oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO Iv. * ^vrsujemo vsakovrstne _ tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxix.—leto ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX. CLEVELAND, OHIO. TUESDAY (TOREK), MARCH 19, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 55 iugosfawi/fl rešila pereče ž Vatikanom 18. marca. — Ško-' cerkve v za- /^•jini je danes sporo- ■žil Stalinu, da je po " vdanosti Vatikanu pre Rimom ' l)čnim stike z "oblasti in da se uniat- : slavili V rkev vrača v rusko pravo-'0 cerkev. % ga je škofijski erjy^ sovjetskemu premi-"vrniti sklep cerkve, fUsltg ^ naročje starodavne pravoslavne cerkve", ob-Staiiggy pozdravlja veliki čin, nam notranje probleme in z upom zre napram lepši bodočnosti BELGRAD, 17. marca—Jugoslovansko ljudstvo se dviga iz zime, tekom katere je bila grožnja lakote odvrnjena s koraki, katere sta v jeseni podvzeli vlada in UNRRA, in I zre napram prihajajoči pomladi kot dobi preporoda svoje dežele. v ^^oje zapadne Ukraji-^vjetsko %ai{ unijo, ki je ta je bila zapadna ^tjo. '^^''kev pod poljsko ob-• p« > ) v ejjQ ^11- je 19. januar- h H, "a-jdaljših enci- ,u, g_. "^a-padal sovjetsko Nsko p poskuša prisiliti erkev v novo pridob- °i Rima.) izdajalce ^ItvizKnge >.---- Aneg "j i^^^emska, 16. marca ' ^''o-iiao' • y^^^eljen holand- ija radijski komen-" j« "" 'Ofacii smrt radi Sovražnikom. 16. marca-V 'H J^ograški je bilo ob-ik"'^®ležilp ki so dr«., zou romun- 1 * ki so bili S p4i IWO. ko je orne- t"-«'" poa mad. % ^^^LDorf ir n,, v^- v 16. marca Nili sodnija je ob-' ^®kega 18-letne- ^oriu _ JRiske tolnm n i<» 16. iiapadov. marca- -Georges Ti, ^*istinr. generalni tai-laWskstva v izvr&a na smrt, e okupacije, prine-francoskim marca—Včeraj trije ^k^'^eriSk- sojeni na smrt tiL ' kef Vojaškim sodi-^^ki umobolnici ™°riu za zabavo 400 (ov. > 'Hft v ^fadli ®ta bili aretirani v Jugoslavija je ena izmed redkih dežel v Evropi, ki veruje, da bo imela na rokah dovolj pšenice za prehrano svojega prebivalstva do prihodnje žetve. Vlada naredila red v hiši, zdaj pa se loti obnove Sedaj ko je sprejeta nova ustava in ko so rešena skoro vsa večja politična vprašanja, ima vlada proste roke, da prične izvajati načrte za obnovo in za resforacijo gospodarstva in industrije. Njen finančni program je jasno začrtan. Vlada je podvzela korake za štednjo, z namenom, da se dežela oprosti vse odvisnosti na pomoč od zunaj, in da se izvede nekompromisna akcija proti špekulaciji kakršnekoli vrste in zlasti proti črni borzi. Obvezala se je upeljati načrtno gospodarstvo s fiksnimi cenami in razpečavo skoro vsega blaga potom zadrug in državnih prodajaln. Položaj industrije se je že nekoliko izboljšal, razen da tovarne še ne morejo delati s polno paro, ker jim primanjkuje surovin. Albanija se želi priklopiti k Jugoslaviji RIM, 18. marca. — Časopis "Giornale della Sera" je objavil poročilo, da se med Jugoslavijo in Albanijo vršijo dogovori za priklopitev Albanije k jugoslovanski zvezni republiki. Poročilo, ki iz drugih virov ni potrjeno, pravi, da bi Albanija po pri-klopitvi obdržala velik del politične in upravne avtonomije. , C oooooooo<>oooooooooooooooooooooooooo PISMA IZ STAREGA KRAJA oooooooooooo<>ooo« Novice iz okolice Li+ije Zanimiva pisma iz Litije, Trbovelj, Zidanega mosta, Štange pri Litiji in Šmartnega pri Litiji, je prejela od svojih bratov in sester Mrs. Frances Vehar, Tarentum, Pa., ki ima tudi sestro Mrs. Mary Porovne v Verona, Pa. V naslednjih pismih se razvi- "Litija, 1. septembra 1945. "Draga sestra in John! "Imeli smo se slabo cele štiri leta. Dobili pa nismo nič za obleči in ne za obut. Do sedaj še tudi nismo nič dobili, ker še ni vse urejeno, živeža pa imamo že? za silo. ^ "Tukaj so jih zelo veliko pre- di zopet ta posebnost, da so se j selili in zaprli. Veliko jih je že v litijskem bkraju z nemško nazaj prišlo, nekateri so morali Donald Bell (O. N. A.): vojna ali mir? Kar doživljamo teh tednih, so bitke najnovejše "živčne" vojne, ki vsepovsod ustvarja strah, da nam grozi nova svetovna vojna. Mnogo je politikov in komentatorjev, ki primerjajo sedanjo napetost z dobo od leta 1937 do* 1939, ko je tudi svet težko dihal pod pritiskom napetosti, ki je spremljala "živčno" vojno—predhodnico strašne svetovne katastrofe druge svetovne vojne. Trdno sem prepričan, da so te bojazni prav tako neupravičene, kot so netočne zgodovinske primere, ki jih spremljajo. Popolnoma sem u ver j en, da se bodo velesile sporazumele in da bo tretja svetovna vojna preprečena. Ako'je že komu na tem, da išče v zgodovini primerov, ki bi odgovarjali sedanjemu položaju, je potrebno poseči mnogo bolj daleč v preteklost kot do leta 1937. Sedanja svetovna situacija je mnogo bolj slična položaju Evrope po napoleonskih vojnah—analogija je v tem slučaju zares presenetljivo velika. Napoleon je bil zedinil pod svojim žezlom skoro vso Evropo. Drugo za drugo je napadal vse evropske dežele in si jih podjarmil. Vse dotlej, dokler ni napravil svoje največje napake s tem, da je napadel Rusijo. Tedaj je koalicija Rusije in Anglije podrla največjega agresorja 19. stoletja. Tako je bilo tudi s Hitlerjem. Toda prav tako kot se je izkazalo nemogoče, da zavezniki proti Hitlerju ostanejo složni po svoji zmagi, soludi tedanji zavezniki kmalu po zmagi izgubili svojo edinost. Veliki štirje tedanje dobe so bili monarhi Anglije, Rusije, Avstrije in Prusije. Sreča-vali so se na mednarodnih konferencah v Parizu, Londonu in Dunaju—na Jalti in Teheranu iz let 1814 in 1815. 2e takrat je bila ena spornih točk Poljska in Saška, kot je danes Poljska in Slezija. Britanija in Avstrija sta si prizadevali takrat, da preprečita razširjenje ruskega vpliva v teh predelih. Kot danes, je tudi takrat Rusija trdila, da je največ doprinesla k zavezniški zmagi in trpela največ opustošenja. Tudi takrat jfe rastel njen vpliv in silil proti zahodu in v smeri Balkana. Angleški minister Castlereagh je bil tudi takrat prepričan, da je ruski car Aleksander nekak nov Napoleon, proti kateremu bo treba ustvariti novo koalicijo. Največjo korist je žela od tega Francija, agresorska država tedanje dobe. Talleyrandu je uspelo prepričati zahodne zaveznike, da ne velja preveč oslabiti Francije—češ, da bo v tem slučaju zamogla ustaviti širjenje ruskega vpliva skozi Evropo. Skoro neverjetno je, koliko je najti analogij s sedanjim položajem, ako nekdo proučuje zgodovino dunajskega kongresa. Ko so hotele štiri velesile obdržati v svojih rokah ves vpliv, so naletele na odločen odpor vseh manjših držav—kot danes. Vsaka teh sil je organizirala svoj posebni vohunski sistem, da bi pravočasno prejela obvestila o vseh premikanjih čet. Policija je odpirala zasebna pisma, povsod se je prisluškovalo, vsakdo je trosil svoje "posebne" informacije, ki so bile često gola propaganda. To je bila takrat "harmonija" med zavezniki, ki so bili ravnokar končali vojno, v kateri jim je šlo vsem za obstoj. Tako daleč je prišlo, da so v januarju leta 1815 Angleži, Francozi in Avstrijci sklenili tajno zvezo proti Ru-■ siji. Do vojne pa tudi takrat ni prišlo. Razmerje in ravnovesje sil se je kmalu toliko razčistilo, da je postalo mogoče skleniti mirovno pogodbo, ki je ostala v veljavi—z ma vojsko nahajali ruski caristični begunci, ki so pred leti pobegnili pred sedanjo rusko vlado iz Rusije in so se dali udinjati nemškim nacistom, ki so jih poslali terorizirati Slovence. Kot izkazujejo pisma, so se ti kraji dosledno od začetka vojne in do konca nahajali pod Nemci, ki so strašno mrcvarili in mučili naše ljudi. Nekaj malega je povedano v enem pismu tudi o Prežganju in Jančjeh ter Trebeljevski občini. Kdor je iz teh krajev doma, ga bodo novice gotovo zanimale. Prvi dve pismi sta od brata in svakinje, Janeza in Malke Planinšek in sta sledeče vsebine: "Trbovlje, 31. avgusta 1945. "Dragi sestri, Francka in Micka, obadva moža in Mickin sin ! "Vas vse prav lepo pozdraviva iz globočine žalostnega srca, ker z veselim Vas ne moreva. Midva sva izgubila najlepši cvet, najdražje, kar svet premore za naju, to je edinega sina Jankota, ki nama je bil najljub: ši. Francka, ko bi Ti vedela, kakšnega sina sva imela, izobraženega. On je znal igrati vse godbene instrumente. Naredil je tudi kleparski izpit in tri šoferske izpite, za voziti avtomobile na bencin, na nafto in n,a drva, tako da je lahko vozil z vsakim avtomobilom. "Ko hitro je naredil vse izpite, je bil poklican k vojakom. Ko je dovršil rekrutne vaje, je prišel domov na dopust in nato odšel k partizanom. Tam so bile strašanske bitke Od doma je odšel 17. avgusta 1944 leta. Takrat sva ga nazadnje videla. Potem je padel gori na Menina planini dne 5. januarja 1945. "Bil je 20 let star. To so bila njegova najboljša leta, pa je dal svoje mlado življenje za svobodo naroda, v boju z okupatorjem, prokletim nacistom in fašistom, ki so nam vse uničili, nad poldrug milijon ljudi umorili; požgali kmetom in ubogim delavcem domove; klali otroke in žene. Nam so uničevali ves živež. Živa sva še, pa ne vem če bova dolgo več, ker sva zmerom žalostna. Ko grpva spat in ko vstane va, se vedno spomniva njega, ko je bil tako priden in skrben za naju. "Francka, Ti praviš, da naj bi Ti popisala, kaj vse se je godilo. Jaz bi Ti moral en celi dan pisat, pa bi še ne popisal, kaj vse so delali fašisti. "Tukaj v Trbovljah ni veliko pa v pregnanstvu umreti. Bratranec Pepe Planinšek iz Litije je tudi moral umreti v Begunjah. "Brat Janez je izgubil edinega sina, Jankota, ki je padel v partizanih. Živita še na svojemu mestu v Trbovljah. "Litijo so tudi bombardirali in velikokrat smo morali bežati pred njimi. Naše stavbe so še cele. Tovarna sedaj zopet obratuje. Sedem mesecev nismo nič delali, preje pa redno. Bombaža smo že veliko dobili od Vas iz Amerike. Midva delava v tovarni; Mimi je pa za gospodinjo. "Jakob Planinšek." Naslednje pismo je od brata Alojzija Planinšek iz Račice, Štanga pri Litiji; "Račice, Štanga pri Litiji, 3. septembra 1945. "Draga sestra! "Po dolgem času, kar po petih letih, smo zopet prejeli od Tebe pismo in tako daleč iz Amerike, prav po zaželjenem miru. Zahvalim se Ti za pismo in pozdrave in zelo me je razveselilo, da ste se tako rečno preživeli tam. Saj kaj takega, kot je bilo tukaj, si še misliti ne morete. Torej Vaju prav lepo pozdravljam, jaz in žena Micka, kot tudi moji vsi živeči otroci. Ti so tudi pretrpeli nekaj strašnega. Bili so že vsi trije notri in so se vrnili vsi živi. "Lojzeta so mi vzeli Nemci k vojakom in je bil ravno dve leti od doma. V tem čau ga ni bilo prav nič dompv. Leto ob veliki noči je pa ušel od nemške vojske h češkim partizanom, v ho-sto na Češkem. Potem je prišel k Rusom in od tam domov. "Druga dva, Stanko in Fran-cek, sta pa šla 1. aprila 1944 k paitizanom za Jugoslavijo, na Dolenjskem in sta bila šest tednov noter, pa sta se že udeležila hude borbe pri Žužemberku z Nemci in belogardisti. Tam sta bila ujeta od Nemcev in prignana v Litijo v zapor, devet dni. Potem sta bila odvedena v Kamnik v tovarno Titan. Tam jima še ni bilo preslabo. ' "Hčerko Kristino je eden iz Trbovelj, premogarski kovač, poročil 1. januarja 1944 leta. Bila sta samo devet mesecev skupaj, potem je bil on ustreljen na delu v kovačnici. Se ne ve, od koga. Franci, najmlajša, je bila sama pri meni in Ivanka, pa žena. "Doma smo bili pa vedno v strahu. Katera vojska je prišla, sesutih hiš. Pri cementni tovar- j vsaka je jemala. Partizani zato, ni in pri cerkvi je šest hiš poru- i ker je bila Osvobodilna vojska šenih. Ko bi Ti videla, kako so, brez skladišč. Nemška pa je bi-delali imcisti, bi rekla, da je še: la vse za uničiti, kar je bilo slo-dobro, da smo ostali. Ce bi ne bi-, venskega. Tukaj okrog nas'vsaj la prišla Osvobodilna vojska, bi' požgali niso. Po Račicah je osta-nas vse pobili. Niti eden ne bi lo vse v redu, tudi mrtvih se ne bil ostal. Tako so nas pa osvo-1 pogreša več kot tri. To so, Ma-- bodili naši sinovi.in naša dekle-; rinčenkov, Ulčarjev pa je padel k# kot še nikdar na svetu, ko ® moj zlati, najdražji in najlj ^ sinček ugasnil, v najlepša® cvetočem življenju. ben, zmerom vesel, nikdar sten. Vedno je igral in P®'' je znal vse instrumente Kako so ga ljudje radi i®®^ kako žalujejo z nami vsi, ri so ga poznali. Zbogom< _ "Malka * Drugo pismo od brata iz Litije pa vsebuje; "Litija, 26. novembra 1 "Draga sestra in John. "V začetku mojega pisa«» m Žaga za les je bila importirana na otok Tarawa, s pomočjo katere se obnovi bivša Japonska baza, katero so ma-rinarji zavzeli po enem najbolj krvavih spopadov v zgodovini. Žaga reže les, kateri se rabi za ogrodje šotorov, pod in razne druge potrebe. Mornarični Seabees in marin-ski inženirji so izvršili mojstrsko delo z izboljšanjem te tako važne baze na otoku Gilbert. sam sebi spodnjo čeljust, pa je j "Ti tudi moram popisati, na odšel za drugimi. Če bi ga bili j kakšen prizor sem naletel, ko dobili, bi bili mi vsi v ogenj vr- j sem šel po njega gor na Špita-ženi. Tako nas je obvaroval sv. j Mč, v zgornji Okrog. Tam sem Anton in Marija. i ga- našel pri enem kozolcu poko- "V Mali Štangi in v Veliki [ panega. Ko smo ga izkopali, smo Štangi je požganih sedem go-1 ga našli brez glave, brez stopa-spodarjev; pri Zaverlu, pri špa-!Zou in brez rok, kar je od zape-nu, pri Špelč, pri Gregurki in | sti naprej. Tu so mu stran pose-pri Grilu. V celi Trebeljevski j kali, ko so ga ti ukrajinski koza-občini je bilo požganih 64 po-: ki (Rusi) in belogardisti mučili sestnikpv in pomorjenih čez 50 | in tako uničili njegovo življe-Ijudi in sežganih. Pa saj Ti ne' nje. morem vsega gorja popisati. Pa | še drugič. "Smo pa sedaj vsi skoraj brez obleke, posebno fantje. Kupiti se pa nikjer ne m,ore. Ivanka je "On je bil tedaj komaj 20 let i star. Komaj je začel živeti, pa najprvo lepo pozdravim najlepše zahvalim za P Sprejel sem tisto pismo, pisala 9. oktobra in danes novembra, ko sem jjf Najlepše se zahvalim tudi z lar in še ne vem koliko bpw dobil. "Zaprt je bil Tvoj '■ma Ni 7 % i^ja kk '?o.; •je lev ^se( in "I Pepe Planinšek v Begunj^ od' Nemcev tam ustrelj^j^ kaj, ko jaz stanujem, j® ' liko zaprtih in ustreljen^'^ tudi veliko preseljenih, P'' tovarniških delavcev. "Iz Štajerske je bilo nih 17 občin, vsi od .{j[i od moje žene sestra je bi leta v Nemčiji in se je " 0. nila. Tako je tudi bila ja precej bombardirana-nova hiša in Slančeva ^ popolnoma porušeni apoi velik" m (lekarna) vsa, in se :ih je bilo poškodovani • % J« je moral dati življenje. * "Najlepši cvet so nama požrli. najboU reva. ker tudi pcx^mre Sedcjinkini jokava noč m dan, ni noliene zaiijo.]3i*tjeia sestra ko se spomniva iia njegfi, ker jdi Joliaiia snio še vsi živiinria svo-; toUlco pnjpeljejo \%,aki teclen iia ; pokopališče v Trbovlje ,na sto- „ I tine najboljših fantov in mož, ki jem mestu. Zbogom. "Alojz Planinšek." j limi spremembami—skoro stoletje. Res je, da 1946 ni 1815. Takrat ni bilo takih revolucionarnih pokretov in groženj j ta, partizanke, ki so se tudi bo-'za svobodo naroda, pa Jurjeve Pepce mož. Pri nas je p& nialo manjka- rile za svoj obstoj. "Vsi skupaj smo morali na kot danes. In kar je bil takrat le čisto evropski problem j svoje živce, da smo se lo, da niso nas postrelili in po ravnovesja, je danes vprašanje razmerja sil na vsem svetu, j rešili tega pekla. Lojze ima še žgali, kot so delali drugod. Pri V bistvu pa je vendar isto. Takrat kot danes je bili vse žive; Jakob ima tudi vse ži- šestih hišah so cele družine žive poražen osvajač, ki je stremel za svetovnim gospodstvom,; ve; Manca ima tudi še vse. zmetali v goreče hiše^ 1 ako so in danes kot takrat si prizadevajo zavezniki obdržati v rokah čim več pridobljenega. To se pripeti vedno po vseh velikih koalicijskih vojnah, a le redko povzroči nov oborožen spopad. Malo je verjetno, da bi želeli mi začeti vojno radi severne Perzije. Britanija pa je brez vsakega dvoma mnogo Francka je še živa. ! delali prostovoljci v Nemčiji, to 'Zdaj pa še enkrat prav lepo so bili (begunci, caristi iz bivše pozdraviva vse skupaj. Prosim Rusije), Mongolci in Ukrajinci za odgovor. Pa zbogom. [ter Kozaki. Pri niis je bil ravno "Janez in Malka Planinšek." en partizan, kurif, ranjen, je . " I ležal na kozolcu v mrvi. In je že Sledeče pismo je pa od brata šel neki Mongolcc gor jk) latah, ^ so se borili za naš slovenski na-* ■ rod in za slovensko zemljo. Ko Naslednje pismo je od sestre se ne bi bili borili, bi bil izginil Ane Škofic iz Zidanega mosta,' ves naš slovenski narod. V enem in se glasi: : letu bi bilo vse pomrlo od ustre- "Zidani most, 30. sept. 1945.; litve ali pa od lakote. Samo bor-"Praga sestra! ' cev je padlo, ki so se borili proti "Mnogo pozdravov Ti poši- nacizmu, še čez 800 samo iz Tr-Ijam jaz in moja cela družina. | bovelj. Koliko teh je pomrlo po Zdravi smo drugi, samo mož je taboriščih, v zaporih, Gestapov-bolan že od 1940 leta. Boleha ci so jih postrelili kot talce, tako na pljučih. In Lenčka si je nekaj da bo okrog 1,500 samo Terbo-pokvarila noge v prisilnem delu' veljčanov, kar je pa okolica, pa v tej švabski vojski. Morala je' še ne morem popisati. delafi nadčas in to zelo težka! "Požgano je zelo veliko kmet-dela. Drugi so pa za enkrat skih hiš in tudi ljudi, ko so jih zdravi. ! zmetali žive noter v hiše, ko so "Moji sinovi so se vsi borili gorele. Tako so delali ti prokleti in so še živi ostali. Mi, ki smo podivjani nacisti z nami. še doma, smo pa prestali veliko j "Pnancka, ko bi Ti videla, ka-strahu od bombardiranja. Gle-1 ko izgledajo naši kraji v Slove-dali smo, kako so spuščali bom-1 »iji, bi se prijela za glavo, in bi be na Zidani most. Tako je bil ae začudila, če je to res. Tudi dan za dnem strah in skrb. Sa-: Tebi bi se udrle solze iz oči, ka-mo nas ni zadelo, zato, ker smo kor se usipljejo mtiogim našim v stran od Zidanega mosta, pol materam in očetom. Tudi Tvoj kilometra v hrib. V mestu je | riiož bi preklel vse naciste, faši-ostalo malo nepoškodovanega, i in izdajalce—belogardiste. Porušeno je pa precej, tudi novi' slovenske pse, ki so morili naše most, ki si ga še Ti videla, ko so 'purt&:ane, osvobodilcc, kakor ga delali. Šola je tudi zrušena in levi svoj plen, so jim stregli njih druga stanovanjska poslopja. \kri in nazaj vlivali v njihopa "Sedaj pa morajo ujetniki vse I "S^«. Živim- so oči izkopavali; popravljati, kar je razbito. Ta-1 živim- oči stiskali, da m> se po-ko je, da ni mogoče popisati vse-, pre j razlile, ko so pa žrtev umo-ga, kar je bilo tukaj; zdaj je ve- j rili. Delali so, kar so mogli naj-j liko boljše, kakor je bilo popre- j gršega z njimi. je. Od dneva v dan je boljšp. No,! "Midva sva še živa, druzega j pa saj si gotovo brala, kaj se i pa ni. Kako bo naprej pa ne je delalo tukaj v našem kraju, v j vem. Zdfij smo brez masti, brez ' Sloveniji. Ce bi v resnici videla, i olja in tudi soli je malo. Moke j bi se jokala, kaj za eno trplje- jsva dobila šest kilogramov za nje je bilo. Zbogom! ! 14 dni. Krompirja je dovolj. Fi- Ana Škofic." ;žola ni, ker je bila suša. "Nemci so oropali nas Slovenes vsega, kar so mogli, kar se je dalo odtrgati. "Zdaj Te pa še enkrat prav prisrčno pozdraviva, jaz in moja Tam gori za Savo nuje Tvoja sestra Jobana^ lo precej porušeno, je morala za nekaj časa ^ Po vojni so že tisto ona se je spet nazaj P ; ravno tam, kjer je "V Mali Štangi je biio ^ Špelčevo vsa poslopja, P gurku in pri Grilovih P - """"dO®«« I* štangi so pozgani o Zavrlu, pri španu, šo a a to so Nemci P vseP""^ b—j—gtoji * k 'je M, ■S '^tpv (i Ti Pr Mc •ko, lila %{ S \ Maričenka so S( > P nišče; Vs "Na Prežganjah je no, Samo cerkev še >5 Jančjeh so pa se erkev vse- ;il' k in okoli tam skoraj šah, ako Ti je kaj 30 požgali osem hiš in ° hiš so osem ljudi z žic® in v ogenj zmetali. pa ušlo in nekaj so ji boj vzeli. "Meseca januarja letos so jit ,StI« Oče' našel razmrcvaijcno truplo sina "Trbovlje, 18. novembra 1945. I "Preljuba sestra in John! tukaj pri nas veliko P°' v Savo zmetali. Izdaja c lo zelo veliko. Partiz«!^ nahajali v Veliki in tam so se skoraj sta n Tudi k Tvojemu braW ^^nti^ krat prišli. Parkrat so P di k nam na Stavbe, P^^^^ jep^ kov stran od hiše. So .j@0 — / k 'fiti N k i'' '^1 peli partizansko peseoi- . jih poslušali, ko so iantje. "J- g, "Od Laz do Zid^^vj ni vlak nič vozil pet Lazah je bila rneja, ^ nihče priti v Ljublj^"^ ^ P leta, kjer je imel zase go J lijan. Tukaj doli pi"' ■g^.o bili Nemci. Celo D®® imeli Italijani poeW^,. V oSt«' h % 8V, I), k edeiio- ' Železnica vozi tiru, drugega pa Razbite so bile. vse Ljubljane do Zagreba 1'ibora. Malo postaj ostalo celih. Ceste so kane; jarki izkopa^ m tU' podrti. "Šivilje so tukaj se no tako, kakor so D ^i)i iijC * - v ji-/ bolj sita vojne kot Zcdinjene države ali Sovjetuka unija.'Jakoba iz Liti.ie: "V prvih vrsticah Vaju naj- žena Malka. lepše pozdravljam, jaz in žena "Janez Planinšek." Malka. Janko pa ne more, ker že "Draga Francka! počiva na domačem pokopali-1 "Tudi jaz. Ti moram malo po-šču, ker je padel pri partizanih ; tožiti moje strašno gorje, ki sem pa je padel dol. ter si je prebil' za svobodo naroda. i ga sedaj dočakala. Tako žalost, nih strojev niso Vsum tistim 1 judciM, preselili, so pohištvo vso obleko, pa v rj^udi Ijali svojim "b^bam- pot)'.) jemu sinu so vso oD ii .. j Sedaj, ko je prišel I kuj za obleči. Sedaj za enkrat vojaščine P vf \ i "Nemških družin ygi ! prišlo v Litijo. SedaJ šli nazaj, odkoder so ^ !ne živilom so slede e i kilogram 30 dinarje^' K' logram 7 dinarjev; I iDalje na 3. V \ '■^rca, 194(5 'PISMA IZ STAREGA KRAJA ENAKOPRAVNOST STRAN'S. evanje z 2. strani) tli "Litija, 11. decembra 1945. "Draga sestra in John! ' V prvih mojih vrsticah Te .ipo pozdravim in se Ti najlepše kilogram 2 zahvalim za paket, ki smo ga z veseljem sprejeli. Bilo je vse v redu. "Draginjo imamo pa zelo veliko. Živimo na karte. Kruha imamo pa kar za silo vsak dan. Drugače se imamo po navadi. Pri nas v tovarni imamo res veliko dela in bombaža imamo tudi dovolj, da ga že dolgo let ni bilo toliko. "Jakob Planinšek." - ^^"larjev; krompir kilo-; fižol kilogran. "'u' jajce 8 dinarjev. ) ^ V%e je zelo dinarjev na ;"'7WUela, ona ima 4 feevn ^®lamo po osem ni obrato-i«. .."^^^cev, ker ni vlak ' 'listno dobili premo- Mi zivimo smo bili preje, "^akob Planinšek.' egove žen Markota m ^0 pri Litiji, pa je %ne Mici, ki bivata ■'^bine: %-Šmartno pri Litiji, decembra 1945. Francka I Sem 'kMaZ razveselila, ko Maru^ vprašaš za 2a tn ^ Svibno po -' C"' "> > "'ki pisala'" je povedal, '>valab,' k Šv Je bjj da si še živa. Haj tam med voj-. "• strahu največ r ^ pred Nemcem, in za kazen °v precej ^edei; od katerega ^ J® kaj držal '^hosti ® tistimi, ki so arij so jim hostar-^ j' ko so prišli \vci pravimo partizani ;'tovci ^^i^ujejo zato, boril ^ je tudi S Torei ^aj izvoljen Od L ' so Nemci kaj da ima kaj , PreL,; ^'^tega zaprli in pa lioi^ 'domače so pre-in zažgali, ^sak s svo-Ni bilo nika-fiti z nobenem nič za \i ^ii pa zaradi h tisoj ] ji'^ je večkrat fkqg. ktelo, skoraj vsaki 4. !!^^iii po. več stp 'J je grmelo, da so drgetala. GtiYi tudi odrae-; '*;f; ;cah jiH je padlo peš hoda od S 60 naredile ta-na trav-_ »hko cela hiša no- P^dla zraven C ki ig^t'-avnik; druga kameni. metrov da- Pismo 16-letnega partizana Naslednje pismo je napisal Jakob Planinšek, mlajši, sin Jakoba Planinšek iz Litije in nečak Mrs. Frances Vehar ali Mrs. Mary Porovne v Verona, Pa. Ko je šel v partizane, je bil star 15 let, in se je srečno vrnil živ domov. "Litija, 11. decembra 1945. "Draga teta! "Sedaj sem se pa tudi jaz namenil napisati en par vrstic in Vas naj prvo lepo pozdravim, po teh dolgih štirih letih, ki so bile %elo težke. Prišli so tisti časi, ko sem tudi jaz šel v partizane. Dne 27. aprila 1944. leta, sem odšel zjutraj ob 6. uri. Pa nisem doma nič povedal, ker me je zelo veselilo."Hodil sem po Dolenjskem. Velikokrat smo napa-lali Kočevje, Novo mesto, Grosuplje, Stično, Žužemberk in Ljubljano. Vsi ti kraji so precej porušeni. "Ko smo Kočevje napadali, sem bil ranjen v levo roko in v levo nogo od splitarja. Veliko smo stradali. Jedli nismo tudi po tri do pet dni. Včasih smo imeli pa dovolj, da je še ostalo. Bil sem tudi v Srbiji, v Zemu-au, Novem sadu. Nazadnje sem )il v Zagrebu. Bil sem pri avija-tiki. Sedaj sem zdrav in srečen, ia sem prišel še živ nazaj, ker jih je zelo veliko padlo v partizanih. "Lep pozdrav od "Jakoba Planinšek,ml." po sto tako de-glava. Dve ,^Hoda ^°=trevnici, 10 4.^ težkf j® Mdg, , y močvirje, foh, ^ str je neslo So 'S '» opeko s V Vila ^k^at je naša i f>p , bila jaz prestali. f\ ^°^^ko še dru '^''"Bače kar iU Se h 8%o kot uN^Jjehi ^ nobeno v eni stari hiši tri leta notri. ^ in Mici." UREDNIKOVA pq^A "Skupaj v izdajstvu. skupaj pred sodniki" Cleveland, O. — Tako kot je ;goraj zapisano, sta se imenovala članka, ki sta bila priobče-.la v Enakopravnosti, dne 12. in 13. februarja. To poročilo je bilo povzeto iz "Slovenskega poročevalca", iz stare domovine. Ta dva članka sem pazno dvakrat prečital. Skoraj gotovo je, da ju je prečital sleherni naročnik in čitatelj Enakopravnosti. Marsikdo je dal tisto či-tati 82 drugim, ki še niso naročeni na Enakopravnost. V teh člankih se natančno opisuje organiziranje in sodelovanje belogardistov in domobrancev več vrst in na več načinov z okupatorji, Italijani in Nemci. Že veliko obtežilnih člankov in pisem iz starega kraja smo čitali; tako natančnega in tako obte-žilncga članka pa do sedaj še nismp čitali, kot je bil zgoraj imenovani. Iz tistega ])oročila je razvidno, da so bili med grdimi izdajalci belogardisti v pretežni ve- čini člani Slovenske ljudske stranke, torej klerikalci. Med organizatorji pa v glavnem katoliški duhovniki, njim na Čelu pa ljubljanski škof dr. Rožman, kateri jih je blagoslavljal. Poleg teh je blagoslavljal tudi Hitlerja obenem izmed njegovih rojstnih dnevov. Med klerikalci je bilo tudi nekaj liberalcev in nekaj Sokolov. Vseeno jim ljudstvo rta splošno ni zaupalo. Zato so morali zvijati in reorganizirati svoje ai-made večkrat. Tu in tam so skušali skrivati svoje sodelovanje z okupatorjem, toda tega se jim ni posrečilo. Ta banda izdajalcev je vse križema vohunila, izdajala, ubijala in neusmiljeno mučila, stare in mlade, moške, ženske in otroke, ako se le količkaj dišali po. partizanih. Bolj ko se je okupator zvijal v zadnjih krčih, bolj so domači izdajalci morili, klali, mučili in požigali. Niti divje zveri ne bi mogle bolj divjati. Večina tega strašnega klanja se je vršilo v imenu Kristusovih ran, itd. Torej, kaj si čitatelji še mislite o taksni katoliški veri, o takšnih duhovnikih, posebno pa še o kanonikih in škofih? In končno, kaj si mislite o Bogu, o katerem se je vedno govorilo, da je vsegaveden, neskončno pravičen in neskončno usmiljen. Nekoč so nas učili, da smo vsi njegovi otroci. Učili so nas tudi, da moramo ljubiti svojega bližnjega, kot samega sebe. Potem so pripovedovali: Kar ne želiš, da drugi tebi ne storijo, ne stori takega ti drugim, itd. Vsi ti nauki so se razkadili; kakšna prevara! Pribito pa je, da se je Osvobodilna vojska dobro bojevala. Partizani so se pošteno in hrabro borili na življenje in smrt proti krvoločnemu okupatorju, proti italijanskim fašistom in nemškim nacistom. Zakrknjeni okupatorji so imeli v načrtu likvidirati vse Jugoslovane in celo vse Slovane. Nemci so smatrali Slovane za barbare. Kolikor od teh jih preživi vojsko, morajo biti še samo sluge, sužnji Nemcev. Kljub temu, pa so slovenski domobranci, švabobranci, tajio vneto pomagali Nemcem in Ita-lijanoni. Na drugi strani pa, koliko so morali hudega pretrpeti partizani, resnični borci za svobodo. Od ene strani jih je napadal okupator, od znotraj pa domači izdajalci, domobranci, hrvatski ustaši in Mihajlovi-čevi četniki. Partizani so bili slabo oblečeni, skoraj bosi. lačni, brez orožja in brez skladišč. Bili so v vednem boju z okupatorji, katere so spremljali domači izdajalci, in v vedni nevarnosti, od katere strani pridrvijo Nemci ali Italijani ali jih z aeropla-ni bombardirajo. Res je čudno, da so končno po tolikem trpljenju odločno in hrabro zmagali, toda z velikanskimi žrtvami. To naj si vsi fašisti, nacisti in domači izdajalci dobro zapomnijo, kako so jih dobivali po bučah od partizanov. Naj nikdar več ne poskušajo še kaj takega nasilstva nad Jugoslovani. V tem se je zgodilo po znanem pregovoru, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sedaj so ti sovražniki sprevideli da so bili v zmoti, ko so se bojevali z okupatorji pod pretvezo, da se gre za vero in Boga, proti partizanom, brezver-skimi komunisti. Rekli so, da se borijo v imenu Kristusa in njegovih ran. Če je bilo tisto bojevanje res pošteno, zakaj niso domobranci in izdajalci zmagali? Zakaj ni domobrancem, fašistom in nacistom pomagal Kristus, na katerega so se sklicevali, da delajo v njegovem imenu? Ali ni že skrajni čas, da bi priznali vsi ti izdajalci, domobranci in kompanija, da se sploh nikdar niso bojevali za Kristusa kralja, pač pa za kralja Petra, Hitlerja in Mussolinija. Vera in Bog jim je bila samo za pretvezo, ki so vse skupaj do skrajnosti nesramno zlorabljali. Ako bi se bili bojevali res samo za Boga, in ako je Bog res vsegamogočen, bi bil tistim svojim bojevnikom pomagal preje, kot pa vsega slabega zmožnim partizanom — komunistom. Pa so partizani zmagali. Res prečudno je to, da po vsej Evropi prihajajo na dan in na površje ti nezaželjeni komunisti in socijalisti. Ko se še enkrat umakne ameriška in angleška okupacijska armada iz zasedenih krajev, iz osrčja krščanstva, pa ne bo dolgo, ko bo nastal tudi tam velik preobrat na levo. Pa naj bo dovolj o tem. Le toliko še rečem, da je gornji; naslov: "Skupaj v izdajstvu in skupaj pred sodniki", pravilen. Sodniki bodo 'gotovo sodili pošteno. Vsem vojnim zločincem bodo prisodili pravično, zasluženo plačilo in nagrado. Onim pa, ki so krivi malo ali nič in ki so bili v tisto zapeljani, bodo po-svarjeni in izpuščeni brez kazni. Želim še nadalje povabiti na- še napredne in sposobne dopis-nike in dopisovalke in sicer: Durna, Filipiča, Kaferle, Česna, Andy Božiča, kovača in zidarja, Kaučič, Boštjančič, Louis Pire, John Pollock, Jože Okorn. Vsi ti se razumejo na tovariše; nasprotniki pa na osle in oslice. Kaj pa Tone Malnar? Vse priznanje Ti za tako veliko delo pri nabiranju in prevažanju nabrane obleke in drugega blaga za Jugoslovanski rdeči križ, za osirotele ljudi in otroke. Priznanje ti tudi za pošten in krepak odgovor v Enakopravnosti na grd napad na tebe v "A. D." Torej, vsi dopisniki, pišite še večkrat in odgovorite na laži in blatenje junaških borcev partizanov. Lepo priznanje tudi Mrs. Albini Novak, za imeniten članek v decemberski številki Zarje. Več o tem napišem prihodnjič. Pozdrav vsem čiteteljem Enakopravnosti! Anton Jankovich. Društveni koledar 23. marca, sobota. — Fisher Body Local 45 UAW—ples v obeh dvoranah Slov. del. doma na Waterloo Rd. 24. marca, nedelja. — Club Oreški—prireditev in ples v obeh dvoranah, Slov. del. doma na Waterloo Rd. 31. marca, nedelja. — 32 W— C.P. club—ples u zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. 7. aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD—koncert in ples v obeh dvoranah Slov. del. doma na Waterloo Rd. 21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. 21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 27. aprila, sobota — St. Anthony Society—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo' Rd. 28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. 28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 4. maja, sobota. — Concordia Society—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. 5. maja, nedelja. — Hrvatski kulturni klub—koncert in ples v obeh dvoranah Slov. del. doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — Waterloo Grove W.C. — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega ,doma na Waterloo Rd. 12. maja, >^edelja. — Waterloo Grove W. C. — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — 25-letnica Community Welfare kluba v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. s programom in večerjo v počast materam. Zakonski par brez otrok; zaposlen; želi dobiti v najem 3 ali 4 sobe. Pokličite HE 7574. Proda se vzmeti za dvojno posteljo; 2 radio aparata, eden je namizni model, drugi na stojalu; 3-ko-madni set za sprejemnico, ki je v zelo dobrem stanju; mizo za obednico, omaro in razne druge predmete. Vpraša se na 6703 St. Clair Ave. HE 5995. NAPRODAJ je hiša za 1 družino; 7 sob, v lepem stanju. Proda se tudi vse pohištvo. Podrobnosti se poizve na 1018 E. 72 St. CONN TRAINS , . . Billy Conn, heavyweight contender from Pittsburgh, pedals the exercise bike as he trains for his bout with Joe Louis. His work-out is taking place at Hot Springs, Ark., where he will train until his championship bout. c'NSKl F.ORNEZI Konverzijski grelci , Takoj inštalirajo! aorkoto V teku 24 ursh, ko se sprejme naročilol ri-j. ®nirji za gretje vam nudijo brezplačen A rri P'®9led in proračun. > ^-IJ^AKES furnace co. F I ^^*'3 '<»•: "GUARANTEED SATISFACTORY RESULTS" I 3068 EAST U6th STREET :/ 'V\ & sg.t. frank PARKSR was the first G.I. 'ever tow/n The u.s.national singles tennis' TITLE(i944) AND HE SUCCESSFULLY DEFENDED IT IN 1945 — /r^V/LL COST A ZLOT To DSFSNO SUCCeSSPOLLV THE PeACB. THATmS SoPSARt^f mH'YOU CM HELP BV BUY/HG VtCToM BONDS U. S, Treasury l^opartment V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Offiqe 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO, BLANCHARD, FORD WIN SULLIVAN AWARD . . . For the first time in the 16-year history of the Sullivan award, a college football player, Felix ("Doc") ftlanchard, Array star fullback, was voted the memorial trophy by the AAU. For the second straight year, Alan Ford, Yale's snrint swimming ace, was runner-up in the balloting. The winner last year was swimming star Ann Curtis, California young star. is a native of Bishopville, S. C. VASI ČEVLJI bodo zgkdali kot novi, ako Jib oddaš te v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. ^ blag spomin četrte obletnice, odkar nas je tako nepričakovano za vedno zapustil nadvse ljubljeni vnuk, sinček in bratec Ronald Dissauer Blanchard Svoje mlado življenje je izgubil v nesreči dne 19. marca 1942 Štiri leta so že minila, odkar zapustil si naš dom, toda v sredi našega srca Tvoj spomin živi ljubeč. Preljubi vnuk, sinček in bratec, danes k Tebi spomini hite, raduj se z angelci vrh višav, a mi Te nikoli ne bomo pozabili! žalujoči ostali: Anna Podbpršek, sta^a mati; Frank in Catherine Dissčt\t^r, starša; Jerry, brat Cleveland, Ohio, 19. mar^a, 1U4U. .....u J UPI ; II'. ■ L ..... . Oglašajte v - - -Enakopravnosti STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 19. marca, TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje ) "Gottfried!" je dejal. "Ne verjamem, da ste krivi očetovega umora. Prav tako misli von Breitenwyl. In tudi Zofija ne verjame. Predobro vas poznamo. Prišel sem in še zadnjikrat bi vas rad" pregovoril. Opustite svojo trdovratnost. Mi vsi čutimo, da bi vi lahko vso razpravo preokrenili, le odkriti bi morali biti in govoriti resnico. Ali je potrebno, da boste obsojeni? Vi mislite, da je junaško, če vztrajate pri svoji samoobdol-žitvi; nemara boste prepričali celo porotnike o svoji navidezni krivdi, nas pa ne boste mogli prepričati. Prosim vas, preuda-rite to! Usmilite se svoje rodbine! Povem vam, da bi bilo neskončno bolje, če danes popoldne vse prekličete in dokažete svojo nedolžnost. Da, celo gospa Tereza bi vas razumela. Vprav zaradi tega, ker ji je toliko do vas, mora sovražiti misel, da boste skupaj z njo obsojeni, dasi ve, da ste nedolžni. Da, ali ni vedno znova zatrjevala vaše nedolžnosti? Dajte gospodu von Breitenwylu priložnost, da doseže za vas oprostilno razsodbo!" "Za mene oprostilno razsodbo?" je nestrpno dejal Gottfried. "Ne verjamem, da se prav zavedate, kaj ste rekli! Oprostilno razsodbo za njo, da! Toda ne za mene! O dobrotna nebesa! Ali mislite, da zbijam šale ves čas? Vražje resno mislim. Nedolžna je! Popolnoma nedolžna! Če bo skupno a menoj obsojena, b o zagrešilo sodišče strahovito justično pomoto." "Ne verjamemo vam!" je vztrajal dr. Schneeli. "Mi je žal. Kar sem rekel, bo ostalo in vztrajal bom pri tem!" "Gottfried!" je rekel dr. Schneeli z visokim glasom. "To pomeni najbrže dosmrtno ječo!' "Kaj me briga!" je zaklical Gottfried v nenadnem krču. Obraz mu je drgetal. "Bog! Kako sit sem vsega tega! Kako hrepenim po samoti moje celice! Da bi me pustili v miru!" "No," je rekel von Breitenwyl, "zelo verjetno je, da se bo vaša želja spolnila!" "Gottfried," je dejal dr. Schneeli in ga dobrohotno opominjal, "to je poslednja prilika!" "Ni prišla ob pravem času," je mrmral Gottfried. "Natančno j sem razložil von Breitenwylu, ko ' je prevzel obrambo, kaj je nje-1 gova naloga. Da me poživljata, naj dopustim, da bo Tereza trpela zaradi mojega zločina . . . to je smešno!" Nenadoma se je obrnil in jezno sedel na svojo leseno klop. Von Breitenwyl" je pomignil dr. Schneeli ju in oba moža sta zapustila celico. Ko se je sodišče spet zbralo, se je sestalo, da bi poslušalo znamenitega profesorja Langbeina. Vsakdo je bil radoveden, da bi slišal, kaj bo povedal. Dve polni uri je stal ta učeni gospod srednje starosti, rahlo sklonjen, nežnih oči in belih las, ob sodni pregraji in je z državniškim dostojanstvom razlagal svoje zaključke, pri čemer je nagovarjal dvorano "Gospoda moja!", ko da bi bili sodniki in porotniki, uradniki in zagovorniki zgolj študentje, ki poslušajo njegovo učeno predavanje. Znanost ne vprašuje, ali je zločinec kriv ali ne; ne peča se z moralnim vred-notjem, je izvajal profesor Langbein. Uporabil je vsa dotlej znana dokazilna sredstva, da bi pokazal, kako ne morejo prištevati gospoda Mullerja in gospe Mullerjeve med zločince in kako nista v navadnem pomenu besede kriva. Njuna zločina ni moči prištevati niti blaznosti ni%i pridobljenemu nagonu po "ugodni priložnosti", mar- več ga je zakrivila strast, ki je tako obvladala ta dva človeka, da sta morala zaradi njenega vpliva docela izgubiti čut odgovornosti. Profesor Langbein se ni strašil tega, da ne bi upošteval v svojem mnenju obstoječih socialnih pogojev. Pokazal je oberlandskim porotnikom, da razvoj moderne civilizacije polagoma kroti žival v človeku. V tem primeru pa sta se združili dve volji v en kompleks; te silne volje pa ni moči ukrotiti z napredkom civilizacije, vsekakor ne, ne da bi se resno upirala. C Dalje prihodnjič) ČITALNICA S. D. DOMA SE ZAHVALJUJE Članstvo Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., se prav iskreno zahvaljuje sledečim darovalcem :* Slovenski zadružni zvezi za $5; Mladinski pevski zbor S. D. Doma $5; Podružnica S. Ž. Z. št. 41 $2 in Progresivnim Slovenkam krožek št. 1 za naročnino Proletarca Čitalnici, kot tudi za darovana dva Družinska koledarja, letnika 1946. Podpirajmo in posečajmo prireditve teh naših kulturnih ustanov in društev. Še enkrat lepa hvala vsem. Za Čitalnico S. D. Doma, Anton Jankovich, tajnik. J. Z. List: Mehiška stalna pomožna akcija za Jugoslavijo. Kaj smo dosegli v prvem letu? A-La-Kangaroo Pack , Mrs. Joseph Longbreak, one of 40 ' New Zealand war brides to arrive i recently at Los Angeles, is demonstrating her A-La-Kangaroo carrier for six-months-old baby Wayne. Začetkom pretečenega leta sem poročal v ameriško-sloven-skem časopisju dokaj obširno o velikopotezni akciji, ki jo je društvo "Svobodna Jugoslavija" v Mehiki započela tako med svojim lastnim ožjim članstvom, kakor tudi med ostalimi našimi tukajšnjimi priseljenci in drugimi domačinskimi prijatelji v pogledu stalne pomoči za našo razdejano staro, četudi danes vsestransko prerojeno in pomlajeno domovino. Glavni namen te akcije je bil —če stvar še enkrat na kratko ponovim—pridobiti vse priseljence južnoslovanskega porekla v Ameriki—severni, centralni in južni—za velik in resen skupen napor, da se zbere v vsaki posamezni ameriški republiki povprečno vsaj po en dolar redne mesečne podpore za Jugoslavijo na vsakega našega priseljenca na ameriški celini. Naša iniciativa, priznam docela odkrito ter na svojo resnično žalost, ni zadela po ostalih ameriških deželah na oni odziv, ki smo ga mi z vso upravičenostjo pričakovali. Da, celo več! Naš predlog, da se izrazim še jasneje, žal ni dospel drugod niti do resnega upoštevanja, še manj do primerne in njega vredne razprave. A dobro; morda so obstojali in lahko da tudi še obstojajo zato opravičljivi vzroki, morda tudi ne. O tem v pričujočemi članku vsekakor ne nameravam razmotrivati. Na vsak način pa opažam z zadovoljstvom tako v našem severno, kakor tudi južnoameriškem tisku, da rojaki med tem nikakor niso spali v tem oziru tudi po drugih deželah; nasprotno, prizadevali so si vsak na svoj poseben način, kako bi zbrali čim več pomoči za bedno ljudstvo v naši stari domovini. Kaj in na kak način so med tem dosegli, o tem pač lahko vsaka skupina poroča zase. Uspeh naših lastnih tozadevnih prizadevanj pa bo, upam, najjasneje razviden iz besedila zadnje okrožnice, ki jo je te dni razposlalo , glavno vodstvo naše "Stalne; pomožne akcije za Jugoslavijo" na svoje članstvo ter na ostale naše prispevate-Ije. Omenjena okrožnica, (prevedena iz španščine na naš lastni jezik, se glasi približno takole: "Stalna pomožna akcija za Jugoslavijo" v številkah. ■ Z zadnjim dnem pretečenega meseca decembra, se je zaključila prva etapa našega napora v pogledu materialne pomoči Jugoslaviji, naši trpinčeni in dandanes sicer opustošeni, četudi bolj kot kdaj poprej ljubljeni in slavni stari domovini. Kaj smo dosegli v tem sorazmerno kratkem času? Koliko smo koncem konca zbrali sku- Sobota zvečer je čas za zabavo in kratkočasje za člane Mladinskega kluba, karega so krstili za "Teen-age" Canteen. Kot drugi slični klubi, ki so raztreseni sirom Clevelanda, si tudi tukaj ta skupina sestavlja lastni program in svoja pravila. Pokrovitelj mladinskega kluba je North East YMCA, kjer mladina obdržuje svoje seje. Ta klub šteje že 402 člana. Uradniki so sledeči: Betty Klemen-čič, 15924 Saranac Rd., predsednica; Gary Lockwood, podpredsednik ; Loretta Castle 2023 Tor-benson Ave., tajnica; Luther Lynn, 556 E. 123rd St., blagajnik. Uradniki so si izbrali sledeči odbor, kateri pomagajo oskrbovati veselice. V tem širšem odboru so sledeči: Mamie Kozmir, vratarica; Doris Bowyer, okrep-čila; Jean Esposito, garderoba; Lois Bowyer in Harry Sweeney, dekoracija; Don Gage in Betty Griffith, gostitelja; J a n e 11 e Brinkman, zabava; Norman Sweeney, filmske predstave; Frank Kosmerl, reklama; in Ernest Kupfer, čiščenje. Vsi navedeni so načelniki svojih področij in si izberejo pomočnike izmed članstva za uspešno izvajanje dotičnih poslov. Velik problem se jim obeta v tem, kako dobiti starše, da bi sodelovali kot varuhi pri teh veselicah. Vsak teden se potrebuje najmanj tri pare staršev,: da bi prišli na to veselico. Ako je kdo pri volji sodelovati s to mladino, je prošen, da se prijavi Betty Griffith in Don Gage. Med raznimi aktvinostmi so tudi sledeče: ples, namizni tennis, shuffleboard, tekme, mehka pijača, itd. Vsakdo, ki živi v severavzhodnem okrožu lahko postane član, ako je v starosti od 14 do 19 let. Vsakdo, ki želi pristopiti, bi moral vedeti, da je to velika ugodnost, biti član Mladinskega kluba in kdor se ne bo obnašal v klubovih prostorih kot "gentleman" ali "lady", bo kaznovan z odvzet-jem članstva. V veljavi je pravilo, da samo oni imajo vstop v klubove prostore, kateri se izkažejo s članskimi kartami. Ta določba je omejila poset gostov, ki so preje lahko prišli v klub, ako so plačali 30 centov od večera vsak. Članarina za celo leto znaša $1.00. Vsak drugi teden bo igrala godba; "drugače rekordi, za ples. paj v celoti? Kaj se je napravilo z dotičnim denarjem? Kolikšen del nabrane vsote je med tem morda 'izhlapel" v neznane stroške, nekatere sicer vsekda'r neizbežne,*- a drugače često vse kaj preveč sumljive in tajin-stvene. Ta in najbrž še mnoga druga podobna vprašanja si bo brez dvoma stavi j al marsikdo naših požrtvovalnih prispevate-Ijev najprej seveda samemu sebi, a kasneje pa še v ožjem krogu svojih najbližjih prijateljev in znancev. Poglavitni namen pričujoče okrožnice je ravno, odgovoriti že vnaprej na večino teh vprašanj, da se na ta način opraviči in obenem po možnosti še bolj utrdi ono skoraj slepo zaupanje, ki so je stavili naši prispevate-Iji že vse od početka v glavno vodstvo te humanitarne, kakor obenem nesebične kampanje. Ravno iz navedenega vzroka pa bom hkrati raje prepustil besedo drugače sicer nemim, četudi na svoj poseben način brez dvoma vselej najzgovornejšim številkah. (Vsled omejenega prostora v li^tu, nam je nemogoče objaviti celoten račun v podrobnosti. Op. ured.) Celotna vsota, ki je poslana na War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent v New Yorku, naročilom, da se do-tični denar ali pa odgovarjajoče blago odpošlje v Jugoslavijo, in sicer vsota $4,798.50. Če sedaj upoštevamo, da se nahaja raztresenih po vsem ozemlju mehiške republike v celoti približno kakih 100, najbrž pa še manj naseljencev jugoslovanskega porekla, tedaj sledi, da smo zbrali v prvem letu našega napora približno $60 na osebo ali nekaj nad en dolar mesečno na vsakega naseljenca— cilj, ki smo si ga bili namenili vsaj doseči, če bi ga že ne bilo moč prekositi, ko smo započeli kampanjo. Razen tega pa v gotovini ni vključena vrednost blaga, ki smo ga v teku leta odposlali z jugoslovanskim parni-kom "Perast" naravnost v staro domovino, o čemer je bilo ob priliki poročano. Po zaključku računov za leto 1945 je plačalo več Članov svojo zaostalo članarino za pretečeno leto. Tudi te vsote, ki bodo seveda omenjene ob svojem času, naravno niso vštete v prej navedenih številkah. Razmotriv^joč v celoti uspe- he, ki smo jih mi v Mehiki dosegli v prvem letu naše kampanje, si človek skoro ne more kaj, da bi ne dosp'4 do naslednjih stvarnih in končnih zaključkov: Prvič: D^ je dober del našega uspeha brez dvoma treba pripisati na račun resničnega ekonomskega nadnapora, ki ga je učinila le omejena skupina požrtvovalnih in pravi naših rodoljubov, ki so docela doumeli obupen gospodarski položaj, v katerem se dandanes brez svoje krivde nahaja naša stara domovina in ki so se temu primerno odzvali vsakdo sorazmerju s svojimi lastnimi osebnimi okolnostmi. Drugič: Da bi bil zamogel postati isti še dosti bolj zadovoljiv, če bi bili še nekateri drugi naših rojakov, ki se ob vsaki priliki vse kaj preradi ponašajo s svojim prenapetim jugoslovanskim "patriotizmom," istega raje dokazali z dejanji, namesto da se zadovoljujejo le s praznim besedičenjem. Naj naša nova Jugoslavija—danes sicer izmučena, a vsikdar ljubljena, junaška in ponosna—sama sodi tako prve, kakor druge! Sedaj pa, dragi prijatelji, samo še eno končno misel in vzpodbudo! Z našo prostovoljno "častno zaobljubo" smo se obvezali že ob početku, sodelovati v tej kampanji najmanj za dobo dveh let po konW^ Spolnih smo častno še rodoljubne obveze, podvojenimi silami ^ završimo enako vredu"' ; del naše dolžnosti do ? nas je rodila! ^ Stvaren patriotizem, nja, ne besed! glavni ravnatelj^ H gornji okrožnici svoje strani pristavi ^ za naše ameriške roja 6 ^ eno željo: Da bi dobi i ^ letu in med vami dovo«^ tekmecev in odločnih P ALI STE SI PRESKRBELI? Citatelje Enakopravnosti obveščamo, da imamo v našem uredništvu najijiovejšo knjigo, "A Nation of Nations," ki jo je spisal naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Vsak bi jo moral prečitati in lastovati! cev Paradiž za ljubitelje narave Krasen dom s 6 sobami; moderna kuhinja; lepo zemljišče; lota 100x350; grmičevje, senčno in sadno drevje; potok. Na Lake-shore Blvd., blizu Euclid Beacha. Samo $11,000. Govorimo slovensko. Vprašajte za Mr. Pausic PORATH REALTY 10522 Superior Ave. RA 5777 RA 6853 JOHN OhUk M/ Se priporoča, da S ^ ^ te vsak čas, P° ^ noči. Delo garanti 1^1 tra postrežba. ^ f vst-m zaupanj®®* starega znanca tarega ) JohnObft Dva slovenska vetetjj FRED MARINKO & EDWARD R" Naznanjata ustanovitve prvega sio podjetja posluge na debelo s SADJEM ZELENJAVO Poslugo nudimo groceristom in resta^ TELEFON: Stanovanja IV 6084 Trgovin® DRUGA IZDAJA - ENGLISH-SLOVENK DKTIONARY ^ (Angleško-slovenski Naročite pri: ^ enakopravnosti ohi' 6231 St. Clair Ave. Cleveland CENA $5.00 O,, SLOVENCI, POZO; Pravkar sem se vrnil od ameriške sem pripravljen vam biti na OTVORIL SEM .h Waterloo Bevef^ Store V Gubančevem poslopjn 16721 WATERLOO J "Edina slovenska trgovina te ^ POLNA ZALOGA PIVE, VINA katere lahko vzamete domov po in v zabojih , ^ TUDI DOPELJEMO NA Ernest NATIONAL WESTERN GRAND CHAMPION HEREFORD ... To be erowned kingpin of the hereford family is no small honor. This stately and obviously self-satisfied hereford bull was crowned grand champion of his breed in the National Western Stock show in Denver. He's called Larry Domino 37th and is shown in the top picture with his proud owner, Alan Feeney, left, of the Milky Way Hereford ranch, Phoenix, Ariz., and herdsman P®te Graves. till K L i s s