Pavliha Pavle Flere Ko se je lotU Pavliha učenosti, krčmo, kjer je sara prebival, in ga Se osla nauči čitati postavi v hlev. Tu položi v jasli Ko se je Pavliha tako dobro od- Pr«f svojega nadebudnega učenca rezal na visoki šoli, se nameni po- >:ellk° sta™ knjigo med posamezne izkusiti svojo učenost še drugod. Uste nasuje ovsa Osletu kajpak m Prišedši v drugo mesto, nabije na ostalo. pnknto. kaksne dobrote se vrata visoke šole dolg razglas, v skr.vajo med hsti, zato ne bodi len. katerem popisuje svoja znanja in J>1>^acne premetavati z Jezdtom ter ranetnosti. Visokošolci so že slišali P°bere IZJPed njih oves_do zadnje- o njegovi zvitoreposti in prekanje- & «"»• Ko «e nS>de "V; vec m ^" nosti in bi ga spoznali radi od-eb- dl- da ^™" P^listuje knjigo, zac- ličja do obličja. Zbero se tedaj in ne goniti svoj: i-a, i-a posvetujejo. kaj bi mu naložili, da , §e veckrat napolm Pavliha oslu bi se tudi njim samim tako ne zgo- knJiS° « ovsem jn vsakokrat jo si- dilo kakor se je učenjakom na vec, Pfelista od konca do kraja in prejšnji šoli, ki jih je Pavliha tako N-sakokrat, kadar ostane knjiga pra- posekal. V mestu pa je bilo mnogo zna; ^zene svoj »l-a, l-a«. oslov, starih in rnladih; šolci zato- Ko Pavliha vidi, da se osle ne rej sklenejo, da dajo Pavlihu osla zmoti, se odpravn k voditelju viso- v uk. Povabijo Pavliha in mu reko: ke šole in reče: »Učeni gospod, ali »Gospod, nabili ste razglase, ki bi hoteli videti, kaj počne moj uče- obetajo, da vsako bitje lahko na- njak?« učite čitati in pisati. Tako smo go- Radoveden vpraša voditelj: »No. spoda z visoke šole sklenili, da vam ali se ga že kaj prijemlje vaš uk?« damo v uk mladega osla. Ali se ga Nakar pravi Pavliha: »Težko je upate naučiti čitati?« , z njim. Trde glave je m tudi svoje- »Kaj bi se ga ne,« se odieže Pav- voljen; a s svojo pridnostjo in pri- liha. »Samo da mi morate pustiti zadevanjem sem ga že spravil tako več časa. Saj vestc, da je osel bitje daleč, da se je naučil nekai črk in trdoglavo ter nima ne pameti ne da- zna razločno izgovarjati nekaj sa- ru govora.« moglasnikov. Če hočete, vas pro- Gospodje pritrdijo Pavlihu ter sim, pojdite z menoj in se sami pre- rau dajo časa dvajset let, plačila pa pričajte!« petsto tolarjev, od tega pol vna- Tisti dan, ko se je Pavliha raz- prej. Ko se tako pogode, si misli: govarjal z voditeljem visoke šole. »Trije smo: voditelj visoke šole, je bil osel še vedno ob svojem, ie- jaz in osel. Čo umre v teh dvajsetih prav je že minilo poldne. Ko tedai letih voditelj, sem rešen; če umr- pridejo v hlev Pavliha, voditelj in jem sam, kdo mi kaj more? Če pa še nekateri drugi učeni možje, po- bo konec mojega učenca, tudi ni- loži Pavliha pred sivca knjigo. Uh- mam več koga učiti.« Ijač, videč pred seboj v jaslih zna- Tako z lahko vestjo vzame svet- no kojigo, se drži sila resno ter io le tolarje in osla. Sivca odpelje v začne brž prelistavati. misleč, da 68 n;iiUc med listi ovsa. Ko pa vidi, da ga ni, zažene svoj mili glas in riga svoj »i-a, i-a« tako grozansko, da se ie kar hlev stresel. [\uliha pa se obrne k svojim ipremlievalcem: »Slišite, gospodje? Samoglasnika i in a izgovarja in čita že prav razločno. Upam. da se sčasoma še napravi.« Kmalu nato umre voditelj visoke šolc. Takrat pusti Pavliha svojega učenca, naj gre, kamor ga žene. sam pa spravi denarce in obrnc mestu hrbe'. rekoč: »Čc bi hotel izmodriti vsc osle, kar jih je tukaj, vse svoje žive dni nc bi imel časa za kaj dru-gega. Boljše je. da obesim učenost na kol.« Pavliha podknje svojega konja z zlatimi podkvami, ki jih plača zanj kralj Tako je zaslovel Pavliha po svoji modrosti in umnosti že daleč na-okrog in pogovarjal se je že z mar-sikaterim knezom in velikašem. Mnogi so ga imeli kaj radi, dajali so mu oblačil in konj, ga gostili in mu dostikrat napolnili mošnjo. Zgodi se. da pride na sam kra-ljev dvor in kralj, ki je že toliko slišal o njem, ga naprosi, nai ma pokaže katero svojih umetelnosti. Za to mu obljubi. da mu da podko-vati konja z najboljšitni podkvami. Pavliha ga nekam neverno po gleda in reče: »Ali lahko verjamem "vašim besedamV« »Čc sc izkažeš,« odgovori kralj, »boin mož-beseda, in kar sem re-kel, sem rekel.« Takoj odjaše Pavliha svojega ko-nja k zlatarju; tam ga da podko-vati z zlatimi podkvami in te pribiti s srebrnimi /eblji. Nato se vrne h kralju in ga ^raša, ali plača pod-kovanje. Kralj precej zapove svoje-mu dvorniku, naj grc s Pavlihom in plača, kar je treba za podkovanje njegovega konja. Dvornik kajpada fflisli, da pojdeta h kovaču, a kako se začudi, ko vidi, da ga vodi Pav-liha k zlatarju. Zlatar terja sto zla- tov, kar je dvorniku preveč. Zato se vrne naravnost h kralju in mu pove vse, kaj in kako. Tudi kralj se začudi, da poklicati Pavliho in mu reče: »Pavliha, kakšne podkve pa da-ješ svojim konjem na kopita? Ce bi jaz dal svoje tako podkovati, bi kmalu spravil na boben sebe, deže-lo in podložnike. Res da sva se me-nila o dobrem podkovanju, a na zlate podkve nisem mislil.« Pavliha pa odvrne: »Svetli go-spod in kralj! O zlatih podkvah res nisva govorila. rekli pa ste, naj dam podkovati konja z najbolišimi podkvami. Pa sem si mislil: Če naj bodo najboljše in ukazane od sa-mega kralja, katere nai bi bile toli-ko vredne ko zlate, pribite s srebr-nimi žeblji?« Kralj malo pomisli, se nasmeje in reče: »Že vidim, Pavliha, da si moj najzvestejši podložnik, ki sto-riš vse, kar ti ukažem in kakor ti ukažem.« In plača tudi podkve. Pavliha pa iih ni pustil konju na kopitih; zamenjal jih je z železni-mi, zlate pa spravil za slabe čase. (Dalje prihodnjič.)