©ROGA PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 9 september 1999 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Soi\ja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Kadar hočeš, da bo kaj narejeno, prosi za pomoč zelo zaposlenega človeka. (H. Jackson Brown jr.) September postavlja mejo med naša poletna pričakovanja in spoznanje, da je konec dopustniške lahkotnosti ter razkošne prostranosti poletnih dni. Četudi vreme v začetku še ni čisto jesensko, pa so večeri še rahlo obarvani z zlatom, jutra komaj zaznavno dišijo po vlagi. Z drobcem otožnosti v mislih odkrivamo te spremembe in se skušamo z njimi sprijazniti. Ko neko jutro stopimo na balkon in začutimo mir, katerega nič več ne moti šviganje lastovk, tedaj je dokončno jasno, da smo se iz intermezza lahkotnosti dokončno vrnili v kolesja delovnih dolžnosti in skrbi. Ljubše bi nam sicer bilo, če bi nas čakale samo dolžnosti - s temi se še nekako sprijaznimo... Skrbi pa so vse prevečkrat povezane z nevšečnimi dogodki in neprijetnimi občutki, zmeraj jih spremlja strah, da ne bomo kos situaciji. Saj, ta večen strah, kako se bomo odrezali! Vse težave bi dosti lažje premagovali, če se ne bi kar naprej bali, kaj si bo v primeru našega neuspeha mislila o nas okolica. S to bojaznijo bi zlahka opravili, če bi si vzeli pet minut časa (običajno je še to preveč!) in to okolico malce analizirali: kdo pa so ljudje, ki bi navsezadnje smeli kaj reči? Kaj naj bi sploh rekli? Koliko mi lahko sežejo do srca njihove besede? Ali sploh imam srce? Kaj pa se mi lahko zgodi, če le kdo stegne jezik? Kako že pravi star pregovor - s kom ali s čim govori tisti, ki govori za mojim hrbtom? Ali si je res vredno uničevati živčni sistem zaradi neslanosti, ki jih klati zdolgočasen privoščljivec? In končno: ali me moja okolica sploh zaznava do take mere, da bi se ji ljubilo razpravljati o moji nerodnosti? Tako, zdaj imate napotek, kako se lahko posvetite svojim težavam in skrbem, ne da bi pri tem brez potrebe trošili energijo zaradi ničevosti! Razume se, da včasih stvari ne gredo od rok tako, kot bi želeli. A če v spodrsljajih in neuspehih skušamo videti le šolo za življenje, ne pa konca sveta, so lahko tudi nevšečnosti koristen nauk, čigar grenek okus sčasoma izgubi svojo moč. Sonja POŽAR Foto: Jadran RUSJAN POSLOVNI REZULTATI DOBRI POLLETNI REZULTA DOSEGO ZADANIH C Poslovanje družbe DROGA d.d. v 1.polletju leta 1999 lahko ocenimo kot uspešno, saj smo po nerevidiranih poslovnih rezultatih dosegli 433 milijonov čistega dobička in s tem presegli enega od poglavitnih ciljev, zastavljenih v Letnem Poslovnem Načrtu za l.polletje 1999. PRODAJA Čisti prihodki iz prodaje so v 1.polletju znašali 6,1 milijarde tolarjev in so za 4% nižji od predračunanih, kar je predvsem posledica nekoliko slabše prodaje na domačem trgu v mesecu juniju zaradi pričakovane uvedbe DDV. Izmed programov velja izpostaviti predvsem preseganje predračunane prodaje pri programih Mesni namazi in Sol. VREDNOSTNA STRUKTURA IZVOZA V 1. POLLETJU 1999 2% 2* 12* jfj DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE || ZAHODNA * SREDNJA EVROPA ] Švedska j KANADA ♦ AVSTRALIJA | | OSTALO 78% Na domačem trguje bil delež čistih prihodkov iz prodaje 74%, na tujih trgih pa 26%. V izvozu je Droga presegla predračunano vrednost prodaje za 12%, tako da so bili z izvozom ustvarjeni prihodki v višini 1,6 milijarde SIT. 78% izvoza je bilo ustvarjenega na trgih držav nekdanje Jugoslavije, predvsem s prodajo kokošjih paštet, ki predstavljajo 65% celotnega Droginega izvoza. Navkljub vedno močnejši konkurenci na domačem trgu nam je uspelo obdržati vodilne tržne deleže na strateških programih: kavi, čajih, mlevskih izdelkih in soli ter še povečati prodajo na tuje trge. Z izjemo nekoliko slabše prodaje na domačem trgu v mesecu juniju zaradi pričakovane uvedbe DDV, kar pa smo uspeli v veliki meri nadoknaditi z uspešno prodajo v poletnih mesecih, ne beležimo drugih večjih negativnih vplivov na tekoče poslovanje družbe DROGA d.d. v 1.polletju 1999. ZAPOSLENOST Skupno število zaposlenih na dan 30. 6. 1999 v družbi DROGA d.d. je bilo 621, kar znaša 5% manj kot v enakem obdobju lanskega poslovnega leta. Od tega je bilo za nedoločen čas zaposlenih 562 oseb in za določen čas 59 oseb. Stanje zaposlenih na dan 30. 6.1999 SKUPAJ za nedol. čas za dol. čas ORGANIZACIJSKA ENOTA: PC Skladišče in predelava soli 42 42 0 PC Začimba 120 116 4 PC Zlato polje 75 69 6 PC Gosad 77 57 20 PC Argo 113 97 16 SKUPAJ PC: 427 381 46 Uprava + štabne službe 32 28 4 Skupne službe 162 153 90 SKUPAJ STROKOVNE SLUŽBE: 194 181 13 SKUPAJ DROGA: 621 562 59 STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV IZ PRODAJE V 1. POLLETJU 1999 U Cesti prihodki iz prodaje NA DOMAČEM TRGU U Cisti prihodki iz prodaje NA TUJIH TROHI POSLOVNI REZULTATI NALOŽBE Med najpomembnejše naložbe, izvedene v 1. polovici leta 1999, sodijo vlaganja v novo tovarno, računalniško opremo ter nadaljna posodabljanja in avtomatizacije proizvodnih procesov v posameznih PC. Tako se nadaljujejo že nekaj let trajajoče investicijske aktivnosti Droge, usmerjene v proizvodno, tržno, finančno in informacijsko pripravljenost na vstop v novo tisočletje. FINANCE IN EKONOMIKA Računovodski izkazi prikazujejo poslovanje družbe DROGA d.d. in skupine DROGA v 1.polletju 1999: Izkaz uspeha in izkaz stanja na dan 30. 6.1999 IZKAZ USPEHA ZA I.POLLETJE 1999 v 000 SIT DROGA d.d Skupina DROGA Čisti prih. iz prodaje in usred. lastnih učinkov Proizv. stroški in nabavna vr. prodanih količin Kosmati dobiček iz prodaje 6.184.032 4.674.557 1.509.475 6.518.007 4.845.085 1.672.923 Stroški prodaje Stroški uprave Drugi prihodki iz poslovanje Dobiček iz poslovanja 652.943 264.315 42.633 634.850 798.456 264.315 42.633 652.785 Finančni prihodki Finančni odhodki Dobiček iz rednega delovanja 134.744 219.864 549.730 134.633 270.838 516.580 Izredni prihodki Izredni odhodki Celotni dobiček 40.610 35.417 554.923 45.430 37.075 524.935 Davek iz dobička Čisti dobiček 121.575 433.348 124.360 400.574 IZKAZ STANJA NA DAN 30. 6. v 000 SIT 1999 DROGA Skupina d.d DROGA Stalna sredstva 4.904.227 4.966.657 Gibljiva sredstva 7.007.075 7.427.357 Skupaj sredstva 11.911.302 12.394.014 Kapital 9.694.491 9.711.543 Dolgoročne rezervacije 86.775 86.775 Dolgoročne obveznosti 970.495 1.000.307 Kratkoročne obveznosti 1.159.541 1.595.390 Skupaj obveznosti do virov sredstev 11.911.302 12.394.014 Kot rezultanta dogajanj na vseh omenjenih področjih se je finančni položaj družbe v predmetnem obdobju še izboljšal, tako da družba DROGA d.d. ohranja visoko stopno finančnega ravnotežja in finančne moči. Zaradi dobrih polletnih rezultatov in s tem povezanih pozitivnih pričakovanj ter ugodnih razmer na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, se je tudi cena Drogine delnice nekoliko popravila in se trenutno giblje med 35.000 in 36.000 tolarji za delnico. Glede na dosežene poslovne rezultate v 1.polletju 1999, lahko z veliko gotovostjo pričakujemo, da se bo tudi v letu 1999 nadaljevalo uspešno poslovanje družbe DROGA d.d.. Aleš ŠKRABA d.d. Portorož CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI DROGA IN OKOLJE ISO 14001 Se še spominjate? V letošnji februarski številki Našega glasu smo vas seznanili z rezultati in zaključki začetnega pregleda okoljskega stanja družbe DROGA Portorož. Razložili smo tudi koristi sistema ravnanja z okoljem in nekaj novih pojmov iz standarda. Obljubili pa smo poročanje o odločitvi glede uvajanja sistema ravnanja z okoljem v naše poslovanje. Obljuba dela dolg: z veseljem lahko zapišemo, da je kolegij uprave na julijski seji sprejel sklep, da bomo sistem kakovosti (ISO 9001) dogradili s sistemom ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001. Sprejet je bil tudi načrt dela. Veliko zahtev bomo izpolnili še z dopolnitvijo obstoječih postopkov v sistemu ISO 9001, druge pa seveda na novo definirali in dorekli. CILJ ZA LETO 2000: Pridobitev certifikata o vzpostavljenem sistemu ravnanja z okoljem, skladnega s standardi 14001. DOSEŽEN CILJ POMENI LE NOV ZAČETEK! Maruška LENARČIČ PROCES NENEHNEGA IZBOLJŠEVANJA ISO 14001 t VODSTVENI PREGLED PREVERJANJE IN KOREKTIVNI UKREPI - spremljanje in meritve - neskladnosti, korektivni in preventivni ukrepi • zapisi - presoje sistema ravnanja z okoljem L i PLANIRANJE • okoljski vidiki ■ zakonske in druge zahteve - okvirni in izvedbeni cilji (cilji in naloge) ■ program ravnanja z okoljem UVAJANJE IN DELOVANJE ■ struktura in odgovornost - usposabljanje, zavedanje in usposobljenost - komuniciranje • dokumentacija - obvladovanje dokumentov - obvladovanje delovanja ■ pripravljenost in odziv na izredne razmere Osvežimo spomin: SISTEM IN ZAHTEVE RAVNANJA Z OKOLJEM ISO 14001 KORISTNI KDO BO V PRVEM KROG PRVAKOV? Prvi polčas prvega leta koristnih predlogov je naokrog in zdaj je priložnost, da si ogledamo vmesne rezultate. Začnimo pri tistih, ki so najbolj navili možgančke in najbolj pljunili v roke. Na najvišji stopnički, daleč pred vsemi ostalimi, se stiskata dva, PC Zlato polje in PC Začimba. Resnici na ljubo je treba povedati, da so trenutni rekorderji v Zlatem polju, saj so že preskočili magično mejo tridesetih predlogov, v Začimbi pa so tik pred njo. Kljub temu si oboji zaslužijo pohvalo. Drugo mesto si delita PC Skladišče in predelava soli in PC Gosad. Solinarji so se kot kaže odločili, da bodo drobne predloge zadržali zase, tako da se svojim navijačem predstavijo samo, če naredijo kaj zares velikega. Vendar naskok na najvišjo stopničko (na kateri zaenkrat trdno stojita ekipi na “Z”) brez drobnih koristnih predlogov ne bo uspel. Do drugega polčasa bo začetna trema najbrž popustila in takrat pričakujemo, da nas bodo iz teh dveh PC-jev zasuli s predlogi. Na tretjem mestu med PC-ji ni nikogar, saj se Argo v tekmo sploh še ni vključil. Nimate idej za izboljšave, Argovci, ali pa je v vašem klubu že vse izpiljeno do popolnosti? Štabne in skupne službe so zaenkrat pomešane med publiko ali pa tiho sedijo na klopi za rezervne igralce. Kaj smo doslej predlagali? (dva primerka koristnih predlogov) V PC Zlato polje imajo hladilni stolp. Skozenj teče voda, na cevi pa je nameščen ventil. Zime v tistih krajih niso ravno tople, pa čeprav je od Gradišča do morja le korak. In tako ob vsakem močnejšem mrazu tisti ventil zamrzne.... Kaj storiti? Ventil zmeraj znova odtaljevati ali se preprosto sprijazniti s tem, da se ga pač ne da uporabljati? Nekomu se je posvetilo: zakaj ventila ne bi prestavili na notranjo stran stolpa? Potopljen pod vodo, ki je v stolpu, ne bo več zmrznil. Rečeno storjeno. Za dobrega vodovodarja je takole delce prava malenkost, avtor ideje pa sije prislužil priznanje za koristni predlog. KORISTNI PREDLOGI V skladišče PC Začimba vsak dan vozijo tovornjaki, naloženi z vrečami kave ali čaja. Tovornjak bočno pripelje do skladiščnih vrat, kjer ga fantje razložijo. Tak tovornjak je velika reč, za njim se kadi kot iz parne lokomotive. Skladiščniki nad smrdljivimi izpušnimi plini niso nič kaj navdušeni, saj imajo tovornjaki izpušno cev ob strani, tako da se iz njih kadi naravnost v skladišče. Ali ni pomoči? “Seveda je”, se je nekdo lopnil po čelu. “Tovornjak naj namesto z leve strani pripelje z desne! Tako bo izpušna cev namesto proti skladišču obrnjena proti cesti.” Kupili so nov prometni znak, tovornjaki zdaj pripeljejo z druge strani, skladiščniki pa so se končno znebili nadležnega dima. KORISTNI PREDLOGI OSTAJAJO KORISTNI PREDLOGI V junijski številki Našega glasa smo vas pozvali k idejam za ime, s katerim bi poimenovali inovativno dejavnost v Drogi. Predagateljev se ni ravno trlo, res pa je, da so predloge pošiljali v zajetnih kuvertah. Celo poletje smo si vzeli, da bi med njimi izbrali tistega, ki bi bil za naš namen najprimernejši. In bolj kot smo tuhtali in izbirali, bolj se nam je zdelo, da staro ime KORISTNI PREDLOGI še najlepše zveni. Zato smo se odločili, da nagrade za najboljši predlog ne podelimo. Namesto tega smo izžrebali tri izmed tistih, ki so prispevali predloge za ime. Iz klobuka smo povlekli naslednja imena: Anico iz Zlatega polja, Silvijo iz kadrovske službe in brainstorming team iz marketinga s Tjašo na čelu. Nagrajenke si bodo lahko - med prvimi na svetu - zamešale najnovejši Drogin izdelek - kavo Barcaffe instant. Ker pa vemo, da jim bo te hitro zmanjkalo, bomo k nagradi dodali še polo majico Barcaffe. Peter FATUR NAŠ GLAS 0 PISANJE ZA BRANJE KOMENTAR “Punce, imam koristen predlog! Predlagajmo pujsom dokapitalizacijo kokošnjaka in začnimo proizvajati ham-and-eggs!” KADROVSKE ZAPOSLENOST V AVGUSTU 1999 31.8. 1999 je bilo zaposlenih 642 delavcev, od tega 300 moških in 342 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 22 delavcev. Prihodi delavcev: V avgustu smo sprejeli 23 novih sodelavcev, in sicer 12 v PC Argo in 11 v PC Gosad, vse za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v avgustu prenehalo 3 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek del.razmerja za določen čas, invalidska upokojitev in prenehanje kot presežek. V SEPTEMBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 30-letniki Milan BENČIČ iz PC Zlato polje 20-letniki Zdenka DANDIČ iz PC Argo Petra MAHNIČ iz PC Argo 10-letniki Lidija TOROMANOVIČ iz OE Izvoz NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba SOLINE SOLINAR OBRAČA, Pridobivanje morske soli je ena najstarejših oblik industrije. Z gradnjo solin in njihovim delovanjem je bil zmeraj tesno povezan tudi ugoden gospodarski in kulturni razvoj kraja. Soline so sčasoma postale tudi samosvoj, zanimiv biosistem. Tradicija pridobivanja soli ter solinsko rastlinje in živalstvo tvorijo naravno in kulturno dediščino, katero povsod po svetu lokalne oblasti in prebivalstvo ohranjajo po svojih najboljših močeh. Žal pa Drogine soline nimajo sreče, kakršne so deležne soline v drugih deželah. Četudi so zavarovane z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) kot krajinski park državnega pomena in četudi so vodstvo Droge in drugi zaposleni pokazali veliko mero dobre volje, so veliki stroški vzdrževanja začeli resno ogrožati to dejavnost. Da bi pospešili izdelavo načrta upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) in odločitve o gospodarskih aktivnostih v tem prostoru ter zagotovili proračunsko financiranje vzdrževanja in pridelave soli, je bila letošnjega aprila ustanovljena družba SOLINE, Predelava soli, d.o.o., Portorož, hčerinsko podjetje Droge d.d., ki ima v lasti vse poslovne deleže nove družbe. Vsa dolga leta do sedaj je zaposlene spremljala misel, da so to naše soline in s precejšnjo zaskrbljenostjo smo zadnje čase sledili razvoju dogodkov, zato nas zdaj iskreno zanima, kako novoustanovljena družba ubira prve korake. Zaprosili smo direktorja, gospoda Petra DERŽKA, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj. DROGA: Koliko je danes v solinah redno zaposlenih? Koliko sezonskih delavcev ste najeli v tej sezoni? G. DERŽEK: V solinah je redno zaposlenih 22 ljudi, solinarjev, predvsem pa vodarjev, ki opravljajo vzdrževalna in druga dela skozi vse SOLINE leto. Za sezono pridelave soli pa smo sklenili 44 pogodb o delu. DROGA: Kako ste zaposleni v Solinah sprejeli novico o ustanavljanju nove družbe? So bili delavci dovolj dobro obveščeni o tem? G. DERŽEK: Zaposleni so bili obveščeni o nameri o ustanovitvi nove družbe in so novico sprejeli z dokajšnjo mero upanja na bolje, skoraj z optimizmom; ta nas namreč kljub vsemu še ni zapustil. Res pa je, da smo pričakovali, da bo hitreje pripravljen načrt upravljanja, da bodo termini, način ukrepanja in vrste ukrepov bolj usklajeni med podjetjem lokalno skupnostjo in MOP - Uprava za varstvo narave.Vsi pa smo se jasno zavedali nevarnosti oziroma možnosti odločitve o ukinitvi pridelave soli. DROGA: Alije upravičen optimizem glede finančne pomoči s strani države? Kakšni koraki so bili do sedaj storjeni v tej zvezi? Pa še to: ali bo dejstvo, da so Piranske soline na seznamu mednarodno zaščitenih mokrišč, kaj pomagalo pri reševanju in ohranjanju tega objekta? G. DERŽEK: Akt o notifikaciji nasledstva, ki KPSS vključuje v seznam močvirij po Ramsarski konvenciji, pomeni večjo obvezo vlade Republike Slovenije, da poskrbi za urejanje gospodarjenja, financiranja, upravljanja in za organiziranje dela v tem prostoru. U-pravljalski načrt, ki bo pripravljen do konca leta, bo vseboval seznam dejavnosti, ki bodo možne v tem prostoru in ki bodo posredno pomagale ohranjati pri življenju osnovno dejavnost. Pogoj za nadaljevanje solinarjenja je, da država prevzame del bremena. DROGA: Ali je kaj zanimanja za sofinanciranje oziroma sodelovanje s strani kakšnega tujega podjetja? G. DERŽEK: Zanimanje za dogajanje v KPSS so zaenkrat pokazali gospodarski subjekti, ki so odvisni od procesa v pridelavi soli, kjer pridobivamo tudi solinsko blato in slanice. Interesi so tudi pri drugih podjetjih, ki se ukvarjajo z marikulturo in soljo. Slika bo jasna, ko bo sprejet načrt upravljanja, katerega sem že omenil, in ko bodo znane namere o gospodarskih aktivnostih v prostoru KPSS in njegovi okolici. Projekt upravljanja, ki gaje na javnem natečaju pridobilo Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru, je praktično sklenjen, toda zaradi novega zakona o ohranjanju narave bodo potrebne še dodatne uskladitve. V mislih imam zlasti natančno razmejitev med naravnimi vrednotami in kulturno dediščino. DROGA: Kakšna vzdrževalna dela in izboljšave bi bili ta hip najbolj potrebni za doseganje večjega donosa? SOLINE G. DERŽEK: Glavna prioriteta so financiranje pridelave soli ter sanacija solinske infrastrukture in glavne infrastrukture na področjih, kjer je zelo dotrajana. V zadnjih letih razprav o KPSS smo v Solinah vzdrževali samo najnujnejše objekte in opremo, da smo lahko še dovolj dobro izpeljali sezone. Tehnologije pridelave pa zaenkrat ne smemo zamenjati - zaradi določil akta o varovanju okolja. Ostajamo torej pri načinu pridelave, kakršen je bil vsa zadnja desetletja. DROGA: Kakšna bo letos žetev? G. DERŽEK: Letos smo presegli plan (ki je znašal 3000 ton) in upamo, da bomo z žetvijo presegli 6000 ton. Prvo sol smo poželi 25. junija, zaradi slabega vremena pa smo sezono pričeli šele v drugi polovici julija. DROGA: Kakšno je razpoloženje med zaposlenimi? Je med mlajšimi kaj zanimanja za nadaljevanje solinarske tradicije? G. DERŽEK: Razpoloženje med zaposlenimi je odraz trenutne situacije: vsi upamo, da se bodo stvari zasukale v prid naše dejavnosti, pa četudi to ne bo čez noč. Vsi smo pripravljeni potrpeti, da bi le bilo še naprej dovolj dela za vse. Solinarji so namreč od nekdaj s srcem pri delu, njihova navezanost na soline je nekaj čisto specifičnega, od tod zvrhana mera volje do dela in upanje na ugoden potek dogodkov v Solinah. Dokler ne dobimo jasnih odgovorov o upravljanju KPSS, ne iščemo novega, mladega kadra za delo na solinah, zavedamo pa se, da bo to potrebno. Vsa dela na solinah so priučena, zato bomo takrat zelo potrebovali pomoč starejših solinarjev. DROGA: Kaj bi se zgodilo v krajinskem parku, če bi ustavili pridobivanje soli? G. DERŽEK: Prenehanje procesa pridelave soli bi sprožilo naravne procese spreminjanja sedanjih biotopov (na osnovi katerih je bil razglašen Krajinski park) v kakšno drugo obliko. Kakšne spremembe bi to bile, pa ne znamo čisto natančno napovedati. Ena od možnosti je nastanek sladkovodnega močvirja s komarji, kot se je zgodilo po opuščanju solin v Kopru. Posledice vsega tega bi bile spremembe v rastlinskem in ži- HmH SOLINE ŽIVA LEGENDA SEČOVELJSKIH SOLIN Na Sečoveljskih solinah dela možakar, eden poslednjih, ki so videli soline v njihovem nekdanjem razmahu in živahnosti. Pravijo mu živa legenda. Želeli smo slišati iz njegovih ust, kako sprejema dogajanja zadnjih let in kaj mu pravi njegova zdrava, nezapletena pamet. W Jf' ; V* H f I Pl Y>. frlžSl m Odorico Gei: “Soline so moj dom, še sanjam o njih. ” valskem svetu, kraj bi izgubil vrednote, zaradi katerih je bil zavarovan. DROGA: Kako bodo poslovale Soline v prihodnosti? So izdelani kakšni načrti, strategije? Kako vi osebno vidite prihodnost Solin? G. DERŽEK: Četudi je KPSS državnega pomena, nas do konca letošnjega decembra financira Droga d.d. Soline so kulturna in naravna vrednota, zato je v izdelavi vizija prihodnosti območja; upoštevati bo morala, da gospodarski vidik posega v prostor KPSS toliko, kolikor je potrebno za ohranitev ekološke stabilnosti in kulturnih ter naravnih vrednot. Osebno menim oziroma sem prepričan, da ta prostor, ovrednoten kot Krajinski park državnega pomena in z novim pristopom v razmišljanju o tržni izrabi, nudi veliko novih priložnosti. V Solinah se je torej premaknilo kolesje, ki bo pognalo v tek razvoj dogodkov. Tokrat je obveljal izrek, da je bolje, če se nekaj dogaja, kot da se ne bi dogajalo nič (za razliko od izreka, da je bolje, ako se nič ne dogaja, kot da bi se sploh kaj dogajalo). V našem glasilu smo že v prejšnjih letih tu in tam objavili kakšno kratko reportažo z obiska v solinah in zmeraj smo z veseljem ugotavljali, da solinarjev dobra volja in optimizem nista zapustila niti v najtežjih časih. Tako je tudi zdaj, le s to razliko, da je tokrat precej več razlogov za optimizem kot še pred nekaj meseci. Vse kaže, da gredo stvari v pravo smer. Solinarjem želimo, da jim ne bi bilo treba predolgo čakati na ugodne rezultate. Gospodu Deržku pa najlepša hvala, da si je v obdobju, ko je zasut z delom, vzel časa za razgovor z nami. Sonja POŽAR Gospod ODORICO GEI ima že 68 let, zato sem bila presenečena, ko so mi rekli, da ga lahko najdem na solinah. Resje bil tam, že pred osmo uro zjutraj. Prijazno mi je odzdravil. Bilo je videti, kako komaj čaka, da sme povedati, kaj mu zadnje čase leži na srcu. »Rekli so mi, da imate 68 let. Koliko let pa potem že delate na solinah?« »Petdeset let je bilo 4. julija. Začel sem kot mlad fant in drugega v življenju nisem počel. To sem si tudi najbolj želel; trikrat so me namreč zavrnili, ker sem bil še premlad za delo, pa sem vztrajal in na koncu le postal solinar.« »Je bilo solinarstvo tradicija v vaši družini?« »Da, tudi oče in bratje - vsi že mrtvi - so bili solinarji. Tu sem torej zrasel, soline so bile moj drugi dom. Ne znam si predstavljati, da ne bi mogel več med fonde in na nasipe.« »Ali imate kot domačin kaj njiv?« »Imam jih, a jih obdelujejo drugi člani družine, kajti meni soline pomenijo vse in sem najraje tukaj. Pridem že zgodaj zjutraj, vidim, kaj je treba postoriti in se lotim dela.V tem uživam, soline so mi prirasle k srcu in tega prostora ne zamenjam za nič na svetu. Tu je SOLINE stvarmi. Kot da gre za malenkosti! Samo poglejte: rudnik v Sečovljah je šel v maloro, zdaj naj bi šle še soline - ali sploh kdo še kaj ceni, razen denarja? Boli me srce, ko to gledam. Soline so moj dom, prirasel sem nanje kot veja na drevo. Še sanjam o njih. Sicer pa meje življenje naučilo, da zmeraj ostaja še nekaj upanja in da se stvari na koncu le nekako uredijo. Upam, da bodo tudi soline ostale, pa čeprav na manjših površinah. Zapišite še to: ljudje, ki odločajo o delitvi denarja in dela, naj jedo svoj kruh, in naj se ne lotevajo tujega, dokler imajo svojega v izobilju! Bodo že razumeli...” Gledam ga, ko pripoveduje in se ustrašim, ko zagledam solzo, kako polzi čez gube, ki so jih zarezali sonce, veter in čas. Ko odhajam, se še enkrat ozrem: za svoja leta še zmeraj čvrsta postava samotna stopa po nasipu in se sklanja k največji ljubezni svojega življenja. V mislih ponovim njegove besede: ali sploh kdo še kaj ceni, razen denarja? Sonja POŽAR mir, zrak je čist in mislim, da me je to vse življenje ohranjalo pri zdravju: delo in soline.« »Slišali ste za situacijo v zadnjem času. Kaj pravite na vse to?« »Pravim, da se čudim ljudem, kako ravnajo s pomembnimi BORZNI KOMENTAR DOPUST KORISTI VSEM, TUDI BORZNIM AKTERJEM Nesporno dejstvo vsekakor je, da spočit, umirjen in od počitniških dogodivščin prevzet človek mnogo bolj pozitivno in optimistično ocenjuje razmere, pa čeprav je pred kratkim njegovo mnenje bilo nekoliko drugačno. Enako velja tudi za borzne akterje, saj sta se vzdušje in s tem tudi tečaji delnic na Ljubljanski borzi popravila, ne glede na to, da se od preddopustniških časov pravzaprav ni dogodilo nič takšnega. Kar čez noč so nekatere delnice postale zelo zanimive; da pa je sprememba med predopustniškim in po-dopustniškem ocenjevanju razmer še očitnejša, so delnice do včeraj zasmehovanih pidov čez noč postale borzni bum. Racionalnega komentarja za takšna dogajanja enostavno ni! Pa saj to niti ni potrebno, saj že vrabci čivkajo, da so borzna gibanja odvisna predvsem od bodočih pričakovanj borznih akterjev, od uspešnosti posameznih panog oziroma podjetij. V trenutku, ko število optimistov preraste število pesimistov, začnejo tečaji delnic rasti. Prva rast tečajev pa prepriča tudi del mejnih pesimistov, tako da se članstvo v klubu optimistov še poveča, kar ponavadi sproži še nadaljno rast tečajev. In tako naprej vse do trenutka, ko se prične dogajati proces v obratni smeri. Enostavno, mar ne? In če so popoletna pričakovanja borznih akterjev o bližnjih gibanjih tečajev delnic utemeljena ter se je članstvo v klubu optimistov zaradi tega povečalo, potem se nam ni treba bati za bogato jesen. Če pa niso, pa tudi prav! Trenutne vrednosti: • SBI = 1.950,12 točk • DRPG = 35.129,80 SIT • PIX = 1.414,83 točk • BIO = 106,83 točk Pa ne pozabite: borza je igra na dolgi rok! Aleš ŠKRABA SVET DELAVCEV PRVE AKTIVNOSTI NOVOIZVOLJENEGA SVETA DELAVCEV Svet delavcev DROGE je na julijski seji obravnaval smernice za poslovanje v letu 2000. Iz razumljivih razlogov so natančni načrti družbe poslovna skrivnost, pohvalimo pa lahko smele, a vendar realne načrte, ki imajo trden temelj v že doseženih uspehih. Namestnik predsednice sveta delavcev Damir ČENDAK izreka zahvalo dosedanji predsednici S D, gospe Zdenki HRIBAR, in ji v znak pozornosti izroča orhidejo. SD je tudi imenoval ODBOR za preučevanje vsebine sistema nagrajevanja, oziroma učinke le-tega (spomnimo se, da je ta sistem pričel veljati 1. 1. 1999) in tehnično izvedbo obračuna plač. Ugotavljamo namreč, da si znajo le redki zaposleni sami izračunati plačo. Predsednik uprave je SD obvestil o šestmesečnem zamiku izgradnje nove tovarne DROGE v Izoli. Razloge za to poznamo tudi iz drugih javnih medijev. Gre predvsem za dolgotrajne postopke pri pridobivanju potrebnih dokumentov. Vsi, ki težko čakajo selitev v novo tovarno, so verjetno slabe volje, ostali pa verjetno menimo, da je teh zamikov bilo že kar nekaj in smo se nanje že navadili. Nedvomno pa so odsev družbe (na splošno, ne le DROGE), v kateri živimo, in časa, katerega preživljamo. Na septembrski seji pa bo SD obravnaval: • rezultate poslovanja v prvem polletju 1999, • poslovnik o delovanju SD, • nov predlog za PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU, • in naloge odbora za plače. Svet delavcev že vnaprej pričakuje tudi vaša vprašanja, predloge in pripombe. Na razpolago so vam poštni nabiralniki, vsak prvi torek v mesecu pa tudi predsednica v svoji pisarni, v Začimbi. Predsednica Sveta delavcev Dragica MEKIŠ DROGA NOVI IZDELKI DVA KOZARČKA BOGATEGA OKVSA IN AROME Skupini izdelkov pod blagovno znamko BARCAFFE smo dodali dva nova izdelka BARCAFFE CLASSIC INSTANT KAVA BARCAFFE GOLD INSTANT KAVA Barcaffe classic in Barcaffe gold in-stant kavo smo razvili v laboratoriju za kavo v PC Začimba v sodelovanju s podjetjem Deutsche Extrakt Kaffe Gmbh iz Nemčije, kjer poteka tudi proizvodnja obeh izdelkov. Narejena sta iz skrbno izbrane kavne mešanice, ki zadovoljuje vse ljubitelje kave Barcaffe. Kavna napitka sta prijetne arome in polnega okusa in imata vse značilnosti in odlike izdelkov Barcaffe. Instant kava je izdelek, ki se je že pred več desetletji uveljavil na zahodnih tržiščih. Njena največja prednost je hitra in enostavna priprava, saj je kava v obliki lahko topnih granul, praha ali drobcev. Zaradi hitre in enostavne priprave, in ker zavzema malo prostora, je taka oblika kave v sodobnem času zelo zanimiva. Kako pridobivamo instant kavo? Za dobro instant kavo je (tako kot za vsako drugo dobro kavo) po- trebna najprej kvalitetna mešanica pražene kave. Kavni ekstrakt pridobimo iz pražene kave s postopkom ekstrakcije z vročo vodo. Drobce oz. granule pridobivamo iz tekočega kavnega ekstrakta. Poznamo dva načina pridobivanja in s tem tudi dve kakovosti izdelka. Gold-liofiliziran kavni ekstrakt pridobivamo s posebnim postopkom liofilizacije, to je s sušenjem zmrznjenega kavnega ekstrakta v vakuumu. Na ta način pridobljena instant kava je v obliki neenakomerno velikih drobcev, kava zaradi posebnega postopka ohranja vse svoje lastnosti, bogat okus in aromo. Classic-aglomeriran kavni ekstrakt je pridobljen s postopkom sušenja v vročem zraku (Spray-dry) in nato z aglomeracijo-sprijemanjem upra-šenega ekstrakta kave v porozne granule. Kava je v primerjavi z Gold izdelkom nekoliko drugačna, vseeno pa ohranja vse značilnosti sveže pražene kave. Izdelka sta pakirana v steklen kozarček ovalne oblike, po lOOg. Napitek pripravimo tako, da eno do dve žlički instant kave prelijemo z ldcl vroče vode. Nato ga premešamo ter mu dodamo sladkor in mleko po želji. Za pripravo napitka lahko namesto vode uporabimo vroče mleko. Vsebina kozarčka zadostuje za pripravo 50 do 60 skodelic kave. Klement VALENČAK NOVI IZDELKI H P0R10R02 DOBRO - BOLJŠE Zakaj je riž ZLATO POLJE najboljši ? Hočeš, nočeš, obisk trgovine sodi skoraj v dnevni spisek opravil slehernega izmed nas. Ne vem zakaj, ampak pri dnevnih nakupih živil se mi pogled venomer ustavi na polici z Droginimi izdelki. Službena obsedenost, boste rekli in verjetno imate prav. Pa vendar pri tem vedno znova ugotavljam, da Drogini izdelki zasedajo pomembno mesto na policah trgovin, in z gotovostjo lahko trdim, da ni trgovine v Sloveniji, ki ne bi imela med temi tudi riža Zlato polje. Upam si trditi, da upravičeno. Že pred skoraj dvajsetimi leti, ko smo se v Drogi odločili, da bomo področje žitaric razširili tudi na predelavo in pakiranje riža, smo si kot najpomembnejši atribut razlikovanja naših izdelkov od izdelkov konkurence postavili kakovost. Pot ni bila lahka, a se je stalno vzpenjala. Riž ZLATO POLJE je postopno postal simbol visoke kakovosti. Dosegli smo jo s pravilnim izborom najboljših sort riža, ustreznim postopkom predelave in čiščenja surovine ter s primernim načinom pakiranja. S pomočjo zaupnikov skrbimo za stalno selekcijo le najboljših sort rižev že pri samih proizvajalcih. Surovina mora biti sveža, iz zadnje letine. Skoraj izključno uporabljamo svetovno priznane (in po našem prepričanju najboljše) italijanske sorte riža Sant’Andrea, Baldo, Arborio, Ariete, Lido, Loto... Vsaka pošiljka surovine gre ob prihodu v Drogo skozi natančne analize kakovosti (sanitarno-higienske, fizikalno-kemijske analize in obvezni “test kuhanja”). Le primerna surovina gre lahko v nadaljnjo predelavo ali na ustrezno skladiščenje. S specifično tehnologijo za predelavo in čiščenje riža, kot edini v Sloveniji, odstranjujemo primesi in neustrezna riževa zrna. Sledi avtomatizirano pakiranje izdelkov na najsodobnejših pakirnih linijah, kjer riževe izdelke pakiramo v gramaturah od 500 g do 10 kg, bodisi v kartonskih zaklopnicah, vrečkah ali vakuumsko zapakirane. V vsakodnevno proizvodnjo smo uvedli stalen nadzor kakovosti, kot določa standard ISO 9001. Skrb, ki jo v Drogi namenjamo kakovosti izdelkov, se tako neposredno odraža na vašem krožniku. Pa se ponovno vrnimo v trgovino. Smo pred polico, soočeni s poplavo različnih rižev, mnogih tudi sumljivih izvorov in kakovosti, ki kar silijo v našo košarico. Takrat vse prepogosto pozabljamo na vse druge vidike, važna je le cena. Žal nam potrošniška mrzlica in iz dneva v dan slabši ekonomski položaj pogosto vcepljata svoj koncept razmišljanja. Pa vendar trezen razmislek včasih ni odveč. Kljub temu, da riž Zlato polje spada v višji cenovni razred, si vendar upam trditi, da spada med cenejša živila dostopna prav vsakomur. Če pomislimo na dejstvo, da kilogram riža povečini zadostuje za trikratno pripravo jedi povprečne slovenske družine, strošek uporabe tudi najdražjega riža ne preseže 40 SIT na osebo. Kaj pa danes sploh še lahko kupimo za omenjeni znesek? Bore malo. Ne smemo tudi pozabiti, daje riž zdravo, bogato energetsko živilo, katerega priprava je hitra, enostavna in zelo raznolika. Asortiman rižev Zlato polje sestavljajo le izdelki najvišje kakovosti, namenjeni potrošniku, ki nam zaupa, da zanj izberemo le najboljše. Prav vsak, še tako zahteven potrošnik, bo lahko v široki paleti izdelkov našel riž, ki bo popolnoma ustrezal njegovim željam in namenu priprave. Rumena in bela barva embalaže sta namenjeni belim rižem, sinje modra barva parboiled rižu (tisti, ki se ne razkuha !), zelena barva embalaže pa opozarja na rjavi riž. Zatorej si le privoščite, privoščite si riž Zlato polje! Vili KLEVA DOBRO - BOLJŠE - DROGINO h ’ C-, V S&& ^ Izbor rižev za vse okuse! Kako izboljšati najboljše Vakuumsko pakiranje rižev Zlato polje zagotavlja trajno vrhunsko kakovost. Takšen način pakiranja omogoča zaščito riža pred vlago in drugimi škodljivimi vplivi okolja. Trajnost riža se s tem podaljša, shranjevanje je enostavnejše, kakovost in okus pa vedno enaka - taka, kot vam je všeč. O p VAKUUMSKO PAKIRANJE N'P PQ, > PARBOILED m dkka DROCA NOVO VAKUUMSKO PAKIRANJE DROCA PORTOROŽ MARKETINŠKE NOVICE SEJEM BIL JE ZTV... Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni dobiva iz leta v leto večjo veljavo in obseg, saj so sejemska dogajanja ogledalo razmer v slovenskem kmetijstvu in živilstvu. Sejem pa ne daje priložnosti le da pokaže najnovejše dosežke slovenskemu kmetijstvu, kmetijski politiki, industriji in trgovini, temveč tudi evropskemu in širšemu prostoru. Barcaffe za lepši dan g. predsednika. Na letošnjem sejmu, kije potekal od 21. 8. do 29. 8. 1999, je sodelovalo 1500 razstavljalcev iz 28 držav. Organizirani so bili številni strokovni posveti, podeljenih je bilo 1700 medalj in več kot sto priznanj. Sejem si je ogledalo blizu 175 tisoč obiskovalcev, med njimi tudi številni tujci. Droga se tega sejma udeležuje že vrsto let. Tudi njen letošnji nastop je bil uspešen. Vedno visoko število obiskovalcev na Droginem razstavnem prostoru, ne glede na splošno višjo ali nižjo obiskanost sejma, priča o njeni priljubljenosti in pravilni tržni usmerjenosti. Kot že Tudi ob prisotnosti ministra za kmetijstvo je bila pozornost namenjena le Vinski kraljici. MARKETINŠKE NOVICE nekaj let zapovrstjo, je Drogo obiskal predsednik države, g. Kučan in si ‘privoščil’ Barcaffe, med pomembnimi obiskovalci pa je bil tudi g.Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo. Poleg Vinka Prežlja, ki je med drugim zadolžen za organizacijo Droginih nastopov na sejmih, je bilo letos na radgonskem razstavnem prostoru še enajst ljudi, ki so skrbeli za dobro počutje obiskovalcev: dva kuharja, ki sta pripravila približno 7000 porcij riža, kus-kusa in ajdovih štrukljev, sedem hostes, ki so postregle preko 15.000 kavic in 10.000 čajnih napitkov, ter dva barmana, ki sta pripravljala kavne napitke in koktejle. Droga je bila deležna pozornosti različnih medijev. O njej sta na Pomurskem valu potekali dve oddaji v živo: ena, snemana na Droginem razstavnem prostoru, druga v radijskem studiu na sejmišču. Oddajo o Droginem nastopu na sejmu pa je posnela tudi ekipa TV Slovenije, regionalne TV Koper, ki jo je vodil novinar g. Ostrouška. Majda VLAČIČ MEDNARODNI KOLESARSKI MARATON FRANJA KK Perutnina Ptuj že 18 let zapovrstjo organizira Kolesarski maraton. Letos je potekal skozi Tacen, Idrijo, Cerkno, Kladje in Škofjo Loko. Proga je bila dolga 156 km. Udeležilo se je je 1500 kolesarjev. Droga Portorož sodeluje na maratonu še od samega začetka. Ker so okrepčevalnice na teh in podobnih športnih prireditvah nujne, je Drogino sodelovanje na maratonu zelo pomembno in cenjeno. Letos smo organizirali dve okrepčevalnici in sicer na Kladju in v Škofji Loki, kjer smo udeležencem nudili čajne napitke in toplo juho. Majda VLAČIČ ZAČIMBE - “pika na i” PETERŠILJ - najpogosteje uporabljena začimba Petroselium crispum Miller družina: kobulnice (Umbelliferae) druga imena: peršin, peteršelj, peršun, pravi peteršilj, petršilj Splošno o začimbi Peteršilj - ta pri nas najbolj priljubljena dišavnica, ki prihaja iz južne Evrope, uspeva danes v področjih z zmernim podnebjem po vsem svetu. Petršilj je dvoletna rastlina, ki zraste do pol metra visoko. V prvem letu razvije nizko listno maso, v drugem letu pa razvije steblo s cvetnimi kobuli. Korenina bele ali svetlo drap barve je dolga tudi do 20 cm. Poleg peteršilja z gladkimi listi poznamo tudi peteršilj z nakodranimi listi. Poleg listnatih sort (var. foliosum) so še korenaste sorte (var. tuberosum), kijih gojimo za pridobitev korenin peteršilja za suho zelenjavo ali začimbo. Čeprav je dvoletna rastlina, ga gojimo kot enoletnico. Domovina peteršilja je južna Evropa. Uspeva po vsem svetu. To je osnovna kuhinjska začimba, za gojenje nezahtevna. Lahko jo gojimo v lončkih na oknu ali balkonu. Samo ne smemo biti nepotrpežljivi, zakaj potrebuje skoraj 40 dni preden vzklije, in še mlade rastlinice se utegnejo obotavljati pri rasti. Peteršilj - list in korenina ima prijeten, specifičen vonj in značilen, sladkasto začimben okus. Poleg lahko-hlapnega eteričnega olja, katerega je od 0,1 do 0,7 %, vsebuje veliko C-vitamina in rudninskih snovi. Kot začimbo uporabljamo tako sveže kot posušene liste ali korenino. Pogostokrat se tudi sveže, sesekljane liste zmrzuje in tako shranjuje. Uporaba v kuhinji Klasični “sesekljan zelen peteršilj” se poda skoraj v vsako slano jed. Korenina pa sodi v prav tako klasično jušno zelenjavo. S peteršiljem začinimo: zelenjavne jedi, kot so grah, korenje, stročji fižol, gobe, krompir, praktično vse juhe, enolončnice, omake, predvsem bele, zeliščno maslo, prelive za solate, jajčne jedi, ribe, mesne jedi, slane nadeve. Dobro se ujema z drugimi zelenimi dišavnicami, kot so drobnjak, timijan, pehtran. Odlično se poda v kombinacijo s česnom in čebulo. Listje peteršilja dajemo v jed tik preden jo ponudimo. TUdi v juho damo zelene listke, ko je juha že skuhana in posodo pokrijemo s pokrovko. Korenino perteršilja pa seveda kuhamo. Zdravilna vrednost peteršilja je znana po svojem blagodejnim delovanju na prebavila in diuretičnem učinku. Obogati hrano z veliko vitamini in rudninskimi snovmi. ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB Dišavnice za ribe Splošno: peteršilj, bazilika, lovor, kumina, čebula, česen, drobnjak, koper, luštrek, majaron, menta. Ribe na žaru in pečene ribe: poleg zgoraj naštetih še šetraj, pehtran, timijan. Mastne ribe: koromač, koper Losos: koper, rožmarin Morski sadeži: bazilika, lovor, drobnjak, koper, koromač, majaron, rožmarin, pehtran, timijan. Juhe: lovor, luštrek, žajbelj (samo v zmernih količinah), šetraj, česen, pehtran, timijan, Rajska zrna Melaguetski poper, imenovan tudi rajska zrna, je kardamomu sorodna začimba. Drobna zrnca imajo pekoč, poprast okus, njihova aroma pa je zelo podobna kardamonovi. Helena ČOK SINDIKAT MLADI V PC GOSAD DELO V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC ITALIJANSKE IZKUŠNJE KMALU PRI NAS Na 4. redni seji Sindikata podjetja smo obravnavali predlog za skupni seminar z italijanskimi kolegi sorodnega podjetja. Na podlagi pozitivnega mnenja službe za varstvo pri delu in uprave bo enodnevni seminar organiziran v novembru. Namen seminarja je, da bi sindikalni zaupniki, pooblaščenci varstva pri delu po PC-jih in člani sveta delavcev lahko iz prakse spoznali, kako je to področje urejeno v Italiji in ga primerjali z našo zakonodajo. S takšno primerjavo lahko predvidimo, kakšne spremembe lahko pričakujemo z vključitvijo naše države v Evropsko unijo. Po končanem seminarju naj bi sindikalni zaupniki družbe DROGA in predstavniki sindikata sorodnega podjetja sklenili dogovor o sodelovanju na tem področju. Cilj tega dogovora naj bi bil opozoriti delodajalca na pogoje dela, ki so urejeni po Mednarodnih konvencijah in priporočilih, oziroma nacionalni zakonodaji. Dobri pogoji zagotavljajo obojestransko korist, manj poškodb pri delu, manj nesreč pri delu, manj poklicnih bolezni - boljšo izkoriščenost delovnega časa, nižje stroške dela, večjo produktivnost in konkurenčnost, in ne nazadnje večje plače delavcev ter s tem tudi zagotovljeno socialno varnost. Alenka KUBIK Vsake počitnice želi delati pri nas vedno več dijakov in študentov. Ker je vsem nemogoče ustreči, so v PC-ju sklenili, da bodo pričeli prvi delati otroci naših delavcev. To sicer niso otroci, ampak mlade gospodične in že odrasli fantje. Ena od teh mladih gospodičen je bila tudi (najmlajša med njimi) VESNA HERNJA, roj. 24. 3. 1984, doma iz PAVLOVCEV pri ORMOŽU, hči MILENE HERNJA, ki je v GOSAD-u že 16 let. Ko jo je mama prvi dan pripeljala delat, je bila malo boječa. Ampak to je bilo samo prvi dan. Vse ostale tedne, ki jih je preživela med nami, je bila že čisto samostojna. Delala je zelo pridno. Ali je bilo tako, ker jo je nadzorovala mama, ali pa je res tako pridna. Mislim, da je ta mlada gospodična zares tako pridna, saj ima doma dve sestrici stari 12 in 7 let in ker je VESNA najstarejša, pomeni, da mora največ pomagati. Ko sem jo ob koncu povprašala o vtisih, je dejala: “Ko sem prišla prvi dan k vam, sem se počutila zgubljeno, ker nisem bila navajena na to delo. No, saj me je mama potolažila, da bo samo prvi dan težko. Delavci so bili tako prijazni, da so mi vse pokazali in povedali. Vstajati mi ni bilo hudo, saj sem bila tega že navajena. Popoldan sem prišla domov, se najedla in odšla dalje na delo, saj nisem bila hudo utrujena. Ko so se iztekli moji dnevi pri vas, bi kar ostala, saj je bilo zelo lepo delati. Sedaj pa bom obiskovala šolo na Ptuju.” Počitnic je konec in sedaj se tudi za našo Vesno pričenja nova pot v življenju. Konec je brezskrbnih osnovnošolskih dni. Sedaj se pričenja “bitka” za uspeh v šoli, za dosego cilja - izbranega poklica -t.j. zaključeno šolanje na srednji gospodinjski šoli na Ptuju. Morala bo vsak dan zgodaj na noge, da bo prišla do 6.ure zjutraj do ORMOŽA, od koder bo nadaljevala vožnjo do Ptuja, kjer je njena šola. Vračala se bo pozno popoldan in treba se bo učiti tudi pozno v noč. Kako naporno je to za otroke, ki ne živijo v mestih in morajo do svojih šol potovati včasih še več kot 30 km v eno smer! A mladi zmorejo vse, nazadnje pa še rečejo, da jim je lepo. Vsako leto občudujemo te mlade nadobudneže, ki resno vstopajo na nova pota, polna skrbi in dela ter veliko, veliko učenja. Danica KRAJNC POČITNIKOVANJE KAJ SE DOGAJA V V Droginih počitniških stanovanjih v Kaninski vasi v Bovcu še vedno domujejo Bovčani, ki so ostali ob potresu aprila 1998 brez lastne strehe. skoraj poldrugo leto, Bovec pa brez gostov, ki bi prišli dopustovat v ta prelepi del naše dežele. Treba pa je poudariti, da so odhajali Drogovci na dopust v Bovec čez celo leto in skorajda ni bilo mrtve sezone. In predvsem zato, da se pospeši sanacija domov, je uprava družbe DROGA s soglasjem sveta delavcev sprejela stališče, da se novih najemnikov ne sprejema. Najemne pogodbe so podpisane do 1. 11. 1999, in v kolikor se dotlej sprosti kateri od apartmajev, ga DROGA zopet prevzame v uporabo. Ostalim najemnikom, ki do pogodbenega roka ne bodo rešili svojega problema, pa bo DROGA, v kolikor bodo to želeli, bivanje v apartmajih podaljšala še za šest mesecev. Obnova p Bovcu poteka, a za mnoge prepočasi... Dragica MEKI S Na občini Bovec nam je prijazna gospa Fabiola KOMAC natančno razložila, kako se sanirajo posledice potresa, kolikšne so zagate pri tem itd. Zanimivo je, da so poleg pomanjkanja denarja (le kdaj in kje ga je bilo dovolj?) tudi mnogi drugi razlogi, da se Bovec ne obnavlja hitreje. Gre pač za gradnjo, in kdorkoli je kdaj gradil, dobro pozna vse možne zaplete in težave. In soglasja in kopica dokumentov ne prizanesejo niti takšni višji sili, kot je potres. Navsezadnje, naši zakoni niso pisani za višje sile, pač pa za nas, navadne Zemljane. Vendar pa je DROGA pet počitniških apartmajev prepustila Bovčanom in zaposleni smo brez teh možnosti za dopustovanje že Gospa Olga KOMAC domuje v Droginem apartmaju 17/j in upa, da se bo v svoje stanovanje preselila do konca septembra 1999. Pravi, da komaj čaka, čeprav se bo vedno s hvaležnostjo spominjala DROGE in njenih ljudi. Vsakega med nami vabi v goste, kadarkoli bomo v Bovcu! POČITNIKOVANJE ■ Gospa Mimi SOSlC je vesele narave, rada igra na orglice, in rada ima, saj sami vidite - rožice. Domuje v apartmaju 17/1 (slika k članku na prejšnji strani). SPOMINI NA LOPARE 1999 V počitniškem naselju LOPARI na otoku Lošinju, kjer ima DROGA d.d. v lasti štiri počitniške apartmaje, je letos letovalo 39 Drogovcev s svojimi družinami in prijatelji. Novosti v apartmajih ste gotovo opazili, nekatere celo pohvalili, graje je tudi vedno po malem; škoda le, da ne pride do pravih ušes... Plaža v LOPAR!H je takorekoč takoj pod okni apartmajev. Na Lošinju je tudi veliko lepših plaž, a je tudi ta prijetna, ne velika ne majhna, voda je vedno čista. Na levo je prekrasen sprehod do čudovitega mesteca OSORJA, na desno pa pot oh obali vodi do še enega turističnega naselja ob mestecu NEREZINE. V apartmajih so, kot sicer veste, vpisne knjige za pripombe in predloge. Nekateri nikoli ničesar ne napišejo, iz česar lahko sklepamo, da so z možnostmi v apartmaju zadovoljni. Drugi napišejo tudi zelo koristne predloge in pripombe. Teh smo v komisiji za počitnikovanje najbolj veseli. So pa tudi tretje vrste dopustniki. V Loparih je eden od teh napisal približno takole: apartma smo dobili lepo pospravljen, takega tudi zapuščamo, kar pa je polomljeno, itak ne bo nihče popravil, če tega ne bomo naredili mi... Letovalec ne pove, kaj je polomljeno, in tudi ne pove, kdo je tisti, ki bo to popravil... Kaj si lahko mislim ob takšni pripombi, raje ne povem. Nadstrešek nad apartmajem št. 37 A, ki ima gotovo najlepši razgled na morje in celo na otok CRES V letošnjem letu smo v treh apartmajih, tistih v prvem nadstropju torej, naredili nadstreške nad balkoni in nad vhodi v apartmaje. Nadstreški imajo več funkcij: poleti za senco, pozimi pa da ne zamaka v pritlična stanovanja. Niso še dokončani, saj bomo to jesen naredili še lesno oblogo in odpravili pomanjkljivosti v zvezi z zamakanjem. V apartmajih so novi hladilniki in talne obloge. Letos smo koristili še vedno le tri apartmaje, saj ima četrtega v upravljanju in koriščenju DELAMARIS Izola za dobo desetih let, skladno s sporazumom o delitvi premoženja ob odcepitvi DELAMARISA od DROGE. Desetletje se izteče 1. maja 2000, torej bomo v naslednji poletni sezoni bogatejši za še en apartma. Dragica MEKJŠ DELO IN ZDRAVJE BAZENI SONCA V HOTELIH MORJE NAVDUŠILI DROGOVCE zaposleni, obenem pa lahko po osebnem dokumentu preverijo ali ste pravi nosilec napotnice. Zato morate pri sebi vedno imeti osebni dokument). Drogovci smo s koriščenjem bazenov zadovoljni. V trimesečnem obdobju si je 39 zaposlenih priskrbelo zdravniško potrdilo, v katerem je zapisano, da potrebujejo plavanje za blažitev zdravstvenih težav ali kot preventivo za zdravje. Dragica MEKIŠ Uprava DROGE d.d. je 1. 6.1999 za dobo enega leta podpisala pogodbo o koriščenju bazenov v HOTELIH MORJE. Pravila so skoraj nespremenjena, a jih vseeno ponavljamo, predvsem zato, da se boste za plavanje v bazenih lažje odločili. Kopanje od ponedeljka do petka, vsak dan od 7. do 21. ure, ob torkih od 13. ure dalje. (Ob vikendih je koriščenje bazenov omogočeno le zaposlenim v DROGI, ki imajo stalno bivališče izven Obale, oziroma tudi za ostale, če v recepciji bazenov presodijo, da v bazenih ni veliko gostov.) Telovadba v vodi pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka ob 11.30 in 17.30 uri. (Telovadbo zelo priporočajo, še posebej tistim, ki imate tešave z zdravjem.) Napotnico zase in za družinske člane dobite pri pristojni osebi v splošni službi - Dragici MEKIŠ. (Napotnica je stalna in velja za dogovorjeno obdobje.) Na podlagi zdravniškega potrdila, ki vam priporoča plavanje v bazenih, prejmete talone za brezplačno plavanje. Taloni so imenski, neprenosljivi in torej veljajo le za zaposlene v DROGI d.d. (V recepciji bazenov imajo seznam zaposlenih, na podlagi katerega lahko preverjajo, ali ste v DROGI ..1» •Mn. UTRINEK IZ PC GOSAD NEOPAZNI A PRISOTNI Velikokrat predstavljamo nove strokovne delavce, ki pomagajo pri razvoju naše DROGE. Veliko jih je, ki s svojim delom prispevajo k boljšemu poslovanju. Za nekatere vemo, so pa tudi takšni, ki jih slišimo, a jih niti ne poznamo, čeprav še kako pomembni za dobro opravljeno vsakodnevno delo. Eden takšnih je tudi ANTON TEŽAK. Ko smo v prejšnji številki časopisa Ob petintridesetletnici Droge d.d. smo izdali priložnostno brošuro s kratkim kronološkim pregledom pomembnih dogodkov in z zanimivostmi o naših zaposlenih, o blagovnih znamkah izdelkov in drugem. Brošura je nastala izključno kot plod prostovoljnega dela; je torej dokaz naše pripadnosti in ponosa spričo Droginih uspehov ter nenehne rasti. Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti soustvarjalcem, katerim gre zasluga za izdajo te zanimive publikacije: - začasnemu uredniškemu odboru, katerega člani so bili Dragica Mekiš, Sonja Požar, Majda Vlačič (vse tri so bile tudi avtorice člankov), Emil Lovrič predstavljali PC Gosad, smo vam predstavili tudi našega vrtnarja - telefonista g. Antona TEŽAKA. Prav posebej ga je potrebno omeniti, saj se z njim sreča vsakdo, ki pride v PC GOSAD, pa tudi zato, ker skrbi za lepši videz PC-ja. Ko ima čas namreč skrbi za vrtnice pred vhodom v PC. Za nasad so poskrbeli skladiščni delavci-viličaristi, za nego in čistočo pa skrbi naš telefonist Tonček. Že kar lepo število let je pri nas. V PC je prišel s posredovanjem Zavoda za zaposlovanje iz Ormoža, potem ko seje v ŠKOFJI LOKI izučil za telefonista. To je bilo leta 1983. Od takrat dalje skrbi ze telefonijo in vstop v PC. Tone se je rodil v Vinskem vrhu blizu Miklavža pri Ormožu. Ker tam ni nobene industrije, nobenih možnosti za življenje, so njegovi najbližji odšli v druge kraje. Še danes skoraj večina mladih odhaja v mesta, kot so Ormož, Ptuj in še dalj. Tonček je po osnovni šoli, ki jo je zaključil v domačem kraju, odšel v Škofjo Loko in se potem vrnil v domači kraj. Pot je nadaljeval v Središču ob Dravi, kjer sije uredil stanovanje in bo tudi ostal. Mi si želimo, da bi ostal. Danica KRANJC in Armando Tul (oba zadolžena za likovne in tehnične rešitve); - avtorjem člankov Andreji Bercieri, Mariji Tul, Ljubici Nagy, Heleni Čok, Manueli Ferenčič Meden, Katji Glavič, Antonu Prosniku, Damiru Čendaku, Aljažu Podlogarju, Jani Alič, Idi Lesjak Selič, Klementu Valenčaku, Petru Faturju in Aljoši Muženiču, Zvonimirju Sila in Vitu Šaruga. Bili so ekipa, s katero je bilo zares lepo sodelovati. Glavna in odgovorna urednica Lilijana IVANEK PEČAR Ml MED SEBOJ V SLOGI JE... 35 LET MI MED SEBOJ OD GLASILA DO SVETA DELAVCEV OPRAVIČILO Z iztekom mandata predsednice Sveta delavcev Droga d.d. Portorož je prenehalo tudi njeno članstvo v uredniškem odboru našega internega glasila. Lepo je bilo sodelovati z njo, njeni predlogi in mnenja so bili vedno odraz njene odgovornosti do dela in korektnega obveščanja zaposlenih. Zahvaljujemo seji za vse zamisli ter vzpodbude, predvsem pa za veliko mero dobre volje pri prostovoljnem delu v uredniškem odboru. Zelo nas bo veselilo, če bo še naprej sodelovala s prispevki iz njenega delovnega okolja ali vsaj s predlogi o tem, kaj bi lahko zanimalo bralce glasila. Želimo ji obilo uspehov in zadovoljstva, tako na delovnem mestu kot doma. Lilijana IVAN EK PEČAR Glavna in odgovorna urednica -v imenu članov UO Naš glas Na enajsti strani brošure, izdane ob 35. obletnici ustanovitve Droge, nam jo je zagodel tiskarski škrat. Ob montaži v tiskarni je dodatno vnesena slika “izrinila” polovico stavka, ki je bil pred tem pravilno vnešen v računalnik. Ker je bila to zadnja faza pred tiskom, smo napako, žal, odkrili šele ob izidu. Avtorici članka, gospe Heleni Čok, se opravičujemo. Uredniški odbor ZANIMIVOSTI LASTNA HVALA SE POD MIZO VALA ... Mnogi poznamo ta stari ljudski rek in neredko kar drži - kdor se sam hvali... Povsem nekaj drugega pa je, če nas pohvalijo drugi in če nam dodelijo priznanja, medalje ali diplome. Do teh priznaj pa bi morali imeti spoštljiv odnos in se ponašati z njimi. Jedilnica v Začimbi - lično urejen kotiček s številnimi dosežki na športnem področju. Iz dobro obveščenih krogov izvemo, da za ta kotiček skrbi Bruno GEI, ki sicer v Začimbi opravlja druga dela, kot so pospravljanje okolice, čiščenje, pa tudi urejevanje zelenic in rožic. Ko sem za brošuro 35 let DROGE zbirala medalje, priznanja in diplome, sem imela kar nekaj težav. Iskala sem predvsem nagrade, ki smo jih dobili za kvaliteto izdelkov, in skoraj obupala. Le glavni urednici Lilijani Pečar se moram zahvaliti, da sem vztrajala do konca. Ugotovila pa sem, da sicer številne medalje, zlate in srebrne, amfore za zlato kvaliteto, diplome in mnoga priznanja, najdemo vsepovsod, le častnega mesta nimajo nikjer. Domujejo po starih blagajnah, na podstrešju, v raznih zabojih... In zelo dobro je, da imamo tajnice, ki edine vedo, kje se kaj najde! Ta prispevek pa nima namena le grajati, ampak predlagati vodilnim, naj najdejo primerno mesto za vsa pretekla in prihodnja priznanja! To so dolžni sebi in drugim. Navsezadnje je v teh priznanjih požrtvovalnost mnogih zaposlenih in primeren odnos do priznanj je takorekoč odnos do njihovega dela. Dragica MEKIŠ K LINI G UI\lD INI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, zaradi novih navad v današnjem svetu poslovnežev sem se pred nekaj leti vpisal v šolo tenisa. Komaj sem se za silo naučil opletati z loparjem, pa je že tu golf, o katerem nimam pojma. Ali bi znala prerokovati, katera bo naslednja modna muha slovenskega poslovnega sveta, da se bom znal pravočasno pripraviti? Ažuren Žal mi je, ne najdem odgovora. Vsekakor pa srčno upam, da naslednja modna muha ne bo dirkanje z go-cartom, kar bi, kot že večkrat do danes, povzročilo nepotrebno žrtvovanje predragocenega prostora za športne objekte, brez katerih bi Slovenija zlahka preživela. Draga Kunigunda, najbrž bo tudi Droga prej ali slej prešla na evropski urnik dela z enournim odmorom. Ker vsi zaposleni ne stanujemo blizu delovnega mesta, me zanima, če nam bodo v novi tovarni v Izoli na voljo kakšni rekreacijski prostori za čas odmora (telovadnica ali igrišče, menza, salon za šah in televizijo itd.), kot imajo to urejeno v velikih firmah na zahodu. Zdrav duh Pozabljaš, srček, da pri nas kapitalizem vlada šele osem let! Počakaj, da bomo imeli tristoletno tradicijo, boš potem videl, kaj vse bomo nudili delavcu! Do takrat pa -potrpljenje! Draga Kunigunda, na televiziji lahko vidimo reklamne spote za ti^je izdelke. Kaj pa mi? Kakšna sredstva namenja Droga reklamam v tujini (v mislih imam zahod)? Nepoučen Zaenkrat je vodilo naše izvozne strategije star slovenski pregovor, ki pravi, da se dobro blago samo hvali in ponuja. Zakaj bi torej razmetavali denar za reklamo? Draga Kunigunda, povej po resnici: vidiš kakšno realno možnost za trajno rešitev Sečoveljskih solin? Nostalgik Vidim: da umre računalniški mogotec Bill Gates in jih imenuje za svojega edinega dediča... Draga Kunigunda, sem vodja manjšega oddelka in moj nadrejeni je oseba, ki ne upošteva drugega mnenja razen svojega. V strahu za ljubi kruhek se mu ne protivim, to pa mi moji podrejeni oz. sodelavci (katerim nobena reč ne ostane skrita) precej zamerijo. Nadrejenemu se ne bi rad zameril, pa tudi s sodelavci bi bil rad v dobrih odnosih. Kaj naj storim? O.R. (oprezna rit) Ničesar ne stori! Tvoja situacija je vendar idealna: sedenje na dveh stolih je zmeraj prvi korak k napredovanju (star pregovor o ščipanju v karkoli že namreč ne drži več, kot ne drži več kopica drugih pregovorov). Draga Kunigunda, v imenu dobrega poznanstva in osebnih uslug sem svojemu podrejenemu spregledal nekaj napak in površnosti. Toda fant je to razumel kot potuho, kljub opozorilom se loteva dela lahkomiselno, ker se zanaša na mojo zaslombo. Zaradi nekdanje pomoči ne bi bil rad nehvaležen, v očeh ostalih podrejenih pa ne bi rad izgubil ugleda in avtoritete. Kako naj rešim ta problem? Šef v krizi identitete Ne muči se s poskusi reševanja! Lažje bi bilo namreč ustaviti z golo roko ekspresni vlak ali z dvema prstoma dirkalni motor; osebe, ki v šefovi senci strelja kozle, ne ustavi nobena sila na svetu! KOTIČEK KAR TAKO “Strogo zaupno: pastirja se nam ni treba več bati! Ga je gospodar spregledal!” NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 9 ItNtC ALU.C \KVA \N »At V O T^A t>ovtc A MV>t> >b.CT fcK*€VJ *>o V^UC f*()^x *» a3S *Uia£, (1>ANV»-.o) Ffta6»c ZAHODkJC MOfcAVC V SQ.t>i3» T>€.U k.OVA\.NC“ CV-A Srcto^A. 9»0\jtTNO OKOVALO Rt*«^v5xA Jol)NA wlu m A i NOttVCA SCSpV CnftV TSttMM NCtbCSNA. ko&Plin*, TM^-kALN' ltt‘.^L— btVMVICTA, bCMC A bO^attkVI}' C UW' *>JOC>N \ VitLOjAC \' JCO n( c ^oUItokA ScttatAf 30« 'bCSOCG 0P»RAV-O v^ow»»3 11 c*K:tfcA\ tPWSAvA"q’ bA MN' ^ L kLOSatt 0\j \ n€.^, TU *Ab 16,flAL<£ cb^-anO b.AQVCO ‘ MAHtlftAU DOMOVN l< ‘osloma bVCTLO T>\VO (t* dtt.K: CLA> Wm»n S\)t>\LK)l»d ZA LASe * b*\ VA\ CA, b-\ »9A\ VOUT PC}AVJ«M A S*.OPtNCKM£n^C VtbOKA Planota v StV.tZH6X>HV TtLANC^* Z bot v C 6.\ AV-»t femfcl MOU^VV-* LLOIS «Z CtLCMCA LV>«A v *»tM€tlK»CNA atACLu, A* itto ALTbCPT UNbTUvl KSNlČKJl Ut NtNt <>>> C KU.OM -NVVCdMO •DCLO LOt>oL*©VC VTtVVLO ( 2 cy hoftbVJtKI N MN 2-A V*OC \ nA >»CAPnJU ivc>OA >Z' TUVC,\.AVU U.LKLA. V N(*aU^I ^AlhliS. U-LVCA» fr TV iP|WX A\c.<\ *bA5 CCTtTI U.OJ\L3 nm_a1)\c. n AU€C no') MUfeTOtCL ^o^L. TTttr~ ZO PAO&ko Kt^ O '©'fcobt.Osi TL\ibN\VL IvnCZČV frKj A ^OT , <^oT> Dtb -N(U.\ tCAl-TOV *efc*w_o \*v€, tUMkA 3? toL REŠITEV KRIŽANKE ST. 7/8 VODORAVNO: OVČAR, PARTIZAN, NORA, LISJAK, EVE, DEJ, ILO, PREHRANA, VEK, ZEUS, INK, KAŠA, IDS, TINKARA, BAKRAR, LOA, UTA, MALTA, ANIS, STARKA, ANK, VANE, KAMELEON, SKA, ANTILOPE, OKNO, TAR, ALOPAT, GAJ GESLO KRIŽANKE: ZDRAVA PREHRANA Število prispelih rešenih križank je bilo 53. Tričlansko komisijo so sestavljale: Katja Uljan, Simon Lendvaj in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado v vrednosti 5,000 SIT prejme • IGNAC AHLIN, Sečovlje; 2. nagrado ■ v vrednosti 3.000 SIT prejme IVANKA PETROVIČ iz PC ARGO; 3. nagrado ■ v vrednosti 1.000 SIT pa MIRSADA BABIČ iz PC ARGO. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene krišanke pošljite do ponedeljka 11. oktobra 1999, na naslov: Droga Portorož, Marketing. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo ‘Za nagradno križanko št. 9‘.