PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 170 (14.000) Trst, torek, 3. septembra 1991 Potem ko je Srbija do zadnjega oklevala s sprejetjem predlogov za rešitev jugoslovanske krize V Beogradu podpisali sporazum o ustavitvi ognja in razširitvi opazovalne dejavnosti ES Danes v Haagu beseda zunanjim ministrom ES, že prihodnji teden pa začetek V Slavoniji in Krajini se Srbi za beograjski sporazum ne menijo in vneto nada mirovne konference BEOGRAD — V pozni noči na ponedeljek so v palači federacije v Beogradu podpisali sporazum o prekinitvi ognja in o razširitvi opazovalne dejavnosti Evropske skupnosti v Jugoslaviji. Dokument o prekinitvi ognja so podpisali predsednik zveznega predsedstva Stipe Mesič, zvezni premier Ante Markovič in predstavniki petih republik. Izostal pa je podpis Črne gore, ki se je izkazala za bolj srbsko od Srbije same, saj je bil njen predstavnik v zveznem predsedstvu Branko Kostič edini, ki se je bil pri glasovanju vzdržal. Kot poročajo časopisne agencije, je podpisu, ki so mu poleg nizozemskega zunanjega ministra Hansa van den Broeka prisostvovali tudi ambasadorji vseh držav dvanajsterice v Beogradu, sledila zdravica s šampanjcem, podpisniki pa so v komentarjih izrazili več ali manj prepričljivo zadovoljstvo. Za Tudjmana je bila Srbija, ki je vojno vsilila, s sporazumom prisiljena sprejeti politično reševanje Problemov, medtem ko je za Miloševiča upeh, da so Srbi na Hrvaškem z njihovo vključitvijo med eHakopravne strani pri nadzorovanju prekinitve ognja prvič dobili veljavno priznanje. Markovič je ^ejal, da bo pot do ureditve razmer še dolga, a je prepričan, da bo •Ugoslavija s pomočjo ES našla P°t iz krize, podobno upanje pa je Mrazil tudi Mesič. Slovenski pred-Sednik Milan Kučan pa je na izmeno vprašanje, ali ta sporazum Slovenijo vrača nazaj v Jugoslavi-]° odgovoril, da je podpis Slovenija Prej približal kot pa oddaljil od , Vrope. Ostajajo pa še pogajanja, f1 jih vodi mirovna komisija in na atera je Slovenija pristala kot na ®nega ključev slovenske samostoj-°sti. Pogajanja so priložnost, da 6 izkažemo, je dodal Kučan. Slovenski član zveznega pred-].ebstva Janez Drnovšek je za ljub-Hnsko agencijo STA izjavil, da ni e$enečen nad doseženim spora-dumom, čeprav Srbija tako rekoč 10 zadnje minute ni hotela prista-cj na Predloge ES. Povedal je tudi, v le že napovedan sklic mirovne horfe^ence' ^ nai b* se pri- na- ji teden v Haagu, na njej pa u 1 bi vprašanje miru in bodoče e< itve v Jugoslaviji reševali s političnim in svetovalskim sodelovanjem evropske dvanajsterice. In prav o tej konferenci bo danes tekla beseda na sestanku zunanjih ministrov ES v Haagu, v Pragi pa bo istočasno zasedal krizni odbor visokih funkcionarjev KVSE, ki bodo o jugoslovanski krizi razpravljali že tretjič. Kot poročajo z Dunaja, bo avstljska vlada danes razpravljala o predlogu zunanjega ministra Mocka, da bi v Haagu zahteval priznanje Slovenije in Hrvaške, k svojemu predlogu pa naj bi dodal tudi seznam držav, ki so pripravljene slediti avstrijskemu vzgledu. Kljub vsem tem spodbudnim novicam, pa orožje na Hrvaškem niti včeraj ni molčalo. Vukovar, Pakrac, Petrinja in druge tarče srbskih avtonomistov so še naprej v ognju, saj so njihovi kolovodje v Krajini in Slavoniji odločno zavrnili komaj sklenjeno premirje. Hrvaške matere protestirale v Bruslju ZAGREB — Osemstočlanska delegacije Gibanja hrvaških mater, ki imajo svoje sinove v JA, je včeraj po 13. uri prispela v Bruselj. Predstavnikom Evropske skupnosti so predale peticijo, v kateri zahtevajo, naj se Evropska skupnost angažira pri razreševanju krize v Jugoslaviji, dogovarjanju o bodočnosti jugoslovanskih republik ter pri prepričevanju JA, naj iz svojih enot takoj odpustijo vojake, ki so že odslužili vojaški rok. V zahtevi so posebej poudarile, naj za vse vojake, ki so v zadnjih dveh mesecih dezertirali, velja abolicija. Hrvaškim materam so se pdridružile tudi matere iz Bosne in Hercegovine, ki so odpotovale z letali. Na sliki (Telefoto AP): hrvaške matere v Bruslju Kongres ljudskih poslancev dokončno odpravil z dosedanjo federativno ureditvijo Iz pepela komunistične Sovjetske zveze se rojeva nova zveza »suverenih držav« Boris Jelcin in Mihail Gorbačov sta potrdila svoje zavezništvo (AP) MOSKVA — Iz pepela stare Sovjetske zveze se rojeva nova zveza »suverenih republik«, ki bo imela vse značilnosti ohlapne federacije, ali bolje rečeno prave konfederacije, saj zveza prepušča dosedanjo oblast republikam, ki pa ohranijo svoje povezave zaradi gospodarskih interesov. To namreč izhaja iz dokumenta, ki ga je podpisalo deset od 15 republik bivše Sovjetske zveze. Gruzija ga še ni podpisala, tri pribaltske republike pa ga bodo podpisale v trenutku, ko bo kongres ljudskih poslancev priznal njihovo suverenost. Na včerajšnjem petem zasedanju tega najvišjega sovjetskega zakonodajnega telesa je sporazum v sedmih točkah prebral kazahstanski predsednik Nursultan Na-zarbajev. Kot prvo dokument na- vaja, da bo treba podpisati novi sporazum o suverenih državah, h kateremu bodo posamezne republike pristopile svobodno in pod svojimi pogoji. Vsekakor pa je treba takoj sestaviti mehanizme gospodarskega sodelovanja. V prehodnem obdobju je treba dosedanja zvezna telesa zamenjati s svetom ljudskih poslancev, v katerem bo 20 predstavnikov vsake republike. O zunanjepolitičnih in drugih skupnih vprašanjih bo odločal svet držav, v katerem bodo ob Gorbačovu predsedniki vseh republik. V tem prehodnem obdobju bo medrepubliški gospodarski svet poskrbel, da ne bo prišlo do gospodarskih zapletov. Ob vsem tem je jasno, da je Gorbačov osvojil Jelcinove teze, tako da sedaj delata v tesnem dogovoru in so torej izgledi za bodočo zvezo obetavni. De Michelis: Italija ne bo zahtevala revizije meja nr — Italija nima ozemeljskih htn enzii do Jugoslavije in ne misli za-ne Vati revizijo meja, ki so bile določeni z osimskim sporazumom, je včeraj skuri zunanii minister De Michelis na skt. v em. ^asedanju senatne in poslan-si h<"°misije za zunanje zadeve. Italija do cvi?riza<*evala' da bi čimprej prišlo Tt ,, ania mirovne konference, je , n°če odpirati starih računov, ti ona j' Pe Michelis, ali pa zahtevale Ust K°dnine, temveč hoče prispevati skl = anovitvi nove Jugoslavije. Osim-dejal šerfa,Zt=v je ?a treba Preseči- ie še bil una^ ltallianslte diplomacije, ker je rel, sai^1San.leta 1975 in je torej zasta-J ga je imenu De Michelis je večkrat poudaril, da je treba izkoristiti sedanjo ugodno priložnost in pospešiti priprave za mirovno konferenco. Italija bo to zahtevala tudi na zasedanju evropskih ministrov v Haagu. Pri tem je še dodal, da je očitno, da prekinitev ognja ne bo trajala v nedogled, če se mirovni proces ne začne takoj. Italija zagovarja mirno rešitev za jugoslovansko vprašanje, saj bi v nasprotnem primeru jugoslovanski položaj ogrožal varnost Italije. Kakorkoli že pa je Italija odločno proti kakršnikoli vojaški misiji Evrope v Jugoslaviji. V razpravo sta posegla tudi slovenski senator Stojan Spetič ter senator PSI Arduino Agnelli. Predsednik Cossiga se je tokrat krepko zameril novinarjem TG 1 PIAN DEL CANSIGLIO — Predsednik republike Cossiga preživlja letos najbolj vznemirljiv dopust svojega življenja. Miting prijateljstva in zasedanje levice KD v Lavaroneju sta mu nudila priložnost, da se spet izpove in sproži val najrazličnejših reakcij. Dogodkov skorajda ni mogoče opisati po vrstnem zaporedju, saj se pretesno prepletajo, mednje pa sodijo izjave in ugotovitve na račun De Mitove kariere in njegove podkovanosti v zgodovini, bonton v zvezi z osebnim dopisovanjem, očitki novinarjem in direktorju TG 1 Vespi, da svojega dela ne opravljajo, kot bi se spodobilo. Začnimo kar pri zadnjem. TG 1 je predvajal drobce De Mitovega posega na zasedanju strankine levice, Cossiga pa se menda ni strinjal z izbiro novinarjev in je o direktorju TG 1 povedal sledeče: »Vedel sem, da ni noben novinar, vedel sem, da je klečeplazec, da pa je ta njegova lastnost tako izrazita v odnosih z gospodarji KD, no, tega res nisem vedel«. Reakcija novinarjev RAI, predvsem TG 1, je bila takojšnja, sporočilo za javnost, ki so ga izdali po skupščini pa dokazuje, da je Cossiga tokrat nemara le prestopil mejo korektnosti. Oklicali so namreč stanje pripravljenosti na najostrejše oblike protesta, če se bo zadeva nadaljevala oziroma razvijala na taki ravni in izdali sporočilo, v katerem izražajo solidarnost Vespi, zavračajo vsako obliko ustrahovanja in opominjajo, da je svoboda tiska ustavna pravica, katere glavni garant je predsednik republike.« Svojevrstno spoštovanje premirja Na Hrvaškem srditi spopadi ZAGREB Noč, v kateri so v palači federacije v Beogradu podpisali sporazum o ustavitvi ognja na Hrvaškem, je minila večinoma mirno, že čez dan pa so se začeli novi spopadi in nova zaostrovanja, ki ne obetajo nič dobrega. Od Kninske krajine, mimo Like in Banije, vse do Slavonije so srbski uporniki ob podpori JA dokazovali, kako pojmujejo v Beogradu podpisani sporazum. Najhuje je bilo v Petrinji, kjer so se okoli poldne vneli spopadi ob vojašnici Šamarica, v kateri je bilo prav tedaj kakih 40 domačih in tujih novinarjev, med katerimi tudi šest italijanskih. Prav to vzbuja upravičen sum, da je šlo za namerno provokacijo, s katero naj bi armada in »goloroki srbski narod« zvalila krivdo za kršitev premirja na zbor narodne garde in hrvaško policijo. Kot vedno se je armada poslužila vse razpoložljivih sredstev, tako da je bilo med hrvaškimi branilci Petrinje 10 mrtvih. Novinarjem je kasneje uspelo zapustiti vojašnico in se prebiti do Zagreba. Kolona vozil JA, ki se je umikala iz Vukovarja, je včeraj zapeljala na minsko polje, tako da je bil en tank poškodovan. Armada je zato vdrla v vas Berak in jo iz maščevanja začela rušiti s topovskimi granatami. Srbski teroristi so včeraj izstrelili več granat na vas Laslovo v bližini Osjeka. V Osjeku, ki je blokiran, vlada napetost, mesto pa je še vedno v hrvaških rokah. Občasno streljanje je bilo slišati še v okolici Nove Gradiške, Okučanov, Novske in Slavonske Požege. Iz Borovega naselja poročajo, da je ena oseba izgubila življenje, pet pa jih je bilo ranjenih. Spopadi so bili tudi v Gos-piču, kjer je ena oseba izgubila življenje, tri pa so bile ranjene. Medtem se je izvedelo, da so iz Splita v Boko Kotorsko preselili poveljstvo vojaško-po-morskega območja, admiral Mile Kandič pa je zagrozil, da bo uničil policijsko postajo na Visu, če se na otoku pojavi en sam hrvaški gardist. Lojze Peterk v ZDA govoril o trenutnem položaju v Sloveniji Podpis dokumentov ES Slovenije ne oddaljuje temveč približuje Evropi WASHINGTON — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je na večdnevnem obisku v Združenih državah Amerike, je včeraj obiskal državno univerzo v Virginiji. V govoru pred profesorji in študenti te univerze je Peterle razčlenil politični in gospodarski položaj v Sloveniji in napore za mednarodno uveljavitev in diplomatsko priznanje Slovenije. Ogledal si je tudi posestvo v Virginiji, kjer je živel in delal eden o ustanovnih mož ZDA Thomas Jefferson. Predvideno je, da se bo Peterle danes v Washing-tonu sestal s predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slovenski predlog drugim republikam o reševanju krize LJUBLJANA — Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Dimitrij Rupel je poslal pismo zunanjim ministrom vseh jugoslovanskih republik. V-njem je opisal zadnje poglabljanje jugoslovanske krize, ki zahteva nove pobude za učinkovitejše reševanje krvave drame na jugoslovanskih tleh. Zato Republika Slovenija predlaga, da se kot nova možnost uporabi model Konference o evropski varnosti in sodelovanju. Ta model temelji na načelih mirnega reševanja sporov, nespremenljivosti meja, posebnega varstva manjšin, spoštovanja človekovih pravic in pravici do samoodločbe vključno do odcepitve. Če bi ta pobuda bila sprejemljiva za republike, bi bila Republika Slovenija pripravljena izdelati podrobnejši osnutek platforme za delo evropske konference, sklicati iniciativni sestanek predstavnikov republik, na katerem bi se ob sodelovanju Evropske konference in Evropske skupnosti konkretno dogovorili o vseh relativnih vprašanjih, je v pismu zapisal minister Rupel. (STA) LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je v izjavi za TV Slovenija ih STA po seji slovenskega Predsedstva povedal, da je Slovenija ves čas izražala pripravljenost sprejemanja evropskih mehanizmov reševanja jugoslovanskih problemov, ki so zajeti tudi v Deklaraciji o Jugoslaviji. »Zahtevali smo prekinitev sovražnosti in ves čas smo bili mnenja, da je internacionalizacija, razširitev vloge opazovalne misije na ozemlje Hrvaške, to pomeni neposredno vmešavanje evropske dvanajsterice, potrebna. Zato smo deklaracijo podprli in tudi podpisali sporazum in memorandum o razširitvi vloge opazovalne misije na Hrvaško. Po mojem mnenju je bilo podpisovanje dokumentov s strani vseh republiških vodstev edini način, da dokumenta podpiše tudi Srbija«. Na vprašanje, ali podpisi dokumentov Slovenijo približujejo nazaj Jugoslaviji, je odgovoril, da jo je podpis prej približal Evropi kot pa oddaljil. »Vsekakor ostajajo še pogajanja, ki jih vodi Mirovna misija, na katera smo pristali in ki so eden ključev slovenske samostojnosti. Pogajanja so priložnost, da se izkažemo.« Kar zadeva spoštovanje podpisanih dokumentov s strani Republike Srbije je Kučan povedal, da gre za vprašanje, ali- bo Srbija zmogla podpisana dokumenta spoštovati. Izrazil je dvom, da bo situacijo in stihijsko sprožanje dogodkov v kriznih žariščih moč kontrolirati iz Beograda. Prav tako bi se mu zdelo veliko bolj primerno, če bi podpisniki dokumentov predstavniki ne samo tistih Srbov, ki so vpleteni v sovražnosti, ampak predstavniki vseh Srbov na Hrvaškem. Na vprašanje prihodnjih odnosov med Hrvaško, Srbijo in Slove-jijo je Kučan dejal, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za čim-boljše odnose z vsemi republikami. »Skrbi me, da so se poslabšali odnosi z Republiko Makedonijo. Kot kaže je nekako prevladalo mnenje, da smo se Slovenci "pogodili" za svojo prihodnost na račun Makedoncev, kar seveda z resničnimi dejstvi nima nobene zveze.« Na vprašanje, ali je imela Slovenija povezavo z letalom, ki je prevažalo orožje in zaradi katerega so zaprli zračni prostor, je Kučan odgovoril: »Demantiji takšnih informacij so neprepričljivi. Dejstvo je, da Slovenija, vsaj kar se tiče uradnih struktur, s tem orožjem nima nič. To, da je južnoafriško letalo pri vstopu v jugoslovanski zračni prostor želelo pristati na Brniku še ne pomeni, da je šlo za slovenskega naročnika orožja.« Na dopoldanski seji slovenskega predsedstva so obravnavali sinočnje dogodke v Beogradu in pripravo slovenskega koncepta izhodišč za mirovno konferenco. Besedilo sporazuma med republikami o razširitvi opazovalske misije ES BEOGRAD — Z upoštevanjem: - odločitve komiteja višjih funkcionarjev K VSE, da pozdravi pripravljenost ES in njenih članic, da na temelju njihove pobude organizirajo misijo, ki bi prispevala k stabilizaciji ustavitve ognja in ker želijo države udeleženke KVSE konkretno prispevati k izreševanju sedanje jugoslovanske krize, - poziva jugoslovanskih oblasti ES in njenim članicam, naj organizirajo takšno misijo, - sporazuma, doseženega na Brionih 7. julija 1991 in v skladu z - memorandumom o soglasju o opazovalni misiji v Jugoslaviji, podpisanim v Beogradu 13. julija 1991, podpisali pa so ga predstavniki ES in njenih držav članic, zveznih organov Jugoslavije, Republike Hrvaške in Republike Slovenije ter glede na njegove veljavne odredbe, - sporazum o ustavitvi ognja, ki so ga dosegli v Beogradu 1. septembra 1991. Evropska skupnost in njene države članice, Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Luksemburg, Portugalska in Španija in komisija, v nadaljnjem besedilu, imenovane »strani, ki zahtevajo«, na eni strani in zvezno predsedstvo SFRJ v vlogi kolektivnega, vrhovnega poveljnika oboroženih sil ter ZIS in republike BiH, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija, v nadaljnjem besedilu imenovane »strani gostiteljice« po drugi strani, v nadaljnjem besedilu skupaj imenovane »udeležene strani«, bodo skupaj ugotovile obseg opustošenja, ki so ga povzročile sovražnosti. Strani udeleženke se zavedajo resne grožnje, ki jo lahko sovražnosti v Jugoslaviji pomenijo za mir in varnost v Evropi, zato so se odločile poiskati miroljuben način za rešitev položaja, ki trenutno vnaša razdor med jugoslovanske narode. Prizadevajo si zagotoviti razmere, ki bi onemogočile nove izlive nasilja in prelivanja krvi, skupaj so pripravljene prispevati k ohranitvi miru in varnosti ter omogočiti pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. Dosegle so naslednji dogovor: Člen 1 (mandat) Delovanje večnacionalne opazovalne misije, oblikovane na temelju memoranduma o soglasju s 13. julijem 1991, bo razširjeno, da bi lahko vključili spremljanje ustavitve ognja, za katero so se dogovorili 1. septembra 1991 v Beogradu, ko bo ta začel veljati. 1. Opazovalna misija bo opravljala ad hoc ocene in preiskave kršitev naslednjih elementov ustavitve ognja, ki jih je treba učinkovito uvesti, tako kot je bilo dogovorjeno med podpisnicami sporazuma o us- tavitvi ognja 1. septembra 1991 v Beogradu: - ustavitev uporabe sile; - vsi oboroženi sestavi in vse osebe, ki nosijo orožje, morajo brez odlašanja in brezpogojno ustaviti streljanje in vse dejavnosti, ki bi lahko sprožile oborožene spopade; - vse sprte strani morajo takoj ustaviti vse nadaljnje premike, razen tistih, ki so potrebni za umik, da bi se izognili neposrednim stikom in se umaknili s trenutnih in prejšnjih položajev, na katerih je prihajalo do sovražnosti; - sovražne sile, ki so v neposrednem stiku, je treba ločiti in umakniti na položaje, ki so zunaj dosega vsaj ročnega strelnega orožja; - minometalce in drugo orožje bodo umaknili iz dosega sprtih sil; - vse paravojaške sile (razen policije) in neregularne enote bodo razorožili in razpustili; - demobilizirali bodo rezervni sestav hrvaške nacionalne garde, JLA se bo vrnila v vojašnice, tako da ne prve in ne druga ne bi prejudicirali izvedbe opazovalnih dejavnosti, ki smo jih našteli zgoraj. 2. Zato da bi zagotovile popoln in učinkovit nadzor ustavitve ognja, so se strani strinjale, da dejavnosti spremljanja izvajajo JLA in hrvaške oblasti ter predstavniki srbskega prebivalstva na Hrvaškem, vpletenega v sovražnosti. Po mnenju šefa opazovalne misije lahko člani opazovalne misije sodelujejo v omenjenih dejavnostih opazovanja vpletenih jugoslovanskih strani. 3. Vloga opazovalne misije bo spremljanje in poročanje o izvajanju elementov ustavitve ognja, ki so navedeni v členu L, misija pa ne bo sodelovala v sami izvedbi teh elementov. 4. Gostiteljska stran bo strani, ki zahteva, zagotovila vse informacije in ponudila celovito sodelovanje, ki je nujno potrebno za uresničitev ciljev misije. Gostiteljska stran bo zato imenovala tudi oficirja za zvezo. Člen 2 (trajanje) 1. Opazovalna misija bo svoje dejavnosti, opisane v členu 1. začela takoj, ko bo to mogoče in potem, ko bodo vse udeležene strani podpisale ta memorandum o soglasju in ko bo ustavitev ognja zares dosežena. 2. Opazovalna misija bo svoje dejavnosti končala 13. oktobra 1991. tri mesece po podpisu memoranduma o soglasju. Tuje opazovalke lahko od- ločijo, da opazovalni misiji podaljšajo mandat. Člen 3 (koordinacija) 1. Delovanje opazovalne misije bo povezoval koordinacijski center, ki bo ustanovljen v Zagrebu, opazovalna misija pa lahko ustanovi regionalni center (centre) za spremljanje, če bo to potrebno. Člen 4 (status) 1. Gostiteljska stran bo odgovorna za popolno varstvo in varnost opazovalne misije ter njenih članov. Gostiteljska stran se zavezuje, da jamči za varnost osebja opazovalne misije in za izdajo natančnih ukazov, po katerih nobena enota ali posameznik ne sme streljati na misijo ali v njeni bližini. 2. Za uresničevanje svojih dejavnosti bo imela opazovalna misija in njeno osebje pa tudi vozila, plovila, letala in oprema - neomejeno svobodo gibanja na območju misije. 3. Opazovalna misija bo delovala samo na območjih, v katerih so dejavnosti spremljanja JLA, hrvaških oblasti in predstavnikov srbskega prebivalstva preverile učinkovito ustavitev ognja in obvestile opazovalno misijo, in potem, ko bo šef misije dobil od vseh gostiteljskih strani zagotovila o varnosti osebja opazovalne misije, ki jih bo ocenil kot primerna. 4. Pri izvedbi svojih aktivnosti bo osebje opazovalne misije na svojo zahtevo imelo spremstvo vodnika in prevajalca (razen v primeru, če vodnik ne bo hkrati tudi prevajalec), ki ga bo določila vsaj ena od gostiteljih strani, v skladu z njenim področjem delovanja. Vodnik - prevajalec bo pomagal članom opazovalne misije pri opravljanju njihovih nalog. 5. Opazovalna misija bo imela zastavo ES na svojem koordinacijskem centru, na regionalnem centru (centrih) za spremljanje in v drugih prostorih, na vozilih, plovilih in tam kjer, bo odločil šef opazovalne misije. 6. Na vozilih, plovilih in letalih opazovalne misije bodo jasne oznake opazovalne misije, s katerimi bodo seznanjeni pristojni organi. Člen 5 (sestava) 1. Osebje lahko imenujejo v opazovalno misijo tudi druge države, udeleženke KVSE, če se s tem strinjajo udeležene strani. 2. Osebje opazovalne misije bo v nadaljnjem besedilu imenovano opazovalci. 3. Opazovalce bodo imenovale vlade opazovalnih strani. 4. Za potrebe tega memoranduma o soglasju bodo število opazovalcev, omenjeno v memorandumu o soglasju s 13. julijem 1991 povečali na približno 200 članov. To število je mogoče spreminjati, če se tako dogovorijo udeležene strani. 5. Opazovalci se bodo vzdržali vseh dejavnosti ali postopkov, ki niso v skladu z nepristransko naravo njihovih dolžnosti. 6. Opazovalna misija lahko uporabi pomoč administrativnega in tehničnega osebja opazovalski strani, ki jo potrebuje. Člani administrativne in tehnične skupine misije bodo imeli podoben status kot administrativno in tehnično osebje opazo-valskih strani, zaposleno v veleposlaništvih. 7. Opazovalna misija lahko na kraju samem najame pomožno osebje, ki ga potrebuje. Na zahtevo šefa opazovalne misije bo gostiteljska stran opazovalni misiji olajšala najemanje lokalnega kvalificiranega osebja in pospešila proces tega najemanja. Pomožno osebje misije bo imelo podoben status kot lokalno najeto osebje velespolaništev. Člen 6 (orožje In oblačila) 1. Opazovalci ne bodo nosili orožja. 2. Opazovalci bodo nosili civilno obleko. Člen 7 (veriga odgovornosti) 1. Za delovanje opazovalne misije bo odgovoren šef opazovalne misije, ki bo državljan države članice ES, predsedstva sveta ES. 2. Šef opazovalne misije bo podajal redna poročila prek predsedstva sveta ES vsem gostiteljskim in opazovalnim stranem o dejavnostih in ugotovitvah opazovalne misije. 3. Predsedstvo sveta ES bo kar najhitreje obveščalo komite višjih funkcionarjev KVSE o dejavnostih opazovalne misije. Člen 8 (potovanja in prevoz) 1. Vozil, polovil in letal opazovalne misije ne bo treba registrirati ali zanje idajati dovoljenj na območju dela misije pod pogojem, da imajo takšna vozila zavarovane tretje osebe. 2. Opazovalna misija lahko uporablja ceste, mostove, kanale in druge vode, pristanišča, objekte in letališča brez plačila dajatev, cestnin in pristojbin. 3. Na zahtevo opazovalne misije bodo gostiteljske strani zagotovile takšna vozila, ki bi bila potrebna za opravljanje nalog v primeru, če vozila opazovalske misije ne bi zadostovala. Gostiteljske strani bodo misiji dale na voljo lastna vozila, plovila in letala. Člen 9 (komunikacije) 1. Osebje opazovalne misije bo imelo dostop do ustrezne telekomunikacijske opreme gostiteljev za potrebe svojega delovanja, vključno s komuniciranjem z diplomatskimi in konzularnimi predstavniki opazo-valskih strani. 2. Osebje opazovalne misije bo imelo pravico do neomejenih komunikacij z lastnim radiom (vključno s satelitskim, premičnim in ročnim radiom), telefonom, telegrafom, faksimilom in drugimi sredstvi. Gostiteljske strani bodo v 24 urah od podpisa memoranduma o soglasju zagotovile frekvence, na katerih bo radio lahko oddajal. Člen 10 (privilegiji in imuniteta) 1. Opazovalci bodo imeli med mi' sijo privilegije in imuniteto dipl°' matskih uslužbencev v skladu z dU' najsko konvencijo o diplomatskih odnosih. 2. Koordinacijski in regionalni center (centri) za spremljanje ter drugi objekti in vozila, plovila in le' tala misije bodo nedotakljivi. 3. Opazovalci bodo imeli privil6' gije in imuniteto, predvidene s tem členom zagotovljene: a) med misijo; b) kasneje, glede na opravljene p°' stopke med misijo. 4. Gostiteljske strani se zavezuj6' jo, da bodo šefu in članom miSO olajšali prihod in odhod na ob moč) ^ kjer bodo delovali. Predsedstvo sv6 ta ES bo gostiteljem poslalo seznan članov misije. Osebje misije bo in1 lo svoje nacionalne osebne dok mente (potne liste) pa tudi dokazu da so člani opazovalne misije. , 5. Gostiteljske strani opazova skim priznavajo pravico, da brez c rine ali drugih omejitev uvoza P peljejo vso opremo, material, za in blago, ki je namenjeno izklju6 . za uradno uporabo opazovalske n sije. Vse to lahko ponovno izV0Z L ali pa se kakorkoli drugače otres J te opreme , če je ta še uporabna. Člen 11 1. Gostiteljske strani se strinjaj da opazovalni misiji brezplačno ^ bavljajo hrano in namestitev osebje pa tudi pisarniške pros . Udeležene strani bodo sprejele ,e ločitev o drugih odredbah ^„tno privilegijev m imunitete, uu ,g škodo, izgubo ali kršitev, ki j, pretrpel katerikoli izmed opaZ tra. cev, bodo povrnile opazovalske ni, pri tem pa zahtevale odškon ki jo bodo povrnili povzročitelj • Tri milijarde lir za razvoj univerzitetnega študija in za znanstvene raziskave TRST — Deželni odbor je po predlogu odbornika za izobraževanje in kulturo Silvana An-toninija Canterina nakazal 3 milijarde lir za razvoj univerzitetnega študija in znanstveno tehnoloških raziskav. Sredstva iz tega sklada bodo razdelili naslednjim ustanovam: univerzama v Trstu in Vidmu, konzorcijem za razvoj univerzitetnega študija v Trstu, Gorici in Vidmu, Mednarodnemu centru za mehanske vede v Vidmu, Konzorciju za pospeševanje študija in raziskav pri inštitutih za liziko v Trstu, Centru za promocijo študija in raziskav na področju biofizike in molekularne biologije v Trstu, Astronomskemu observatoriju v Trstu, Mednarodni visoki šoli za višje študije v Trstu (SISSA), Centru za teorično in aplikativno ekologijo v Gorici, Deželnemu meduniverzitetnemu centru za astrofiziko in kozmologijo ter Konzorciju za razvoj študija na področju magnetofluidina-mike v Trstu. V javni izjavi, ki jo je poslala tudi italijanskemu predsedniku Francescu Cossigi Unija Italijanov si prizadeva za mir in za nemoten razvoj lastne manjšine REKA — Kot smo že poročali, je Italijanska unija izdala javno izjavo v zvezi z dramatičnimi razmerami na Hrvaškem in jo naslovila tudi Francescu Cossigi, Giu-liu Andreottiju in Gianniju De Michelisu. V izjavi, ki sta jo podpisala predsednik izvršnega odbora Ul Maurizio Tremul in predsednik njene skupščine Antonio Borme, je uvodoma rečeno, da dvigune italijanska narodnostna skupnost svoj glas proti nesmiselnim oboroženim spopadom, ki sejejo žrtve t-udi med nedolžnim prebivalstvom. Sklicujoč se na vrednote omike, lastnih tradicij in kulture mirnega in strpnega sožitja ob spoštovanju sočlovekovih pravic, se Unija Italijanov postavlja brezpogojno na stran tistih, ki obsojajo nasilje in orožje ter se borijo za mir in civilen dialog ob nasprotovanju vsakemu poskusu hegemoničnega vsiljevanja rešitev v brk volji, ki so jo demokratično izrazili posamezni narodi. Unija Italijanov izraža solidarnost z materami vojakov in poziva zveznega obrambnega ministra ter vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade, naj v vojaške ope- racije ne vpletejo mladincev italijanske narodnosti. Unija se obrača na mednarodno skupnost, naj vsaj sedaj učinkovito nastopi za preprečitev hude nesreče, ki pretresa samo srce Evrope; Unija podpira deklaracijo Evropske skupnosti o jugoslovanski krizi, hkrati pa pozdravlja najnovejše stališče, ki ga je zavzel minister De Michelis do italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. V obrambo obstoja in razvoja te manjšine bo Unija nastopila pri vseh pristojnih vladnih forumih in političnih silah v Italiji. Sanitetni material iz Milj v Hrvaško v KOPER — Na mejnem prehodu Škofije je delegacija Občine Milje, ki jo je vodil podžupan Claudio Mutton, izročila delegaciji Občine Koper, ki ji je načeloval predsednik Aurelio Juri, pošiljko sanitetnega materiala kot pomoč zaradi minule vojne v Sloveniji in pomoč hrvaškim občinam zaradi vojne, ki je še do nedelje divjala na Hrvaškem. Velik del opreme je tako prevzel tudi predstavnik Rdečega križa iz občine Buje, ki je imela v minulih dneh kar veliko opravka z begunci z vojnih območij. g §_ Na včerajšnjem sestanku med odposlanstvom Slovenske skupnosti in zastopstvom krajevnih oblasti V Sežani so pretresli vprašanje o zaščiti Krasa SEŽANA — Delegacija Slovenske skupnosti, v kateri so bili deželni svetovalec Bojan Brezigar, načelnik skupine SSk pri Kraški gorski skupnosti Martin Brecelj in član izvršnega odbora KGS Josip Gruden, se je sešla v Sežani s predsednikom občinske skupščine Ivanom Vodopivcem in predsednikom občinskega odbora Iztokom Bandljem. Govor je bil o predlogu za zaščito in razvoj Krasa.. Predstavniki SSk so obrazložili ustrezne priprave, ki se odvijajo tačas v FJK, in predlog o uresničitvi mednarodnega parka, za katerega se ogrevajo zlasti ambientalisti. SSk je naklonjena zaščiti Krasa, vendar pod pogojem, da bi zaščita vsebovala tudi možnost za razvoj celovitega teritorija in predvidevala izrecno spodbujanje tradicionalnih dejavnosti na Krasu. Ne samo, območje, na katerem naj bi nastal Kraški park, naseljujejo tudi Slovenci, zato bi bilo treba strogo spoštovati njihove pravice, torej zagotoviti, da bi v sklopu dejavnosti znotraj parka slovenski jezik bil enakopraven z italijanskim. Nazadnje je zastopstvo SSk podčrtalo, da bi morala morebitni Kraški park upravljati Kraška gorska skupnost, ki pač na najbolj reprezentativen način zastopa krajevno prebivalstvo. Predsednik Vodopivec pa je orisal dosedanje pobude v sežanski občini, ki previdevajo, da se pod pokroviteljstvom Unesca mednarodno zaščitijo Škocjanske jame, slovenski del Doline Glinščice in Štanjel, kjer se sicer takšne pobude niso obnesle, ker se je veliko ljudi od tam izselilo zaradi prestrogih vinkulacij. Zaenkrat — je naglasil Vodopivec — še nihče ni uradno predlagal Mednarodnega parka, a tudi sicer tega ne bi bilo mogoče uresničiti brez pristanka sežanske Občine. Pred pristojnima komisijama Biasutti bo danes poročal o krizi v Jugoslaviji TRST — Danes ob 15. uri bosta skupaj zasedali deželni svetovalski komisiji za zadeve predsedstva oziroma za odnose s tujino, ki ju vodita Diego Carpenedo (KD) in Ugo Poli (DSL). Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti jima bo poročal o položaju v Jugoslaviji v luči dogajanj v SZ in na evropskem vzhodu. V Pordenonu se bo v soboto pričel 45. mednarodni sejem PORDENON — Minister za javna dela Giovanni Prandini bo odprl v soboto 45. mednarodni vzorčni velesejem v Pordenonu. Na njem bo sodelovalo 500 razstavljalcev v zastopstvu 800 podjetij; okrog 80 bo tujih - iz Argentine, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Indije, LRK, Peruja, Bolivije, Mehike in (prvič) Sev. Koreje, Mongolije ter SZ. Razstavni prostor bo obsegal 25.000 kv. m. pokrite površine in 45,000 kv. m na prostem. Razstavni izbor bo tradicionalen: pohištvo, električni gospodinjski stroji, izdelki umetnostne obrti, stanovanjska °Prema, jestvine, kmetijska mehanizacija, gradbeni stroji. Pordenonski velesejem je tudi priložnost za to, da se preveri, kako bije pulz gospodarstvu v tej pokrajini, sicer pa v vsej Furlaniji-Julijski krajini pa tudi v sosednih deželah. Skozi vseh devet dni (velesejem bo odprt do 15. septembra) bodo na sporedu številne obrobne prireditve, a med temi bo kar 15 gospodarskih zasedanj in strokovnih srečanj. Prireditelji računa-1°. da si bo ogledalo velesejem približno 150.000 obiskovalcev. Trojanska Baba skoraj nared TROJANE — Sredi tega mese-Ca bo nared viadukt pri Trojanah, s tem pa bo konec prometnih za-stojev, ki jih je povzročala doslej bojanska Baba. Velik del cestišča j® že asfaltiran, v prihodnjih dneh b° treba asfaltirati samo še nad-v°z in del cestnega dovoza s se-|erne strani. Odsek Baba je dolg '4 kilometra in se bo nadaljeval s _retjim pasom trojanske ceste. Ozne j e bodo izgradili še priklju->®k na staro cesto do Celja v dol-lni sto metrov, medtem pa se bo Pr°met vseeno redno odvijal. V Reziji posvetili novo cerkev NJIVA (Rezija) — Avgust v Reziji teče v znamenju kulturnih prireditev, razvedrila in prijateljskih snidenj. V tem času se rezijanska skupnost, razkropljena po svetu, ponovno sreča na šmarni miši ali na večerih v okviru pobude Okno v bodočnost, pogosteje se slišijo citire in bunkule, živahnejši je rezijanski ples. Živahno in veselo je bilo tudi letos. Še posebej velik praznik je bil v nedeljo, 18. avgusta, ko so v Njivi odprli in posvetili novo cerkev. Njiva je ena od tistih vasi v rezijanski dolini, ki jo je potres najbolj prizadel; bila je zrušena skoro do tal, popotresna obnova pa se šele zdaj končuje. Cerkev je posvetil videmski nadškof Alfredo Bat-tisti, kateremu je ključe izročil župan Luigi Paletti, ki je imel nagovor v rezijanščini. Bogastvo jezikovne in kulturne tradicije je omenil tudi nadškof, ki je pozval Rezijane, naj ohranijo svojo identiteto. (r. p.) Vojno dogajanje v Sloveniji v očeh in besedi humoristov LJUBLJANA — »Prvi povojni kabaret — Po bitki so vsi generali... žametni«. To je naslov nove zbadljivke Toneja Fornezzija-Tofa in Moped show kvarteta, ki si jo je "izbrana“ publika ogledala v ljubljanskih Križankah. Pobuda, ki je kakih 200 oseb tudi ob tako tragičnih dogodkih spravila v smeh, je sodila v prizadevanje priznanih slovenskih humoristov, da bi prispevali žrtvam vojne v Sloveniji. Kabaretni spored, ki je v bistvu srž radijskega programa Moped showa, je predstavil nekaj utrinkov iz vojnega in predvojnega časa, seveda ironično. Na kabaretnem srečanju je tekla beseda o zakloniščih, protiplinskih maskah, ujetih vojakih, tožbah, tiskovnih konferencah v Cankarjevem domu, vojnih reakcijah doma in v tujini in seveda tudi o zadnjih dogodkih v sami slovenski vladi, o ruskih pučih in kontrarevolucijah. Uro in četrt dolg spored je dosegel svoj cilj. Škoda le, da si je satirične poglede na vojne dogodke lahko ogledalo le manjše število oseb (prvi od dveh napovedanih večerov je odpadel zaradi slabega vremena). Sicer je možno, da se bodo kabaretisti kako pridružili goriškim šaljiv-cem-amaterjem na naslednjem Pajk's showu. (R. Pavšič) Na sliki (foto Pavšič) Moped show med povojnim kabaretom. Na slovenski obali samo polovična turistična sezona dpi P°RTOROŽ — Kar je, je, pravijo turistični bi avci z morja. Kar so poželi, so poželi in zdaj izšZ8^ PFbližno že lahko izračunali, kako se bo da h 6tošnia turistična letina. Splošna ocena je, na - ° to v najboljšem primeru polovična turistič-de j ev' Tudi predsednik piranske občinske vla-tj I® Prepričan, da bodo v občini uspeli "nabra-c° ori bsoc' turističnih prenočitev - slabo polovi-tistega, kar so sicer vajeni, ki je° Je Pomembno tudi za občinski proračun, memh mer* odvisen od letine v tej najpo- merit neiši obmorski gospodarski panogi. In n0Vpem k,o na Gorenjskem trdijo, da je zaradi Pizkfl^6 tečaia zdaJ turističnaa taksa že kar pre-Pteniir,8^ °.k>alni turistični delavci hudujejo in mačeo' °a ?e 19,5 dinarja turistične takse za do-ternu g !)UIaS*;? na n°č ze kar lep strošek, ker k (neqleri°^dajo še zavarovanje in mora vsak turist jev an f' ab ie domač ali tuj) plačati po 23 dinar-dinarievV|10i' štiričlanska družina torej skoraj sto še Poseh • ,e in zavarovanja na dan. To je bilo hoteli inv- aktualno vprašanje zato, ker so imeli domačih 9^°/'> domačih, avgusta pa kakih 88% kot preiš 9°stov' torej ravno obratno razmerje je direktn^ c 6ta’ ^ Portoroškem Hotelu Riviera gost plara1] refnc Ohujec izračunal, da je domači tem ko so .P.01Penzion 550 dinarjev na dan, med-dinarjev v*1-1 tTr*sta za isto storitev odšteli 1.000 ec- Ce bi namesto domačih gostov imeli tuje, bi v enem mesecu zaslužili vsaj 7,5 milijona dinarjev več samo pri penzionski porabi. In če bi bili to individualni tuji gostje (torej ne agencijski), bi bil zaslužek v enem mesecu vsaj 15 milijonov višji. Res pa je, ugotavljajo, da so domači turisti vsaj na nekaterih področjih iz-venpenzionske porabe boljši turisti od tujih agencijskih gostov. Gostinci ob morju ugotavljajo, da so zaradi pretežno slovenskih gostov letos prodali veliko več pijač, predvsem piva. V Hotelih Riviera so izračunali, da v gostinskem delu ponudbe domači gostje popijejo celo za kakih 50% več kot tuji agencijski gostje, ki pa so tudi sicer znani kot skromni potrošniki. Druga prednost od individualnih gostov je ta, da so plačali takoj, z gotovino, medtem ko agencije poravnajo račune poldrugi mesec pa tudi dva kasneje. Predvsem to poletje se je pokazalo, da Portorož (in tudi delavci v turizmu) niso najbolje pripravljeni na individualne goste. Ne samo zaradi parkirnih mest, ki jih vztrajno primanjkuje. Kljub manjšemu turističnemu obisku so namreč letos avtomobili še bolj teptali zelenice in parkirali na vseh mogočih in nemogočih mestih - ker parkirišč ni. Upoštevati je treba dejstvo, da so Portorož zasnovali v realsocialističnih časih, ko je prvo violino igrala usmeritev masovnega, industrijskega turizma, zaradi česar so morali arhi- tekti predvideti samo to možnost, da bodo turisti prihajali k morju kot sardine, stisnjeni v turistične avtobuse (najraje dvonadstropne). Tudi sicer je bilo na urejenih plažah in neurejenih delih obale, ki so poleti tudi priljubljena kopališča, videti precejšnjo gnečo ljudi, ki pa preprosto niso imeli možnosti porabiti kaj več denarja za pijačo, sladoled in drugo, kar sodi k poletju. In namesto, da bi vsem individualnim in enodnevnim gostom ponudili urejena, varovana parkirišča, jim te storitve raje niso zaračunali in jim zastonj "ponudili" zelenice, prašne ali blatne površine, kaos. Parkiranje je na vsakem koraku zastonj (le v Piranu je drugače). Vse tudi kaže, da se ob morju vse prepočasi prilagajajo zahtevam in željam gostov in da jih še taka kriza težko strezni. Resda so postali natakarji marsikje bolj prijazni in hitreje priskočijo k mizi, toda v enem od portoroških hotelov je notranja kontrola ugotovila, da nekateri natakarji še zmeraj računajo tudi kaj zase. Sledili so takoj disciplinski postopki in prekinitev delovnega razmerja, vendar se s tem odpuščeni delavci niso kar tako sprijaznili in so hoteli priklicati nazaj tiste lepe čase samoupravljanja, ko taka kraja gostov sploh ni bil velik greh in natakarja, ki se je prevečkrat očitno zmotil v svojo korist, ni bilo lahko odpustiti z dela. Druga slaba razvada je hrup. Mnogi direktorčki in šefi lokalčkov so prepričani, da brez hrupne glasbe ne gre. Zdaj je Portorožanom. prekipelo in piranskemu sodnika za prekrške so zaradi pretirano glasne glasbe ovadili Kulturni in kongresni center Portorož (Avditorij) in Hotel Riviero Portorož. Še zmeraj so sramežljivo in nekako ob strani skrite mnoge kulturne in umetniške vrednote, ki jih ob morju kar nekaj premorejo. Tako si v minulih tednih ni bilo mogoče ogledati Tartinijeve spominske sobe oziroma njegove zapuščine v tej sobi, vse preveč slikovitih cerkvic ob morju je zaklenjenih in obiskovalec ne ve, kako bi dobil skrbnika oziroma tistega, ki ima ključ... Skratka, kultura je šla to poletje bolj na dopust kot vsa prejšnja leta. Zadnje dni se med portoroškimi hotelirji neuradno "šepeta", da bodo morda prišli "Amerikan-ci", tujci, ki imajo denar in bi radi vlagali v naš turizem. Takih govoric je bilo zmeraj veliko. Če drugega ne, vlivajo vsaj nekaj optimizma. Pomislimo samo, koliko časa se v piranski občini že pogovarjajo o prenovi starega portoroškega Hotela Palače! Po vseh zapletih in spletkah pa še danes nimajo pravega načrta za prenovo tega najstarejšega hotelskega objekta ob morju. Vsaj trije arhitekti so prepričani, da lahko ponudijo najboljše projekte. Vsak od teh pa ima seveda svoje zaščitnike. Preden bo prišel tuji kapital, bo še trajalo. Takrat pa si bo slovenski turizem vsaj za silo oddahnil. BORIS ŠULIGOJ Na pobudo sindikatov na Borznem trgu ob 18.30 Drevi shod za pomiritev med Srbijo in Hrvaško V nedeljo zvečer padel zastor nad letošnjo Drago Slovenija pred res velikimi izzivi Kakšna usoda čaka novo državo? Drevi bo z začetkom ob 18.30 na Borznem trgu v Trstu manifestacija za pomiritev med Srbijo in Hrvaško. Pobudo zanjo so dali tržaški sindikati CGIL, CISL in UIL, k njej pa so pristopile tudi razne družbene in politične organizacije, kakor tudi nekatere ustanove in krajevne uprave. Na shodu bodo govorili krajevni in vsedržavni predstavniki sindikatov ter pripradnika italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Kot so v soboto povedali na tiskovni konferenci pokrajinski voditelji CGIL, CISL in UIL, nameravajo prireditelji z manifestacijo predvsem pozvati sprte strani v Jugoslaviji k mirnemu razreševanju odprtih vprašanj, po drugi strani pa nameravajo tudi opozoriti krajevne in vsedržavne italijanske oblasti ter sploh italijansko javnost na potrebo po pravočasnem ukrepanju, da bi v čim večji možni meri omilili že udejanjenem predvidljive negativne posledice jugoslovanske krize na vseh ravneh, in to tudi tostran meje. Pokrajinski tajnik CGIL Treu je včeraj v svoj st vu odgovornega za mednarodne zadeve pri deželni CGIL pozdravil dosego sporazuma med EGS in vsemi jugoslovanskimi republikami ter izrazil upanje, da se bo odslej o bodoči usodi Jugoslavije oziroma posameznih jugoslovanskih republik odločalo na pogajanjih in ne več na bojnih po- ljih. Po mnenju CIGL bi morala EGS priznati demokratično izraženo voljo Slovenije in Hrvaške po neodvisnosti. Italija bi se morala nadalje posebno zavzeti za zaščito pravic in interesov italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški, kakor tudi za to, da bi EGS čim prej priskočila na pomoč jugoslovanskemu gospodarstvu, tako da se ne bi ponovilo to, kar se je že zgodilo z Albanijo. Treu se nadalje zavzema za revijzijo osimskih sporazumov, pa ne zato, da bi ponovno odpirali vprašanje meje, kolikor predvsem zaradi zaščite italijanske manjšine. Omeniti velja, da so deželni sindikati CGIL, CISL in UIL sprožili pobudo, da bi se sestali sindikati Alpe Jadrana, da bi obravnavali vprašanje jugoslovanske krize. Za aktivnejšo vlogo delovne skupnosti Alpe Jadrana se je zavzelo tudi pokrajinsko združenje Vsedržavne konfederacije obrtništva. V tiskovnem sporočilu, v katerem je izrazilo svoj pristanek na dre višnjo manifestacijo, je posebej opozorilo tudi na negativne posledice jugoslovanske krize na obmejno gospodarstvo. Na manifestacijo so med drugimi pristali DSL, KD, Zeleni, ACLI, Občina Milje in Unija Italijanov iz Istre in z Reke. Manifestaciji se pridružuje tudi Sindikat slovenskih šolnikov, ki bo prisoten s transparentom in vabi k udeležbi vse šolnike. tari? 1 il H"7 : i 1 , r rW i j Udeleženci nedeljske razprave na Dragi Z okroglo mizo, za katero so predstavniki skoraj vseh strank zastopanih v slovenskem parlamentu razpravljali o Sloveniji danes in viziji njenega jutri, so se v nedeljo zvečer zaključili šestindvajseti študijski dnevi »Draga 91«. Popoldansko pluralistično ocenjevanje najbolj žgočih vprašanj mlade slovenske demokracije je predstavljalo višek prireditve, ki se je letos tudi zaradi radikalno spremenjenih razmer v matici znašla v vsebinskem precepu. (foto Križmančič) Draga ni več tribuna slovenskega oporečništva, če bo hotela ostati zvesta svojemu osnovnemu poslanstvu pa bo morala vsekakor ohraniti kritičnost, ki jo je doslej vseskozi izkazovala do najbolj perečih vprašanj slovenskega naroda. Janko Prunk (Socialdemokratska stranka), Janez Podobnik (Kmečka zveza), Borut Pahor (Stranka demokratične prenove), Tone Peršak (Slovenska demokra- Minister za Slovence po svetu spregovoril o aktualnih problemih Dular gost praznika SSk Posvet na tržaški univerzi Študij kristalov s sinhrotronom Na tržaški univerzi se je včeraj pričel dvodnevni znanstveni posvet o uporabi sinhrotrona v kris-talografiji. Gre v nekem smislu za nadaljevanje 13. evropskega kris-talografskega simpozija, ki se je končal prejšnji petek v kongresnem središču na Pomorski postaji. Prireditelji sedanjega posveta nameravajo pregledati najnovejše dosežke na področju uporabljanja sinhrotronskega sevanja pri proučevanju kristalov, seveda tudi in predvsem v okviru oblikovanja raziskovalnih programov bodočega tržaškega sinhrotrona. Posvet vodi prof. Lucio Randac-cio, na njem pa sodeluje okrog 60 visoko specializiranih strokovnjakov iz Velike Britanije, Rusije, Nemčije in Francije, Slovenije in drugih evropskih držav. Ob včerajšnji otvoritvi so udeležence pozdravili rektor tržaške univerze Borruso, dekan prirodoslovne fakultete Costa, pooblaščeni upravitelj družbe Sincrotrone Trieste Vi-ani, ravnatelj Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo Falaschi in predstavnik Univerze v Ljubljani Kaučič. Včeraj so na posvetu obravnavali študij novih materialov z dif-ratometričnimi metodami ter programe tržaškega sinhrotrona na tem področju, o čemer bo govor tudi danes. Včeraj so udeleženci posveta tudi obiskali gradbišče sinhrotrona pri Bazovici. V soboto in nedeljo se je v Zabrežcu odvijal Naš praznik, ki ga kljub težavam dolinska sekcija SSk dosledno prireja vsako poletje. Letošnji praznik je s svojo prisotnostjo počastil tudi slovenski minister Dular (na sliki Maria Magajne), ki je v nedeljo zvečer spregovoril ob krajevnem in deželnem predstavniku SSk. Sicer pa je praznik potekal po vseh pravilih poletne šag-re: v nedeljo popoldan je nastopila godba na pihala od Sv. Antona pri Kopru, oba večera pa je bil ples z ansambloma Krt in Lojze Furlan. Po koncertu sta v nedeljo zvečer spregovorila tajnik dolinske sekcije SSk Sergio Mahnič in deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar, za zaključek pa je Aldo Štefančič, odbornik Občine Dolina, predal besedo častnemu gostu, ministru za Slovence po svetu Janezu Dularju. Že uvodoma je podčrtal svoj nadstrankarski pristop do poverjene naloge, vabilo na praznik pa ocenil kot dobro priložnost, da ponovno spregovori o tem. SSk je po njegovem mnenju v primerjavi z drugimi političnimi komponentami Slovencev v Italiji nekaj posebnega: zaradi svojega krajevnega značaja (ni kot ostale vezana na Rim) ima več možnosti za oblikovanje programov v interesu Slovencev v Italiji, kljub neštevilnosti pa je izziv političnim odločitvam drugih strank. SSk pa je po njegovih besedah tudi pripomogla k dozorevanju sil za demokratizacijo Slovenije, odtod posebna pozornost stranki. Minister je spregovoril o Sloveniji in izrazil upa- nje za čimprejšnje mednarodno priznanje, ki bi pomenilo bistveno olajšanje tudi za gospodarsko stanje. V teh dneh je slovenska vlada zbrana ob sprejemanju novih zakonov, ki prav gotovo peljejo v moderno evropsko tr-žnost. Posebej je poudaril, da Slovenci s svojo odločitvijo niso izrazili sovraštva do ostalih jugoslovanskih narodov, dosedanja federativna oblika pa objektivno gledano ni več realna. Omenil je tudi upravno reformo oz. napovedano krčenje mninistrstev. Ob tem je poudaril, da bo pozornost do Slovencev po svetu ostala najmanj nespremenjena, zamejce pa je pozval, da o tem izrazijo svoje mnenje. O krajevni problematiki je spregovoril tajnik dolinske sekcije SSk Mahnič, ki je uvodoma izrazil podporo mladi republiki Sloveniji, pozorneje pa je obravnaval predvsem politično stanje v dolinski občini. Lanski pristop SSk v občinski odbor pomeni neposredno prisotnost pri reševanju problemov. Soglasje med stranakami večine pa spodbuja k učinkovitemu delu za občane. Posebej je Mahnič omenil statut, v katerem so - v pričakovanju globalne zaščite - zagotovljene nekatere pravice slovenskemu prebivalcu. O statutih krajevnih uprav je spregovoril tudi deželni tajnik Jevnikar, ki je krajevno politično sliko ocenil kot nezadovoljivo za Slovence. Jevnikar je med drugim napovedal bližajoči se čas sekcijskih, pokrajinskih in deželnega kongresa SSk, ko bo treba tudi organizacijsko okrepiti stranko. Glede deželnega zakona za denarno podporo kulturnim dejavnostim je podčrtal, da je denar sicer potreben, a ni dovolj, potrebna je tudi pravna zaščita manjšine. DAMIANA OTA Zaključna prireditev Sklada ”M. Čuk“ Z lepo, veselo, spontano in neformalno prireditvijo, se je v petek popoldne zaključil v Prosvetnem domu na Opčinah letošnji poletni center, ki je tokrat že sedmič stekel v organizaciji Sklada Mitja Čuk. Okrog sto otrok različnih starosti, med njimi tudi prizadeti otroci, se je staršem in ostalemu občinstvu predstavilo s programom, ki so si ga zamislile posamezne skupine in ga tudi vsaka po svoje popestrile s petjem, igro in glasbo. Vse je potekalo v najlepšem redu, vsi so v programu sodelovali, pri tem pa so pokazali,kaj so se ob igri in zabavi naučili tudi v letošnjem poletnem centru in seveda še marsikaj. V program so se tokrat aktivno vključile tudi vzgojiteljice: Martina, Nina in Matejka so dogajanje spremljale s kitaro, Ivana in Melita pa sta vodili otroke pri raznih igrah, v katere so se natp vključile tudi vse ostale animatorke letoš-njegacentra. Pozdravni govor je ob tej priložnosti imela tajnica Sklada Stanka Čuk, ki je med drugim dejala, da je delovanje Sklada čedalje obsežnejše in zaradi tega zahteva tudi vse več naporov. Sklad Mitja Čuk je sicer na-stalkot pomoč vsem slovenskim otrokom v zamejstvu, ki jih karkoli ovira pri razvoju, posebej pa je poudarila delovanje Sklada navezano na Opčine. Omenila je seveda posebej poletno središče, torej manifestacijo, ki je ena najpomembnejših v delovanju Sklada. Nedvomno gre za dejavnost, ki zahteva največ organizacijskega napora in ki torej zahteva tudi večjo podporo, tako moralno kot materialno, s strani naše javnosti. Za podporo pri delovanju poletnega centra kot tudi Sklada, se je zahvalila vzgojiteljicam in spremljevalcem prizadetih otrok, Andreju Vremcu,' ki je ponudil svojo pomoč pri gibalni vzgoji, pa obema profesorjema, tako nemščine kot angleščine, ki sta tudi pomagala pri popestritvi samega centra, pa še dr. Viliju Ščuki, ki je kot psihoterapevt nudili svojo pomoč vzgojiteljicam, staršem in otrokom letošnjega centra. Ob koncu se je zahvalila za finančno pomoč tudi Hranilnici in Posojilnici z Opčin. Lepa in prijetna družabnost je zaključila tudi tokratni poletni center, ki se bo, takšna je želja vseh, prav gotovo z uspehom nadaljeval tudi v prihodnje. Neva Lukeš Sindikat policije o boju proti mafiji Svobodni sindikat policije LISICO se je včeraj s tiskovnim sporočilom obregnil ob zadnje mafijske izpade na Siciliji. Po mnenju sindikata je absurdno, da v nekaterih deželah, na Siciliji, v Kalabriji, v Apuliji in Kampaniji, občani ne morejo opravljati svojih poklicev in živeti, kot bi sami želeli, ker jim le-to^ onemogočajo mafijske skupine. Še več: tisti, ki se postavijo prisili po robu, so obsojeni na smrt, kot se je to dogodilo Liberu Grassiju. Sindikat LISICO v tej zvezi ostro obsoja izpuščanje obtožencev in obsojencev za tovrstne zločine iz zapora v hišni pripor, in zahteva uvedbo izrednih zakonov za boj proti mafiji, ker je položaj, v katerem se nahaja italijanski Jug, izredno hud. tična zveza), Ivan Bizjak (Slovenski krščanski demokrati), Fran Golja (Liberalna stranka) in Vojko Vovk (Socialistična stranka) so sodelovali v razpravi, ki žal ni »vžgala« številnega občinstva. Naslov okrogle mize (Slovenija med realnostjo in vizijo) je bil verjetno vsebinsko preobširen, zato ga je vsak govornik v bistvu prikrojil svojim potrebam, marsikatero aktualno vprašanje je tako ostalo v ozadju ali le površno obdelano. Slišali smo precej besed o nastanku in o načelnih programih posameznih strank, premalo pa o perspektivah mlade slovenske države. Glede tega se nam je zdelo najbolj prodorno razmišljanje zastopnika SDZ Peršaka, ki je realistično prikazal sončne, a istočasno tudi senčne strani, ki čakajo v bodočih mesecih in letih Slovenijo. Mednarodno priznanje Slovenije je gotovo eden izmed bistvenih elementov, ki pa ne sme zaslepiti ali ustvarjati utvare, da bo s tem vse rešeno. Nasprotno odpira diplomatsko priznanje številne probleme, saj ni vseeno, kako bo nova država vstopila v svet, ki je hočeš nočeš svet močnejših. Peršak ni pesimist, vse to pa bo prineslo velike pretrese in potrese. Mlada slovenska demokracija bo morala premagati sindrom komunizma, ki po mnenju govornika ni narodnostno ogrožal Slovence, nevarnost asimilacije slovenskega naroda pa se je prišla na dan prav z razkrojem Jugoslavije. Od političnega zadržanja SDZ bo v marsičem odvisna usoda Peterletove vlade, saj so jo zunanji minister Rupel in somišljeniki večkrat postavili na zatožno klop ter namignili tudi na možnost novih zavezništev s socialisti in s prenovitelji-Vsi diskutanti so poudarili potrebo po odobritvi nove ustave, s katero ne gre več zavlačevati. Malo je bilo žal govora o zakonu o tako imenovani denacionalizaciji in o novi lastninski ureditvi, ki zelo burita duhove v slovenskem parlamentu. Zastopnik Peterletove stranke Bizjak je zagovarjal zakonske osnutke, ki jih je o teh tematikah oblikovala vlada, najbolj kritična do tega pa sta bila Pahor in Vovk. Slednji je rekel, da bi bilo že dobro, ko bi sedanja vlada znala ohraniti gospodarsko prednost, ki jo je Slovenija imela (ali jo ima še danes?) pred ostalimi vzhodnoevropskimi državami. Zanimiva pa je bila Pahorjeva trditev (njegova stranka je bila prvič uradno zastopana na Dragi), »da so tisti, ki so od znotraj spreminjali režim, vseskozi spremljali Drag0 in ji stali ob strani več kot so mis-lili in upali njeni prireditelji«. Na precejšnjo zanimanje občinstva je v dopoldanskih urah naletel poseg jezuita Marka Rupnika-Njegovo ni bilo predavanje v klasičnem smislu, ampak je šlo ^ glavnem za utrinke o vprašanji0 vere in odnosa le-te do realnost1' ki jo obdaja. Tudi v Sloveniji je treba ponovno razmišljati 0 osnovnih krščanskih načel10 (podajanje krščanstva je v maločem preveč dolgočasno in premalo občutljivo za dileme sodobnega Slovenca), pri čemer je Rup01 _ omenil Rožanca, čigar razmišlja nja so bila bolj učinkovita k g marsikatera pridiga. Vloga n9 tudi lanski prvoligaši Hajduk, a. Osijek, HAŠK Gradjanski (lani še u mo), Zagreb itd. Tudi za to prvens Q čutiti večje zanimanje kot za okr J jugoslovansko. V nedeljskem srečanju 2. kola italijanskega pokala za amaterje Štandreška Juventina zamudila priložnost JUVENTINA - FORTITUDO 2:2 (0:0) STRELCI: Fontanot v 55' in 89' (11-metrovka), Trevisan v 66' in 75' 11-metrovka). JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Capotorto, Trevisan, Pizzi, Černigoj, Bastiani, Tabaj, Cecotti (Krpan), Anda-loro, Casagrande (Devetak). FORTITUDO: Spadaro, Di Paoli, Chermaz, Stasi, Apostoli, Roici, Man-tovani, Sclaunich, Fontanot, Pulviren-ti, Masutti. SODNIK: Cao iz Aviana. GORICA - Igralci Juventine so v prvem srečanju za italijanski pokal, ki je namenjen amaterjem, izgubili lepo priložnost, da bi pospravili celotni izkupiček. Še minuto pred koncem srečanja so namreč zasluženo vodili, nakar je ponovna obrambna nepazljivost (prvič je namreč obramba odpovedala, ko so gostje dosegli prvi gol) omogočila igralcem Fortituda, da so dosegli izenačenje. V prvem polčasu sta si bili ekipi precej enakovredni, nogometna predstava pa je bila precej dolgočasna in nezanimiva, saj je bilo še opaziti določeno neiugranost tako na eni kot na dmgi strani. Drugi polčas je bil znatno živahnejši, saj so gostje po grobi napaki Capotorta, ki je slabo podal žogo do vratarja Pascolata, s Fontanotom izkoristili lepo priložnost in tako prešli v vodstvo. Maurijevi varovanci so takoj reagirali in le deset minut kasneje izenačili z naj strožjo kaznijo. Solidnega Cecottija je namreč branilec Fortituda podrl v kazenskem prostoru, enajstmetrovko pa je uspešno streljal razpoloženi Trevisan. Vse je že kazalo, da bo srečanje postalo znova bolj umirjeno, vendar so domačini poskrbeli za lep zadetek v 75. minuti, ko je Trevisan daleč izven kazenskega prostora neubranljivo poslal žogo v levi kot nasprotnikovih vrat. V nadaljevanju so igralci Juventine imeli vseskozi V nedeljo razpoloženi Moreno Trevisan terensko premoč, v napadu pa niso znali izkoristiti nekaj lepo izpeljanih kombinacij. Žal je le minuto pred iztekom srečanja domača obramba ponovno odpovedala, saj je sodnik zaradi prekrška v kazenskem prostoru dosodil Tržačanom najstrožjo kazen. Gostje so tako prav v končnici uspeli izenačiti. Po dveh kolih ima trenutno Itala S. Marco 2 točki, Juventina in Fortitudo pa po eno. Maurijevi varovanci bodo odigrali odličilno srečanje za morebitno uvrstitev v nadaljnje kolo tekmovanja proti Itali v nedeljo, 7. t.m. ob 16. uri v Gradišču, (mar) DEŽELNI POKAL SANTANDREA - VESNA 1:1 (1:0) STRELCA: Spano v 25' (11-metrov-ka), Nonis v 70' (11-metrovka). VESNA: Francioli, Sedmak, Kriščak, (Roberto Candotti v 68'), Soavi, Nonis, Fabio Candotti, Barilla, Leonardi, Kos-tnapfel, Naldi, Pertan (Germani v 55'). Kriška Vesna je v nedeljo odigrala v tej novi sezoni svojo četrto tekmo, tokrat proti enajsterici SanfAndrea z Opčin. V srečanju, ki je bilo veljavno za deželni pokal in se je zaključilo z neodločenim izidom, pa ekipi nista predvajali zanimive igre in tudi priložnosti za zadetek so bile zelo redke, na prvi resni zaključek je bilo treba čakati vse do 20. minute, ko je Leonardi izven kazenskega prostora streljal proti vratom nasprotnika, a njegov strel je vratar Simbula z lahkoto ubranil. Pet minut kasneje je sodnik dosodil 11-metrovko v korist postave SanfAndrea. Vesna je bila tudi prisiljena odigrati ostali del tekme z iugralcem manj, ker je sodnik predčasno poslal v slačilnico Barilla, ki je preveč živahno ugovarjal. Za 11-metrovko pa je poskrbel Spano, ki je odločno zatresel mrežo in povedel v vodstvo svojo ekipo. Po prejetem zadetku je Vesna s težavo reagirala in šele v drugem polčasu je ustvarila nekaj nevarnih zaključkov z Naldijem. Potem ko je Roberto Candotti v 68. minuti zamenjal Krišča-ka, se je pritisk Vesne v napadu odločno povečal in prav Candottija so nasprotniki morali zaustaviti s prekrškom v kazenskem prostoru. Sodnik se je pravilno odločil za 11-metrovko, ki jo je Nonis izkoristil. V finalu bi Križani lahko prešli v vodstvo, toda Kostnapfeljev strel z glavo je šel za las mimo vrat. (S.K.) GAJA - DON BOSCO 2:1 STRELCA za Gaj o: Bullo v 44' (11-metrovka), Majcen v 65' GAJA: Sardi, Stranjščak, Pugliese, Bullo, Kraljevič, Lupo, Kalc, Vengust, Ghiotto (v d.p. Križman), Majcen, Neppi. Po porazu z Edile Adriatica je Gaja v drugi tekmi za pokal Devetti premagala enajsterico Don Bosca. Naša ekipa je predvajala dopadljivo igro in rezultat ni bil nikoli v dvomu, čeprav samo gol razlike tega ne kaže, saj so si gajevci zapravili več izvrstnih priložnosti za gol. Ne smemo tudi pozabiti, da so vse predprvenstvene tekme več ali manj boljši trening, na katerih trener preizkuša vse njemu razpoložljive igralce. Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so se »zeleno-rumeni« podali v napad in stalno ogrožali nasprotnikovega vratarja, gol pa je padel proti koncu prvega polčasa po zaslugi Bulla iz 11-metrovke. V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. Drugi gol je dosegel Majcen. Nasprotniki pa so znižali rezultat proti koncu tekme. Kot smo že omenili, je tekma služila trenerju Čermelju, da je preizkusil nekaj novih igralcev, ki bodo letos nosili dres naše ekipe. Prvenstvo se bliža, urjenja in piljenja pa je potrebno še in še, kajti letos vodstvo Gaje želi, da bi ekipa zasedla višje mesto v 2. amaterski ligi. (Tjaša) GIARIZZOLE - KRAS 0:2 (0:0) STRELEC: Spazzapan v 76' in 86' KRAS: Colino, Massai, Benuzzo, Tul, Fabris, Božič, Padoa, Spazzapan, Rota, Cucarich, De Pase (v 55' Albertini). Po porazu v prvem kolu se je Kraso-va enajsterica dala vse od sebe, da bi v drugi pokalni tekmi osvojila celotni izkupiček. To ji je tudi uspelo z zadetkoma Spazzapana. Velja povedati, da so Giarizzole dobršen del drugega polčasa ostale v desetih zaradi izključitve enega svojih igralcev. Vsekakor je Kras pokazal zadovoljivo uigranost, kar daje dobro upati pred začetkom prvenstvenih bojev. Deželno atletsko prvenstvo Dvojni naslov Igorja Sedmaka Z rezultatoma 15,09 m v troskoku in 697 cm v daljini, je Borov atlet Igor Sedmak na deželnem prvenstvu F-JK v Huminu ubranil lanski naslov dvojnega deželnega prvaka. Rezultata sta zanj le povprečna, a pomembno je bilo tokrat zmagati v obeh disciplinah in tako postati eden najuspešnejših tekmovalcev prvenstva sploh, da sploh ne govorimo o tem, da je Igor hrati daleč najuspešnejši predstavnik naše pokrajine. Prvenstvo je bilo sicer v celoti kar dobro zasedeno, kar pa ne velja za oba daljinska skoka, kjer je manjkala kopica najboljših iz dežele. Vendar to ne jemlje vrednosti obema naslovoma, saj je bil naš atlet v obeh disciplinah prvi favorit za zmago. Z nastopom na deželnem prvenstvu se je zaključil ciklus tekmovanj za Grand Prix dežele v posameznih skupinah disciplin; Igor je premočno osvojil 1. mesto v skupini skokov, saj je v obeh daljinskih skokih skozi vso sezono nizal zmago za zmago. Prva dva cilja, naslov deželnega prvaka in zmaga na Grand Prix, sta tako dosežena, kot je bilo pričakovati. Naslednja Igorjeva skrb za preostanek letošnje sezone (še kak poldrugi mesec) pa je je uspešen nastop na prvenstvu Slovenije in preboj v bližino 16 metrov v troskoku. (I.P.) V Zgoniku in na 1. ntaju Odbojkarski tečaj ZSŠDI Jutri se v Zgoniku in na stadionu 1. maj pričenja tradicionalni odbojkarski tečaj za najmlajše, ki ga na Tržaškem že vrsto let prireja ZSŠDI. Zato, da bi čimvečjemu številu mladih omogočili, da se seznanijo s tem pri nas zelo prilj bij enim športom, se od lani odvija tabor v dveh centrih, na Krasu (za otroke s tega področja) in v samem mestu (za mladino iz Trsta in iz dolinske občine). Mladi udeleženci priprav bodo pod vodstvom usposobljenih vaditeljev trenirali vsak dan °d 9. do 17. ure vse do 14. tega meseca, nedelja pa bo prosta. V času med jutranjim in popoldanskim treningom jim bo organizator postregel s kosilom, Predvidene pa so tudi druge razvedrilne dejavnosti. Čeprav je rok za predvpis že Potekel, je možna prijava tudi ha krajih priprav samih. Odbojkarice Agoresta Posojilnica Sovodnje na pripravah Goričanke so nabirale moči v prelepem okolju v Žabnicah Igralke združene ekipe Agorest Posojilnice Sovodnje- so se vrnile z desetdnevnih priprav v Žabnicah. Priprave so potekale na prostem ob lepem vremenu in v čudovitem naravnem okolju. Dekleta so trenirala trikrat dnevno: prvi jutranji trening se je pričel s tekom, nato pa nadaljeval z razgibalnimi vajami oziroma z igro z žogo. Popoldne sta bila. na vrsti teorija in zadnji trening. Obseg dela je znašal skupno od šest do sedem ur dela. Dekleta so se podala tudi na večurne ekskurzije na bližnje hribe, trenirale pa so v Ovčji vasi, pod Montažem in v Ukvah. Do lani je ta naša ekipa vedno zahajala na Bled, letos pa so dekleta odkrila, da obstajajo čudoviti kraji tudi v naši deželi. Prijetno vzdušje je ublažilo zahtevne napore, pridobljena moč pa se bo obrestovala med sezono. Na sliki: dekleta so vadila v prijetnem okolju. ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi v nedeljo, 8. t. m., na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI. Zbirališče in vpisovanje v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9.30, odhod ob 10.15. Ob 14. uri žigosanje izkaznic in podeljevanje značk pri spomeniku Bazoviškim junakom in polaganje vencev. Pohod traja približno tri ure in pol. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 5. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu A. Budala v Standrežu seja izvršnega odbora. ZSŠDI obvešča, da bo v_petek, 6. t. m., ob 20.30 na sedežu SZ Jadran na Opčinah seja košarkarske komisije. ŠK KRAS ŽENSKI ROKOMETNI ODSEK obvešča, da 'bo prvi sestanek v ponedeljek, 9. septembra ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljena so še zlasti nova zainteresirana dekleta. Za informacije tel. 251005 (Tanja). ŠD POLET KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričelo vpisovanje za kotalkarski tečaj. Interesen- ti naj se zglasijo na Poletovi kotalkarski plošči od 17. do 20. ure vsak dan razen sobote in nedelje (tel. 211758). ŠD MLADINA RESCO SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se začenjajo redni smučarski treningi vsak torek in petek od danes, 3. 9. dalje. Zbirališče v Domu A. Sirk v Križu ob 17.15. Vabljeni vsi smučarji, predvsem mladi tekmovalci. SK BRDINA nadaljuje suhe treninge tudi za osnovnošolske otroke in sicer 3., 5., 10., 17. in 19. t. m. Zbirališče na Brdini ob 18. uri. Informacije po tel. 422777 ali 212859. ŠZ DOM KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, naj se igralci minibaske-ta (letniki 1978 in mlajši) zberejo danes, 3. septembra ob 17. uri v Dijaškem domu. Darujte v sklad Mitje Čuka BRUNO KRIŽMAN ekvatorja bUs . P°znal sem tudi športno vzdušje v Punu. Na trgu pri avto-tu ’ Postaji so na cementni plošči igrali turnir v malem nogome-s° ed »casasa comerciales« (delovnimi organizacijami). Pravkar sUr« fstoP&li »ambulantes« (pocestni prodajalci) proti »Cruz del cIfgUUAobusni prevozi). Prvi so bili v rumenih, drugi pa v modrih ničarj' Okretno sem navijal za modre, ker so bili ob stavki želez-nje J6'' za Pot v Cuzco tisti, ki bi mi omogočili redno nadaljeva-zsslu7°{0vania- Kasneje se je izkazalo, da si moje podpore niso je pr 1 1 in morda so jih prav zato ambulantes pregazili s 7:1. Puno ^omač110961 tudi Pr°fesionalno ekipo, ki je igrala v deželni ligi, v ttii je em stadionu pa je bilo morda prostora za 10 tisoč ljudi. Kot ob folkpJred^ us^uzkenec domačega coni-ja, so stadion napolnili le ovae^Ž, “k deževni dobi niso igrali, se je na igrišču paslo nekaj Proga e Jka steza pa je bila delno poraščena s travo. Morda pa je rov. Funk StaV^a*a svet°vni rekord z nadmorsko višino 3860 met-da že rif.|C10nar', Ž ie rmel kot jaz žilico za atletiko, mi je potožil, 9° pričakujejo športni material iz Lime, da bi lahko razvili dejavnost med šolsko mladino. Kako rad bi mu pomagal. Domačini so bili kot nalašč za dolge teke. Železničarji so še vedno stavkali, kljub govoricam, da se bo zadeva v nekaj urah rešila. Ob poizvedovanju na postaji je bil odgovor vedno isti: »huelga indefinida«, stavka za nedoločen čas. Ljudje iz »ferrocarrilla« so bili trdno za svojimi stališči. Vhod na postajo je stalno stražilo nekaj stavkajočih. Za Cuzco je ostajal avtobus. Za popoldanski odhod naslednjega dne sem prišel po vozovnice k »Cruz del sur« ob petih in pol zjutraj, da bi bil med prvimi na vrsti. Krer ni bilo vlaka, je bilo vsekakor pričakovati, da bo avtobus obremenjen. Že so čakali trije domačini, ki pa so bili namenjeni v Areguipo. Za Cuzco sem bil prvi. Agencijo so odprli pol ure kasneje in po nekaj telefonskih in radijskih razgovorih -obvestili »no hay carro para Cuzco« (avtobusa za Cuzco ne bo). Kombiji so ostajali zadnja možnost. Ni bilo varno odlašati, ker bi se cene zaradi velikega povpraševanja vrtoglavo dvignile. Zagotovil sem si mesto v vozilu, ki so ga hitro dopolnili, in šele z denarjem v roki začeli iskati razpoložljiv kombi. Vožnja se ni mogla začeti niti tedaj, ko so kombi našli. Treba ga je bilo še nekaj popraviti. Čakanje, ki naj bi trajalo dve uri, sem izkoristil za skok do bližnje vasice, kjer so delali čolne iz trstja. Žal sem imel smolo tudi s taksijem, ker je moral mož z vnaprej plačano voznino najprej po bencin, dodatno pa so mu napihnili še gumi, s katerima očitno ni bilo vse kot treba. Prava razbitina je ječala ob samih 30 kilometrih hitrosti in v Puno sem se z izleta vrnil šele pred odhodom za Cuzco. Fotografiranje primitivnih domačinov je redno problematično. V bolj obiskanih krajih se lahko koga posname tudi zastonj ali z zelo nizkimi honorarji, včasih pa se ljudje branijo pred objektivom. Baje mislijo, da jim prinaša nesrečo. Povsod je ostal brez posnetka kak slikovit domačin ali domačinka, posebno žal pa mi je bilo starega vedeževalca, ki je s šopom do skrajnosti obdelanih kart delil srečo na tržnici v Punu. V Punu se je moja prtljaga podvojila. Nahrbtniku se je pridružila že prej predvidena vreča s »ponchi«, volnenimi majicami, kapami, stenskimi okraski in štrenami volne alpak, ki so bile odškodnina soprogi za »vizum« v Južno Ameriko. Dragocena volna »alpa-ca« in izdelki iz nje so ob Titicaci neverjetno poceni. Proti Cuzcu smo odpeljali več ur po napovedanem urniku, vendar naj bi potovali v glavnem podnevi, ker je pokrajina sliko- vita in zelo zanimiva. Prostrana planota se po Punu in Juliaci rahlo spušča in počasi prehaja v dolino. Ko se dolina obrne drugam, se pot povzpne na 4318 metrov visoki prelaz La Raya in od tam naprej se po zeleni in skrbno obdelani dolini stalno spušča proti Sicuaniju in Cuzcu. Na območju prelaza La Raya smo naleteli na številne črede snežno belih alpak. Alpaka spada skupaj z lamo v družino kamel. Živali so udomačene, živijo v visokih legah in so večkrat edini vir dohodka za domačine. Rejci imajo najraje bele živali, ker je njihova volna na tržišču najbolj cenjena. Alpake živijo na' nadmorskih višinah od 4000 do 4600 metrov. Njihova najpomembnejša hrana je trava »ichu«. Na nižjih legah je drugačne trave sicer več, alpake pa imajo najraje »ichu«, ki uspeva više. Ob La Rayi so bile alpake na prostranih pašnikih, vendar tudi v ožjih ogradah zaradi varnosti, v skupinah po 100 do 150 glav, od komaj rojenih nežnih mladičev do odraslih živali. Skupina 100 do 150 glav predstavlja zelo veliko imetje in presega poprečje, s katerim navadno razpolagajo navadni rejci, ki zberejo od 30 do 50 glav. Volno strižejo dvakrat na leto in odrasla alpaka da vsakič po 4 kilograme dragocene volne. Neobdelana je tedaj veljala od 3 do. 4 tisoč naših lir na kilogram. V Peruju imajo približno 2 milijona in pol alpak in poldrugi milijon lam, ki ne dajejo tako čislane volne. Lamo, ki je močnejša, uporabljajo tudi za prenos tovorov in za delo na poljih. V domače gospodarstvo spada tudi sorodna »vicuna«, ki je manjša in po eleganci podobna srni. Vicune živijo v skupinah po 6 do 10 živali, navadno daleč od naselij. V zadnjih časih se je močno razpasel divji lov nanje. Tatovi žival ubijejo le zaradi volne. Roparske akcije so močno okrnile pridobivanje te najbolj dragocene volne. V družino spada še najmanjši »guanaco«, ki pa živi neudomačen in je blizu tega, da ga iztrebijo. Z mrakom se je začel spust proti Cuzcu in z njim tudi edinstveno doživetje. Ker je bila pot zelo zdelana zaradi številnih hudournikov, ki so mestoma razrili cestišče, se je na strehi kombija razmajala prtljaga in cesto so posejale vreče domačinov in nahrbtniki tujcev. Po reorganizaciji tovora je bilo potrebno stalno nadzorstvo. Iz zadnje vrste sem si prevzel to nalogo in se občasno med vožnjo nagnil skozi okno, da bi pogledal na streho. Okno je služilo tudi kot vrata pri vmesnih postankih. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432)731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Mafijsko izsiljevanje se širi tudi na severu MILAN, CATANIA - Mafija kar naprej ustrahuje poštenjake, ki nočejo plačevati varščine. V milanski periferiji in v Catanii je z atentatoma, ki sta si na las podobna, kaznovala dva lastnika javnih lokalov. Atentat pri Milanu je bil namenjen Neapeljčanu Angelu Laganellu, lastniku neke dobro obiskovane kavarne. Približno ob treh zjutraj so ga neznanci poklicali po telefonu in mu sporočili, da se pred njegovo kavarno dogaja nekaj zanimivega. Laganello je takoj odšel na kraj, ko je hotel dvigniti navojnico kavarne, pa je peklenski stroj eksplodiral. Mož je bil huje ranjen, eksplozija pa je povzročila veliko škodo na poslopju, stanovalci prvega nadstropja pa so brez stanovanja. V Catanii je podtaknjen požar popolnoma uničil Snack bar Etna. Tudi v tem primeru lastnik ni klonil Po nekaj desetletjih prepovedi so v Moskvi obnovili ljudsko prazno' zahtevam mafije. vanje 1. septembra (Telefoto AP) Medtem ko se nadaljuje polemika o neučinkovitosti vlade in politike v boju proti mafiji Grassijevi delavci bodo z družino še naprej kljubovali izsiljevanjem PELARMO V tovarni zločinsko ubitega Libera Grassija, ki se ni hotel ukloniti izsiljevanju mafije, je včeraj spet steklo delo (Telefoto AP). Okrog sto nameščencev pa ima novega delodajalca, Grassijevega sina Davideja, ki je bil že doslej pri delu očetova desna roka. Vrnitev v delovni vsakdan pa je za družino Grassi hkrati znak njene trdne odločenosti, da se bo delo njihovega ubitega moža in očeta nadaljevalo in da niti poslej ne bo nobene popustljivosti do mafijskih izsiljevanj. Palermska kvestura pa bo v naslednjih dneh predala sodstvu novo poročilo o deliktu, v katerem bodo tudi imena tistih, ki so umor naročili. Novi kvestor Nico-la Plantone je namreč izjavil, da »barbarski umor nosi vizitko z zelo čitljivim podpisom«. Tisti, ki poznajo palermska kriminalna zakulisja pa nimajo dvomov, da gre za mafijske »družine« Resuttana in Della Noče oziroma za njuna banditska vodja Madonio in Spino. Delavci Grassijeve tovarne Sigma so medtem na palermske meščane naslovili poziv, naj se v čim-večjem številu udeležijo današnje' manifestacije proti vsem mafijskim zločinom. Pri tem pa dodajajo, da ne želijo, da bi bila to še ena priložnost za najrazličnejše instrumentalizacije, zato odklanjajo zastave in praporje, trobojnice in napise, razen tistega, ki ga bodo nosili sami: »Sigma, tovarna odpora, ki želi dati zgled civilnega dostojanstva in demokracije«., Medtem ko so izjave notranjega ministra Scottija o boju proti mafiji - ki da potrebuje le več odločnosti in doslednosti, ne pa posebnih zakonov - včeraj dobile več pritrditev, pa je poslanec PSI Gia-como Mancini, član zbornične komisije za boj proti mafiji znova obtožil neučinkovitosti ne samo vlado, temveč tudi vsedržavne tajnike strank, ki so preveč zaposleni z delitvijo oblasti in premalo s skrbjo za družbene spremembe. Včeraj v Bariju zavrnili 26 jugoslovanskih državljanov PESCARA, BARI — Tudi včeraj zjutraj, ko je v Pescaro priplula ladja Tiziano iz Dubrovnika, so si tisti, ki iz dneva v dan pričakujejo množične prihode jugoslovanskih beguncev, oddahnili. Z ladjo se je pripeljalo okorg 180 potnikov, od katerih jih je 47 imelo jugoslovanski potni list. Vsi so imeli veljavne potne listine, obmejna kontrola pa tokrat ni bila tako stroga kot v preteklih dneh. Ladja Tiziano je medtem odrinila proti Splitu, od koder se bo v Pescaro vrnila v sredo. Pri upravi kompanije Adriatica di Navigazione, ki je lastnica ladje, pravijo, da imajo v Splitu že 200 rezervacij potnikov, ki se bodo nocoj vkrcali v Splitu. V Bari pa je včeraj z ladjo Sveti Stefan prispelo 277 potnikov. Ob koncu poostrene kontrole so tamkajšnje mejne oblasti zavrnile 26 jugoslovanskih državljanov, ki po zakonu Martelli niso imeli pogojev za vstop v Italijo. Le-ti so se že zvečer z isto ladjo vrnili na vzhodno stran Jadrana. Večina volilcev DSL je za srp in kladivo RIM — Zadnji dogodki v SZ so postavili pod vprašaj tudi srp in kladivo, ki še obstajata v sicer prenovljenem simbolu Stranke demokratične levice. Kako na to vprašanje gledajo volilci sami, je pokazala anketa tednika Panorama, v kateri pridejo v poštev volilci DSL in PSI. 67,2 odstotka volilcev DSL meni, da morata srp in kladivo ostati v simbolu, 58,5 odstotka socialistov pa bi ta dva simbola črtala. Tudi besedo komunizem volilci DSL in socialisti pojmujejo na različen način. 31 odstotkov socialis- tov to besedo istoveti z diktaturo, 14 odstotkov s preteklostjo, 14 z enakostjo, 13 odstotkov z uboštvom, 12 odstotkov pa s propadom. Za 36 odstotkov volilcev DSL pomeni komunizem enakost, za 12 odstotkov pravičnost, za 11 odstotkov spremembe, za 10 odstotkov preteklost in za 9 odstotkov diktaturo. Ideali komunizma so za 63 odstotkov socialistov dokončno zamrli, medtem ko so za 64 odstotkov pripadnikov DSL še živi. Kljub dokajšnjemu razhajanju pa je kar 65 odstotkov socialistov in članov DSL za enotno levičarsko stranko. Obnovili ljudski praznik v Moskvi Gadafi obžaluje propad golpeja TRIPOLI — Libijski voditelj Gadafi je po desetdnevnem zatišju, odkar je namreč poslal navdušeno brzojavko sovjetskim golpistom, spet spregovoril. Nekoliko bolj zadržano sicer je spet spregovoril o položaju v Sovjetski zvezi. Gorbačov sicer ni slab človek, pravi Gadafi, vendar ni nobene primerjave s prejšnjimi sovjetskimi voditelji, njegovo vodstvo je šibko, SZ ni več velesila, na katero bi se arabski svet lahko oslonil. Sedaj nam ne ostane drugega kot da skušamo izboljšati odnose z Američani, pravi libijski polkovnik: Egipt, Alžirija in Maroko so to že storili in v tem ni nič slabega, pri tem pa seveda pozablja, da je še do pred kratkim ozmerjal Mubaraka z izdajalcem, ker je Egipt v normalnih odnosih z ZDA. Kitajsko vodstvo se ne odpoveduje »socialističnim pridobitvam« PEKING - Začetek uradnega obiska predsednika britanske vlade Majorja na Kitajskem spremlja prava medijska kanonada, iz katere izhaja, da se Kitajska kljub padcu komunizma v vzhodni Evropi ne odpoveduje »socialističnim pridobitvam«. V uvodniku partijskega glasila Renmin Ribao je premier Li Peng (na sliki s predsednikom vlade Majorjem) poudaril, da bodo na Kitajskem neuspešni zahodni pritiski, ki so bili uspešni pri partijah vzhodne Evrope. Kitajsko vodstvo je torej prepričano, da so zlom komunizma v Evropi povzročili »zahodni pritiski« in ne ljudsko nezadovoljstvo. Li Peng je v intervjuju za hongkonško televizijo navedel, da spremembe v Sovjetski zvezi in na mednarodnem prizorišču ne bodo spremenile kitajske politike. »Politični položaj je trden, gospodarstvo v razcvetu, ljudstvo podpira socialistično izbiro, tako da z zaupanjem gledamo v bodočnost Kitajske«, je poudaril Li Peng. Kitajske voditelje sedaj zanima samo, da Zahod pozabi krvavi pokol na Trgu Nebeškega miru. Po vsem sodeč je kitajskemu vodstvu uspelo prebroditi osamitev, pokol pred dvema letoma pa ne bo tonil v pozabo. Britanski premier Major je baje že sklenil, da ne bo položil tradicionalnega venca na spomenik herojev socialistične revolucije na Trgu Nebeškega miru. Castro v izgon? MADRID — Že dalj časa se govori o možnosti, da bi kubanski predsednik Fidel Castro odstopil in se odselil ne' kam v tujino, pravzaprav v prostovoljni izgon. Kubansko vodstvo namreč razmisli« kako bi se brez travm rešil0 starega voditelja: Castro je namreč skupaj s Kitajci eden zadnjih zagovornikov socrealizma, medtem ko bi se Kuba hotela odpreti in izplavati iz dolgoletne krize, v kateri se na- Castro je po rodu iz španske Galicije in predsednik tamkaj šnje pokrajine Manuel Prag^ mu je ponudil gostoljubje