Poitnrna plačana v gotovini
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 60
Maribor, četrtek 13. marca 1930
JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam čak. zav. v Ljubljani št, 11,409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 8t. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Problem transbalkanskih železnic
postaja vedno bolj aktualen in sicer v toliki meri, da se pojavlja živ interes zanj tudi v inozemstvu. Dobro je znano, da dela Italija na vse pretege, da bi se uresničil načrt, po katerem bi- šla trans-balkanska železnica izven Jugoslavije. Na drugi strani pa je ne le najbolj naravna pot preko naše države, ampak je tudi nujni interes,naše države, da g:e preko nje ne samo ena, ampak dvoje transbalkanskih železniških zvez. O tem so si — zdi se — danes tudi že naši odločilni činitelji na jasnem. Dočim sc je Še pred nekaj leti bila huda besedna in idejna bitka o vprašanju, ali Beograd —Kotor ali Beograd—Split, to danes ni več sporna točka, ampak gre danes samo še za vprašanje, odkod finančna sredstva, da se zgradite obe progi in to čimpreje.
V	praški reviji »L’ Europe Central« je nedavno francoski publicist g. Charles Loiseau napisal o vprašanju transbal-kanske železnice zanimiv članek. S progo Kragujevac—Kraljevo — pravi — je dovršena samo prva etapa proge, ki bo od Kraljeva preko Kosovske Mitroviče zvezana s solunsko železnico in bo tako Imela izhod tudi na Egejsko morje. Druga etapa pa bo šla preko Sandžaka in Novega Pazarja do Kotora, v Boko na Jadranu. Nedvomno je — pravi g. Loiseau — da bo ta proga pritegnila velik del trgovine iz naše države, Rumunije, Poljske, ter od Črnega in Severnega morja za Severno Afriko, zlasti za'Egipt, seveda pod pogojem, da bo poprej zgrajena nego ona, ki je v načrtu Italije in ki bi — kakor že rečeno — šla mimo Jugoslavije. Jasno je, da bo Italija skušala svoj načrt, ki je v interesu njene prometne politike, pa še bolj v interesu politike njenega prodiranja na Balkai nu, čimpreje izvesti in da bo angažirala v to tudi Bolgarijo, Albanijo in Grško.
Po mnenju g. Loiseau-ja bi Kotor kot Izhodišče te železnice najbolj uporablja-
li	francoski deli severne Afrike (Tunis, Alžir in Maroko), ki so se dozdaj najbolj posluževali Sušaka za mednarodni promet in ki jim bo z novo transbalkan-sko progo prihranjena znatna razdalja med Kotorom in Sušakom. To bi pomenilo delno razbremenitev rsušaške luke, ki — kakor je to splošno znano — itak ne more zmagovati prometa, zlasti ker njene naprave še niso dovoljno izgraje-ne.	1
Iz popolnoma drugih-vidikov in. interesov pa treba gledati na potrebo zgrad-nje druge transbalkanske proge Beograd—Split. Ne radi razbremenitve Sušaka, ampak zato je potrebna ta druga proga, ker bo Imela nalogo, da vso trgovino, ki danes od severa in vzhoda Evrope prehaja po dragi poti čez Sredozemsko morje v razne južno-vzhodne dežele (Egipt, Arabijo, Indijo itd.), usmeri po najkrajši poti v Jadransko morje in naprej. Obenem bi pa naše primorje bilo vezano z gosto in boljšo prometno mrežo tie samo z zaledjem v naši državi, ampak tudi'Čez meje na severu in .vzhodu. S tem bi bil upliv transbalkan-
Razpust b@o<iraisk@ia občinskega sveta
ZA ŽUPANA BO IMENOVAN ZNANI SRBSKI SOCIJALISTIČNI LOG, DR. ŽIVKO TOPALOVIC.
IDEO-
BEOGRAD, 13. marca. Kakor se poroča iz dobro informiranega vira, je bil danes izdan odlok o razpustu sedanjega občinskega sveta v Beogradu. Odlok bo po tej informaciji objavljen po-
poldne. Kakor se govori, bo imenovan za ebograjskega župana dosedanji glavni tajnik zveze delavskih zbornic in znani ideolog delavskega gibanja v Jugoslaviji, dr. Živko Topalovič.
Briand zapuSCa London
NEPREMOSTLJIVA NASPROTJA MED FRANCIJO NA ENI, TER ANGLIJO IN ZEDINJENIMI DRŽAVAM I NA DRUGI STRANI.
LONDON, 13. marca. Zadnja dva dni se je kriza brodovna konference tako poostrila, da so celo že največji optimisti izgubili vsako nado, da bi konferenca uspela. Kriza je posledica odklanjajočega stališča francoske delegacije, v vprašanju znižanja celokupne tonaže Francije ter posledica francoske zahteve po kolektivnem varnostnem jamstvu.
Včeraj popoldne so imeli voditelji petih delegacij konferenco, na kateri je prišlo do zelo burnih prizorov. Briand je odločno zavračal očitek, da bi Francija s svojim nastopom zakrivila agonijo bro-dovne konference. Pri tej priliki je prišlo vnovič do prerekanja med Briandom in italijanskim delegatom. Končno je izjavil Briand, da mora z danajnjim dnem ustaviti svoje delovanje na tej konferen-
ci, ker hoče biti še pred koncem tedna zopet v Parizu. Danes ali jutri prispe v London Tardieu, ki bo vodil zadnje odredbe za likvidacijo brodovne konference.
Francoski delegati opozarjajo na to, da je predala Francija varnostno pogodbo petih velesil, ki bi predstavljala skupno mirovno jamstvo, v slučaju konflikta pa bi imela za posledico skupno obrambo proti vsakokratnemu motilcu mirit. Ako ne pride do sporazuma, potem Francija nikakor ne more privoliti v zniianje svoje celokupne tonaže. Franclja vrh tega odklanja tudi pariteto med brodovji Francije in Italije, ker je italijansko brodovje koncentrirano v Sredozemskem morju, dočim mora francosko brodovje ščititi tudi kolonijalne interese Francije.
Franciji grozi naua pouočenj
PARIZ, 13. marca. Radi že dva dni trajajočih novih hudih nalivov grozi južni Franciji nova težka povodenj. Reke Gave, Adour in Garonne so zopet prestopile svoje bregove in poplavile obsežne predele. Najbolj so prizadeta mesta Tarbes, Pau, Bayonne in Foix._ V bližini. Fojxa so valovi raztrgali velik nasip, kar je imelo usodno posledico. Vec kakor tri četrtine mesta je bilo v trenutku v vodi, ki stoji po ulicah skoro štiri metre visoko. Reka Nive narašča vsako uro za 10 cm. Vse okoliške vasi in občine so morali nasilno izprazniti. Prebivalstva se je polastila strašna panika. Zveze s Span sko so prekinjene, železniški promet je deloma otežkočen, deloma sploh ustavljen. Mesto Auch je popolnoma pod vodo.
Sanflbi pričel bitka
LONDON, 13. marca. Vodja indijskih nacijonalistov, Mahatma Gandhi, je krepil,včeraj z 79 svojimi najzvestejšimi učenci proti Jalalpuru ob za-
livu Carnba. S tem se je pričela vojna državljanske nepokorščine za dosego popolne neodvisnosti Indije.
. »Gandhi je imel pred svojim odhodom govor, v katerem je pozival indijski narod, naj odreče plačevanje davkov in bojkotira zlasti angleško sol, ki naj jo sam pridobiva iz morja. Ako bi Angleži aretirali njega in njegove spremljevalce, naj narod ohrani mir' no kri in se ravna po navodilih odbora indijskega nacijonalnega kongresa. To je njegova zadnja poslanica in oporoka. Molil bo za uspeli bitke, ki se je pričela.
Kakor poroča »Daily Expres« iz Sa barmatija, je prisostvovalo večerni Gandhijevi molitvi 20.000 ljudi. Angleška vlada je že odposlala v pokrajino, kjer se mudi sedaj Gandhi, moč ne oddelke vojaštva.
Ste Se podpisa!* deleže za oohorsko vzpenjačo
f
Odkod kriza našega kmetijstua ?
Ključ agrarne krize imamo deloma v produkciji, še bolj pa v prodaji kmetijskih pridelkov. Pri nas tehnična stran produkcije ni na višini. Množina pri4 delka zaostaja za ono v naprednejšem inozemstvu. Kakovosti naše proizvod-; nje pa tudi še mnogo manjka.
Slabo pa stojimo tudi z vnovčeva-njem ali prodajo svojih pridelkov. Nimamo organizirane prodaje, mesto nje imamo individualno prodajo producenta.
Cena je rezultanta povpraševanja in ponudb. Ponudniki iščemo dobrih kupcev, imamo pa malo sreče:	duši nas
mednarodna konkurenca, ona pritiska na naše prodajne cene, ki dostikrat niti produkcijskih ne dosezajo, ter povzroča tako zlostanje, ki se izraža v krizi gospodarstva. in poleg tega tudi — prav znatno že — v moralnem zrahljanju ljudskega žifja kot posledici bede in pomanjkanja, oziroma drugih nepovoljnih Socioloških činifeljev.
To je, bi dejali, prakriza današnjega žalostnega gospodarskega stanja.
Kriza pa je tudi v tem, da sfe tako malo bore malo — stori v cilju od-pomoči. So ljudje, ki se za krizo niti ne zmenijo; kot da drugače, boljše biti ne more! Drugi zopet, ki se krize zavedajo, samo tarnajo in pripisujejo vso krivdo na rovaš drugih, dasi so v svoji pasivnosti v polni meri sokrivi: in le malo jih je, ki zro na obstoječe stanje kritično, ga proučujejo in mu skušajo najti leka.
Kriza je tudi v tem, da je asanadja skoraj vedno prepočasna. Mi plačujemo predrago svojo počasnost, svojo cincarsko neodločnost, da bi ubirali še dalje to pot! In, potem saj niti ni treba, da smo" vedno zadnji, odnosno med zadnjimi !
In ni brez krize še to, da je ekse-kutiva, ki ima v rokah asanacijo kmetijske krize, nekam preenostranska. Izpopolnitev tehnike v produkciji ne bo rešila problema boljše bodočnosti kmetijstva, kakor ga ne bo rešil dvig množine pridelka; to znači pač približanje, za dosego tega velikega cilja pa so potrebni še poenostavljenje in poenotenje ter s tem pocenitev produkcije, kakovost pridelka ter niega ugodno plasiranje izven države. Enostranska in tako nedo-statna pa je ta eksekutiva tudi zato, ker se preveč ozira samo na formalno izobrazbo svojih organov. Kos šolskega spričevala ni vedno edini zadostni kriterij usposobljenosti nekogar; odločevalo je in bo delo, pozitivno, na prakso aplicirano znanje v visoki šoli življenja. Ako temu ne bi bilo tako, bi to pomenilo, da je vsakdor, ki danes nima (ne po svoji krivdi!) najvišje formaline izobrazbe, inferiorni član človeške družbe, pepelka, ki ne sme imeti in ne manifestirati nobene ambicije, nobenega poleta.
ske železnice, ki jo zamišlja Italija, popolnoma paraliziran, naše luke bi pa imele ogromno korist od. trauzithe trgovine. Seveda bo o popolnem.. zasjgura-nju uspeha tranzitne trgovine preko naše države ih naših Ink možno govoriti šele, ko bote izgrajeni obe progj Beograd—Kotor in Beograd—Split ter obenem tudi unska proga. Ko bo to izvršeno,' bomo lahko ravnodušno gledali na vse nove načrte — bodisi nam prijazne ali neprijazne — transbalkanskih
železnic.
Dokler pa ne bodo odločilni In odgovorni činitelji naše države vprašanja zgradnje obeh transbalkanskih prog z vso resnostjo vzeli v roke, dokler ne bodo uvideli, da je v take svrhe, ki služijo dobrobiti; mnogih generacij, - treba nujno misliti na investicijska dolgoročna posojila, dotlej bomo v vedni nevarnosti, da nas prehitijo nam neprijazni sosedje z drugimi gradnjami, ki bi bile proti interesom naše države.
U Europi je 4,649.793 osebnih automobilou
Ameriška revija »The American Automobile« je objavila statistiko osebnih avtomobilov v Evropi koncem 1, 1929. Vseh osebnih avtomobilov je mj° 4,649 793. Največ jih ima Anglija (1,370.711), zatem Fi-aneiia Nemčija (608.030),
sfca (178.176), Švedska (144.519), Belgija (140.328), Češkoslovaška jih ima 65.600, Poljska 38.319. Rusija 24.000, Bolgarska 3.300, Avstrija 34.500, Rumunija 31.922,
m c75
Sira«
Mariborski V F C F P N I lf
I«iw—U1M—MW
VMaribaru, dne io. im. H«0.
Mariborski in dnemi drobiš
mariborski mestni proračun potrjen
Včeraj popoldne se je vrnil iz Beograda g. župan dr. Juvan in prinesel s seboj od finančnega ministra potrjeni proračun mariborske mestne občine in sicer s sledečimi spremembami:
Fin. minister ni dopustil diferenciacije doklad na državne davke, ampak je dovolil in določil enotno 50% občinsko doklado na vse državne davke (zemlja-rino, pridobnino, zgradarino, družbeni davek itd.)
Tudi ni dovolil 1% doklade na najemnino kot prispevek za izdatke za vojaščino.
Črtal je tudi takso 50 Din zti predstavo v kinih z motivacijo, da ima mesto itak 12% veselični davek za kino-predstave.
Glede davka na parcele so se izvršila mala znižanja in sicer pri provizorijih in dvoriščnih poslopjih v sredini mesta od 4 na 3 Din, na periferiji od 2 na 1.50 Din. Znižal je tudi davščino na stavbene parcele od 1 Din na 75 para za m2, za vse poljske parcele, ki jih je nameravala občina obdavčiti s 5 parami na m3, pa je davščino črtal.
Za kupoprodajne pogodbe je dovolil 1% od kupoprodajne vsote. Dozdaj je znašala ta davščina 0.4%.
Davek »na nočni obisk gostiln in kavarn ter davščina na gostilniške račune sta dovoljena. Vendar pa bo z novim zakonom, ki bo v kratkem objavljen, dovoljeno zvišanje obč. trošarine na vino in pivo, in sicer za pivo od 60 para na .1 Din za liter, za vino pa od 1 Din na 1.50 Din. Občinski svet bo vsled tega takoj po objavi tega zakona zvišal trošarino na vino in pivo na to višino in bo potem odpadel davek na nočni obisk in na račune.
Končni efekt tako popravljenega in v tem smislu od fin. ministra potrjenega proračuna je prilično isti kakor je bil efekt proračuna, ki ga je sklenil obč. svet. Poseben kurir je danes odšel s proračunom k banski upravi v Ljubljano, da dobi formalni pristanek na izvajanje novega proračuna, nakar bo proračun takoj na običajni način razglašen in bo stopil v veljavo.
Iz sejte mestnega sveta.
V	sinočnji seji so se poleg običajnih tekočih zadev obravnavale tudi nekatere prošnje za gradbena dovoljenja. Viljemu Frcundu je bilo dano gradbeno dovoljenje za prizidek za pisarno; hotelirju Francu Zemljiču do preklica dovoljenje za preureditev paviljona pred novo hotelsko stavbo, ki mora odgovarjati stilu nove stavbe; Albinu in Ani Hrovatin je dovoljena zgradba stanovanjske hiše v podaljšani Gregorčičevi ulici; Juliju Guštinu pa je dano dovoljenje za preureditev čakalnice v kinu.
Smrtna kosa.
Davi je umrl v Mariboru v 43. letu starosti g. Ludovik Brumen, trgovec v Murski Soboti. Pokojnik je bil rodom iz ljutomerske okolice in se je po prevratu naselil v Murski Soboti, kjer se je marljivo udejstvoval v javnem življenju. Bil je več let načelnik tamkajšnjega trgovskega g remija, ter agilen sokolski delavec. Zadnja leta ,ja sc je vsled bolehnosti umaknil iz javnega življenja. Pogreb sc bo vršil v soboto, ob 3. pop. izpred mrtvašnice pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
Danes zjutraj je umrl v Mariboru, Ob brodu 2, kovaški mojster Franc Kukec, star 58 let.
Živinski sejem v Mariboru.
Na živinski sejem, ki se je vršil 11. im. v Mariboru, je bilo prignanih 61 konjev, 21 bikov. 240 volov, 411 krav in
12	telet, skupno 755 komadov. Prodanih pa ic bilo 375 komadov, med njimi 49 v Avstrijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli l kg žive teže 9.50—
10	Din, poldebeli 8.75—9, plemenski C— 8, biki za klanje 7.50—10, debele klavne krave 7.75—9.25, plemenske 6—7, za klobase 3—5, molzne 8—9.50, breje 8— 9.50, mlada živina 8—9.25, teleta 12 -13 , Din.
NEGRO REVELLERS
ZAMORCI IZ OBALE MISSISSIPIJA PRIDEJO!
Ekspresionistične kulise v Frančiškanski ulici.
V	naši Frančiškanski ulici, ki leži prav v središču mesta, smo dobili v zadnjem času zelo moderne dekoracije, ki pa so nastale kar same po sebi. Tvorijo jih namreč tamkajšnji plotovi ob stavbišču koncem dvorišča palače Zadružne gospodarske banke in ob mestni parceli nad Mestnim električnim podjetjem. Pod težo starosti in zapuščenosti so se tamkajšnji masivni leseni plotovi tako ukrivili in nagnili, da izgledajo kakor kakšna ekspresijonistična slika. En del se nagiblje navznoter, drugi navzven, na cesto itd. Ker pa ekspresijonistična dekoracija ni samo estetično neokusna ampak je tudi nevarna za pasante, ker se vsak čas lahko zvrne nanje, bi želeli, da bi se sedanji spomladanski čas, ki je najprimernejši za taka dela, porabil za popravilo in obnovitev teh plotov, da vsaj pasantov ne bi več ogrožali. Posojila pri Državni hipotekarni banki.
Glasom rešitve upravnega odbora Državne hipotekarne banke se začno sprejemati prošnje za menična posojila z in-tabulacijo na prvo mesto. Rok posojila je 3 leta z 8 % obresti na leto; odplačilo kapitala znaša v prvem letu 20%, a v ostalih dveh letih po 40%. Menica mora biti podpisana od treh oseb, od katerih mora biti akceptant tudi lastnik nepremičnin, a ostala dva žiranta. Ta menična posojila se bodo izdavala v mestih in trgih samo z intabulacijo na nepremičnine, ki se nahajajo ob določeni regulacijski črti. Prosilec položi skupaj s prošnjo za posojilo za cenitev posestva gotovi znesek po skali, ki je določena za dolgoročna posojila. Prošnji za posojilo, katere formular se dobi v banki, mora vsak prosilec priložiti šc: zem-ljcknjižni izvleček, posestni list, načrt zgradb, potrdilo o regulacijski črti in potrdilo o davkih. Točna navodila se dobe v podružnici Državne hipotekarne banke, bankarski oddelek.
Četrtek — petek
bakarefna večera
popularnega umetnika §. Carlo Bdhma
v Veliki kavarni
Mestno kopališče
ostane radi snaženja parnega kotl.i od 24. ttii. dalje za nekaj dni zaprto.
Radi prepovedanega povratka
so bile včeraj popoldne aretirane kar tri osebe: Ljudmila Starčič, ki kar ne more pozabiti Maribora in se perijodično vrača, Josip Baumgartner in Marija Potočnik.
Vedno nove tatvine.
Aretirana sta bila včeraj Fižolnik in Gutmacher. prvi radi tat\#i že ponovno predkaznovan-, ker sta neki stranki v Tomšičevem drevoredu v trenutku hipne odsotnosti iz stanovanja ukradla zlatnine in obleke v vrednosti čez 2000 Din. — Brivski pomočnik M. H. pa je bil aretiran na podlagi ovadbe svojega sostanovalca, da mu :e tekom zadnjih tednov iz zaklenjenega kovčka ukrade! zlato zapestnico, 2 dolarska bankovca in .300 Din gotovine. Pri aretirancu so našli ključ od kovčka. M. H. je y zaporu razbil šipo in hotel drobce stekla zavži-ti v samomorilnem namenu, kar mu je stražnik pravočasno zabranil. — Aretirana je bila tudi služkinja M. P., ki je svoji službodajalki že delj časa sem izmikala večje vsote denarja, v zadnjem času enkrat 1000 in enkrat 2000 Din. Obdolženka je priznala, da je vzela gospodinji vsega 4000 Din, češ, da jih je posojala svojemu ljubčku. Škodo je poravnala. — Te dni je bila izvršena tatvina tudi pri neki stranki v Gregorčičevi ulici na podoben način kakor gori omenjena v Tomšičevem drevoredu in se je preiskava tudi glede tega slučaja razširila na Fižolnika in njegovega kompanjona.
Nasi sezonski čelauci
Delovna moč naših ljudi je v inozemstvu visoko cenjena. Še nedavno smo imeli priliko čitati, da je Nemčija prosila za 2000 do 3000 sezonskih poljedelskih delavcev iz naše države. Šedaj zopet čitamo, da želijo naše rudarje v Belgijo in na Holandsko. Tudi v Franciji so za naše gozdne in poljedelske delavce ugodni pogoji. Povpraševanje po naših sezonskih, nekvalificiranih delavcih, deloma pa tudi po kvalificiranih rudarjih v teli deželah se je pričelo že pred kakimi 2 ali 3 leti. V Francijo je »Francosko generalno društvo za emigracijo«, ki ima koncesijo in sedež v Zagrebu, že doslej letos poslalo 7 transportov naših delavcev. Nedavno je šel en tak transport — 350 ljudi — preko Maribora. Največje pa je letos izseljevanje naših rudarskih delavcev za Belgijo, za kamor je bilo preko Izseljeniškega kotnisarija-ta v Zagrebu izdanih že nad 1050 garantnih pisem, mnogi pa so si dobavili garantna pisma tudi sami direktno, tako, da je računati še z veliko večjim številom izseljencev v Belgijo. V Holandijo se selijo sami kvalificirani rudarji, v glavnem Slovenci. V vse navedene dežele in v Luksemburg — kamor jih tudi gre nekaj — potujejo delavci na svoje stroške, razen v Francijo, za kamor dobijo od gori navedene družbe v Zagrebu predujem v višini potnih stroškov, ki se jim potem v mesečnih obrokih tekom leta dni od mezde odteguje. Izven tega ima vsak tak delavec v Franciji tudi še to ugodnost, da dobi vso to svpto vrneno, ako je ostal pri delodajalcu celo leto in je predujem odplačal. Delovni pogoji v Franciji so zelo ugodni za gozdne in poljedelske delavce in prihajajo od tam nijvečji zneski prihrankov naših izseljencev. V vseli navedenih deželah pa so tudi razmere glede soci-jalnega zavarovanja na višini in so naši delavci v vsakem pogledu izenačeni z domačimi delovnimi močmi. Za slučaj bolezni, nesreče in smrti je naše doseljeno delavstvo deležno vseh ugodnosti, ki jih ima delavstvo dotičnih dežel.
Vlom v pisarnoTHrž. meroizkusnega urada.
Minulo noč je bil izvršen vlom v pisarno drž. meroizkusnega urada v Frančiškanski ulici. Storilec je odprl vhodna vrata v skladišče ter odtam prišel v pisarno, ki ni bila zaklenjena. Vlomil je v predal pisalne mize, v katerem je bil ključ za drugi predal, v katerem je bilo slučajno 4500 Din, dočim sicer denarja ne shranjujejo v pisarni. Denar je ves ukraden. Storilcem, ki so vsekakor morali biti o razmeralrv pisarni dobro informirani, so na sledu.
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše
ima svoj IV. redni občni zbor v četrtek, dne 13. marca ob 20. uri v gostilniških prostorih Narodnega doma. Vabimo vse članstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. — Odbor.	762
Sokolstvo
Občni zbor Mariborske Sokolske župe
sc bo vršil v nedeljo, dne 16. tm., z začetkom ob 9. uri dopoldan v župni pisarni (Narodni dom v Mariboru). Na predvečer ima istotam zbor društvenih načelnikov svojo sejo; začetek takoj po prihodu koroškega vlaka (ob 21. uri 15 minut). — Zdravo! Župna Uprava SKJ.
■_______________770
Koliko znaša suetouna gradnja trgauskih ladij u I. 1920
Glasom letnega izvestja o gradnjah trgovskih ladij na svetu v 1. 1929, ki ga je izdal »Lloyds Register«, je bilo lani nanovo spuščenih v morje 1012 ladij z 2,793.200 brutotonaže (za 93.971 ton več nego 1. 1928). Od tega je 633 parnikov v jeklu, 1 parnik v lesu. 312 motornih ladij v jeklu, 26 motornih ladij v lesu, 27 jadrnic v jeklu, 4 jadrnice v lesu. V Britaniji in Irski je bilo spuščenih v morje 489 ladij z 1,522.623 bruto-tonami, v vseh ostalih deželah pa 521 z 1,270.587 brutotonami. Jugoslavija je lani dobila iz angleških ladjedelnic 3 parnike s to-nažo 18.148.
mariborsko gledališče
Četrtek, 13. marca ob 20. uri »Naš go* spod župnik«, ab. C. Kuponi.
Petek, 14. marca. Zaprto.
Sobota, 15. marca ob 20. uri »Baletni večer Fromanovlh s sodelovanjem baritonista Draga Hržiča.
Nedelja, 16. marca Ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Petek. 14. marca ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Proslava 251e‘nice gosp. Jos. Daneša. Gostovanje Mariborčanov.
Koncert peuskega zbora ljubljanske Glasbene matice
V	soboto 8. tm. se je vršil v Unionu koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani pod okriljem Ljudske Univerze. Dvorana ;e bila nad vse častno zasedena; občinstvo je v svečanem razpoloženju čakalo na zborov nastop, kajti ljubljanski Matičarji so za ta večer pripravili skoraj ves svoj program iz slovitih turnej po Čehoslovaškem, Poljskem in Franciji, ki so pripomogle naši pesmi do poti V svet. Ljubljanska Glasbena Matica je izmed sličnih slovenskih organizacij gotovo prva, ki more našo umetnost predstaviti zunanjemu svetu v tehnično najpopolnejši obliki; nji gre tudi tozadevna neoporečna zasluga in zato smo ji kot Jugosloveni dolžni ne le najglobljo zahvalo, marveč tudi najiskrenejše priznanje. Njeno štiri desetletja dolgo in smotreno delovanje, ki se per-sonificira v vzglcdncm, merodajnem in nedoseženem edinem mojstru Mateju Hubadu, je imelo vseobči upliv na razvoj našega zborovskoglasbenega življenja in že to jo eo 'ipso postavlja na častno mesto reprezentativne korporacije.
Čim je stopit pevski zbor na oder, ga je sprejel velikanski aplavz navzočega občinstva. Najprej je predsednik Glasbene Matice, dr. Ravnihar, v konciznib besedah podal kratek historijafc- pevskega zbora in njegovih turnej, nato pa se je pričelo z izvajanjem takozvanega pariškega (moglo bi se pa tudi dodati: češkoslovaškega in poljskega) programa. Koj ob prvih akordih Gallusovih skladb smo imeli občutek sigurnosti in redke vpetosti ter smo lahko občudova-
li	fino tehnično stran, zlasti enotno vokalizacijo. To se je potem stopnjevalo od skladbe do skladbe (pet Lajovčevih, tri Adamičeve, ena Gotovčeva, ena Sla-venskega) ob trajnih in dolgih ovacijah publike, ne samo zboru, temveč tudi skladateljema Antonu Lajovicu in Emilu Adamiču, ki sta počastili koncert s svojo udeležbo. Res je, da pevski zbor, ki večino pragrama poie že skozi tri leta mora vršiti svojo nalogo brezhibno, ker so se skladbe v njeni že nekako utelesile, toda ravno v tem tiči običajno nevarnost, da pevci zgubijo na toploti in globini podajanja; a pevski zbor Glasbene Matico se ji je sijajno izognil, nasprotno zdelo se je, kakor da se je v skladbe na novo vživel, kakor da jih izvaja prvič. Za to zasluži še največje priznanje, njemu na čelu njegov novi pevovodja. ravnatelj Mirko Polič,- ki je mojstersko vodil pevsko četo.
Res je tudi, da koncert nam ni nudil skoraj nič novega, kar se tiče programa in da tudi narodne pesmi niso bile vse srečno izbrane (tudi za zunanji svet ne), toda namen koncerta je bil ta, da nam kakor tudi drugim • večjim in manjšim krajem Slovenije nudi sliko o formi, v kateri so se pevci predstavili v tujini in z njo propagirali smisel za našo umetno pesem in tu je treba poudariti, da bi slednjo kdo drugi le s prav velikimi težavami mogel častno zastopati, nikakor pa ne Častneje od Ljubljančanov.	V.	M.
Ljudska univerza v Mariboru.
V	pondeljek, 17. marca, je veleintere-satitno predavanje prof. Brodarja iz Celja o pračloveku na Olševi v Potočki zi-jalki. S pomočjo lepih skioptičnih slik bode g. profesor razkazal velepomembne rezultate trudapolnega izkopavanja v višini 1700 m — najdbine, ki so zbudile največjo pozornost vsega kulturnega sveta. Razgrinja se nam kultura pračloveka, kakršna ie bila pred 20.000 leti!
V	M a r i 6 o r n, cine '13. IIT. 1939.
flf	v	r	<*	p	n	m	T	v	'T.tfrS
?Trafl S 5Hewwbbrwwl unv
Nastajanje in oblikovanje celin in morij
NASTAJANJE IN OBLIKOVANJE CE LIN IN MORIJ. - NASTANEK EVROPE, AZIJE, AFRIKE, AMERIKE IN AVSTRALIJE. - USODA NAŠE POKRAJINE.
V zakonu življenja je, da se vse, kar je kdaj nastalo, neprestano spreminja in da naposled propade. Ta zakon pa velja prav tako za drobna živalska in rastlinska bitja kakor za človeka, za svetove in naposled tudi za zemeljske celine in morja. Mi poznamo danes pet delov sveta: Evropo, Azijo, Afriko, Ameriko in Avstralijo in ravno toliko velikih morij ali oceanov: Atlantskega, Indijskega, Tihega in Arktično ter Antarktično morje. Bili pa so v zgodovini zemlje časi, ko je bila ta razdelitev docela drugačna in so imele posamezne celine popolnoma drugo obliko kakor jo imajo dandanes. O tem seveda nimamo nobenih pisanih sporočil, a geologiji se je že davno posrečilo, da je na podlagi razvrstitve kamenin in rudnin ugotovila, katere pokrajine so starejše, katere mlajše, to se pravi, katere so se prej dvignile iz morja in katere poznej.
Tako vemo danes, da je v pradavni kambrijski dobi naše zemlje bilo samo troje celin in le četvero morij. Evropa in Azija sta tudi tedaj bili zraščeni in sta tvorili celino Evrazijo, ki je pa bila mnogo manjšega obsega kot sta sedanja dela sveta. Od Evrope so bile pod morjem sedanje države: Španija in Portugalska z zapadnim delom Francije, vsa Anglija, Belgija, Nizozemska, Danska z delom Nemčije, vse baltiške države z delom Poljske in Rusije ter vsa Skandinavija, nasprotno pa je bila kopna zemlja tam, kjer so danes Jadransko, Egejsko, Črno in severno Kaspiško morje. Od Azije je bila na kopnem sedanja Rusija do polovico Sibirije, na jugu do Himalaje, na zapadu pa do Mezopotanv e in Palestine. Drugi tedanji del sveta je bila Gondvana, ki je obsegala sedanjo severno polovico Južne Amerike, sedanji Atlantski ocean v isti širini do Afrike, Afriko brez Transvala. Alžira in Tunisa, Indijski ocean z Madagaskarjem v isti širini do južne Himalaje, vso prednjo iti zadnjo Indijo, Sundski arhipeloag in del severne Avstralije. Tretja celina je bila Atlantida z vzhodnim delom Severne Amerike in vsem sedanjim morjem do Islandije, Spicbergov iti z vso sedanjo Gronlandijo. Med temi celinami je bilo Tetiško morje, levo in desno lihi ocean, ha severu Severno in na jugu Južno morje.
V sledeči devonski dobi sta bili prav-la, Baltik in Skandinavijo. Gondvana je združila preko dela sedanjega Atlantskega oceana in srednje Amerike s prej opisano Atlantido, ki se je na današnjem
skrajnem severu Amerike sicer pogreznila v morje, zato se pa razširila na za-pad sedanje Severne Amerike do današnjih obal (brez Alaske) in na vzhod do današnje Evrope, od katere je obsegala: Anglijo, Nizozemsko, Dansko, del Nemčije, Poljske, Rusije skoraj do Urala, Baltik in Skandinavijo. Goudvanaje izgubila le del Brazilije, sicer se je pa razširila proti jugu in severu, da je obsegala skoraj vso Avstralijo in ves južni del Azije, ki je bila celina, docela ločena od ostale skupine Atlantide in Gondva-ne. Obsegala je sedanjo severno vzhodno Azijo in je bila nekako tako velika kot je danes Severna Amerika. Morja so ostala ista.
V	karbonski dobi se je Gondvana ločila od Atlantide, a tudi od te se je Sev. Amerika skoraj docela oddelila: zvezana je bila ž njo le še po ozkem pasu. Gondvana se je zožila, Azija, še vedno osamljena, znatno razširila, Evropa pa je ostala še v zvezi z Atlantido, čeprav je bila mnogo manjša. Naše dežele so bile še na kopnem. Morjem se je pridružilo še Davisovo morje med Atlantido in Sev. Ameriko. V triasu je največ trpela Evropa, raztrgana je bila po sredi z morjem, ki je zalivalo tudi naše o-zemlje, ves Balkan, Italijo, Francijo in Španijo. Otoke so tvorile le Alpe. Portugalska in Irska sta ostali pri Atlantidi, ki si je zopet priključila Sev, Ameriko, vzhodna Evropa od Skandinavije do Kavkaza se je pa pripojil^ Aziji. Gondvana se je le neznatno spremenila.
Popolnoma druga slika je nastala v dobi jura. Evropa je razen Skandinavije in Irske vsa izginila v morju; o njej je pričalo le še 8 večjih otokov, od katerih je eden obsegal sedanje slovensko ozemlje. Skandinavija je bila z delom Rusije in Nemčije del zase, združeni celini At-lantis - Sev. Amerika sta se zelo zmanjšali, Got;'Vana je izginila docela, nastal pa je nov de!, ki je obsegal Juž. Ameriko, del Atlantskega oceana, Afriko in t. zv. Indsko-madagaški polotok. Azija se je spojila z Avstralijo in je bila največja. Tedaj je nastal tudi Indijski ocean. V predzadnji dobi pred sedanjo razvrstitvijo, v tercijerju, je postala Afrika otok zase, Južna Amerika je že dobivala sedanjo obliko, enako Avstralija, Sev. Amerika je bila še združena z Gronlandijo in po Islandskem »mostu« z Evropo, ki se je v južnem delu dvigala v o-toč;e. Azra in Evropa pa sta bili še ločeni. Slovenska zemlja je bila tedaj pod morjem.
trgu, ki mora biti prav tako prenovljen in prazničen. Sprejema se udeležijo vsi tržani s svojimi familijami. Povabi pa se še sosedne vasi tako, da bo tisti dan na trgu vse »kar lejze in gre«. Da se pa ne zgodi kakšno javno pohujšanje, zato se vstopijo moški na desno stran na trgu, ženske z otroci pa na levo. Ker se pa pripelje več kočij in bi ljudstvo lahko pozdravilo v zmoti koga drugega, ne pa cesarske gnade, zato je potreba posebno paziti na znamenje gospoda župana. Ta bo namreč hodil po sredi trga in pričakoval visoke goste. Kadar bo zamahnil s klobukom in pozdravil cesarja, takrat pa naj ljudstvo zakriči: Živijo Ferdinand! Živijo Ferdinand!
Ko je prišel tisti nesrečni dan cesarjevega obiska, sc je res vršilo vse po napravljenem načrtu. Moški so stali na desni strani, ženske pa na levi in otroci. Gospod župan pa so hodili sem in tja no sredi in pričakovali v potu svojega o-braza prihoda njihove cesarske gnade. Po večurnem čakanju se res pripelje cela vrsta kočij. Ljudstva se poloti vznemirjenost in navdušenje. Vse oči se upro v gospoda župana, kedaj bo zamahnil s
klobukom. Zdaj govori pozdravni govor, v katerem se zahvaljuje cesarski gnadi za toliko čast. Zdaj je končal in zamahnil s klobukom. In v tem trenutku zaori po ribniškem trgu iz nešteto grl: »Živijo ferdamana r.!«
Cesarska gnada je bila silno vzrado-ščena ob pogledu na navdušene množice in se je smehljala na levo in desno Počutila se je naravnost imenitno med Ribničani. Pri odhodu cesarja je bilo navdušenje še večje in pristnejše.
Pozneje se je pa cesar informiral, zakaj Ribničani izgovarjajo njegovo ime tako nekako čudno. Nekdo je pa bil tako dober, da mu je povedal resnico. Namreč: med Ribničani, kjer so sami Jožeti. Franceti, Toneti, pa še kakšen Matija in Jernej, je ime Ferdinand docela neznano in ga ljudstvo še izgovoriti ne zna. Zato si ga je prikrojilo po svoje.
Cesar Ferdinand ni prišel več v Ribnico, dasi je bil takrat obljubil. Ker so mu ime tako čudno zverižili, so se mu Ribničani zamerili. To so zvedeli tudi njegovi nasledniki. Tudi ti niso šli obiskat Ribnice, ker so se bali, da bi jim imena ne spačili.
Kako so se Ribničani zamerili avstrijskim cesarjem
O Ribničanih kroži nešteto anekdot po naši domovini. Tudi v tujini jih dobro poznajo, ko hodijo s svojimi krošnjami iz kraja v kraj ter ponujajo svojo »stiho robo«. In tako je »Ribenčan Urban — res po cejlem svejtu znan,« kakor pravi njihova himna. Zato bi človek mislil, da je nemogoče povedati še kaj novega o teh originalnih ljudeh. Temu pa ni tako. Tako n. pr. mi je nedavno povedal dober znanec, ki je sam blizu tam doma, kjer »so od širokih ujst mero vzeli in žlice dejlati začeli,« prav zanimivo ribniško. Ta sicer ni nova, ampak prav stara. Pač je pa že ravno vsled svoje starosti skoraj docela pozabljena. Niti moj ribniški znanec je iti poznal in jo je šele slučajno vjel prav zadnji čas. Da se pa ta ribniška tako razširila, kakor so se druge, so pa Še drugi vzroki. Je namreč precej delikatna in je bila do prevrata tako nevarna, da bi razširjevalcu prinesla prav lahko dokaj sitnosti in še ječo po vrhu. Saj v njej nastopa sam avstrijski cesar. In to je bil menda glavni vzrok, da ni prišla v široko javnost, ampak se je pripovedovala le skrivoma, kjer ni bilo nepoklicanih zraven. Danes je pa hvala bogu ta opasnost minula,
ker avstrijskih cesarjev ni več. Zato ie prav, da se tudi ta ribniška otme pozabljivosti.
Pa čujmo:
Nekoč je po svojih deželah potoval avstrijski cesar Ferdinand. Hotel si je ogledati tudi lepo ribniško dolino in spoznati njeno originalno in šaljivo ljudstvo, o katerem je čul že marsikaj pripovedovati. In tako dobi nekega dne gospod župan ponosnega trga Ribnice posebno pismo, v katerem mu je sporočila gospoda, da pride v Ribnico ta in ta dan sam cesar.
Kakor je bilo to na eni strani za Ribničane posebna čast in odlikovanje, tako je povzročalo na drugi strani mnogo skrbi in dela posebno gospodu županu in občinskim možem. V številnih in dolgih sejah so si belili glave, kako in kaj bodo ukrenili, da bo cesar zadovoljen. Marsikaj dobrega se je sprožilo pri teh sejah, a po daljšem razmotrivanju zopet zavrglo. Končno so pa le prišli do sklepa. s katerim so bili občanski možje in tudi sarrj gospod župan zadovoljni. Vse hiše ob česti, koder se bo vozila visoka cesarska gnada, je treba prebeliti in o-čistiti. Spreiem se vrši pa na glavnem
Spori
O rokoborbi
Par besed o rokoborbi povodom pred-stoječega tekmovanja za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršilo v soboto in nedeljo 15. in 16. tm. v Narodnem domu.
Rokoborba je starodavni šport in njeni poče ki segajo prav tja v stari vek. Rokoborba je najnaravnejši način bore-nja, kadar človek nima ali ne more uporabiti orožja. Tedaj se najprej loti nasprotnika s pestmi; če se ga pa hoče iznebiti brez nevarnosti zase, ga položi na tla in s tem popolnoma razoroži. Iz teh osnovnih pojmov izvira prva rokoborba, ki pa je kot športna panoga tekom stoletij izgubila razne surove, nevarne in nesportske iprijeme.
Dandanes ločimo v glavnem dva načina rokoborbe: grško-rimsko in prosto. Precej razširjena je razen teh dveh tudi japonska rokoborba »džiudžitsu«- ki pa služi bolj v obrambne kot v sportno-tekmovalne namene. Rokoborba je velikega športnega pomena posebno zaradi tega, ker je najnaravnejša in najcenejša ter enakomerno krepi vse telo. Postave rokoborcev so razvite tako harmonično, da morajo vzbuditi občudovanje vsakogar. Rokoborci sc zaradi različne telesne teže delijo v več razredov, ki so posebno natančno določeni pri amaterjih. Rokoborba se izvaja na blazini (5X5 m) in sc loči v dve glavni fazi: v stoječo borbo, t. j. ono, ki se vrši, dokler oba nasprotnika še stojita, in borbo na tleh, t. j. ono, ki se nadaljuje potem, če stoječa borba ni prinesla enemu izmed nasprotnikov zmage. V stoječi borbi so napadi v glavnem naslednji: prosti zamah, s katerim vrže borec nasprotnika skoraj nenadoma in prosto na tla, zamah s padcem, pri katerem pomaga prostemu zamahu s težo lastnega telesa, zamah » dvigom, kjer dvigne nasprotnika v zrak, zasuče in vato položi na tla in zamah z oporo, v katerem je treba nasprotnika dvigniti ter vreči preko lastnega telesa na deske. Razen teh napadov je v stoječi borbi še več načinov, med katerimi je n. pr. bočni zamah zelo pogost. Napadi se pričenjajo z začetnimi prijemi, t. j. masažo zapestja in vratu.
Borba na tleh se vrši samo na blazini in zahteva veliko spretnost. V njej se uporabljajo most, polmost, dvojni nel-son, polnelson, prekuc itd. Na tleh je borba že mnogo nevarnejša in treba je mnogo vaje, če se hoče napadeni ^opet izmotati na noge. V ofenzivi izgubi borec mnogo manj moči kot v obrambi, zaradi česar stremi vsak, da se čim prej vrne zopet v stoječo bprbo.
Normalni čas borbe znaša 20 minut. Če v fen času ne pade odločitev, se določi zmaga po točkah. Premagan je oni, ki se kot prvi vsaj za trenutek dotakne tal z obemi rameni.
Kot znano, so se vršile ravno te dni v Ljubljani rokoborbne tekme profesijo-nalov, ki v rnnosrem sličiio na cirkuške predstave. Prireditev v Narodnem domu
pa bo tekmovanje samih amaterjev ter bo nudila res pravi šport, pravo merjenje medsebojnih sil. Tekmovanje bo nudilo obilo interesantnih nastopov, ker je prijavil udeležbo poleg ljubljanske Ilirije, zagrebške Croatie in drugih tudi državni prvak *Herkules« s 15 atleti. Poleg rokoborbe se bo vršilo istočasno tudi tekmovanje v dviganju uteži.
Ker je to prva prireditev te vrste, pričakujemo, da bo občinstvo znalo ceniti trud in delo prireditelja ter poselilo prireditev v čim večjem številu.
Glavna skupščina JNS.
Jug. nogometni savez je izdal službeno poročilo, po katerem imajo sledeči klubi v področju MOLNP glasovalno pravico: ISSK Maribor (16); SK Rapid (17); SK Svoboda (18); SK Železničar (19); SK Mura, Murska Sobota (20) in SK Ptuj (22). Klubi se opozarjajo, da imajo staviti število v oklepajih na vidnem svetu poverilnice za izredno glavno skupščino JNSa, ki se vrši dne 16. marca t. 1. ob 8. uri v prostorih mestne posvetovalnice v Zagrebu.
Prui papirnati banfcouci
Papirnat denar je starejši, kakor se splošno domneva. Iz nekega starega rokopisa, ki so ga našli v vseučiliški knjižnici v Heidelbergu, je razvidno, da je 1. 1484 španski grof Teudilla izdal svojim vojakom na določene zneske glaseča se nakazila, ko mu je zmanjkala gotovina. Ker so bila nakazila kasneje vedno točno izplačana, so jih vojaki radi prevzemali. Pozneje so se pričeli tudi trgovci posluževati tega zelo primernega sredstva in končno so sledile temu vzgledu tudi države.
Nenavaden porast avtoturizma v Švlcf.
Statistika švicarskih carinam kaže ogromni razmah avtoturizma. Dočim je 1. 1923 obiskalo Švico 10.000 tujih avtov, 1. 1926 že 50 "00, I. 1928 je naraslo število na 103.630,	1. 1929 pa že na
131.000. Statistika, računa dotok tujcev na 420.000 oseb in dohodkov iz tujskega prometa lani 125 milijonov frankov, t. j. krog 1 milijarde 200 milijonov Din. Tudi računajo, da tvori avtoturizem danes 15 do 18% celotnega ogromnega švicarskega tujskega prometa, in 30 do 35% celotnega potniškega prometa.
50 strelov v minut! iz puške.
Iz Londona javljajo, da je za angleško armado kombiniran nov model puške, ki ga je izumil neki Amerikanec. S to puško bo mogoče oddati 50 strelov v minuti.
104 otroci zgoreli v japonskem kinu.
V	pristanišču Fusan na Koreji sc je vršila v kinu ob 5letnfci zavzetja MuK-
dena po japonskih četah te dm	*
na predstava za otroke, /a luč je sJuzT bencinska svetilka, ki pa je med pod-
stavo eksplodirala. Nastal je požar, ki se je širil z grozno naglico. 104 otroci so zgoreli v plamenih, nad 100 jih je dobilo težke opekline
MarffiOrsfcl VECERNTK Mra’
V M a r! B o r 11, tfne 13. III. 19C0.
Mlchal Mvaco
£ufaedja J&otgia
SflMtevInikl mul
47
Vitez pa ni obrnil očesa od nosilnice. In res. veter je za hip privzdignil zastor, in prikazal se je papež, napol ležeč, zaglobljen v čitanje neke knjige; njegova glava je nudila skoraj vzvišeno sliko v terc okviru bogastva in oborožene sile. Toda zastor je padel nazaj, in prizor je izginil naglo, kakor se je bil ponudil očesu.
»Ali ste videli?« je dejal Ragastens.
»Papež!...«
»Da* Ali hočete vedeti, koliko je vredno prijateljstvo Aleksandra Borgia?... Ali hočete vedeti, koliko tehtajo njegovi obeti?-.. Ali hočete vedeti, kam potuje ta starec, ki vam je še zjutraj obljubljal, da poišče nio, ki jo ljubite?«
»Povejte!« je zamrmral Rafael in prebledel; resnoba, s katero je govoril Ragastens, ga je bila preplašila.
»Pravim vam, da poznam tistega, ki je dal ugrabiti Rosito!...«
Rafael je zamolklo vzkliknil; njegov obraz je bil bel kakor prt.
»Govorite!« je dejal s tresočim glasom.
»Pogum!... Bodite trdni!..- Kajti sovražnik, s katerim se boste merili, je oborožen z neizmerno močjo, in nič mu ne ubrani, da ne bi nasitil svojih strasti. Ropar in ponočni zalezovalec deklet je isti, ki ste ga pravkar videli iti mimo — isti, ki vas je zjutraj zasmehoval s tem, da vam je obetal vrniti njo, ki jo objokujete.«
»Papež!...«
»Da, Rafael, papež!«
»Oh, to ni mogoče!.-. Preveč strašno bi bilo!«
»Ne le mogoče,	resnica	je!... Oko tega starca	se
je	oprijelo blesteče	mladosti Rositine. Kakor ober	v
naših pravljicah, ljubi tudi on sveže mlado meso... Dokazi, da vas ne varam, so preveč tehtni: slišal sem na lastna ušesa, videl sem	z lastnimi očmi..-«
Ves potrt se je	zgrudil	Sanzio na stol.
»Ah,« je vzkliknil, »zdaj se spominjam!... Da... prav imate!... Ko sem mu prinesel svojo »Devico na stolu« je gledal sliko s čudnimi pogledi, ki jih nisem razumel. •. izpraševal me je o modelu... in rekel mi je, da jo hoče videti!... Zdaj razumem vse!... To je podlo!...«
»Da,« je dejal Machiavelli..., »to je vredno Bor-gijca •..«
»Zdaj,« je povzel Ragastens, »je treba, da spoznate nevarnost v vsej njeni neposrednosti. Papež potuje ,v Tivoli kajneda?... V Tivoli pa je dal odpeljati Rosito.. Ohž! Kaj delate? Kam tečete?«
»Podlež! Dohiteti ga hočem! Njegova zadnja ura je bila.«
»Ej, vraga, potrpite malo, sicer je vse izgubljeno! Preden boste mogli reči besedo ali dvigniti roko, padete, kakor je padlo že toliko drugih... In vaš pogin ne bo rešil Rosite, smrt božja!«
»To je res!« je zamrmral Rafael in sl potegnil z
roko po Čelu. »Toda kaj naj potem storim? Kaj naj storim?«
»Predvsem se varujte obupa. Borgia je močan. Nevarnost, ki preti vaši Rositi, je neposredna- Toda če postavimo proti sili razum in proti grožnji odločnost, zmagamo mi. Ohranite si torej vso svojo hladnokrvnost. Ej, bogme, saj vem, da vaš položaj ni vesel, toda poglejte mene: še pred par urami sem tičal za železnimi vrati, priklenjen k zidu, petdeset čevljev pod zemljo, obsojen, da me obglavijo — in zdaj sem prost in živ, pripravljen k vsemu, kar bo potrebno, da vam pomagamo iz zagate. Vidite torej, da se človek tudi iz najhujšega položaja lahko zmagoslavno izmota!«
Ragastens je govoril tako ognjevito, in v tako moški samozavesti so se mu svetile oči, da ga je Machiavelli vilic vsi svoji navidezni hladnosti prijel za roko.
»Kakšna sila ste vi!« je vzkliknil.
In tudi Rafael se je začutil vsega oživljenega.
»Dragi prijatelj,« je dejal, »že enkrat vam dolgujem življenje. In zdaj me vnovič rešujete obupa. Blažena ura, ko sva se našla!«
»Dobro! Vendar ste se nekoliko popravili! A zdaj premislimo vojni načrt.«
»Govorite, dragi prijatelj, kaj treba storiti?«
»Predvsem — večerjati! Misli lačnih ljudi so večinoma neduhovite in neporabne. Med tem pa — dasi pravi pregovor, da resnice ne najdeš nikdar na dnu vodnjaka — jo zalotiš neredkoma v kaki dobri steklenici. Ohe, mojster Spadacappa!«
Ko je Spadacappa pritekel, je Ragastens sestavil načrt za večerjo, ki je dejal, da je »bojna večerja«. Kmalu so sedli vsi trije prijatelji k mizi, Sanzio pokrepčan od vitezove dobre volje, Machiavelli zamišljen, Ragastens pa na tihem nervozen, toda skrivajoč svoj nemir pod prekipevajočim navdušenjem.
Pripovedoval je, kako je tisti dan, ko so ga vrgli v ječo, prišel v papeževo avdijenčno dvorano in slišal Garccnija poročati Lukreciji o ropu Rosite.
»Poznam tega meniha,« je dejal Machiavelli. »Spravil sem se v njegovo milost, in zdaj dobivam od njega tuintam dragocene podrobnosti, ki mu ;ih vračam z lepimi pokloni. Kajti ta čudak ima namene, ki se tičejo visoke politike.«
»Aha!... tudi to nam še utegne koristiti.«
Noč je bila napočila, ko je bilo konec večerje, žalostne vzlic vsemu Ragastensovemu prizadevanju. Po vrsti so bili pretehtali in zavrgli nebroj načrtov. In naposled so se zmenili, da se podado vsi trije v Tivoli in tam store, kar jim bodo velevale okolnosti.
Drogi dan ob jutranji zori so se spravili Raga-sens, Machiavelli in Sanzio na pot, za njimi seveda Spadacappa. Ragastens je snoval svoj vojni načrt. Rafael se je moril z malodušnimi mislimi, Machiavelli pa si je skušal obnoviti natančni načrt papeževe vile, ki jo je imel že priliko posetiti.
Kmalu se je dvignilo solnce ter zapalilo obzorje. Ragastens se je otresel kakor ptica po nevihti.
»Smrt božja!« je dejal. »Takšni smo, kakor da bi spremljali mrliča... in vendar sl hočemo osvojiti življenje, mladost in ljubezen!... Če pomišljam,« je povzel Ragastens, »da naj bi bilo to veličastno solnce
svetilo k mojemu obglavljenju! Saj so mi hoteli baš danes zjutraj odsekati glavo in roke... Ali vesta, na kaj mislim?...«
»'Povejte!« je rekel Machiavelli.
»Na ubogega rimskega krvnika. Res mi ga je žal. Ta možak se me pač ne spominja z ljubeznijo. Da sem mu moral odnesti pošteno plačo za svoje roke in za glavo. To je, kakor da bi se tik pred poroko skuiala nevesta. Takšna nespodobnost! Samo da se mu ne bi priskutila obrt glavorezca...«
Machiavelli in Rafael sta se morala nehote zasmejati.
»Zdaj moramo priskutiti očki Rodrigu Borgia obrt dekličjega roparja. Ej, satana, kum papež, tisti lepi obrazek ni za vas... Toda — ali smo na pravi poti? ...«
»Niti za las od nje,« je dejal Machiavelli.
»Hvala, prijatelj,« je rekel Sanzio. »Vaša roka je krepka, vaš duh živahen. In vi se podajate z obojim v službo ubogega zaljubljenca, ki ga jedva poznate... Kako se vam naj dovolj goreče zahvalim?...«
'>Eh, kaj! Enkrat naslikate moj obraz kakemu svetniku na eni svojih slik. Tako boste imeli vi od mene nekoliko sreče, jaz pa od vas nesmrtnost!... In vzlic vsemu bom še vedno jaz vaš dolžnik.«
Ta rahločutna hvala in to trdno zagotovilo Raga-stensovo, da hoče vrniti slikarju njegovo srečo, je napravilo v Rafaelovi duši nepopisen učinek.
»Vitez,« je vzkliknil, »midva si ostaneva zvesta v življenju in v smrti!«
»Bogme, da upam tako!« je odgovoril Ragastens.
Bilo je že dobri dve uri, odkar so bili krenili s Florentinske ceste ter zavili po Machiavellijevem navodilu proti gorovju, podobnemu oddaleč orjaškim konjem iz Skrivnega razodetja: tako mogočno so se risali grebeni na modrini neba.
»Tivoli!« je dejal Machiavelli nenadoma.
Njegova roka je pokazala gručo belih hiš, zakopanih v bohotnem zelenju vrtov carujočih nad prepadi, kjer so se po globokem dnu penili grmeči, bobneči slapovi. Družba je obstala.
Z drhtečim razburjenjem je gledal Rafael to vas, kjer je bivala njegova ugrabljena žena kakor v jastrebovem gnezdu, pripetem na visoko čer.
»Rosita!« je zamrmral v tesnobi, ki ga je davila za grlo.
Machiavelli ga je razumel.
»Poglej,« je dejal. »Ali vidiš tam, na levo od nas, tisto globoko dolino, ki tvori nekakšen hotel? ... Vidiš... Tam notri izginja Anio z rohnenjem, ki ga slišim odtod...«
»Vidim... In kaj potem, Machiavelli, kaj potem? ...«
»Na robu kotla — ali vidiš tiste korintske stebre ki jih objeda bršljan?... To je vse, kar preostaja od svetišča Šibile...«
»Vidim... In kaj potem... Govori!...«
»Tam na desni strani svetišča, kakih tisoč korakov od kotline, kamor pada Anio — tista poslopja, obdana s cipresami in sikotnorami, okrog njih pa raz* košen vrt, obzidan z visokimi zidovi... to je vila Aleksandra Borgia!...«
(Nadaljevanje sledi.)
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. 'Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Posestvo
9 oralov v Spodnjem Radvanju prodam. Naslov v upravi lista.	767
20% kronski boni
so ob veljavi 17. marca. Do 17. marca 2. ure jih prevzame še po najvišji nevni ceni železnina Ivan Koražija, Maribor, Aleksandrova cesta. 769
Vsied preselitve sedlarske In torbarske delavnice se
prodaja vse blago na Slomškovem trgu it. 6, kakor komati, različne konjske opreme, dokolenice, kovčki za potovanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. 10—30% cenejše. Ugodna prilika za nakup. Ravnotam se proda tudi manjša blagajna 77x50x30.	713
Pridnega zanesljivega treznega šoferja,
kateri poleg šofiranja opravlja vse druge posle, sprejme v trajno službo mariborska tvrdka. Pismene ponudbe z navedbo prejšnjih služb na poštni predal 31, Maribor.	755
Letita trgovina
priporoča «vojo bogato zalogo bukovih ta mehkih drv, kakor tudi premog Iz Trbovelj ter Iz Zabukovcev.
Josip GovadK
Maribor, Pretentava ut 19
Nizke cmet Točna poatreiba;
Gospodi«! Dame!
718
N O D
* fcV
Krojaški ateller
Maribor
****** §
Solidno delo j Konkurenčne cene ^
VEK. TERZER
Aleksandrova cesta štev. 48
NaJbolJSi
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAŠ
Maribor, Slovanska ul. 4
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Popravila damskih klobukov,
hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11.	725
Ko iščeš hrano, pridi in poskusi, in prepričaj se o robi in okusi; vina moja pa so kapljica z nebčs, ob njih pozabiš na koncert in ples! — Priporoča se za obisk: Alojzija Šafarič, gostilna pri »Večernem solncu«, Splavarska ulica.	597
Praktlkantinio za prodajo
sprejme modna trgovina Ana Hobacher, Aleksandrova cesta 11.	726
Oddam kabinet
z električno razsvetljavo In hrano starejšemu gospodu ali gospodični. Wil-sonova ulica 20.	766
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.'	364
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih »trojev, zajamčeno so Udne in brezkonkuren-6ne cene znane tvrdke justin Gustinčič* Mari-oor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem no stroj In gramofon na dom.
Čedno sobo
oddam boljšemu gospodu. Kamniška cesta 24.	752
Sobo-in črkosHkanje Izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2281
Spuščene pentlje
pri svilenih nogavicah pobiramo takoj in ceneno. Rupnik, Slovenska ulica št. 20.	728
LASTNIK:
A.PRISTERNIK
EICSPORTNA HlS A „LUNA“
Maribor, Aleksandrova cesta itev. 19
Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike nudim bogato zalogo in sicer:
Otrolk* nogavice, par od Din 5-- naprei, ime. drap, »Ive, ijave In bele moSke nogavice od Din 5-. naptej, damske nogavice od D V- nsprej, flor nogavice od D 12-- naprej. Zt kakovost prevzamem polno gsrancljol Nadalje nudim vezenine pro m od D -75 naprei, tipke m od D 1*- napie|. Razni sukanec, prajlco za vezenje. Šivanke, gumbe In druge potrebščine ra krojače In ilvilfe po brezkonkurenlnlh cenah. Lastna pletiinlea In predtlskarlja i Sra|ce, spodnje hlače, kravate, palice, debilke v bogati Izbiti po znižanih cenah. Otrolke usnjene čeveljčke In sandale ročno delo od D 94'- naprei.
Svilene trake od Din 1*— naprei.	76,!)
bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.