored. Po končanem vsporedu na-stopi Miklavž s sijajnim spremstvom. Darovi naj sc prineso na dan zabave iu oddajo enemu odborniku ali pa že prej g. predsedniku: V. Franzensgasse 14, da jih shrani do nedelje. Vsak dar mora imeti natanko napisano ime onega, komur je namenjen. Bogatejše stariše prosimo, da darujejo kaj prostih darov za revne otroke. Po razdelitvi darov prosta zabava s petjem in tambu ranjeni. Pri zabavi se bodo vpisovali društveni člani za novo leto 1907, zato naj blagovolijo prinesti člani legitimacije seboj. Začetek točno ob polu 6. uri, da bo večer prej končan zaradi otrok, ki jim je posebno namenjen. Ustopnina: prosti darovi v pokritje stroškov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Vabilo k predavanju iu temu primernim slikam slikovite Notranjske, podrobnosti krasne postojinske jame, Kamnika in Kamniških planin, skupaj okolu 60 slik, katero priredi »Slovensko izobraževalno društvo« pri I). M. v Polju, dne 9. t. m., popoludne ob polu 4. v »Društvenem domu«. Vstopnina 20 vinarjev. — Odbor izobraževalnega društva.
Adresni načrt Starčevičeve stranke prava, ki je bil predložen včeraj hrvaškemu saboru, pozdravlja, da ic vladar v Avstriji z vsem svojim vplivom nastopil za izvršitev splošne in enake volivne pravice ter obžaluje, da ie vladar volivno preosnovo na Hrvaškem označil za odvisno od izvršitve volivne re-iorine na Ogrskem. Adresni načrt povdarja, da lahko Hrvaška samostojno dobi splošno iu tajno volivno pravico, ker so Hrvatje I. 1712 neodvisno od Ogrske in Mažarov sprejeli programatično sankcijo.
I/, hrvaškega časnikarstva. Glavni urednik »Crvenc Hrvatske« v Dubrovniku profesor Medini bo izstoiiil iz državne službe ter sc popolnoma posveti časnikarstvu. Cuje se, da pride v uredništvo »Hrvatske« v Zagreb.
Za male obrtnike. Dne 26. novembra jc zborovala v trgovinskem ministrstvu pod vodstvom sekčnega načelnika dr. Hasenohrla komisija glede na razdelitev izdelanja vojaške obleke, oprave in usnja med male obrtnike. Malemu ob rtu so odkazali usnjarskih del v vrednosti 870.000 kron.
V konkurz je prišel fotograf g. R o -ž u n iz Litije.
Novice od morja. Nov hotel zidajo sedaj v Scsljanu, v kopališču kneza Thurn-Taxis. Hotel bo ogromen in udoben. Dc-vinci so prodali grajščini vso obalo ob morju od devinskega gradu do Scsljana, takozvano »gmajno« v »stenah« za par tisoč kron. V teh »stenah« so zakopani milijoni, katerih pač ne zna nepraktični Slovenec dvigniti. Sedaj ob-zidu.ie graščina ta prostor. Letos vsadi 90.000 borov. Pri tem delu je vposlenih črez 100 naših Ijndii. Sedaj nima občina nobenega pripravnega dohoda več k morju. Tako si sami zapiramo pot k bogastvu, ki .ie naredilo druge narode mogočne in uplivne.
Zanimivosti iz hrvaškega sabora. V včerajšnji seji hrvaškega sabora je utemeljeval poslanec Starčevičeve stranke prava Gas-parovič nujni predlog za spremembo sedanjega drakoničnega saborskega poslovnega reda. Dejal c. da bi Starčevičcva stranka prava že prej uložila ta nujni predlog, a ii jc manjkal potrebni dvajseti podpis, sedaj ga je pa dobila. (Klici: Dr. Pcršič!) V imenu koalicije je govoril proti nujnosti dr. Pero Magdič in res so za nujnost glasovali samo Starčcvičanci in dr. Pcršič. Nato ie sledilo tretje branje zakona o varstvu svobode pri volitvah. Starčcvičanec poslanec Tomac je predlagal naj sc v besedilu izrečno povdarja besedici »kraljestvo Hrvaško«, ker ie njegova stranka iz zanesljivega vira izvedela, da Mažari hočejo naslov »kraljestvo« popolnoma perhorcscirati. Načrt je bil v tretjem branju sprejet, ugodilo pa sc jc tudi želii Tomčevi. Nato sta bila prečitana adresna načrta koalieiic in Starčevičeve stranke prava. Predsednik dr. Medakovič ic dal po prcčitanjii adresnih načrtov na dnevni red interpelacije. Poslanec Tomac ic interpeliral o nedosta.ian.iu hrvaških uradnikov na ogrskih državnih železnicah. Mažari imajo v ogrskih železniških uradnikih pionirje svoje ^državne ideje. (Starčevičanec Zatluka kliče: Spijone!) Tomac: Železnice so bile na naši zemlji zidane s hrvaškim denarieni. Imamo okolu 10.000 niažarskih uradnikov, naši učitelji in naše učiteljice pa stradajo. Pri zadnjem avanzementu je med 1200 uradniki, ki so avanzirali, bilo samo 15 Hrvatov! (Starčevičanec dr. Elcgo-vič: Zivio Košut! Dr. .los. Frank: To ie ma-žarsko gospodstvo!) Tomac: Zato zahtevamo, da se mažarstvo požene preko Drave. Govornik končno poziva koalicijo, naj radi tc zadeve nastopi v ogrskem drž. zboru. Poslanec Starčevičeve stranke prava Pisačič jc interpeliral radi slabih železniških zvez s Štajersko in je vprašal, kedaj bo zgradena železniška proga Krapina-Liipiniak. Poslanec dr. Lukinič e interpeliral o aferi Strassnov. ln-terpclant jc trdil, da je dr. Frank brez vednosti stranke obravnaval s Strassnovom, kar je povzročilo silen vihar med poslanci Starčevičeve stranke prava. Predsednik ic nato zaključil sejo.
—	Mrtvec pri Slavini — pomorski kapi-tan. Iz Slavine se nam piše: Oni mrtvec, ki je bil 14. oktobra najden na selškem polju, jc bil včeraj z dovoljenjem c. kr. okr. glavarstva v Postojni na prošnjo sorodnikov odkopan. Sorodniki so izjavili, da je oni mrtvec Henrik Jakovčič, pomorski kapitan druge plovitve, rojen v Kraljeviči pri Reki dne 31. oktobra 1850, rinisko-katoliške vere. Spoznali so ga po obleki, posebno po nogavicah, ki so zaznamovane s črkama H. J. in na brazgotini, ki jo je imel na roki. Bil je oženjen. Danes so bili ostanki cerkveno blagoslovljeni in potem prepeljani na pokopališče na Reko. Po izjavi zdravnikov je bil umobolen.
—	Pronioviran jc bil dne 30. novembra za doktorja modroslovja gospod J ust Rožič iz Oseka pri Šempasu, večletni demonstrator in asistent v fizikalnem institutu gra-škega vseučilišča.
—	Umrl je v Gradišču nad Prvačino posestnik g. Ivan K c r š c v a n.
Tat pri likerjih. Zagrebški trgovec Leopold Roscnberg je včeraj zjutraj, ko je stopil v svojo trgovino, našel sredi trgovine na tleh smrčati nepoznanega moža. Kmalu se je pojasnilo, kako delo .ic mož imel v Rosenbergovi trgovini. Mož je ponoči ulomil v trgovino in si nabral za Miklavža pripravnih stvari. Ko jc vse tc stvari spravil v žakelj, je opazil, da je v trgovini tudi mnogo izvrstnih likerjev. Tat 32lctni Vinccnc Roscnberg — jc pričel piti in ie pil toliko časa, da je postal popolnoma pijan ter jc tako zasmrčal, da se jc zbudil šele v rokah pravice.
—	Društvo za promet tujcev na Bledu ima v dvorani »Blejskega doma« dne 16. dcc. ob 3. uri popoludne občni zbor. Udeleže se ga lahko tudi neiidje.
Ponesrečeni nadzornik električne železnice. Danes jc nadzornik električne železnice Mat. Lutman tako nesrečno skočil z voza, da ie padel iu nekaj časa nezavesten obležal ter sc poškodoval.
Zginila je brez sledu v soboto, dne I. decembra zvečer 26 let stara dekle Terezija Rogač, pristojna na Bled. Na sebi jc imela delavno višnjevkasto obleko. Ako bi kdo kaj natančnejega zvedel o njej, sc prosi, naj to javi župnemu uradu na Bledu ali pa Leonu Klarnianu, posestnikuravnotam.
—	Nevarnost na jesen škem kolodvoru. Na kolodvoru na Jesenicah je občinstvo vsak dan dvakrat v nevarnosti. Zjutraj od 5. ure 42 minut do 6. ure 46 minut in zvečer od 9. ure 9 minut do 9. ure 35 minut pridejo na Jesenice vselej štirje vlaki: iz Trsta, iz Ljubljane, iz 1 rbiža in iz Celovca. Ljudje morajo izstopati med vlaki. To .ic gotovo nevarno. Ker ni čisto nič preskrbljeno za orijentacijo občinstva, sc zgodi skoro vsak dan, da vstopajo ljudje v napačne vlake. Pritožb je v tem oziru jako mnogo. Naj bi direkcija odločila posebnega moža, ki bi občinstvu kazal, kje mora iti in naj se preskrbe deske z napisi, v kateri vlak je kje vstopiti.
—	Predavanje. C. kr. vinarski nadzornik gospod Bohtislav Škalickv predava v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol osmi uri zjutraj v šoli v Šuiartneni pri Litiji o trtni uši in novem vinogradništvu. Želeti bi bilo obilne udeležbe od strani vinogradnikov.
—	Hud berač. Za zimo sc .ic preskrbel Karol Zalar, znan star sejmarski berač. Na Lukužcv semenj v Novem mestu jc popival po več gostilnah. Prišel je tudi v gostilno gospoda Jakaca. Tu sta pila Avscc iu Lesjak. Dala sta mu vsak po dva vinarja. Karol Zalar ima levo roko od komolca naprej suho. Ker ni dobil toliko, kakor je mislil, sc je vje-zil. »Mislite, da ne morem piti, jaz imam 50 goldinarjev v žepu?« Obrne sc do dveh posestnikov ter reče: »Jaz pijem lahko, imam v eč ko ona obadva.« Spozabil se jc, da je udaril gosta. Sedaj .ie bilo treba poklicati policijo, ker ie vse hotel razbiti. Trije policaji so ga zgrabili in nesli v »špehkamro«.
—	Znižanje telefonskih pristojbin. Trgovinsko ministrstvo je sklenilo znižati pristojbino uredništvom v ponočnih urah. Znižanje sc omeji od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj in se nasproti dnevnim pristojbinam zniža za polovico. Ona uredništva, ki reflektirajo na znižanje, pa morajo garantirati vsako noč najmanj tri minutni pogovor, ki se lahko podaljša še dvakrat po 3 minute, ako jc telefonska proga prosta.
Nova hrvaška šola v Istri. Društvo sv. Cirila in Metoda za Istro je otvorilo 15. t. hi. v Kaldiru novo hrvaško šolo. Za pohajanje te šole sc jc že oglasilo 74 hrvaških otrok.
—	Izdaja šaljiv h samoprizorov in kuple-tov. Dobili smo naslednje naznanilo: Ker dobivam mnogo vprašanj po šaljivih skladbah, naznanjam, da nameravam zato izdati šaljive sninoprizore in kuplcte, ako sc oglasi zadostno število odjemalcev. Povdarjam pa, da bodem razpošiljal tc skladbe naročnikom lc proti poštnemu povzetju. Cenjeni naročniki blagovnic naj po dopisnici naznaniti podpisanemu svoje naročbe do 16. decembra t. I. Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Linbliani.
—	V Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 9. t. iti., popoldne ob 3. uri v »Ce-havovi dvorani« Blaž Potočnikova čitalnica zopet javno predavanje. Predaval bo gospod Ivan Podlesnik o potrebi knjigovodstva pri gospodarstvu. Predavanje jc zelo važno za gospodarje, gospodinje, mladeniče in dekleta, zato vsi k temu predavanju! O zgodovini denarja in razvoju denarnih bank, kakor poroča zadnji »Domoljub«, bo isti gospod predaval po novem letu.
- Tržaške mestne volitve. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo dr. Dcpanghcrja proti tržaškim mestnim volitvam kot neutemeljeno.
Štajerske nouice.
š Inštaliran jc bil dne 1. decembra na župnijo v Rcčici v Savinjski dolini preč. g. Andrej Podhostnik, dozdaj župnik drameljski. Želimo novemu župniku zdravja in sreče ter veliko vspelia na novi štaciji.
š Čudno! V »Tagespošti« smo čitali inse-rat o licitaciji cerkvenega vina v Št Petru pri Mariboru, a v nobenem katoliškem listu. Ali ui to — čudno?
š Umrla je dne 3. t. 111. v Mariboru žena železniškega sprevodnika v p. gosp. Vincenca Vauda, gospa Ana V a u d a v 65 letu svoje starosti, po kratki, mučni bolezni. Rajna je bila vrla krščanska in narodna žena. Vzgojila je vse svoje otroke izvrstno. Sin je nadučitelj v Veržcju, ena hčerka je učiteljica, druga je poštna oficijantinja. Pogreb je bil ne 4. t. 111., ob 3. uri popoldne. Udeležilo sc ga jc mnogo občinstva. Med udeleženci jc bil tudi č. g. stolni župnik Moravec. Pogreb so vodili štirje duhovniki. Molilo se jc zopet nemško. Dobri ženi in vrli materi sveti večna luč!
š Sv. Marko niže Ptuja. Kdo bi dvomil, kako potrebno je poduka naše ljudstvo! Pa ne samo potrebno, saj je tudi ukaželjno, za uk dovzetno in zanj hvaležno! Z veseljem in zanimanjem so preteklo nedeljo v šolskih prostorih v obilnem številu zbrani poslušalci sledili temeljitim in poljudnim izvajanjem g. dr. Pivka. Govoril nam je o koroški deželi in njenih prebivalcih, zlasti o Slovencih, pa natn razun zemljcpisja podal tudi mnogo zgodovine! Predavanje je bilo pač temeljito sestavljeno, ni pa mogoče v tem kratkem času ki 11111 jc bil odmerjen, vsega obvladati. Moral je, kakor sc je videlo, mnogo izpustiti, morda še marsikaj kar bi nas zanimalo. Potolažil nas je s tem, da bode izdal svoje študi/e v posebni brošurici, po kateri bo gotovo z veseljem posegel vsak. — Hvaležnost za njegov požrtvovalen trud prinesel jc tudi raznovrstne slike, ki nam kažejo zanimive gore koroške itd., izkazali so 11111 pazljivi poslušalci s tem, da so mu na poziv predsednika bralnega ^ruštva g. Iv. Vršiča, zaklical gromovit »Zivio!« Upamo, da ga bomo kmalu zopet imeli v svoji sredini, ker jc obljubil, da bo nadaljeval podobna predavanja o vseli slovenskih deželah. Vrlo!
š Ljudsko knjižnico namerava ustanoviti celjska »Čitalnica«.
š »Miklavžev večer« priredi »Bralno in pevsko društvo Maribor«, v nedeljo, dne 9. grudna 1906 v veliki dvorani »Narodnega doma«. 1. Boječi Matevž, šaloigra za mladino v dveh dejanjih. Spisal Srečko Stegnar. Predstavljajo otroci. 2. »Gozdni čar na predvečer sv. Miklavža.« Igrokaz v štirih slikali v obliki pravljice. Spisal Srečko Stegnar. 1. slika: V gozdu. 2. slika: Nastop vil in pri-tlikovcev. 3. slika: Pred domačo hišo. 4. slika: Prihod Miklavža v sijajnem spremstvu. — Obdarovanje otrok. Med posameznimi dejanji svira godba na lok. Začetek točno ob šesti uri zvečer. — Vstopnina: V parterju: sedeži od .1 do 5. vrste 1 K 20 vin; od 6. do 10. vrste 1 K; od 11. do 15. vrste 80 vin.; stojišča 40 v. Otroci pod 10 let so v spremstvu starišev vstopnine prosti. Vstopnice se prodajajo na dan predstave od II. do 12. ure dopoldne in od 5. ure zvečer v »Narodnem domu«. Darila naj se oddajo na dan predstave hišniku v »Narodnem domu«. Vsako darilo mora imeti natančen naslov obdarovanca in mora biti kole-kovano z narodnim kolekom. — K obilni udeležbi vabi odbor.
š Iz poštne službe. Višjimi poštnimi oii-cijali so imenovani sledeči oficiali: Alojz Bali o v e c in Artur Kropschv Mariboru. Gustav G o 11 i t s c h v Celju, Stanislav Wo I a k v Lipnici in Rudolf Tcsifmaier v Ptuju.
š Velika tatvina. G. profesorju Ivanu K o š a 11 u jc neznan storilec ukradel iz zaklenjene omare mnogo obleke za okolu 400 K. Tat je moral biti zelo predrzen, kajti odnesti je moral precej blaga, ki je bilo težko. Vse obleke ni odnesel, ampak izbral je le boljšo, manj vredno je pa pustil za spomin. Tatvino je izvršil po noči z lučjo človek, ki je bil s krajevnimi razmerami dobro poučen. Iščejo tatu in ie upanje, da 11111 pridejo kmalu na sled.
Ljubljanske nouice,
li Slike o Simon Gregorčiču — razstavljene v oknu našega upravništva. V oknu »Slovenčevega« upravništva jc razstavljenih J 4slik o pokojnem pesniku Simonu Gregorčiču in sicer I. Reprodukcija zadnje pesnikove slike, ko sc jc dal fotografirati skupno z Aškercem in katero je rekel postrežnici uničiti, a postrežnica ,io ic skrila in je ni uničila. — 2. Na mrtvaškem odru. — 3. Rojstni doni s sorodniki in sosedi. 4. Zadnja pot k Sv. Lovrencu. — 5. Slovo od Kobarida. 6. Sprevod v Gorici na Kornju. — 7. Začetek sprevoda na Kornju pri povratku iz ccrkve sv. Ignacija na Travniku'. — 8. Sprevod na Kornju na poti proti ccrkvi sv. Ignacija. — 9. Ob odprtem Krobu. — 10. Krsto spuščajo v grob. 11. Gregorčičev dom. — 12. Opevani slap. — 13. Gregorčičeva rojstna vas Vršno pri Kobaridu. 14. Panorama Soče, cerkvica sv. Lovrenca in Krn. — Slike so izborno delo fotografa g. Jerkiča v Gorici in bodo razstavljene v oknu našega upravništva samo tri dni
li Miklavžev večer »Krščanske ženske zveze« jc vsako leto sijajnejši. Letos je popolnoma napolnil veliko dvorana »Uniona«. Vsako leto nam Miklavž prinese lepši napredek. Večer je otvorila vojaška godba, nakar je gospod dr. .Icrše tako zanimivo govoril otročičem o sv. Miklavžu, da 11111 je mali drobiž opetovano pritrjeval z glasnimi vzkliki. V popolnem nasprotju temu ljubkemu govoru jc bila »Ganglova igra »Materine sanic«, k. je ostala kljub trudu pridnih sodelujočih go-spodičen v veselem vrišču nerazumljiva
ža. Miklavžev nastop jc bil veličasten in dostojanstven ter od malih in velikih sprejet z občudovanjem. Po Miklavževem nastopu jc do 11. ure koncertirala vojaška godba. Kar se tiče postrežbe, opozarjamo društva, naj sc vsako društvo pred svojo priredbo obrne naravnost na ravnatelja g. Graniga, ki bo potem gotovo vsem zadovoljil. — V Puntigamski pivnici so poštni uslužbenci imeli lep Miklavžev večer.
lj »Katoliško inladeniško društvo v Ljubljani« uljudno vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi na Miklavževo nedeljo, dne 9. decembra 1906, ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu (Komenskega ulice št. 12). Vspored: 1. V mraku, zbor; 2. Složno, zbor; 3. Slepče-va tožba, čveterospev; 4. govor (govori prof. dr. Mihael Opeka); 5. »Revni čevljar in bogati Anglež«, veseloigra v enem dejanju; 6. dckla-macija; 7. »Kmet-Herod«, igra s petjem v dveh dejanjih. Vstopnina: Sedeži od I. do III. vrste po 40 kr., od IV. do VI. vrste po 30 kr., od VII. do X. vrste po 20 kr. Stojišča po 10 kr.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V
soboto popoldne ponovi se pravljica »Snegulj-čica in škratje«, ki je prJ prvi letošnji prireditvi žela tako neomejeno pohvalo od strani najmlajšega dela naše publike. Istega dne zvečer se drugič vprizori sloviti Shakespea-rejev igrokaz »Beneški trgovec« v Zupančičevem prevodu. V nedeljo popoldne nastopi prva naša naivka, gospa Barjaktarovičeva, drugič v naslovni vlogi Gallinove komedije »Marietta«, v kateri je pri premieri dosegla popoln uspeh. Zvečer se poje tretjič v sezoni priljubljeni »Trubadur«. Cehi obhajajo letos štiridesetletnico krasne Smetanove opere »Prodana nevesta«, ki se je pela prvikrat dne 30. maja 1866. leta v Pragi. Vodstvo slovenskega gledališča smatra za svojo častno dolžnost, vprizoriti ta biser slovanske umetnosti letos tudi pri nas in je postavilo opero na repertoar za prihodnji torek. Marinko bo pela gospa Skalova.Kecala g. Betettto, Janka gospod pl. Režimov, Vaška g. pl. Zach, Krušino g. Ourednik. Dramsko osobje pripravlja Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«.
lj Ljubljanska društvena godba priredi danes po vinski pokušnji koncert v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Jutri se vrši v vinski kleti hotela »Union« društveni koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.
li Ljubljansko gasilno društvo — vzor drugim. Ker namerava v Celovcu gasilno društvo tudi priklopiti si reševalno društvo in napraviti nekaj rešilnih voz, prišla sta danes v Ljubljano celovški mestni fizik in neki obč. svetnik ogledati si tukajšnje gasilno društvo in reševalni posel. Izrazila sta se oba jako pohvalno. Načelnik g. Štricelj je alarmiral gasilce, nakar so bili v 11 /a minuti pripravljeni za odhod. Celovčanom jc to jako iinponiralo ter sta sklenila, da tudi v Celovcu napravijo hišno stražo. Izrekla sta se, da sta mislila, da je taka organizacija mogoča le v velikih mestih.
li Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca novembra pričeli so v Ljubljani izvrševati svoi obrt sledeči obrtniki: Matija Ham, mesarski obrt (klanje telet in prašičev) v Šolskem drevoredu; Ana Bedenčičeva, prodajo vina, piva iu žganja v zaprtih steklenicah na Dolenjski cesti št. 29; Josipina Schumi, malo trgovino z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih steklenicah v Gradišču št. 9; Rudolf Riffcl, kleparski obrt v Šclenburgovih ulicah št. 9; Danijel Zupane, zlatarski iu srebrarski obrt v VVolfovih ulicah št. 6; Ivan Cerrie, preprogarski obrt na Dunajski cesti št. 18; »Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu« prodajo pohištva na Dunajski cesti št. 18; Marija Hamprlova, trgovino s cunjami, kostmi in železom na Cesti na Rudolfovo železnico št. 20; Frančiška Gotzl trgovina s čevlji na sv. Jakoba nabrežji št. I; Mariia Zupančičeva, malo trgovino z mešanim blagom v veži hiše št. 5 na Rimski ccsti; Josip Cernič, malo trgovino z mešanim blagom v Streliškili ulicah št. 26; Marija Barle-tova, malo trgovino z mešanim blagom v Metelkovih ulicah št. 5; Marija Friderich, izdelovanje in prodajo kislega zelja in repe na Poljanski ccsti št. 67; tvrdka Adolfa Neuratha nasledil, prodajo prtenine v hotelu pri »Slonu«; Jerica Ivančeva, prodajo karbida in acetylin-skih svetilk v Rožnih uiicali št. 15; Marija Kr-čeva, trgovino z mešanim blagom na Marije Terezije ccsti št. 7; Katarina Zanova, mesarski obrt v Šolskem drevoredu; Leopoldina Weiss, malo trgovino z mešanim blagom v Konjušnih ulicah št. 13; Franc Sark, trgovino z mešanim blagom na Marije Terezije ccsti št. II; Marija Brajerjcva, prodajo sladčičarskih in medičarskih izdelkov v Hrenovih ulicah št. 1; Jakob Dragan, urarski obrt v Šclenburgovih ulicah št. I; Kari Stiickler, konjsko mesarstvo v Metelkovih ulicah št. 4. Odglasili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt sledeči obrtniki: Josip Cernc. urarski obrt na Resljevi ccsti št. 2; Ivan Štružnik, malo trgovino z mešanim blagom v Konjušnih ulicah št. 13; Anton Svetlin, malo trgovino z vinom v zaprtih steklenicah v Ravnikarjevih ulicah št. 9; Katarina Zanova, klanje drobnice v Šolskem drevoredu; Franc Cirer, prevažanje blaga, Ilovica št. 42; Ivana Bergantova, malo trgovino z mešanim blagom na Dolenjski cesti št. 6; Ivana Kramaršičeva, žensko krojaštvo Ij Umrli so: Božena M is, profesorjeva hči, 10 mesecev, Privoz 9. Fran Škof. prodajalec mleka, 56 let, Kongresni trg 15. Olga Šorn, slikarieva hči, 7 dni, Križevniške ulice 9. Ivana Pokom, kuharica, 52 let. Marija Dolenc, delavčeva žena 51 let. v lv. Kocjan, posestnikova hči. 12 let. - Fran Škcr-janc, rudar, 30 let. Ivana Anžlovar, delavčeva hči, 16 mesecev. Anton Polanc, te-
sarski pomočnik, 18 let. — Umrl jc bivši trgovec g. Anton L i 11 d 111 c r. — V Gradcu je umrla vdova kaznilniškega ravnatelja gospa Eliza D r a g i č roj. J e 1 č i č. — Na srčni hibi jc umrl realec Ivan Moravec. — Čevljarskemu mojstru Kukmanit je umrl 4'/s leta stari sin. —
Ij Sam se je zglasll pri županstvu v Go-doviču devetletni šolski učenec Ivan Mihelič iz Ljubljane, kateri je žc meseca oktobra pobegnil od svojih starišev. K temu ga je prisilila gotovo zima.
lj Tatvina. Natakarici Ani Lovšinovi je bila iz nezaklenjenega kovčega v Komenskega ulicah št. 26 ukradena šerpa, bela peča, dve srajci iu par čižem. Osumljenka je policija aretovala.
I.i Izgubljene in najdedne reči. Železniški delavec Ivan Dobnikar jc izgubil dva bankovca po 20 kron, katere je našel gospod Mihajel Kotny. — Neka dama je izgubila prost banko-ca po 20 kron, katere ie našel gospod Mihael kateri je imela do 13 kron denarja.
li V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 25 Hrvatov in 4 Slovenci.
Ij Metereologičnl mesečni pregled. Minoli mesec listopad je bil v prvi tretjini zelo moker, vendar po vsem prav mil in prijeten. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzi-jevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 4:0", ob dveh popoldne 9:0", ob devetih zvečer 6:2", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 6:4°, za 2:8" nad normalom; največ 17:2" dne 19., najmanj 4:5" dne 16. - Opazovanja na tlakomeru dado 737:4 111111 kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1:4 min nad norma-lotn; naivišji 751:3 dne 23. in 24. zjutraj, naii-nižji 722:6 dne I. opoldne. Mokrih dnij jc bilo 13, padlo jc pa 152:5 111111 dežja; od teh pride 31:0 samo na 19., kritičen dan z viharjem, groznim neurjem in točo. Med vetrovi je prevladoval severovzhodni, pa trajni zračni tlakovi iz ju^a so mraz zabranili ter nam pripravili prijetno pozno jesen. — Nevihta se jc zaznamovala ob dveh dnevih, meglo smo imeli ob 10 dnevih, nekoč ne da bi je solnce popolnoma prodrlo, toda snega ni bilo nič. - Tekočega meseca grudna pride luna dne 16. opoldne v zcmljino obližje.
Koroške nouice.
k Celovško mestno policijo bodo pomnožili za celih — dva moža. Potrebovali bi pa šc najmanj trikrat toliko mož. Večja pomnožitev bi bila tem bolj potrebna, ker se je promet odkar ie nova železnica odprta znatno poživil. Ako se človek zvečer po mestu sprehaja, skoro nobenega stražnika nc vidi, ker sedem na straži stoječih policajev mora stražiti precej velik krog. Tako je mogoče, da sc v ulicah prigode napadi, pa nobenega stražnika ni blizu. Poulične barabe pa tudi delajo, kar sc jim zljubi. Tako se jc tc dni gruča takih ljudi, omamljenih od alkohola za poskušnjo premetavala po ulici sredi mesta, kakor bi bila kje na gmajni. Pasanti so se tej gruči izogibali, rekel pa le ni nobeden nič, pa tudi polmeseca ni bilo nikjer. Scve to sc je zgodilo v nemškem mestu! Kak hrup bi zagnali Nemci, ako bi sc kaj tacega podstopili kaki delavci »bindišarji«! To bi nastal vik in krik po časopisih, kako neotesani, življenja nevarni in divji so Slovenci!
k Zastave na šolskih poslopjih. Šolska poslopja v Celovcu se bodo smela po naredbi deželnega šolskega sveta samo ob priliki pa-trijotičnih in šolskih slovesnosti le z državnimi iu deželnimi zastavami okrasiti. Ta na-redba velja za celo Koroško. Jc bil pa žc tudi skrajni čas, da je ta naredba izšla, ker dosedaj so bila osobito v Celovcu skorai ob vsaki slavnosti šolska poslopja okrašena večinoma le s frankfurtaricanii. Neki občinski svetnik se je pri seji 4. t. m. baje izrazil, da bodo šolska poslopja v Celovcu okrasili z barvami, katere bodo sami hoteli. Vcderemo!
k Nemški krščanski socialci nameravajo z novim letom izdajati dva nova litsa: »Ar-beiter Zeitung« in »Madchcn Zcitung«.
k t Kaplan Valentin Lakner. Iz Celovca. Mislil sem, da vam drugo pero obširneje piše o pokojnem kaplanu Valentinu Lakncrju v Svečah, katerega prezgodnjo smrt ste naznanili v zadnji nedeljski številki vašega cenjenega lista. Mlad je dokončal! Po izvrstno dovršenih gimnazijskih in bogoslovskih šolah v Celovcu je letos meseca avgusta stopil v dušno pastirstvo in siccr v rojstni vasi našega nepozabnega prvoboritelja za naroda pravice, msgr. Andreja Einspielerja, v Svečah. A le malo časa je mogel nadarjeni, trezni in preudarni mladi gospod delovati za ljubljeni svoj narod slovenski. Pri srcu so 11111 bili zlasti »Učiteljski dom«, izobraževalna in delavska društva. Za ciljc teli je vneto deloval že kot bogoslovec. Na smrtno posteljo ga je položila neizprosna morilka	tuberkuloza. Mlad je dokončal dosegel gotovo nebeško plačilo! Truplo so blagoslovili v soboto, dne 24 novembra v Svečah. Navzočih jc bilo osem dthovnikov, dalje deputacija delavskega društva z Jesenic z čast. g. župnikom Zabukov-ceni in obilo ljudstva. Truplo so prepeljali na pokojnika rojstni dom na Radišali. Tam so ga položili v nedeljo popoldan k zadnjemu počitku ob ogromni udeležbi ljudstva iz domače in sosednjih župnij. Cerkvena opravila ie vodil mil. g. prošt Gr. E i 11 s p i c I c r iz Tiuj, navzoči so bili dalje; gg. prošt VVieser iz Pod-krnosa, dekan Ogriz, župnik Šustcr, Ebner, Ceh, Kaplan, Baier, Maierliofer, tajnika Rozman iu Serajnik, provizorja Smodcj, Lasscr, 00. jezuita Bortner in Scluit, 00. kapucina Joahim in Filip, 12 bogoslovccv, ki so oskrbeli ganljivo nagrobno petje itd. Nagrobni govor jc pokojniku govoril gosp. župnik Maierliofer, ki je bil pred dvema letoma prepovedoval tudi ob nov i maši blagega pokojnika.
»Havc anima eandida!
k Umrla je mati č. župnika Perča gospa Marija P e r č.
Razne stuari.
Dunajski župan dr. Lueger je 5. t. 111. prvič zopet po prestani bolezni prišel v svoj urad, kjer zopet dela tako, kakor jc delal pred boleznijo.
Bankir goljuf. Budimpeštanska policija je zaprla bankirja Blumenthala, ki je imel v svoji banki letnega prometa 2 milijona mark. Neki njegov klijent ga je ovadil, da ga jc ogoljufal za 72.000 mark. Bluinentlial je pobegnil. In contumaciam so ga obsodili v 18-mesečni zapor. V Budimpešti je ustanovil pod napačnim imenom Matija Klein banko »Huligana«, a mu ie šlo le malo trgovcev na lini.
Ferdinand Brunetiere ne umira, kakor so včeraj poročali. Pač je bil hudo bolan, toda sc je zadnji čas popravil.
Zupan radi umora aretiran. Listi iz Rima poročajo, da je župan iz Camporeale, ki je bil doslej splošno spoštovan, aretiran radi sokrivde na nekem umoru.
Strah stenografov je ogrski državni poslanec Mihael Babo. Ko je bil te dni poročevalec za proračun, je izgovoril po 180 do 190 besed v minuti. Najspretnejši stenografi 11111 ne morejo slediti.
S strehe je hotel skočiti na Dunaju 5. t. 111. dop. hišnik Todl. Nabrala se je velika množica, ki je ogledovala, kako je požarna bramba s precejšnjo težavo rešila Todla, ki je hotel skočiti s strehe, da si vzame življenje na ta nekoliko nenavadni način.
Zupan in en občinski starešina ubita pri volitvah. Iz Buenos-Ayresa poročajo, da je pri občinskih volitvah v Azulu prišlo do hudega pretepa med nastopajočima strankama. Zupan in en starešina sta bila ubita, več meščanov pa ic nevarno ranjenih.
Silen tifus divja v Merohegycsti na Ogrskem. Umrli so žc štirje zdravniki.
Potres, oddaljen 3000 kilometrov, so kazali dunajski seismografični aparati. Pričel se je potres včeraj 10 minut po polnoči.
Grozen umor otroka. V Schladvvingu je umorila neka Jožefa Weikl otroka s tem, da ga je pekla na ognjišču, dokler ni umrl.
Divje maščevanje. V Siciliji v Monreale so našli neko jutro v hiši kmeta Intravajc vse prebivalce mrtve. Natančnejše poizvedovanje je dognalo, da ic pomoril vso obitelj sin soseda Dimitrija. Siu Intravajc namreč je imel ljubavno razmerje s hčerjo soseda. A ženinovi starši so to razmerje pretrgali in zato se je maščeval nevestin brat. Umoril je ženina, njegove starše in celo domačega psa. Morilec je bil že prej večkrat kaznovan in je napadel omenjeno družino pri večerji. Najprej je umoril gospodarja in potem ostale po vrsti.
Lakota na Kitajskem. Na Srednjem Kitajskem strada 10 milijonov oseb. Zeli bodo šele meseca julija.
Preplavljeno mesto. Polovico mesta Clifton v Arizoni, Severna Amerika, je preplavila voda, ker se ie podrl nasip. Mrtvih je 18 oseb.
Ogoljufani princ. Princ Friderik Karol Hohenlohe jc naročil I. 1905 pariškemu menjalcu Flcrcsii, naš poizkusi zanj srečo z nakupom vrednostnih papiriev neke pekinške družbe. Kupčijo sta vodili po Fleresovih podatkih londonski banki Wil!iam in Glover 6; Cotnp. Nekega dne jc predložil Flcres princu izkaz, po katerem bi manjkalo 479.445 frankov. Kupčija sc je pa zdela princu sumljiva. Poizvedel ic, da v Londonu ni navedenih bank. Princ jc ovadil vso zadevo državnemu pravdništvu, ki je dognalo, da ni sklenil Flcres najmanjše kupčije za princa. Ako bi princ ne bil izročil zadeve državnemu pravdništvu, bil bi oguljufan za 4,800.000 frankov. Ogoljufan pa ni bil samo princ Hohenlohe, marveč tudi drugi plemiči. Rodbina vojvode Broglio je izgubila več miUionov. Tudi princa Orlov in Ganay sta bila ogoljufana.
Nesreča na železnici. V Berolinu ic zavo-zil vlak v delavski oddelek, ki zaradi megle in dežja ni pravočasno opazil bližajočega se vlaka. Trije delavci so mrtvi, eden pa nevarno ranjen.
Na begu ustreljen. V Kronstadtu je hotel uiti vojaški patrulji topničar Szckely, ki so ga prijeli, ker je razgrajal v gostilni. Vodnik patrulje je streljal za njim in ga tako dobro zadel. da je na mestu obležal mrtev.
Častnik ranil civilista. V Szatmaru sta se sprla na ccsti honvedni nadporočnik Szucs in meščan Lindenfeld. Častnik ie s sabljo nevarno ranil meščana in potem odšel, nc da bi se nadalje brigal za ranjenca.
Zolova vdova ic naprosila državni svet, da bi smela dva Zolova nezakonska otroka nositi roditeljevo ime.
Poneverjenja so odkrili pri ulanskeni polku v Sal/.vv cdeliui. Goljufalo se je pri pro-viantu in pa pri uniformah. Nekaj krivcev so že zaprli in poslali na dopust več častnikov. Zadevo preiskuje sv et vojnega sodišča.
Smrti ušla sta le s težavo portugalski kralj in prestolonaslednik na lovu mrjasccv. Preganjani mrjasci so napadli kralja in prestolonaslednika. Kraljevega konja so mrjasci umorili. Dva dvorjana sta bila ranjena, tri gonjače so pa usmrtili mrjasci.
Usmrčenje roparskega morilca Henniga. Dne 5. 111. ziutrai so usmrtili v Berolinu na smrt obsojenega roparskega morilca Henniga. One osebe, ki so dobile vstopnice na inorišče, so sc morale zavezati, da ne izdajo, kdaj Henniga usiiirte. Občinstvo zato ni ničesar vedelo, kdaj tla izvrše smrtno obsodbo. Ob četrt na 8. uro so se podali gledalci v ieeo; bilo ie zoprno, mrzlo vreme. Pred kaziiilničnim vhodom so patruljirali trije orožniki. Na prvem dvorišču so se zbrali sodniki in več porotnikov, ki so izrekli o Hennigu krivorek. Civilisti so bili praznično oblečeni. Splošno po-
zornost je vzbujal debel, star mož z rokavicami, namreč rabelj Scinvitz iz lireslave. Za njim so stali trije mladi rabljevi pomočniki. Zbralo sc je tudi 25 orožnikov, 10 policistov in en policijski častnik. Ko so došli vsi povabljenci ,se je naznanilo, da bodo usmrtili H en n iga na tretjem dvorišču. Na dvorišču je stala spredaj na desni črno prekinjena miza, za katero je stal državni pravdnik Mendel-sohn v uradni obleki. Sredi dvorišča so postavili ponoči usmrčevalni oder. Rdeče pobarvana klop z globino za glavo je stala na strani. Gledalci so razburjeni čakali, kaj še pride. Kar sc odpro mala železna vrata v zidu, skozi katera je korakal Hennig, katerega je spremljalo več paznikov. Obsojenec je bil bled. videlo se mu je, da ni spal, lica so mu upadla. Ko je prišel, je mrmral nerazumljive besede. Hcnnigov vrat jc bil gol. Ko so čitali smrtno obsodbo, sc je zaničljivo smehljal, a ie kmalu utihnil. Rabelj ie pogledal obsodbo, ki mu jo je pokazal državni pravdnik in jo je vtaknil v žep. Bliskoma so nato vrgli pomočniki Henniga pred klop, trenutek je za-bliskala sekira nad Hennigovo glavo in rabelj je naznanil, da je obsodba izvršena. Policijski častnik je nato rekel navzočim: »Prosim vse navzoče, da takoj zapuste morišče.« Prinesli so nato črno krsto, v katero so položili obglavljeno truplo, glavo pa k nogam.
Ustreljeni na ulici. V Hamburgu je ustrelil na ulici podčastnik ubeglega rekruta Kirch-manna. Rekrut je služil pri pešpolku Hamburg, a ie pobegnil. V Devinu so ga prijeli. Dva podčastnika sta ga stražila na poti nazaj v Hamburg. Ko so vstopili v Hamburgu v pripravljeno kočijo, je Kirchmann zbežal. Podčastnik jc ustrelili trikrat slepo za njim, a ker je le bežal, je ustrelil trikrat s krogljo in ga smrtnonevarno ranil.
Prorok znorel. Znani ustanovitelj Zion Zity, prorok Elija Dovvie, je znorel. Med neko pridigo se je zgrudil na tla. Zdravniki dvomijo, da bi še dalje časa živel. Pojavil sc je pa žc novi prerok Voliva, ki hoče ustanoviti socialnodemokraško zionistično mesto.
Vjeti ogrski roparski glavar. V Lato-ralja-Ujhelyju so prijeli roparskega glavarja Struvvalsko, katerega so že dolgo lovili. Od decembra lani jc izvršil nič manj kakor 120 ropov. Polovico ropov je že priznal. Zadnji teden je v eni sami noči osemkrat vlomil.
Nesreča v Wittenu. Škodo cenijo na b do 7 milijonov mark. Samo šip jc zdrobljenih v vrednosti 200.000 mark. Tudi strehe so tako trpele, da jih ne morejo takoj popraviti, ker manjka opeke. Zavarovalnice se branijo povrniti škodo. Ministrstvo je ustavilo začasno zopetno zgradbo tvornice, dokler državno pravdništvo ne konča preiskave. Zaprli so dva odpuščena delavca, o katcrili sumijo, da sta zažgala tvornico.
Dar Brazilije papežu. Dne 28. novembra je izročil dosedanji apostolski braziliski delegat in sedanji nuncij na portugalskem dvoru nions. Tonti papežu Piju X. dragocen dar bra-ziljskega ljudstva kot zahvalo, da je imenoval papež za kardinala Brazilca.
Iz slovanske^ sveta.
sl Slovaški časnikar umrl. Prejeli smo naznanilo, da je v Turčanskem Sv. Martinu umrl urednik »Narodnih Novin« in »Narodnega Hlasnika« g. Ambra P i e t r, v starosti M let. Naj v miru počiva borilec za prava zatiranega slovaškega rodu I
sl Stoletnica osvobojenja Belgrada se bo vršila 13. t. m. V ta namen je odredila bel-grajska mestna uprava znatno svoto denarja za prirejanje svečanosti in tudi za zidanje dobrodelnih zavodov.
sl Dunajski odbor »Bohmerwaldbunda« za obrambo Nemcev na češkem jugu. 26 li-stopada je bila na Dunaju seja dunajskega odbora »B6hmer\valdbunda« za predsedništvo dr. A. Herza; seje sc jc udeležil tudi znani bu-djejoviški renegat in župan Taschek. Na sporedu seje ie bilo posvetovanje, kako naj sc za-sigura nemštvo na južnem Češkem ter se jc sklenilo, pozvati vse nemške stranke na Češkem. da bi začele »nasproti brezobzirnemu napredku Cehov« na jugu skupno akcijo v korist stiskanega nemštva. Dalje se je sklenilo prirediti veliko slavnost, katere čisti dobiček se bo daroval za utrjenje Nemcev na češkem jugu.
sl Grajenje železnic v Srbiji. V srbskem ministrstvu se vrše vse priprave za zidanje nove železniške proge, ki pojde od Stalača preko Cačkc na Požcgo in Užice do Mokre gore. Načrt za to progo je bil izvršen že pred tremi leti, a prihodnjo spomlad prično z delom.
telefonsko m brzojavna poročila.
OJAČENJE ITALIJANSKEGA OBREŽJA.
R i m , G. decembra. Za ojačenje italijanskega obrežja jc v mornariškem proračunu določenih za jakinsko pristanišče tri in pol ini-lijona lir, za harijsko 2,600.000, za brindiško 1 mil joti, za beneško 15 milijonov in pol, z drugimi pristanišči vred 100 milijonov.
ABESINSKI KRALJ VELEVLASTIM.
Addis Abeba, 6. decembra. Abesin-ski kralj Menel k je odgovoril Italij', Angleški in Francoski, ki so sklenile ulede na Abesinijo posebno pogodbo, da se ne smejo dotakniti' njegovih suverenskih pravic.
SRBSKE ČETE.
Sofija, 6. decembra. Bolgarski minister za zunanje zadeve je naročil bolgarskemu zastopniku v Skoplju, naj sestavi poročilo o grozodejstv.h srbskih čet v tem okraju. Bolgarija se je s Turčijo baje docela sporazumela.
( Telefonska zveza z Dunajem jc pretrgana.)
Zahtevajte .^ovenča" u m\\ gostijah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
2759 2 t
Sprejme se
ženska
poštenih starišev v službo kot dekla zai ws«». Priliko ima priučiti se v prodajalni in gostilni. Plača po dogovoru. Starejše imajo prednost. Naslov pove upravništvo.
Hišo na prodaj!
iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa iz 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludowik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761 t
Na prodaj je
hiša
s 3 stanovanji v VoJmatu. Več se
poizve v upravništvu »Slovenca". 27B4 4-1
Pozor!
Trgovina z mešanim blagom
d >bro vpeljana v Ljubljani se iz proste roke proda. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	^700 a-t
Panoraiiia Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. I
£pod ..Narodno katarno" Električna razsvetljava.
Od Z. HO VŠM 8. d c. 1906:
Mehiko
(L vrsta).
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami se odd£ takoj ali za februarski termin v Komenskega ulicah št. 26.	2682 3 o
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Milanu 1906
2745 U a	(avstr. razsodišče).
CASAIN NOVCEV
pridobite prejšnje moči. ako vživate namesto drugih izdelkov
VIN O
r	LEKARNARJA	^
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
l katero ima v 100 gramih H3miligramov železa
J
1 polliter. steklenica K 2'—, 4 polliter. steklenice za Ljubljano K 7-20, po pošti z zavojnino vred K 7-80. Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
! !!! Kašelj !!!!
Kdor nanj ne paii, se zagreši na lastnem!	f
Kaiser-jeve	š
I karamele za prsa	f
s 3 jelkami.	§
| Zdra niško preizkušene in priporočene pri ti	|
| kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.	|
= Cllfl no'' P°,r- izpričeval dokazu e, daje	i
| JjLU res. kar se obljubuje. 24H3 24 -2	| Zavoj 20 in 40 vin. pri:
= lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna	E
= lekurr.a p. Mariji Pomagaj. I'. Leustck, Ubald	=
| pl Trnkoczy Jos. Mayr in 1'iccoli v Ljubljani.	§
27«9 1 - 1
114/6
Dražbeni oklic.
Po 7ahtevanju A. Kajfeža trgovca v Ljubljani, zastopanega po g. dr. Ka-rolu Triller, odvetniku v Ljubljani bode
dne 9. januarja 1907
dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 6. dražba nepremičnin vi. št. 6, 7, 8 in 61 kat. obč. Ambrus, ter vi. št. 196 kat. obč. Višnje. Te nepremičnine tvorijo srednje posestvo, obstoječe iz dveh tik ob okrajni cesti stoječih hiš, katerih ena je enonadstropna, z opeko krita v prav dobrem stanu in za trgovino urejena, druga je pritlična, s slamo krita in za gostilno pripravna. — Gospodarska poslopja so v dobrem stanu, priredi se do 8 prešičev in 12 glav goveje živine.
Pritiklina sestoji iz prodajalne mize, enega soda, ene kadi, ene stiskalnice in ene mize.
Nepremičninam, ki se imajo prodati na dražbi so določene vrednosti na 4000 K,. 10.460 K, 200 K, 5330 K in 200 K. pritiklini na 11 K.
Najmanjši ponudek znaša 266Č K 66 h, 6973 K 32 h, 133 K 32 h, 3553 K 32 h, 133 K 32 h; pod temi zneski se ne prodaja.
S tem odobrene dražbene pogoje in listine ki se tičejo nepremičnin, zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenilvene zapisnike i. t. d. smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenieni sodisiji v izbi št. 6 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je zglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega poslovanja se obvestijo osebe, ki imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena aii jih zadobe v teku dražbenega poslovanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v t)kolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
v
C. l^r. c^rajnc 5cdiŽužemberk cdd. II.
dne 22. novembra 1906.
Razglas
162/6/1, na predlog
Vsled sklepa z dne 19. novembra 1906, opr. štev. Nc. Franceta Hlebša iz Hradeckega vasi št. 34 dovoljena
«ar prostovolj ca sodna dražba nepremičnin
pod vi. štev. 79, 584 in 988, katastr. občine Karlovsko predmestje, določa se na dan
11. decembra 1906, dopoldne ob 9. uri
na lici mesta in sicer v Hradeckega vasi hiš. štev. 34.
Dražbeno izkupilo je vplačati na polovico, v katero se všteje vadij, v 14 dneh po dnevu dražbe, na drugo polovico pa v treh mesecih od dneva dražbe v sodne roke. Od dneva dražbe plačati je od izkupila 5% obresti. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti v roke sodnega komisarja 20% vzklicne cene kot vadij.
Dražbeni pogoji se bodo natančneje naznanili pred dražbo, sicer se pa morejo med uradnimi urami vpogledati v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
Aleksander Hudovernik 1. r.
2755 1 — 1
C. kr. notar kot sodni komisar.
Izjava!
Ker mi z različnih strani dohajajo poročila, da je bila pivarna Fischer v Beljaku primorana meni odvzeti nje zastopništvo, izjavljam tem potom, da sem bil nasprotno jaz primoran to zastopstvo odložiti, ker pivarna Fischer meni dane obljube ni spolnila. in bi jaz drugače moral gmotno popolnoma propasti. To je edini vzrok mojega izstopa iz omenjene tvrdke.
Obenem si usojam naznaniti, da sem prevzel zastopstvo domače slovenske pivarne
L. S Ml D v Škofji Loki
ter priporočam v nadalje cenjenim odjemalcem in znancem svoje posredovanje, zagotavljajoč vedno pošteno, točno postrežbo.
Z velespoštovanjem
2247 i—i
Anton Resman
Lesce.

Ces. kr.
2748 3 —
privileg.
Zavarovalna družba AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju.
Generalni zastop v Ljubljani, Sodniiske ulice štev 1.
P. n.
Čast nam je javiti, da se nahajajo naše pisarne od 4. decembra 1906 v hiši št. 1, vogel Sod-nijskih ulic in Dunajske ceste v I. nadstropju.
Z odličnim spoštovanjem Ces. kralj, privileg. zavarovalna družba C. kr. priv. zavarov. dražba na življenje
Avstrijski Feniks na Dunaju. Avstrijski Feniks na Dunaju.
Generalni zastop v Ljubljani.	Generalni zastop v Ljubljani.
Providentia,
občna zavarovalnadružba naDunaju Generalni zastop v Ljubljani.
IfOT'- 'I
c

Priloga 280. itev. »Slovenca" dnč 6. decembra 1906
DELNIŠKA DRUŽBA
TRG v LJubljani, telef. št. 163.
izborno pivo v sodeih in steklenicah. ■
——i Zalog« v Spodaj i Šiški, telefona štev. 187. ——
„Dom In svet" svojim naročnikom.
Naglo se zavrti leto. Zopet vabimo na novo naročbo na »Dom in Svet«. Z nekako samozavestjo. Prepričani smo namreč, da smo v preteklem letu pri listu vestno vršili svojo dolžnost napram p. n. naročnikom. Večkrat celo s trudom in stroški, ki so — nad nor-malo. To nam daje samozavest — pa tudi najboljše upe za prihodnjost. »Dom in Svet« činidalje bolj odgovarja svojemu jasnemu programu in ga pravične, objektivne kritike ni strah. Listov program smo glasno povedali tudi na III. katoliškem shodu. V leposlovju: »Pošten, zdrav realizem, kakor daleč Ka dopušča krščansko svetovno naziranje, z vsemi resničnimi pridobitvami moderne — to je naš cilj. Ne umetnost, ki je sama sebi namen . . . marveč umetnost, ki dviga ljudstvo, ki blaži in izobražuje, ki vceplja iu goji prave ideje, ki se klanja večni Lepoti in Resnici ... to je naša leposlovna umetnost.« — V znanosti pa: solidna resnica, v kolikor jo mora doumeti naš um. — V tem smislu se bomo izpopolnjevali in napredovali. Napredek je naše geslo, od katerega ne odstopimo.
Brez samohvale, ampak našim sotrudni-kom v čast povemo, da v preteklem letu nismo bili uiti enkrat v zadregi ne za leposlovne ne za znanstvene spise. In tudi za prihodnji letnik smo bogato založeni. Naš izvrstni pisatelj, glavna opora »Dom in Svetova«, gospod Pr. S. Finžgar, priobči drugo knjigo svoje povesti davnih dedov
»Pod svobodnim solncem«.
Na ta roman jc »Dom in Svet« posebno ponosen. Gospod pisatelj je mnogo študiral zanj. Postavil ga je na eksaktne zgodovinske vire, mnogo bizantinsko - slovanske kulturne zgodovine odseva iz njega, pisan jc stilistiško visoko, klasiciteto jezika združuje z moderno psihološko fineso. Zdaj je roman v svoji peri-putiji — nadaljnega razvoja mora z napetostjo pričakovati vsakdo, ki se resnično zanima za tako odlična slovstvena dela.
Gosp. Ivan Cankar je obljubil, da ostane stalen sotrudnik našemu listu. Za prvi dve številki nam je že poslal daljšo novelo B r a t E d-v a r d . Povest iz sanj. — Gospica Lca Fatur priobči dvoje krajših črtic: K a d a r cveto a k a c i j c . in Poezija pri železnici. — Daljšo novelo iiain spiše gospod Milan Pu-gelj, več krajših leposlovnih stvari pa gospodje Ivan Lah, Pavel Perko, Fr. Ks. Steržaj, Zvoran Zvoranov., dve, tri humoreske gospod Janko Mlakar itd.
Za pesniški del bodo poskrbeli naši znanci gospodje Anton Medved, Silvin Sardenko, Griša, Roman Romanov, Jožef Vandot, Zvo-himir in drugi.
Od gospoda Fr. Ks. Andrejeva imamo že v rokah en narodni igrokaz v štirih dejanjih in eno burko. Tudi gospod Anton Medved zopet snuje v dramatiški poeziji.
O. Veselko Kovač piše za »Doni in Svet« zelo zanimivo daljšo sliko Na kitajske sv. Vi-šarje. Od Janko Mlakarja priobčimo takoj v 1. številki Slovanske Benetke na Pruskem. Bajda Kazak nam je izročil obširen opis o inaloruski književnosti, gospod Fr. Terseglav ima pripravljene literarne študije o Fogazzaru, Selmi Liigerloff in Jorgcnsenu ter bo pisal li-terarno-kritične in glediške ocene.
Prizadevali si bomo za natančne, objektivne, a vsekdar odločne kritike. Poročali bomo točno o najnovejših kulturnih, zlasti književnih pojavih doma in po svetu, posebno med Slovani. Pred vsem pa bomo skrbeli za lepe ilustracije.
V	ta namen — in to bo naše naročnike gotovo posebno razveselilo — dobi »Dom in Svet« ob svoji dvajsetletnici večjo, elegantno obliko in najfinejši ilustracijski popir. Tako bo čisto moderno opravljen in nihče več 11111 ne bo opravičeno branil vstopa tudi v najlepše — salone.
S temi obljubami pozivljemo vse slovenske rodoljube iu prijatelje lepe književnosti, da sc mnogobrojno naročč na »Doni in Svet«. List, po svoji zunanji obliki tako prerojen, bo stal obilo denarja. Naj zato napredek pri listu pomeni tudi napredek pri številu naročnikov. Naši somišljeniki, zlasti mlade, agilne moči, naj se posvete tu nadrobni agitaciji. Posamezne hiše, pocdinc osebe, jc treba nagovarjati, naj si list naročč. Verjemi nam slovensko občinstvo, da nc delamo za svoje koristi. Mari-janišče kot založnik, dasi tako potrebno vsake podpore, si iz listovih dohodkov skromno plača samo delo za ekspedicijo. Ves dobiček radi vračamo naročnikom v obliki vedno lepšega lista.
V	L j u b 1 j a n i, 1. decembra 1906.
Uredništvo in lastništvo »Doin in Sveta«.
Slovensko gledališče.
Nova igra — komedija čitamo na listih — »Marietta« se je vprizorila včeraj na slovenskem odru. To je tretje delo italijanskega vira, koje smo videli v tekoči sezoni.
Pisatelj G. Gallina ni iskal pa tudi ne dosegel posebnih dramatičnih efektov in zaplet-ljajev. Hotel je pač spisati vlogo male na-jivke, napol otroka, okrog katerega se suče večina dejanja. Mati tega otroka mora biti lepa vdova, ki po petini zvestobi svojemu umrlemu, vendar čuti novo ljubezen do zakona. Mož, ki jo ljubi, je bogat grof, a popred si mora pridobiti srce male »Mariette«. Mala igrača, papirnato gledališče in pa neki dobrodušen starec — dcus ex machina — pripomoreta k temu. Borniran stric mlade vdove Giulie, ki bi jo tudi rad v zakon, ki pa se po posredovanju neokretnega profesorja teorije le osmeši; ta profesor in konečno pri vsakem samostojnem gospodarstvu neizogibno potrebna kuharica so junaki in junakinje veseloigre. Originalnih idej »komedija« pač nima, vendar pa sc da poslušati. «Kaj se pravi to ideja?« bi rekli s profesorjem včerajšnje igre. Takim proizvodom, ki imajo kot podlago namen eno osebo posaditi v ospredje, sploh manjka idej.
Slo se je zato, da pokaže svoj talent gospa B a r j- a k t a r o v i č e v a v najivni vlogi, ka-koršna jc »Marietta«, ki nudi prav lepo priliko se izkazati. Ga. Barjaktarovičeva se nam je predstavila kot res dobra najivka. Bila jc dosledna od prvega do zadnjega prizora, ki je izvrstno pogodila otročjo temeljitost. Cela njena igra se niti za hip ni oddaljila od naravnosti, vse njeno obnašanje jc bilo na las podobno tipu, kakoršnega res zahteva igra. Otročja dovzetnost, zvedavost, ljubezen itd., vsa svojstva je mala Marietta lepo koncentrirala v eno celoto. Kakor smo se uverili, imamo dobro najivko. — Nadutega strica je prav dobro pogodil g. D r a g u t i n o v i č.
Kakor vedno v enakih vlogah je bila ga. D a n i I o v a vseskozi na mestu, najbolj je ugajala mirnost, s katero je igrala, nc da bi se dala zavesti v kako afektiranost, kar bi bilo vsekakor lahko.
Prav posebno nam je ugajal g. Danilo v vlogi starega kiparja Giavinija. Nadel si je izborno masko in dobrega starca do pike izvrstno pogodil v glasu, kretnjah in sploh v vseh detajlih.
Posebno originalen je bil kot profesor g. V e r o v š c k in vzbujal s svojo profesorsko natančnostjo, odeto v frak teorije mnogo veselega smeha. »Kaj je to: Verovšck?« On jc glava naših igralcev, ki mu ga v enakih vlogah ni para.
Dober je bil tudi g. Barjaktarovič in pohvalo zasluži naposled v ulogi služkinje gdč. Bergantova.
V igri je nekaj dolgih dialogov, ki so vse popred kot zabavni in dejanju ne dado nikake svežosti. Mislimo, da jc več boljših iger, ki imajo tudi lepe najivske partije. Obisk ni bil posebno dober, zlasti v ložah, koiili posestniki (sicer ne vsi, a mnogo) menda žele samo kakih francoskih pikantnosti.	F. K.
Cerkveni letopis.
Katoliški bojevnik mrtev. Umrl je vrl katoliški bojevnik in časnikar Jurij Jelily, rojen I. 1848 v Bolcanu. Star 24 let je bil posvečen za duhovnika. Bojevita njegova narava ga je silila na politično bojišče. Prevzel je leta 1874 uredništvo lista »Neuc Tiroler Stimmen«. Ostrega njegovega peresa so se bali nasprotniki, navduševali so sc pa zanj pristaši. Začetkom osmega desetletja se je pa podal v Rim kjer je postal doktor. Ko se je povrnil na Tirolsko, se je posvetil pastirstvu. Ustanovil je s pomočjo somišljenikov v Merami list »Burg-graficr« v Inomostu pa nekaj let prej list »A11-drcas Hofer«. Koncem osmega desetletja minulega stoletja so mu zopet poverili uredništvo lista »Nctie Tiroler Stimmen«. Brezobzirno, odkrito in brez strahu, duhovito in razborito jc pisal v list. Razburljivo časnikarsko življenje je zelo uplivalo na njegovo zdravje. Bolehal jc več let. Pred sodiščem je v svojem več kakor petindvajsetletnem časnikarskem delovanju mnogokrat stal, a obsojen ni bil niti enkrat. Zadnji članek, ki ga je objavil en teden pred svojo smrtjo, je končal s stavkom Pija X.: Cum dignitate potius cadendum, quam cuni ignominia serviendum: Boljše, da dostojno podležemo, kakor da sramotno služimo.
Katoliško gibanje na Francoskem. Veselje v žalosti jc, da kljub žalostnim francoskim razmeram vsi katoličani na Francoskem nc drže križem rok. Nedavno je zborovala organizacija francoskih katoličanov v Lyonu, ki dela predvsem na soc. politične preosnove. Tekom
štirih let so ustanovili po Francoskem 1500 odborov, ki ustanavljajo kmečka, obrtna, strokovna društva, zavarovalnice itd. Sklenili so, da se hočejo pečati tudi s francosko ustavo in delovati na preosnovo. Francoska ustava se malo ozira na pravice in na svobodo posamnih državljanov in je slabša, kakor po mnogih monarhijah.
Književnost in umetnost.
*	»Dom in Svet«. Vsebina 12. številke: Ivan Cankar; Poet Peter. — Anton Medved-Sibre, 28., 29., 30. — Ivan Lah: Gospod Rav-bar. Pesem. (Konec.) —- Fr. S. Finžgar: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. (Konec prve knjige.) — Ivan Podlcsnik: 'Telovadba in športi. (Konec.) — Anton Medved: Žalosti. — Cvetko Golar: Jesenske rože. — Griša: V daljavi... — Franc Kotnik: O slovenski kinetski hiši. — Griša: Valovi pesmi. I., 2., 3., 4., 5. — Lca Fatur: Vilemir. Roiuan-tiška povest izza turških bojev. (Konec.) —■ Silvest. Škerbinec: Razširjanje prometnih jezikov. - Fr. Breznik: Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. (Konec.) — Književnost. — To in ono. — Slike: Zima. Thorwaldsen. Na trnjevi stezi. N. Stahjevič. — Slepec. M. Gaspari. — Povratek iz trga. J. Vješin. — Pred občinskim sodiščem. N. J. Zosthenko. Na vratih bolnice. P. V. Zagorsky. —- Nova \vestniinstrska katedrala - katoliška stolnica v Londonu. — Stolp vetrov na Atenskem trgu. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampc za zr.anstvo in ilustracije. — Založnik in lastnik: »Marijanišče«. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani. — Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2:5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark Sprejema lastništvo in upravništvo v »Marijanišču«.
*	Časopis katolickeho duchovenstva. —
9. zvezek. Uredniki: Dr. Fr. Krasi, dr. I. Tum-pach, dr. Fr. Kryštfifck, dr. Anton Podlaka. Praga. Tudi 9. zvezek te bogate revije prinaša aktualne razprave čeških bogoslovcev-znanstvenikov. Dr. Jan Hejči (Pentatcuch) analizira teorijo Wellhausnovo, ki skuša dokazati, da sc je židovsko enoboštvo razvilo iz oboževanja pri rodnih sil in animizma ter se po elohistiškem ninogoboštvu povspelo do monoteizma. Dr. Kupka piše o pogrebnih obredih, dr. Mutl o teofanijah v Pentatcuchu, Špaldak o katoliškem nauku o milosti, dr. Tumpach o zadnjih ccrkvcnili sinodah v Avstriji. Najbolj zanimiv jc latinsko pisani pregled čez slovansko bogoslovno in modroslov-no slovstvo zlasti med Rusi. Tu poroča znani A. Palmieri o ruski reviji »Vera in Razum«, kjer v zadnjem zvezku razpravlja S. Znamen-skij o Nietzschejevem nadčloveku in krščanskem Bogu-človeku, Galakov pa o vzrokih, zakaj ruska duhovščina nima v današnjih socialnih bojih na Ruskem nobenega vpliva na ljudstvo. Med najnovejšimi bogoslovnimi knjigami na Ruskem, izdanimi 1. 1905 so najbolj znamenite Ponomareva Učeiue Thomy Akvi-nata o tainstve evharistii (Kazan 1905), knjižica Tihoniirova Altruizcin i hristijanskaja Iju-bov (Vyšnij Voloček 1905), Petražičkcga:Vve-denie v izučenie prava i nravstvennosti. Emo-cialnaja psihologija. (Peterburg 1905) in druge. V reviji Hristiankoe čtenic razpravlja učeni Globuhovski o sličnosti med evangelijem sv. Pavla in knjigami Salomonovimi ter o helenizmu v sv. Pavlu. Globuhovski zavrača protestantska mnenja o tem. N. Lipskij razpravlja v posebni knjigi v volji. Lipskij meni, da je volja svobodna že, ako jo k dejanju ne nagibajo zunanji motivi. Svobodna je volja tedaj, ako sc ravna po lastnih, notranjih motivih, vrojenih ali pridobljenih predstvavah, po temperamentu itd. V tem jc Lipskij seveda pogrešil. Vendar kaže delo o temeljitih tilozof-: skih študijah v Rusiji. Ravno tako razprave I vseučiliščnega profesorja Lopatina v Moskvi o občnih filozofskih in psiholoških vprašanjih. Lopatin odločno zagovarja izvestnost spoznanja proti Kantu. Kanta visoko ceni, ker jc dokazal subjektivnost časa in prostora in izpod-kopal tla empiriškemu pozitivizmu. »Bogo-slovski Vcstnik« ima zelo raznovrstno vsebino. Najvažnejša jc razprava škofa Nikode-ma o reformi ruskega svetega sinoda. Časopis katoliškega duhovništva toplo priporočamo, ker prinaša poleg Specialnih teoloških razprav tudi popolnoma zanesljiva poročila o kulturnem gibanju med Slovani, zlasti o verskih in filozofskih vprašanjih v pravoslavni Rusiji. S tem dela za plemeniti cilj združenja obeh cerkva. Zadnja številka prinaša tudi poročilo dr. Grivčevo o »Časopisu katolicke-
ho duchovenstva« v 38. številki »Slovenca« I. 1906. —	T.
* »Vojska na daljnem vzhodu«. »Katoliška bukvama v Ljubljani« ima v svoji zalogi sedaj dokončano delo: »Vojska na daljnem vzhodu«. Knjiga je jako zanimiva ter obsega 380 strani z mnogimi krasnimi ilustracijami, katere nam predočujejo kraje bojnega polja, razna najnovejša morilna orodja, njih porabo itd.; kratko malo nas popelje na daljni vzhod, nas seznani s šegami ondotnih prebivalcev, s poveljniki ruske in japonske armade, z vojaštvom in sploh z vsem, kar se je zgodilo v usodepolnein času krvave vojske. Ker jc ta vojska svetovnega, zgodovinskega pomena, zatoraj priporočamo vsakemu, da si omisli to zgodovinsko podučno delo. Gotovo je, da bo knjiga za vsako starost kot novoletno darilo, eno najlepših daril. Ker so prostori »Katoliške bukvarne« precej omejeni in ker zavzema obsežna knjiga dokaj prostora, zatorej jo oddajamo v času do Novega leta po znatno znižanih cenah. Krasno vezana knjiga, v novih, izvirnih, v ta namen posebej prirejenih platnicah stane samo 4 K 20 vin. (mesto 6 K 20 v.); nevezana samo 3 K 20 vin. (mesto 4 K 80 v.). Ker velja znižana cena le do Novega leta, zate raj opozarjamo, da si vsakdo, kateri bi si omislil knjigo, isto naroči prej ko slej. Po pošti poslana knjiga stane 30 vin. več. Naročila naj sc dopošljejo na »Katol iš k o b u-kvarno v L j u b 1 j a n i«.
* Zbirka ljudskih Iger. Ravnokar sta izšla peti in šesti snopič »zbirke ljudskih iger« s sledečimi igrami :GarciaMoreno. Zaloigra v petih dejanjih. (Možke vloge.) — Krč m ar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (Moške vloge.) — Sv. C i t a. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (Ženske vloge.) — Kukavica — modra tica ali: Boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (Ženske vloge.) — Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (Ženske in moške vloge.) — Čevljar. Veseloigra v treh dejanjih. (Moške vloge.) — Kmet in fotograf. Komičen prizor. (Možke vloge.) — Ko v a č e v študent. Burka. (Moške in ena ženska vloga.) — Oba sešitka v enem zvezku veljata 1 K 60 v. Kdor naroči 10 zvezkov ob jednem, dobi enajstega kot nameček. Naročilo sprejema »Katoliška Bukvama v Ljubljani«.
' Društveni govornik. Ze v dosedanjih letnikih je objavil »Duhovni Pastir« več času primernih priložnostnih govorov, odslej bo pa imel posebno prilogo z naslovom »D r u -št ve n i govornik«. Namen »Društvenemu govorniku« jc, pospeševati delovanje v naših izobraževalnih, strokovnih in mlade-niških društvih. Zato bo prinašal času primerne govore, ali pa bogate osnove socialno-vzgojevalnc, poučne, deloma tudi strokovne vsebine za razna predavanja po naših društvih. V »Društvenem govorniku« bo redno objavljal svoje govore tudi prof. dr. J. Ev. Krek. — »Duhovni Pastir« s prilogo »Društveni govornik« stane na leto 8 K. Naročila sprejema »Katoliška bukvama v Ljubljani«.
Za društvene zbore. Ravnokar je izšel v zalogi »Katoliške bukvarne« v Ljubljani
»Sesti venček narodnih pesmi«
Našim društvom sostavno priredil Fran F e r j a n č i č.
Kako so priljubljeni proizvodi tega skladatelja, nam jc pokazal najboljši vspeh njegovih dosedanjih skladb, ki so razun najnovejših »inožkih zborov« že vse razprodane. »Šesti venček« nikakor ne zaostaja za svojimi predniki, temveč jih, reči smemo, nadkriljuje. Pri tem »šestem venčku narodnih pesmi« se je bolj kakor pri prejšnjih pazilo na to, da jc venček bodisi po besedilu, bodisi po sestavi poraben za inožki iu ženski zbor. Zlasti za možki zbor ima ta venček pred drugimi to prednost, da ga ui treba postavljati čisto nič \ išje. V ženskem zboru mora drugi alt peti nekaterekrati v par pesmicah spodnji »f«; kjer nimajo tako nizkih altov, lahko pomaga na onih mestih tenor.
Istodobno priporočamo
Ferjančičeve »možke zbore«,
ki so izšli pred nekaj meseci v isti zalogi. Ferjančičcvi zbori so vredni vsega priporočila iu je želeti, da jih nabavijo vsa naša društva v splošno korist glasbenega napredka.
Cena za »šesti venček« znaša 40 vin., s poštnino 45 vin.; I 0 i z v o d o v 3 K. — Cena »inožkih zborov« pa znaša 2 K 20 vin., s poštnino 2 K 40 vin.; 5 izvodov 7 K 50 vin.
Naročila sprejema »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
il . (*M.V,Ti odi	i1.hr*TiTi
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
Podruinioa v SPLJETU.
DtlnlSka glavnic« »t 3,000.000--
ri|(mi «d I. aovembre fekočeg
knjižioe In l| Oj^ ter jih obrestuje
«[aftn« knjižioe In M tekoči račun pa
dna vzdig
»ga leta vlaga na I «fe«««ai ara je ad dna vlaga da |	° o
R»urf«l uktad
«t>tn«at avdaja sfer*tto« mer« »terlk vlog m ImjtZkt o4 sedanj 4% m zatoni! s I. novembrom *. I.
■	Rantni davek plača banka sama.
Podružnica v CELOVCU.
1H1

Prva ljubljansko velika žgalnlca kave
Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.	2574 62-4
Prodaja iz higijeniških posod za kavo.
Morske ribe ^
-	— ■	T I V-OICI v 1 OV.1JI
pri »Zlati ribi", Špitalske ulice.
Se uljudno priporočam
M. Rozman.
2579 4—5
I
Izrednoznižanecene
Dri
Veliki
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — Sv. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine za gospode.	262i 20-9
A. LUK./C, poslovodkinja.
StBroTefezoJ
baker, cink in me- j>< >< denino A
^ kupuje po najvišjih cenah ^
fl Franc Stupica Ji
U trgovina z železnino
M na Marije Terezije cesti M jfl	v Ijubljani. 863 27 ji
Kolodvorska restavracija.
Danes kakor vsaki petek
morske ribe
in ribja brodeta a' la Italiana,
znano dobra dolenjska vina s Trške gore (iz vinograda » » novomeške proštije), štajerska in avstrijska
vina. — K obilnemu obisku vabi
z odličnim spoštovanjem
JOS. Schrey, resinvriiter.
2698 (3-2)

Grlčar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
2600 7
svojo največjo zalogo zgotov-Ijenih oblek za gojspode, dečke in otroke in =
_ _ novosti v konfekciji za dame.
Ivan Jaz &sm
r Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalog*
šivalnih strojev voznih koles
2676 52—47
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope
za dame obleka iz
sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz kožuhovine .
2428 28
od gl. 2*50 viftje
n	»
ii	n
ii	ii
ii	ii
n	ii
2-50 2-50 2 50
5- —
7-50
ii ii ii
n
ii
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasjproti železniške postaje lfižmarje v lastni hiši
naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila
mizarsko delavnico s stroj, obratom na parno silo
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah,
brez konkurence. Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele,
sanatorije in druge javne zgradbe.
2681 3—4
V
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, — v hiši Kmetske posojilnice.
Opomba: Gosp. Oragoftin Puc ni več zastopnik mizarske zadruge.