53. številka.
»nje za četrtek 3. maja 1895.
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 2 m tja 1895.)
»EDINOIT"
izhaja po trikrat na letino v taatiii ii-danjib ob torkih, Aetrtklli >n aobotAh. Z jutranje izdunjH izli »ju ob H. uri zjutraj, »ečorno pa »h 7. uri Tečar. — Obojno i ud »nje atan* : «» Je.|*n mi-tci- . f, —.»i, iivm Av.unj« f. I * i» tri tne»i'r . . .	, . . I ,—
r.k pol lota , . . j,— . , m vhp l.to . . „ 1u.— „ , n _
Mt naročbe beri priložene naročnine te
no jemlje oitr. Pn*an»ičf>e Htuvilke dobivajo » pro-dajalnicah tobaka v Iratn po a u tč.. ii*en 1'rjta po 3 n»č. Sobotno tečemo »danje v lr*tu « ni., iiven Trata S ni.
Ol
Tcvaj XX.
EDINOST
Ogla* *4 roinne po taritu » tietitu, 7» natlor • * dubetimi "rkam *i> pUčUj ;iroat - ^ ,r	, nv.ninih »r*tir.
1'khIh-,). nnnirtn.ro Ol j«vne-.ahvitlu. tu. nnči mla-i i t >t. ho M^iniaju po p.igtdhi
V -i > ipi.i naj i. Ciljaju iredniMT*
ili. . t'a-or in.i it 1:4. V.nlt.i p, mi eurr
l.oi frankitvano. •t«" nofraitkovana »e n> tpr majo. R.th'i .ki „j »rt^ajo.
Milo «lcr
Nurui mri.i. rekiitmu ie n, '<ia*n *pr« ,"'<nu Hpravniitrtt ulica Molino pic-oolo l-it. 3, II. nadur. Odprte reklamacij« _ _ _ .____"> pron.: po.tnine,
inakega politiAn«^ druitva za Primornko.
„¥ MInmII J) nw t'
Dan I. maja.
Leta 1889 se je vršil v Parizu veliki socijalnodemokratiški kongres. Na tem shodu ho bili sklenili, ila naj odslej delavci po vseh deželah praznujejo 1. dan maja, da dokažejo s tem tesno vzajemnost delavskega stanu sirom sveta.
V	zmislu tega sklepa so vrlini vodje socijalistiškega gibanja uveli po vsej Evropi viharno agitacijo v ta namen, da se splošno praznovanje delavstva na dan 1. maja razvije do soglasne velikanske demonstracije, ki naj bi iinponovala na vse strani.
Včeraj je bil zopet ta znameniti dan» dan „delavskega praznika". Povsem umestno je torej, da si ob tem dnevu stavimo vprašanje: je-li socijalnodemokratiška stranka dosegla označeni svoj namen s praznovanjem 1. dneva v lepera mesecu majnikn? Je-li res prišlo do zažeijene vsakoletne splošne demonstracije delavcev po vsej Evropi ? Dejstva iu vsakoletne skušnje od leta 1889 sem nam pravijo, da ne. Kakor se je Iak6 dogodilo že marsikoji stranki, uverili »o se tudi voditelji socijalistiškega gibanja, da se velika vprašanja ne rešujejo golimi demonstracijami.
Do splošnega s glasnega postopanja vsega delavstva ni prišlo, ker delavci sami že s prvega začetka niso bili v soglasju med seboj o potrebi in koristnosti demonstracije v dan 1. maja. Po nekod proslavljajo ta „imenitni" praznik, po nekod pa ne; in še tam, kjer ga praznujejo, ne praznujejo ga vsi delavci, ampak le odlomki delavstva. Praznovanje 1. majnika ni doseglo, kakor se je nameravalo, splošnega in vseukupnega značaja in je po takem sklep kongresa v Parizu popolnoma zgrešil svoj namen. Je že tako: praktične vsakdanje potrebe in pa obstoječi odnošaji so bili vsikdar močneji, nego pa sanjavi doktrinarizem posamičnih vodij. In tako smemo reči že danes, da so vodje socijalnodemokratiške stranke doživeli popo-len fiasko se svojim sklepom na kongresu v Parizu.
To treba zabeležiti danes. Zabeleživšim to golo dejstvo pa nam ne prihaja na uislel, da bi hoteli le za las vzkratiti važnost velikega delavskega vprašanja. Ne, narobe: uverjeni smo celo, da se bližamo dobi, ko se bodo državniki morali zaresno baviti s tem vprašanjem. Slep in gluh bi moral biti oni, ki ne čuje, kako to socijalno gibanje trka na naša vrata in vrata splošnega zanimanja iu skrbi se morajo odpreti teuiu vprašanju.
Socijalno gibanje med delavstvom pa ni samo nujno in pereče, ampak je tudi povsem opravičeno. Kdor ima le količkaj čuta
PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVJ. veka.
SpiHal A. Š o u o
VIII.
V	velikej dvorani samoborskej ni bilo za čudo ni žive duše. Vse tiho in nemo, ali je zato živahnejše bilo v sobi gospe Klare.
Pravo čudo ta Klarina soba! Stala je v stolpu proti Savi. Močni boki bili so višnjevo barvani, nebolikoj bojoj, a po njih posute zlate zvezde. Pozlačena rebra bokov spajala su se v lepo izrezanem cvetu, s katerega je visel na svilenej vrvici bakren pozlačen svetilnik v podobi dveh amoretov, ki sta nosila štiri baklje. Zidove so kinčale štiri umetno tkan e taljanske preproge. Jedna preproga ka-zala je čisto Suzano. Sred hladodejnih palm teče srebrna voda. V njej stoji krasna ženska, ogrnena tankoj haljoj, ki jej je sramežljivo sklepala roke v krilu. Lep« je glavo povešala na prsi; črni lasje plavajo jej po
do pravice in golega človeškega usmiljenja do delavskega stanu v svojih prsih, ta mora pripoznati, da je bilo do sedaj razmerje med delodajalcem in delavcem neprimerno — krivično. Veliki kapital izkoriščuje na nedovoljen način delavno silo žuljavih rok: kapital se množi bolj in bolj v rokah posamičnikov, delavec pa — ki je in ostane temelj vsej veliki produkciji — se ubiva v siromaštvu in more le skrajnimi napori preživljati sebe in svojo družino. In naj razna podjetja do-našajo še toliko dobička in naj se ta dobiček — ki ga znašajo v prvi vrsti delavske roke na kup — še tako rapidno množi od leta do leta, gmotno položene delavca se ne zboljša ni za las: ta posednji je danes še vedno tam, kjer je bil pred desetimi leti — v svoji stiski in bedi. Ne rečemo, da ne bi bilo tu pa tam častnih izjem med podjetniki, ki vidijo v delavcu svojega največega — dobrotnika. Ali te izjeme so, žal, le redke, sila redke. Veliko več pa je takih podjetnikov, ki vidijo v delavcu le svojo — mašino, ki jo moraš vreči med staro šaro, ko ti je odslužila in ni več za rabo.
Kdo bi torej zameril delavcu, zavedajo-čemn se svojega tnžnega položenja, koje po-loženje je naravnost v zasineh ceni in vrednosti delavca, da se je jel upirati takim od-nošajem ter da zahteva, da naj se razmerje med delodajalcem in delavcem premeni tako, kakor zahtevata pravica iu — vest! Zlasti pa zahtevajo delavci po vsej pravici, da se jim gmotno stanje boljša v isti meri, v kolikor se množe dobički podjetja, koje podpirajo oni z delom svojih rok. Podjetnik imej svoje dobičke, ali tudi delavec ima pravico do gotovih odstotkov od teh dobičkov. Iz kratka: stremljenje delavskega stanu po zboljšanju svojega gmotnega položenja je po-vsem opravičeno iu pravično iu prav ima delavec, ako zahteva, da mu bodi plačilo primerno njegovemu trudu in njegovim zaslugam.
Opravičenost delavskega gibanja je torej očividna in oporekati jej more le oni, ki hoče, da imej jeden vse, drugi pa nič. In ker je delavsko vprašanje zgolj posledica dosedanjim krivičnim razmeram, dolžnost je vsem činiteljem premišljati, kako bi se dalo rešiti to vprašanje v obojestransko zadovoljnost.
Ali kako f To je tisto vprašanje, ki dela toliko preglavice državnikom in vsem drugim, ki se bavijo se socijalnim vprašanjem. Kakor je krivo domnevanje onih, ki si domišljajo, da se morejo izogniti temu vprašanju zanič-Ijivim bagtttelizovanjem, istotako se varajo oni delavci, ki menijo, da morejo doseči svoj cilj nasilnimi sredstvi .terorizovanjem in hrupnimi demonstracijami. To veliko svetovno vprašanje se more rešiti povoljno le po za-
belej polti, dolge tanke vejice prikrivajo jej črne oči, a na drobnih bujnih ustnih igra jej lagek smehljaj, okrog snežnobelih kolen k rože valčki bistre vode, a skozi vodo vidiš dve nggi drobni, okrogli in beli. Ali dalje stoji gost, širokolistnat grm, a na njem cvete plam teči kelih (čašica) lotosa. Tu je zavetje, izza tega grma prežita poželjivo dva starca. Plešasta glava, nabrano lice, siva brada, suhe roke — vse kakor da je okamenelo, samo so jima oči žive; a oči gore, sevajo, planite kakor peklenski ogenj.
Na drugej preprogi videti je zlat šator. Spredaj stoji gorostas, osoren in črn. Vojtiiki ga vežo, vojniki se unijo. A on divja, nogoj se upira ob pod, žile so mu nabrekle, brada se mu ježi, a oči — ah oči mu plamte, dve grozni zvezdi, taki, da sežgete i nebo i zemljo, iz očij mu švigajo strele na lepo bujno žensko. Na lerovej koži počiva žena. i Biser jej spenja zlate lase, a bujno jej telo pokriva na pol nabrana halja se zelene indijske svile. Vrh čela se jej blišči sijajen smaragd, kakor grozno uko baziliskovo. Na-
konitej poti: ne na ulici s praznimi demon stracijami v dan 1. majnika, aiupak tam, kjer snujejo zakone — v parlamentu. Tu smo sedaj pri onem drugem važnem vprašanju : pri vpraša n j u volilne p r e -osnove. Ako hočejo merodavni činitelji odvrniti delavstvo od nasilnih sredstev in vznemirjajočih demonstracij ter jih navesti na pot zakonitosti, morajo jim tudi dati priliko, da bodo mogli staviti svoje zahteve in pojasnjevati krivice, na kojih trpe, legalnim potem — p o svojih zastopnikih v p a r 1 a m e n t u. Iz tega spoznanja izvirajo tudi klici delavskega stanu po puliti š k i h pravica h. Privolite torej delavcem pristajajoče jim politiške pravice, dajte jim pravo glasa, dovolite jim, da bodo mogli na p r i s t o j n e ni m e s t u zagovarjati svoje težnje! Stremljenje delavcev po politiških pravicah ne izvira torej — kakor menijo ne-katerniki — iz predrznosti iu domišljavosti, ampak iz spoznanja, da so opravičena prizadevanja delavcev po zboljšanju gmotnega blagostanja v tesni zvezi s podcijenjeni poli-tiških pravic. Hudournik je že pridrl v dolino in ni je sile, ki bi ga mogla zavrniti nazaj v hribove ; pač pa je dolžnost Človeški družbi, da navede šumeče valovje v pravo strujo.
Vse to naj bi pomislili dobro tako delavci, kolikor tudi drugi stanovi. Delavci naj pomislijo, da prazne demonstracije v dan 1. majnika pač morejo nekoliko vznemirjati --redarje, da pa ne morejo dovesti do uresničenja njih želja; ostali stanovi pa naj pomislijo, d a je tudi delavec, koristen iu neizogibno potreben člen človeške družbe, kojemu gredo človeška in p o 1 i t i š k a p rava, kakor vsakemu drugemu.
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala p red včeraj njem razpravo o pre-osuovi davkov, zaključivši posvetovanje o obdačevanju železnic. V vsej tej razpravi kaže se nam skoro pri vsakem g. — zlasti se je pa to pokazalo pri Ion. o obdače-čanju posojilnic —, kiko nasprotje vlada med koalirano gospodo glede na vsako važnejše vprašanje. Po hudih stiskah prerine se pre-osnova davkov bržkone vendar-le do prvega branja, s čeiuer pa še ni rečeno, da bode ta predloga, ljubo dete finančnega ministra Ple-nerja, tudi res pod streho. Skeptiki trde namreč, da sinemo že danes računati za gotovo, da predloga pade v tretjem branju, ker ni žnjo zadovoljen skoro nikdo, — V istej seji je gospod minister za trgovino odgovoril na interpelacijo poslancev grofa Frana C o roti i n i j n in U u r g s t a 11 e r j a o d r u g i
slonila je glavo na zalito ramo, izpod zlatih trepavic vhuja jej pogled na velikana, a posmeh jej igra na bujnih ustnah. Glej, levo roko dviga. Igru se nekoj stvarjo. Ćudne igračke! Drobni jej prstiči prebirajo črne, junaške lase, ki jih je zapeljivka odrezala velikanu ter ga izdala Filistroin, smrtnim sovražnikom židovskega rodu. To j* zlata kača Dalila, to je ukročeni lev — Samson. Ves pod bil je zložen iz drobnih pisanih kamenčkov v podobi zvezde. Velike vrata zakrivalo je zagračjalo (zastor) iz rdečega žameta, a v kotu lil je pozlačeni zmaj vodo bistrico v veliko marmornato kamenico (školjko). Krog kamenice (školjke) cvetele so v kristalnih kupah rože iu lilije, ki so ti mamile glavo milim vonjem. Po sobi frčale so bele grlice, ljubč se iu guče. A na pročelju stale so visoke pozlačene stolice, preprežene modrim damaskom. Tu je vsprijemala Klara mite goste.
Ta pot kratila sta samo dva moška mladej udovi dolg čas, sede na vulikih sto-licali tia1 izmišljuje si šale, da izmamita go-
železniški zvezi Trsta z notranjimi dežel a ni i. Navajal je ra/.ne že več ali manj znati" nacrti', zatrjeval je, da se t<> vprašanje proučuje pridno iu vestno, ali pozitivnega in konkretnega vendar nismo zvedeli ničesar. Mi razumemo torej dra. L u-ugerja, zakaj je zahteval, da naj se o tem odgovoru otvori debata, kateri predlog pa je zbornica odklonila, najbrže v dokaz, da živimo v dobi odkritosti in resničnosti. — Istotako so o Irekli nujnost predlogu poslanca 1'acdka jilede imunitete govorov, ki ne stoje v zapisniku, ker so se izustili na češki m jeziku V imenu koalicije je govoril proti nujnosti — Poljak J e d r z e j o v i č! Iz te seje nam je slednjič objaviti, kar utegne razveseliti V i p a v s k o d o 1 i n o, da se n a ui-r e č v r š e p o g a j a n j a med minister-s t v i za g r a d n j o ž e 1 e z n i c e fl o r i c a-Ajdovščinal Da bi le iz teh pogajanj kmalu prišli do praktičnih vspehov!
Različne vesti.
Imenovanje in premeščenja. Minister za pravosodje je imenoval pristava pri okrajnem sodišču v Ajdovščini, dodeljenega ukrožuemu sodišču v Gorici, dr. Heurika T u m o, sodnij-skim pristavom pri okrožnem sodišču v Gorici in pristava extra statum za področje primorskega dež. višjega sodišča, dr. Frana A udri č a ter avskultautii Josipa Minija, pristavoma pri dež. sodišču v Trstu. Premeščen je pristav dr. Hugo Pangrazi iz Tolmina v Ajdovščino, dod.-ljeti ukro* sodišču Gorici, avskultant dr. Valentin I s <j p pa j»> imenovan pristavom pri okrajnem so-dišču v Tolminu. — Minister za poljedelstvo je Imenoval gozdarskega upravitelja Alojzija VVerzerjii v Motovunu višjim gozdarjem v področju Goriškega gozdarskega ravnateljstva.
Nj. Vel. cesar ne pride v Ljubljano. Danes imatno pred seboj podroben program, ki je bi! sestavljen z;i popotovanje Nj. Vel. cesarja v Pulj m /.a dobo Jdnevuega bivanja Nj. Veličanstva v Pulji. V tem programu ni spomenjeno, da se cesar ustavi na vožnji v Pulj v Ljubljani.
Črnogorska kneginj* v Trstu. Predvče-rašnjem opoludne dospela je v Trst kneginja j Milena Črnogorska na ldoydovem patniku „Tlietis*, prišedša naravnost z tVtiuja. Kne-giujo je spremljal pobočnik Gjurkovič. K'ljubu temu, da ta vladarica popotuje inkognito, poklonila sta se ji na obali slučajno tu navzoči črnogorski minister financ Mata-novič in pa tukajšnji črnogorski konzularni agent Kistič, Kneginja se je zvečer odpeljala v Karlove vari.
spodinji posmeh na usta, — general Nerva-cijo Teutlenlmch in polkovnik Mihajlo Hiuds-niaul. Prvi visok, močan iu siv človek, olui-tnj glavoj, španjolskoj bradoj, nizkim čelom in dolgim nosoin, v vojski osoren, jeklen, da surov. Kraj žene inačič (kotek), zaljubljen, nežen kakar neumno jaguje. Tovariš mu je bil manjši, ali ne manj močan, z debelo glavoj, redkimi ru^imi lasmi, velikimi ušesami, rdečečiin licem iu polnoj bradoj. Po nizkem oglastem čelu, po topem nosu iu praznih modrih očeh videlo so je, da ta vojščak ni ne posebno rahločuten, n«- ostrega uma. Oba ta prišleca bila sta oblečena v jelenovo gladko kožo, in fini mozaik je k ir škripal pod debelimi petami težkih čižem. Samo beli ovratniki iu široki klobuki s peresom razodevali so, da sta gosposkega stanu. Po obleki bila je jedina razlika med njima, da sejeTeutten-buchu vil čez pleča čruo-žolti pas cesarskega generala, v teai ko je Kindsmaulu dičil belo-zeleni znak štajerske vojske.
(Dalje prih.)
*
Po volitvah Tz P^mjan* nam pi^jo: '1'nk.iiMiji podajnr-i k<<jirr>k» italijanske g<v •ipooilf, »Tiiarnaz. Bartolicli in družba, tulaže s»» t židovskim ,11 1'iccoio", <la bode volitev volilnih mož pri Habičib uničena. Tem ljudem se ni i-iidtti. ker ne mislijo so svojimi nt < >ž uran i, ampak z m »žgani ko, ei>ke gospode ; ali čuditi se je „Pnvolovi* cifutariji v Trstu, ki se sttiHši tako pisavo in prav nič ne pozna 30 volilnega reda za deželni zbor istrski. Slavni čifnti naj !e vtaknejo svoj nos v omenjeni i;. in takoj jim bode jasno, kake rešitve more pričakovati reknrz italijanske stranke.
K položaju v Ljubljani in okolici. C. kr. korespondenćui tira l brzovlja iz Ljubljane 30. dne min. m. : „Minolo noč ob 1. uri 37 min. bilo je občutiti močan sunek, kateri je trajal samo jedno sekundo. Mnogo ljudij je preplašenih planilo iz svojih bivališč. Nove škode ni provzročil ta sunek".
Velika je beda po vaseh na Ljubljanskem barju. Nedavno je bila tam p o vodenj, pozneje pa je še potn s provzročil mnogo škode. 1 j j ud je nimajo kaj sejati alt saditi in mnogi celo stralajo. Te dni je deželna vlada kranjska razdelila med ljudstvo, česar je neobhodno potrebno za obdelavanje polja in sicer za s"tev, odnosno sadenje 83 met stotov krompirja, 23»/» met. st. ovsa in '27 met, st. fižola.
Darovi, priposlani „Edinosti* za Ljubljano.
V	poslednjem izd. izkazanih kron — st. Na novo so nam priposlali
od sv. Ivana nabranih po
veselici.......13 „ 12 „
•T. 1.......... 2 . - ,
V	kremi Via Scoglio list. 794 je nabral Vrdelski
klub „Naše"..... 5 . 2fi „
Skupno 246 kron 38 st
Darovi tržaških Slovanov za Ljubljano. C-J. Jakob Gomilšak, c. ki1, profesor v Trstu . . . 50 kron — stot,
0	veselici pri sv. Ivanu dne
28. aprila nabranih. . . 300 „ — , Na drugem mestu izkazanih uredu. „Kdinosti" priposlani !i ....... 20 , 38 „
S že izkazanimi . . . 6921 kron 90 „
skupno .......7292 kron 28 stot.
(joti omenjeno svoto pri sv. Ivanu so darovali:
0. g. kaplan Furlan 14 K., deželni poslanec Vatovec 10 K'., fiašperčič Valentin 10 K., Kjuder Peter 6 K., Horak 6 K., Po-nikvar 5 K., Mandič za zadržano družbo 5 K, deželni poslanec Dolenc 4 K., S. Man-koč 4 Iv., J. Mankoč 4 K., Šabec J. 4 K., Scherntanu 4 K., Rodbina Mikelič 3 K. 40 stot., Čliček 2 K. 40 stot., Černic 2 kroni 40 stot., Negode 2 K. 40 stot., Ribarič 2 K., 80 stot., Stritoff 2 K, 40 stot., Puskor 2 K, 40 stot., Colja 2 K. 5 stot., Kariž 2 K., Trobec 2 K., Čarga 2 K., Marcliesini 2 K., I5ajc 2 K., Zuttioni 2 K., Vecchio A. 2 K., Grmek 2 K., Macak 2 K., MuŠič 2 K, (4odiua S. 2 K., Bogdanovič 2 K., Ukmar 2 K., Čok 1 K. 40 stot., Zadnik 1 K. 40 stot., Cotič l K. 40 stot,, Gasperčič J. 1 K. 40 stot., dr. A brani 1 lv. 4o stot., Andrej Godina 1 K. 4o stot., Hvala 1 K. 40 stot., S o tiar Jakob 2 K. 60 stot., Vrabec 1 K., Furlan Alojzij 1 K., A. R. I K., J. D. 1 K., Žigar 1 K., Maioni 1 K., škana 1 K., g. Lizeta 1 K., Ivan Korčič 1 K., N. N. 1 K., Marija Kosernik 1 K., J. Pertot 1 K., Dclkiu A. 1 K., Križman 1 K., Vatovec J.
1	K., J. D. 1 K, N. N. I K., Tavčar 1 K., Tomaž I K,, Drobuik 1 K„ (liacomini 20 stot., Katera 40 st., Kamuščič 4o st., Mlač 40 st., Ambrož 40 st., RebekBOst., N. N. 40 st., Ščuka 2o stot., Perpar 40 *t. J. J. 80 st., Delkiu 40 stot., N. N. 30 stot., Perušič 40 stot., Furlani 40 stot,, Nchronv 40 stot., Kalister 40 stot., Kukanja 40 stot., Vitez 4o stot., Mekuš 40 stot., N. N. 40 stot., Šakar 40 st., šusmelj 80 st., Zelen 40 st., Jajčič 4o stot , N. N. 40 stot.. N. X. 40 stot., Počkaj 40 stot., 1'regl 60 stot., N. N. 20 stot., Zupančič 40 stot., Pregl 40 stot., Ivapun 40 stot., Hvala 20 stot., Skilan 40 stot., Godina 40 stot., lloreto 40 stot., N, N. 40 stot., Persoli.a 40 stot., Križnic 40 stot, Brnetič 10 stot., Nužan 40 stot., Lozoj 60 siot., lvravos 60
-stot., Ražen 60 stot., Još 40 stot., J. Kovač 20 cent. in France Kažemeri edino krono ki jo je imel. — Od tega denarja se je poslalo v Ljubljano v ponedeljek 300 kron; ostalih 13 kron 12 stot., pa je vsprejelo uredništvo našega lista.
Pomoč Ljubljani 7. Reke je došlo ,S1.
Narodu-4 poročilo, da je tamošnji odbor za nabiranje milodarov za Ljubljano doslej nabral že uad 6000 gld. V dotičnein odboru delujejo v lepi slogi najodtičnejši Ueski Hrvatje in Italijani. To dejstvo naj bi bilo v vzpled svojati okolo ,.II Piccola4! Sploh Hrvatje žrtvujejo po svoji moči za pobratime Slovence. Omenili smo ž<\ da nabirajo milodare malone vsi hrvatski listi, njim načelu „Olotor* in »Hrvatska*. Večje svote, došle iz Hrvatske Ljubljani v pomoč, darovali so: Občinski svet v Petrinji 200 gld.; dr. L. Vidri«! je nabral 180 gld., Petrinjski rodoljubi so darovali 112 kron; koncert v »Narodni čitalnici* v Križevnh je vrgel čistega dohodka v prid Ljubljani 1H0 gld. 80 nvč.; „ Križevačka dionička štediona" je darovala 100 gld.; tamošnji mestni zastop tudi 100 gld.; poleg teli pa je mnogo manjših daril. — Nadalje so darovali izdatnejše svote: Karol Neureutter, c. kr. vojaški intendant v Pragi 100 gld., županstvo v Ajdovščini-Štur-jah je nabralo 152 gl.; družba za električne naprave v Noiiinbergu (Nemčija) darovala je 200 gld.; občinski svčt v Solnogradu 500 gld.; Vinko Majdič v Kranju 1000 gld ; Ivan knez Liechtenstein 5000 ; zavarovalna banka ,.Plionix" 1000 gld.; II. vitez Preschern 500 gl.; Tolminski rodoljubi 102 gl.; baron Apfaltrern v Kropi 100 gld.; in župnija Planina v Logaškem okraju 100 gld.
Velika akademija »Tržaškega Sokola". Društ veno leto „Tržaškega Sokola" bliža se svojemu koncu. Odstopajoči odbor pa res ni mogel dostojneje zaključiti svoje poslovne dobe, nego da je ukrenil prirediti telovadno predstavo v velikem stilu, da dokaže tržaškim Slovencem, da se je to društvo v niinolem letu zavedalo pravega svojega smotra, daje vstrajno in triidoljubivo gojilo svoj vzvišeni namen — telovadbo. In delalo se je, delalo, kolikor so le dopuščale skromne naše sile in skrajno neugodni odnošaji. Sad tega dela hoče pokazati naš dični »Sokol* na akade« miji, ki se bode vršila prihodnjo soboto v društveni telovadnici. Vsega kupe nastopi nad 60 telovadcev in — telovadkinj; tu nam pokažejo naši telovadci najrazličnejše, točno izvedene vaje 11a raznem telovadnem orodji, pri nastopu gojencev prilika nam bode videti sad velikega truda in potrpežljivosti, telovadkinje nam pokažejo, da so velikim veseljem gojile telovadbo, in vsi skupaj — telovadci, telovadkinje in gojenci — prirede krasnih skupin ob električni razsvetljavi Pri vseh vajah bodo svirala vojaška godba, a pred predstavo bode ista godba proizvajala komad iz najpopularnejše opere češkega mojstra Smetane ,.Prodan« nevesta". Na to veliko veselico, zadnjo v tem društvenem letu, opozarjamo posebno vse rodoljube v mestu in po deželi. Kdor le more, pridi in osvedoči se, da Tržaški Sokol* je krepko razvil svoja krila v ponosen vzlet! Pokažite vnovič svojo naklonjenost do društva, ki zares zasluži vse simpatije tržaških Slovencev!
Pevsko društvo „Danica" aa Kantovelju priredi dne 12. t. m. veselico s petjem, igro in plesom. Natančueji program objavi se svo-ječasno.
Za veliko akademijo „Trž. Sokola* se
bodo prodajali sedeži v četrtek in petek pri upravništvn našega lista, ulica Molino pic-colo št 3 II. nastr. od 10—12 ure dop., in v soboto popoludne od 3—6 ure v društveni telovadnici, ulica Farneto na voglu ulice Amalia. Ker je zanimanje za to veselico vsestransko, opozarjamo slav. občinstvo, da si pravočasno preskrbi sedeže, kajti že sedaj je veliko oddanih, kakor smo se prepričali.
Družbi sv. C rila in Metoda je postala pokroviteljica županija B r e z n i c a. doposlavši družbi za piruhe 108 gld. 63 nč,, nabranih z oziroin na slovensko šolo v Ve-likovcu. Pokroviteljici zastopnik bode vsakokratni Hrezniški župnik ali njegov zastopnik. Posamezne vasi v županiji so darovaie sledeče svote : Brezuica 13.63 gld , Moste 11.68, Žirovnica 12.B0, Breg 6.15, Selo 6.86, Za-breznica 7.11, Vrba 6.70, Studenčice 6.44, Rodine 9.16, Smokuč 20.81 in Dosloviče 7.59 gld. Zahvaljevaje so vrlim Brezničauom za prelepi velikonočni dar, mora jih družbino vodstvo pohvaliti tem bolj, ker so s tem či-• inim posnemali svoje duhovne rojake, o ka-' terih smo nedavno poročali, da so darovali za slovensko šolo v Velikovcu poldrugo ' družbino pokroviteljnino. Uiujeiii smo bili, ko snio čuli, da so tudi najrevnejše hiše v žu-
paniji si utrgale vsaj male svotice po 5, 10,
15 nvč. 11 gemtertje dekle po 1 krono. — .Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača* ; ali četudi ne potratna palača, vendar hode z božjo pomočjo kmalu stala čedna zgradba s podobo sv. Cirila in .Metoda na čelu : »slovenska šola v Velikovcu*, katera bode še poznim rodovom pričala o požrtvovalnosti slovei >kega naroda.
Vodatcn družbe sv. Cirilu in Metoda.
iz Gorenjih Lefefc nam pišejo: V 48. številki „Edinosti" je omenjen „pretresujoč dogodek iz Gorenjih Ležeč", da je namreč povodom zadnjega potresa pal neki mrlič z mrtvaškega odra doli. Resnici na ljubo Vam naznanjam, d a v tej vasi letos ni bilo še nobenega mrliča. Morda se je kaj taces(a dogodilo v Dolenjih Ležečah, duhov-nije Divača, toda meni ni ničesar znano o tem.
V	naši fari ni potres provzročil nobene škode.
(Opazka uredništva. O omenjenem dogodku se je govorilo sploh po Trstu in tudi drugi tržaški listi so govorili o tem. In tako smo priobčili tudi mi dotične vest povsem »bona fide*,)
Banka »Slavija* v Pragi naznanja nam resulat svojega poslovanja za leto 1894. Iz tega naznanila posneli smo nastopne številke:
V	lata 1894. je znašala inkasovana premija vsili oddelkov 2,073.298 gld. 81 kr. proti 1,890.265 gld. 2 kr. v letu 1893, torej več za 183.033 gld. 79 kr. Zavarovani kapital vseh oddelkov je 279,192.484 gld. 40 kr. proti 257,649.259 gld. 15 kr. v letu 1893. torej za 21.543.325 gld. 25kr. več. Rezervni fondi vseh oddelkov znašajo 6,375.397 gld. 60 kr., k temu prideta še uradniški in zastopniški peuzijski fond, katerih prvi je naras-tel na 299 207 gld, U kr. in drugi na 144.887 gld 82 kr- Prebitek za 1. 1894. znaša za vse oddelke skupaj 250.119 gld. 16 kr. Škod izplačala je banka ,Slavija" od začetka poslovanja do konca 1894. leta 24,032.317 gld. 69 kr. Iz teh številk je razvidno, kako se razvija ta nas domači slovanski zavod od leta do leta in to v prvi vrsti radi tega, ker sloni na vzajemnosti in ker umno in varčno gospodari. Opozarjamo torej slovensko razumništvo, da se glede zavarovanja obrača do banke »Slavije* dajć jej prednost pred druzimi koukurentnimi zavodi, ker mu ta podaje take garancije, če ne še boljše, kot vsaka druga zavarovalnica. Po geslu »Svoji k svojim* pristopaj Slovenec k banki „Slariji-da se ta nas zavod še lepše razvije v korist Slovanstva.
Nenadna smrt. Natakar Alojzij Bonzio iz Henetek, 47letni mož, službujoč v gostilni »Ai tre mori" v ulici (Jhiaccern, umrl je predvčerajšnjem zjutraj nenadoma v omenjeni gostilni. Siromak se je le tožil prišedši zjutraj v službo, da ga boli glava. Sedel jo ves onemogel 11a stol; gospodar je poklical Trevesa in ta, videvši, da je mož hudo bolan. telefoiioval je po zdravnika na zdravniško postajo. Ko pa je le-ta pribite], bil je Bonzio že mrtev. Bržkone ga je zadela kap na srcu.
Sodnijsko. 26Ietni slikar Avgust Meyer iz Draždanov je dobil 2 meseca ječe, ker se je upiral stražarjem, in jih opsovul, ker so ga mirili, ko je dne 22. marca t 1. razgrajal v neki gostilni. — 27letni kmet Ivan Kobencet iz Komenskega okraja se je dne 4. novembra min. leta v gostilni Tereze Per-totove nevarno grozil Josipu Cijaku, na katerega je bil ljubosumen. Zaradi tega pre-tenja je dobil Kobencel 3 mesece težke ječe. — Zasebuica Grazia Itussiau, 32letna soproga sodarja, dobila je 3 mesece ječe zaradi goljtilije in sleparske kride. Ta ženska je strastno igrala 11a loteriji, in ker ji je primanjkovalo denarja, izposojevala si ga je, dokler ga je mogla dobiti, potem pa je ponarejala podpis svojega soproga na menjicah ter s tem napravila dolga za 1228 gld. 15 nvč. Ko je spoznala, da nima s čim plačati, prijavila je krido. — IBletua služabnica Ana Skala iz Zadra, je dobila zaradi tatvine mesec diiij zapora. To dekle je vzel trgovec g. Karol Jazbic v Tratit v svojo hišo, kjer je ravnal ž njo bolje kakor da mu je hčer, nego služabnica ; v zahvalo mu je Skala ukradla žepno uro z verižico vred.
Policijsko Neznani tatovi so se po noči na včeraj vtihotapili v stanovanje perice Ma-r je Lapon u a Greti hšt. 142 ter ji ukradli perila, vrednega okolo 60 gld. — 32letiti težak Andrej Marin, stanujoč pri sv. Alojziji, je bil predvčerajšnjem zjutraj z nekim, do-
tlej nepoznanim tovarišem, v gostilni, ki je
v kampaniji Kr onest na Vrdeli. Tam sta možaka veselo pila, in zapila 1 gld. — toda ni jeden ni imel s čim plačati „zajutrek"-M ari nov drug jo je popihal. Marina pa je izročil gostilničar stražarju. Seveda se je Marino jezil in svojo jezico je ohladil s tem, da je stražarja opsoval. To pa mu ni dosti pomagalo, kajti stražar ga je vklenil in odpeljal v zapor.
Koledar Danes (2.): Atanazij. škof; Žiga (Sigmund). — Jutri (3.): Najdba sv. križa ; Mavra, mučenica. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 54 min., zatoni ob 7. uri 2 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 13 5 stop., ob 2 pop. 20 stop. C.
Najnovejše vesti.
Zader 30. aprila. Nadvojvoda Rainer je nadzoroval danes domobrance.
Ljubljana 1. Včeraj zvečer ob 6. uri in 57 min. bilo je občutiti srednje močan, dve sekundi trajajoč sunek. Po noči je bilo občutiti dva rahla sunka. Vsled sunkov iz poslednjih dni se širijo razpoke na zidovjih.
Dunaj 1. Vreme je krasno. Delavci ve-čega dela zasebnih poletij praznujejo danes, na državnih zavodih pa so prišli na delo. Zborovanja so se vršila po pregramn. Mir se ni kalil.
Dunaj 1. Danes predpoludne je bilo 52 delavskih zborovanj, kojih se je udeležilo do 30.000 delavcev. Zborovanja so se vršila razmernn mirno. Po nekojih krajih hoteli so delavci in delavke ovirati svoje sodruge pri delu. Redarji so posegli vmes in so zaprli nekoliko oseb. V predmestju Meidling 90 napadli straže s kamenji. Po deželi je minut dan razinerno v redu.
Budimpeita 1. Po polanoči šlo je kakih 500 delavcev v mestni gozdič, kjer jih je razpršila policija. V Miskolču prišlo je do hude praske med kakimi 1000 delavci, ki so hoteli slaviti 1. dan maja, in redarji. Već oseb so zaprli.
Tr^ovlnahe braojavk«.
Eudtasaltv Pšmilfl« jesen 7.16 -718 Pšenica z* spomlad 1H95 -.— do —•— — Oven ki« jesen H,08—6 C9 Hita »pomlad ——.— Koruza za maj-juni 7 05 7 07. 7» juli-avgnit 7-08—7.09
l'Anuiun nova od 7?» kil. f. 7'BO—7"85 gd 79 ki), f. 7-85 -7 40. o,l 8C kil. f. 7 40-7 B5 *.l 8) Kil. f. 7-45-71>0, od S2 kil. for 7 M—7 55. JefiniHii « «6-8'10; proso 6-20 —«-80. rž ima 5.85-0"—
Ponudbe plenice ilalie. Prodaja 12oOO mat. stot. po 2--5 nč. cenejo. Vreme: jalto lepo.
Praga. Nnraiiitirnui sladkor aa maj r. 13 95 nova letina lf.10.
Prag«. Centrifuga! nori, postavljan r Trut in * carino vred, odpoSiljatev preooj f,28 —38 25. April
Bopt. f. 28.50 -28.75 Čenčah 2»___•—. Četvorni
30-—. V gluvnli (sodili) 30 25
Havr«. Knva Suiiio* good uvorago m maj 92.75, za juli 93.25.
Ha.mtourg. HhmIoh tfood avnrage maj 77.— aoptomlu't 76-85 december 74.25.
Dun^Jakn bona 1. maJaT 1MB
	danes	včeraj -.01.to
Državni dolg v papirju . .	. . 101.60	
„ „ v arebru . .	. . 101 45	101.50
Avstrijska renta v zlatu	. . 123-70	123.70
„ „ v kronah	. . 101 55	101.50
Kreditne akcije .....	. .400 25	897.75
London 10 Lst. .....	. . 122.10	129 25
Napoleoni.......	. . 9.69'/,	9-70
20 mark ......	. . 11.94	11.94
		4H05
VABILO
na veselico in ples
ki se bode Triil <tn« 3. mujn I. I.
v Šmarjah pri Sežani
t novo otvorjoni in z v»*ni potrebnim preskrbljeni gostilni. Uljudno vabi Blijik Jakob, gostilničar in poseatnik.
„Kupuj pri kovaču in ne pri kovaftatu lM
pravi stari pregovor.
To velja po ?mj pravici aa moj savoil, kajti le tako velika kupčija, kakoriua je moja, ima zbok gotovega pUčovanja velikaiukih množin blaga, in drugih prodn sti, cene sirotka, kar mora biti slednjič v korist kupovale« samemu.
Kraani uzorci sasebnim odjemalcem Krati* in frank«. — Bogate abirke uzorcev, kakor ia nikoli, k« krojače nefrankovane.
Snovij asa obleke.
Perurlen in doaking za velačastito dn-liovičiuo, predpitane snovij ca uniforme c. k. uradnikov, tudi ia veterane, gasilce, telovadce,
lirrtoje, sukno za biljard iu igralne mise, preproge aa vozove, lodan. Velika »loga štajerskega, koroikega, tirolskega lodna za gospod« iu gospe po izvornih tovarnUkih cenah t tako veliki izberi kakor takih ne more imeti niti dvajsetera konkurencija. Najvefla i*ber le finega trajnega sukna v najinodernejAih I arvah za gospe. Sukna ki np dnjo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potrebičine za krojače {kakor podstava za rokava, gumbi, iivanka, sukanec itd.)
Ono, primerno, pofiteno, trajno, iiato volneno »ukntmo blago in na d<-ber kup cunje, kater« veljajo komaj odškodnino ia krojača, priporoča
Iv. Stikarofaky,
BRNO M»"cl>"t«r)-
Najveća zaloga tovarniškega sukna v vrednosti
'/, milijona goldinarjev. — Pogilja ae le po IJbdtiieui povzetju !
Svuri 1 o I Acentje iu krošnjurji ponujajo nodo-Mutno svojo bla^o pod znamko „Stikarof-skega bla^o". L)a zabranim varanje p. n od jttmalcer, naznanjam, da takim ljudem uo pru* dajam blaga pod noben m pogojem. (2t)
Lastnik politično društvo .Edinost". — Izdavatelj iu odgovorni urednik : .lulij Mikota. — Tiskarna Deleuc v Trstu.