Državopravni ali narodni program? Pod tem naslovom je nSl. Narod" brž v saboto 10. due t. m. prinesel odgovor na naš članek od dne 8. maja, v kterem smo Slovencem pokazali ndržavnopravno" stranko*) kot tako, kterej se vsi pošteni Slovenci najložje pridružijo. ,,Nar." neče o tem nič slišati in poudarja vnovič svoje izključljivo narodno stališče v politiki. Iz tega vidimo, da ti gospodje nič ne berejo, karkoli nasa — katoliško pravna — stranka v večih in manjib spisih in kujigab javlja. Ko bi to brali in resno premislili, morali bi vendar slednjič do tega priti, da v sedanji dobi nijeden politikar, ki hoče v imenn iu na korist slovenskega ljudstva politiko delati, ne more in ne sme prezirati versko-cerkvenih vprašanj, katera so skoro v vsakem zasedanju drž. zbora na duevnem redu in bodo še bolj potem, ako liberalni centralisti pri neposrednib volitvah zmagajo. Volja nas ni piičkati se z ,,Narodom" zaBtran tega, kteri je ,,najstareji" program slovenski, le to ob kratkem povemo, da je on program n a jboljši, ki zagotavlja pravice na vse strani, in to je ravno dižavnopravne stranke program, ki bi nas lebko vse zedinil. Naj sledi zdaj članek, ki nam je že pretekli tjeden od veljavnega moža in domoljuba bil poslan, kterega smo pa bili odložili misleč, da morebiti po prijazni besedi pridemo do kakega sporazumljenja, kar se pa dozdaj nij posrečilo še. Berite toraj, dragi rojaki, parJjivo članek in potem sodite, kdo da vam najboljše želi. *) ,,Nar." pravi, da ,,naenkrat nov program priporočamo." Ko bi so uredništvo potrudilo čitati zadnjič omenje.no knjižico te stranke, bi se lehko prepričalo, da tu ni g ivora o novem programu, nego je le federalistični program, ki je pa tiitli kat. corkvi pravičon. Vredn. ,,Gosp." ? Ura osodepolnega boja za prihodnost Avstrije se bliža. Neposredne volitve so dosegle veljavo državne postave. Ta postava prestavlja Avstrijo na celo novo podlogo; zgodovinski pravni temelj, na kterega so jo stoletja pozidala, ji izpodnaša in jo presnovati hoče po kopitu novošegnega liberalizma, ki taji in zametuje vse, karje bilo, in si po svojih abstraktnih teorijah prestrojiti boče državo, cerkvo, splob vso človeško družbo. V očigled neposrednih volitev žaluje toraj pravna- in glasno glorijo poje liberalna stranka. Poreče kdo : pa ne v s a; kajti liberalni Mladoslovenci so jim jako nasprotovali. Mi odgovarjamo: To nasprotje se uam dozdeva le nav i d e z n o ; kajti večkrat je ,,Narod" očitno izrekel, da po tej postavi Slovencem ne more biti huje, kakor dosihmal; da tu in tam (n. pr. na Štirskem) verjetuo še več svojih mož spravijo v državni zbor, kakor do sedaj. V principu so in morajo liberalni Mladoslovenci biti za neposredne volitve; kajti ni dvoma, da so neposredne volitve veliko popolniši izraz demokratizma (Ijudovlade) kakor posrednje; kar je ne davno tudi Šuselka v svoji ,,Reformi" dokazal. Kar jim pri tej postavi po volji ni, je edino to, da se stevilo poslancev ni povsod odmerilo po enakem merilu, in da je še tudi ta postava osnovana na stanovski zastop (Gruppensystem), kterega liberalizem sam po sebi iz cele duše črti; kajti njegov uzor je, človeško družbo razdrobiti v same atome (drobce brez razlofika). Stališče pravne stranke na Slovenskem nasproti neposrednim volitvam je tedaj vse drugo, kakor stališče liberalnib Mladoslovencev. Ti vidijo le verjetno prevago Nemštva po tej postavi in pomnoženo nevarnost za slovensko narodnost; pravna etranka pa gleda na britke nasledke, ki iz doslednjega razvitja tega principa izviratimorajo — ne le v cerkvenib, marveč v zad- nji vrsti tudi v narodnih zadevah. Ako namreč starodavne zaprisežene pravice niso nič več kakor ,,zarjeveli pergamenti", kakor je nekdaj govoril Giskra, potem tudi vse pravice, narodne kakor one, ki si jih je kat. cerkva v teku stoletij v Avstriji pridobila, nemajo nadalje nijene stalnosti in nijenega poroštva; odvisne so edino le od volje državnih zborov^ kakor nas učijo liberalni zboii v Berolinu in na Svicarskeni. — Mladoslovenci pa so izbrisali iz svojega programa vero in cerkev; kajti s ponosom vedno pouavljajo svoje geslo: Vse za narodnost, omiko in svobodo, v tem; ko se naše geslo glasi: ,,Vse za vero in domo vino!" Iz tega pa sledi, da pravna stranka na Slovenskem nema in imeti ne more zaupanja do centralnega volilnega odbora, kakor ga je osnovala mladoslovenska ,,Narodova" stranka v Ljubljani. Ta stranka bo gledala pri svojib kandidatib edino le na to, fda so narodnjaki; ali imajo kaj vere, iu ktero, na to ta stranka ne gleda, kakor je nedavno ,,Narod" naravnost izrekel. Njej je narodnost če ne edina, pa vsaj najvekša svetinja, ktera ji tako v oči blisči, da ne vidi, da, ako se narodnost stavi na prvo mesto, kakor ona dela v svojem geslu, po tem principu ne razpade kar Avstiija, ainpak nastaue vesoljni prevrat po vsej Evropi; kajti nikjer še ne vidimo dovršenih narodnih držav, in kje je človek, kteri bi z ozirom na to, da se vsak živi jezik drobi v mnoga narecja in razrečja, postavim zastran Nemeije določiti zamogel, kako dalječ sme in mora svoje meje raztegniti proti severu in jugu, proti izbodu in zapadu, da postane dovršeua nemška narodna država? — Toda še tega poroštva nemamo, da bodo Mladoslovenci pri svojih kandidatih gledali edino le na njih rodoljubje, ampak po sedanjih skušnjah smo preverjeni, da bodo — in sicer še le prav ostro po šegi vseh laži - liberalcev gledali na vero, to je, da gotovo ne bodo nijenega kandidata sprejeli, bodi si še tolik rodoljub, ako je ob enern tudi določeo katoličan. Kakor liberalna stranka, tako bo pa tudi naša stranka pri vsakem kandidatu gledala na vero, le v drugem pomenu; to je, tudi nasa stranka ne more proti svoji vesti priporočati kandidata, o kterem že naprej ve, da bode gotovo z liberalci poteguil, kakor bitro pridejo na vrsto cerkvena vpiašanja. Razvidno je toraj, da pravna stranka na slovenskem Štirskem si ne sme in menda tudi ne bode ničesar oktrojirati dala od tega odbora, kterega so na vrat na nos osnovali, izmed možev pa, kteri delajo pri raznih kat. pol. društvib, ne enega v posvet povabili. Ni tudi razvidno, v čem da bi zamogel centralni odbor nam pri volitvab biti v pomoč, kakor je piiznal tudi dopis od Savine v ,,Novicab" od 30. apr. Tiskovine, ktere utegne izdajati, bodo govorile le o narodnosti, gotovo pa ne besede o veri in priznavi zgodovinskih pravic kat. cerkve v Avstriji. Takih tiskovin pa rabiti ne moremo. Odločnost in dosleduost velja, ne pa zakotna, enoplatna pravica! Kakor se na Kranjskem domoljubi ne dajo strabovati enostranskemu ,,centralnemu" odboru, tako želinio tudi mi, da nam nobencga kandidata ne skuša vsiliti. Po vsej cislajtanski Avstriji postopa pravna stranka solidarno ali vzajemno. V ysaki deželi brez ozira na narodnost si snuje svojo lastuo agitacijo; tako na Tirolskem, tako na Českem in Mo ravskem, akoravno so tam Nemci z Labi, tukaj pa Slovani z Nemci narnešani. Tudi pravna stranka na Stirskem naj stopi na bojišče vzajemno brez oziva na uarodaost V Gradcu je centialni volilni odbor že osnovan in vemo za gotovo, da je pripravljen vse razglase, poduke itd., ki bodo v zadevi volitve potrebai, izdajati tudi v slovenskem jeziku in nas podpirati v vsaketn ozirn. Mi si gotovo ue bomo izbirali kandidatov, ki bi bili slovenski narodnosti na kvar, temveč bočemo tudi mi samib pravih in resničnih narodnjakov, od kterib v cerkvenib zadevah ediuo to tirjamo, da priznajo njene zgodovinske pravice (jnra legitime quaesita) v Avstriji in se v njib kiepko obrambo zavežejo, to je, da ne pripustijo, da bi se po pravni poti pridobljene cerkvenc pravice drugače prenarejale, kakor zopet le po pravni poti, uamreč po medsebojuem dogovom in pritrjenjn državne in cerkvene oblasti, nikakor pa ne po prekucijskem liberalnem principu, kteri trdi, da je država cdini izvir vsakega prava, ki ga snie po svoji volji ali dati ali vzeti, kakor delajo liberalci na Nemškem in jih posnemati bočejo tudi liberalci v Avstriji. Ako se primeri, da so naši kandidati tudi Mladoslovencem po volji in nas hočejo podpirati — dobro; ako jim pa niso po volji, onda jim bodi svobodna steza: naj storijo, kar jim diago; zgodovina pa bo sodila o našem dejanji. Nespremljivo pa ostane naše glasilo tudi pri volitvah: nVse za vero in domovino!" Vto ime pomozi nani večni Bog!