SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aire» CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Coneaaión 2M6 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto IV. BUENOS AIRES, 14. NOVEMBR A 1936 Štev. 152 Dunajska HUDI BOJI ZA MADRID konferenca IFrancovi vojski se še ni posrečilo vdreti v mesto — Ljudska milica dobiva ojačenja iz Valencije, kamor se je preselila španska vlada, ter iz Katalonije Na Dunaju so se sestali zunanji ministri Italije, Avstrije in Mad-krske ter razpravljali o raznih podonavskih in evropskih vprašanjih, ki zanimajo vse tri države. Včerajš-iji listi so prinesli uradno poročilo 11 zaključkih razgovorov: ministri so dogovorili glede ojačanja gospodarskih odnošajev, ugotovili so, da treba Madžarski priznati enakopravnost glede oboroževanja ter so *e domenili, da bodo vse tri države 'ložno sodelovale v vseh političnih fprašanjih; zastopnika Madžarske Avstrije sta sporočila ministru ianu, da dunajska in budimpeštan vlada priznavata vključitev E-'iopije v "italijanski imperij", Ciato pa jima je obljubil, da bo Italija Poštevala avstrijske in madžarske kije glede udeleževanja pri gospodarski eksploataciji Abesinije; zaupnika Italije in Madžarske sta tu izjavila svoje zadovoljstvo zaradi povoljne ureditve odnošajev med Ostrijo in Nemčijo. Iz teh kratkih navedb uraldnega ločila je razvidno, da se je z du-"ijsko' konferenco nekako obnovila vía predvojna trozveza. 0 namenih tega blpka, ki mu gre iz Rima v Berlin, so listi te dni '"tiogo razpravljali. Enega izmed "iegovih glavnih namenov vidijo v ^tvarjanju protiboljševiške fronte Že teden dni se bijejo krvavi boji za Madrid, kjer Fran-cove čete obstreljujejo ter nas-kakujejo vladne utrdbe ob bregovih reke Manzanares, vendar tudi iz krajev Carabanchel Alto, Villaverde in drugod. Pripomniti pa je treba, da vstaši te vesti zanikujejo. Vlada Lanra Caballera, ki se Ruski parnik "Zirjanin" je pripeljal v Barcelono veliko zalogo živeža in oblek; množica je njegov prihod navdušeno pozdravila. Na poti v španska pristanišča so še druge rus ke ladje, ki vozijo baje s seboj tudi mu'nicijo in orožje hov. II Osrednji Evropi, pripisujejo mu . Iše druge cilje: razkosanje Male | pa doslej brez posebnih jetante in "likvidacijo" Ceškoslova-'ke, ki naj bi se razdelila med Nem ijo Madžarsko in, morda tudi Polj '¡to.' Pravijo, da se ta namen jasno ka nedavnih Mussolinijevih izja- uspe- Izgleda, da bo Madrid trši o-reh, nego so revolucionarci računali, oslanjajoč se na doseda nje razmeroma lahke zmage te ■ah, s katerimi je Jugoslaviji ponu-1 kom prodiranja proti glavnemu prijateljstvo in pa tudi v pri-1 mestu, kateremu so se bili, v so- je bila takoj umaknila v Valen-cio, brž ko so se vstaške čete pojavile v neposredni madridski o- kolici, si sedaj prizadeva, da bidi v Asturiji zbira ljudska fron v Valenci in Kataloniji zbrala ta svoje pristaše z istim name-močno vojsko, ki naj bi šla Ma- nom. dridu na pomoč. Večji oddelki Vprašanje je, ali bodo ta oja-ljudske vojske iz teh krajev so čenja pravočasno prispela, kajti z njimi računa tudi vrhovno po-veljništvo upornikov, ki ga sestavljajo sami vojaški strokovnjaki, pa bo radi tega gotovo skušalo napeti vse sile, da čim prej zlomi odpor ljudske vojske v madridskih predmestjih. Mesto j,e že mnogo trpelo zaradi obstreljevanj s topovi in iz zraka. Tuje vlasti so si potom svojih diplomatičnih zastopnikov doslej zaman prizadevale o-militi strašno uničevanje, ki ga povzroča državljanska vojna, in tudi Madrid čakajo najbrž še hudi dnevi, dasi uporniki izjavljajo, da hočejo mestu kar najbolj prizanašati. Žalostni dogodki, katerih po-zorišče je sedaj Španija, pospešujejo v vseh , državah Evrope ono opredeljevanje v dva tabora, o katerem smo že nekaj krat pisali in ki se vedno bolj jasno kaže. Ni ga naroda, ki bi bil glede Španije ene in iste misli ter pa že na poti v glavno mesto in 5.000 Kataloncev je pretekle dni baje že prispelo v Madrid. Tu- lal boto 7. t. m., približali na razdaljo šestih do sedmih kilometrov. , 4 n» ar p f f t* o* .{i1 4 )3f lil"' i $ al» «V V t>Ol* M $ »d? zA roK 4 no* ip"' y '»tí loj"' Sevanjih Italije, da bi poravnala 'se dosedanje spore med Madžarsko eni strani, ter Jugoslavijo in, možnosti, še Romunsko, na dru-í¡. Z Dunaja so celo sporočili vprav I Naslednjega dne so nekateri [f dni, ko se je tam mudil Ciano, da novjnarjj sporočili v svet, da SO '' Madžarska bila pripravljena od- vstaške' čete že vdrle v mesto j^vedati se za vselej onemu ozem- ter ja jjU(jska vojska v neredu \ ki je pred vojno spadal pod kro- ^¿i, vendar pa je bila vest tako sv. Štefana ter je bil s trianon- samovoljno izmišljena, da sta se 'ko pogodbo Vključen v Jugoslavijo celo Up0rniška generala Franco "Hroma Romunsko. Vse to pod po- | ¿n Que¡p0 ¿e Liano razhudila Í0íem, da se navedeni Va prijateljstvu s ko. državi odpo- f.eškoslovaš- Ne vemo, v koliko so te govorice "^meljene, zdi se nam pa, da so ^lepi dunajske konference glede ^džarskega oboroževanja zelo ču in hudo nepripravno sredstvo dosego takšnega cilja. Jugosla '3-1 in Romunska sta, prav tako ka-:<>r f.ešoslovaška, vselej vztrajali na ^"5elu, da so mirovne pogodbe — in fej tudi trianonska — nedótaklji In v tem pogledu ne bodo po ^Sčali ne v Beogradu, ne v Pra-N in ne v Bukareštu. íz poslednje imenovanega mesta ter poročevalce resno posvarila, naj nikar ne pretiravajo s širjenjem ''preveč optimističnih novic". Po tem, kako se dogodki razvijajo v poslednjih dneh, izgleda, da je Franco bil primoran spremeniti svoj prvotni načrt, po katerem naj bi uporniki vdrli v mesto na več krajih hkrati; po prvih neuspešnih poskusih okrog raznih mostov, ki vodijo preko Manzanaresa, so namreč vstaši usmerili svoje napade na okraja Casa del Campo in Ca rabachel, ki sta — kakor izjav- ^ihaja celo sporočilo, da bo Mala Ijajo izvedenci — najbolj ranlji ^anta nastopila proti napovedani vi točki Tu se jim je posrečilo plitvi trianonske pogodbe ter da bo napredovati, vendar pa so vlad storila z veliko večjo energijo, ne ne čete, katerim poveljuje gene-je protestirala tedaj, ko je Av-1 ral Miaja, kmalu odstranile sle herno večjo takojšnjo nevarnost. Vstaško vojsko napadajo tudi z letaji, ki jih je vlada ba-ie dobila v zadnjem času prav lepo število. itri3a uvedla splošno vojaško obvez »st /•e bodo dunajskim besedam sle-, a tudi dejanja, utegnejo nastati Evropi resni zapletljaji. Ne vemo 1 »i .•.•!_ Ti.i;;. jjj je Zabrenkala VELIKA PROSLAVA našega največjega narodnega praznika UJEDINJENJA se bo vršila V SOBOTO 5. DECEMBRA v veliki dvorani udruženja "CENTRO DE ALMACENEROS" UL. PTE. L. SAENZ PEÑA 242 (poldrugo kvadro od "Plaia Congreso") Na tej veliki prireditvi bodo sodelovala številna naša društva iz mesta, Dock Suda, Avellanede, Ensenade in Berissa Podrobnosti o sporedu, ki bo ta krat izredno pester in bogat, objavimo v prihodnji številki našega lista. VSI NA TO VELIKO PROSLAVO! enih in istih želja. V tisku dveh dežela prihaja to cepljenje že do prav močnega izraza; ne samo v komentarjih marveč tudi v načinu poročanja. Mnogi menijo, da je španska državljanska vojna le uvod v še večje pretresljaje,, ki jih bo obču tila vsa Evropa. Sedanje cepljenje v dva tabora to domnevo močno potrjuje. Žalostno pa bo, če svet ne najde mirnejšega izhodišča iz sedanjih zmed. Kongres narodnih manjšin 8i jih Italija; ki je zabrenkala I Opogumljene po dejstvu, da revizionistično struno, v resnici se jjm je posrečilo zadržati pr-. Možno je namreč, da je Ciano ve hude navale Francovih od-r°žil izjavo o madžarskih pravi- delkov, so ljudske čete prešle v Slede oboroževanja samo z na-1 četrtek v protinapad. Po poroči |h da bi se pokazalo, koliko so 1 [jh, ki prihajajo iz Madrida, je močne vezi, ki družijo države Ma- ofenziva uspela in so morali ilutante, o kateri so se v zadnjih pomiki izprazniti celo Getafe, ;8ec'h širile v svetovnem tisku ve- važno strateško točko, katero Vj da ni več tako trdna, kakor je | so bili zasedli že pred dvema te-a Pred leti. dnoma. Umakniti so se morali NAROČNINA: Za vso Ameriko za ealo lato $ ar«. 6.—, xa pol I«ta 2.60L - Za druga daiala 2.60 U8A-DolarJav. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Izdaja ga Kons°rcij Novega lista POSAMEZEN IZVOD: ctrl) Mussolini osebno nadzira v družbi višjih častnikov vojne priprave. Sredi septembra se je vršil v Ženevi XII. kongres evropskih narod-nir manjšin, ki ga je začel in vodil predsednik dr. Vilfan. Na kongresu je bilo zastopanih 13 manjšinskih skupin v Evropi. Dr. Besednjak zastopnik jugoslovanske manjšine v Italiji, je v svojem govoru zahteval, da vse države prevzamejo mednarod ne obveznosti v vprašanju manjšin. V navzočnosti odposlanca Društva narodov so na sklepni seji sprejeli dve resoluciji: prva vsebuje zahteve o življenjskih pravicah narodnostnih skupin v evropskih državah, druga pa o reformi Društva narodov. Prva govori o nevarnostih, ki izvirajo iz politike raznarodovanja manjšin, druga pa o ustanovitvi posebnega odbora Društva narodov, ki bi moral proučevati manjšinske pritožbe in o njih poročati stalnemu svetu Društva narodov. Ta resolucija določa tudi, da naj Društvo narodov v primeru, da bi prišlo do reforme skupščine, povabi tudi kongresne zastopnike manjšin, da bodo tudi oni povedali svoje mnenje o re formi, v kolikor bi se mogla nanašati na manjšine. Predsednik dr. Vil fan je apeliral na angleško javnost, da bi v bodoče upoštevala delovanje manjšinskih kongresov, ki ga oprav ljajo leta in leta, ker je po izjavi dr Vilfana verjetno, da bo prihodnj manjšinski kongres leta 1937 v Lon donu. RAZNE VESTI Predvajanje filmov, ki kažejo Mu-solinija in Hitlerja ter poveličujejo njuno delo, ¡je mehikanska fvlada prepovedala. 30.000 Mongolcev in Mandžurcev je vdrlo na kitajsko ozemlje ter napadlo čete v pokrajini Suižuan. — Vpadniki so imeli tudi letala, tanke in oklopne avtomobile a so so morali po hudi bitki umakniti. Italijanski in nemški častniki poveljujejo na Balearskih in Kanarskih otokih, kakor zagotavljajo poročila iz Pariza. To dejstvo povzroča hude skrbi Angležem in Francozom, ker so navedeni otoki važni za oblast na morju. 800 protifašističnih prostovoljcev iz Skandinavije, Poljske in baltiških držav je prispelo v Španijo, kjer se nameravajo boriti proti upornikom. Iz Londona napovedujejo, da s« bo tudi Argentinija priključila dogovoru glede valut, sklenjenem med Anglijo, Francijo in Združenimi državami Severne Amerike, ter da bo odpravila sedanje devizne omejitve in žitni odbor. Nobelov» (nagrado za literatur^ je dobil letos severnoameriški pisatelj Evgen O' Neill. Velika stavka bo izbruhnila na Angleškem, v manchesterskem okra ju, če ne pride do sporazuma med delodajalci in 100.000 (tekstilnimi delavci, ki zahtevajo zvišanje plač. Poljski zunanji minister ¡polkovt-nik Beck se je mudil v Londonu, kjer ga je angleški minister za zunanje zadeve g. Eden baje prepričeval naj se Poljska nikar ne pusti zavajati v protikomunistično križarsko vojsko, ki bi jo Nemčija rada zbrala okrog sebe. 19. obletnica revolucije so proslavljali v Rusiji. V Moskvi so imeli veliko vojaško parado ter je rdeča vojska razkazovala svoje najnovejše motorizirane oddelke. Mnogo tujcev so aretirali v Moskvi in drugih ruskih mestih; dolžijo jih, da so v sovjetski državi skušali širiti... fašistično ideologijo ter da so bili že začeli z ustanavljanjem fašističnih društev. Huda nesreča se je dogodila v srb ski vasi Dole, kjer se je razpočila stara granata ter razkosala kmeta Stojana Srškiča in njegovo deklo, ko sta delala na vrtu. Srškičevo ženo je strašni prizor tako pretresel, da je zblaznela. Italija je sklenila z Avstrijo poseben trgovinski dogovor, s katerim ji nudi razne carinske olajšave, da s tem omili nepovoljne vplive devalvacije lire na avstrijski izvoz. Anglijo je baje pripravljena sporazumeti se z Italijo glede Sredozemskega morja in iz Rima napovedujejo, da bo zunanji minister Ciano najbrž v kratkem obiskal London ter se tam skušal domeniti z zastopniki Velike Britanije. Krvno osveto bodo prepovedali v Turčiji, kjer je bila močno vkore-ninjena. Vlada je predložila parlamentu osnutek zakona, ki določa hude kazni za izvrševalce krvne osvete, pa tudi za njihove družine, ki jih bodo oblasti deportirale na'jmaj 500 km daleč, od njihovega prejšnjega bivališča. Upajo, da se bo v takšni razadlji ohladila tudi najhujša maščevalna strast. Bacile influence, koz in drugih bolezni se je posrečilo izolirati nemškemu zdravniku Kurtu Herzbergu, Duesseldorfa, kakor sam zagota- 1Z vlja. Te bolezenske klice so neznansko majhne, saj merijo — kakor pravi dr. Herzberg — komaj 8 do 175 mikronov (tisočink milimetra), do-čim merijo bakterije od 800 do 2000 mikronov. Odkritje nemškega zdravnika bo olajšalo borbo proti mnogim nalezljivim boleznim. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Priprave za proslavo ujedinjenja Z namenom, da pripravi ,vse potrebno za proslavo ujedinjenja, tega našega največjega državnega praznika, se je osnoval v Buenos Ai resu poseben odbor, ki |ga tvorijo zastopniki številnih naših organizacij iz mesta ter bližnje in daljne okolice, katere bodo sodelovale na prireditvi, ki se ob vršila v soboto zvečer, 5. decembra t. 1., v veliki dvorani udruženja "Centro Almaceneros" ul. Presidente L». Sáenz Pena 242, poldrugo kvadro od Kongresnega trga (Plaza Congreso). Prireditev obeta biti prav izredna. Spored bo obsegal dolgo vrsto lepih godbenih, pevskih in idrugih točk, kakor balet deklic iz Berissa, simbolične vaje, djeklamaci¡je, igro-kaz itd. Priprave so že v polnem teku. — Cenjene rojakinje in rojake opozarjamo že sedaj na to proslavo, da se je bodo zagotovo in v kar največjem številu udeležili. Predpisi za pešce Mestna intendanca je predložila občinskemu svetu osnutek naredbe, s katero naj bi se uvedli v Buenos Airesu strogi predpisi tudi za gibanje pešcev vsaj po bolj prometnih ulicah. V osnutku je predlagano, med drugim, naj se prekorače-vanje ulic dovoli le na križiščih in sicer v smeri, ki je vzporedna s pro metom; prepove naj se na pr. tudi ustavljanje večjih gruč na pločnikih itd. Intendanca predlaga, naj se vsak prestopk kaznuje s tremi pesi globe. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pracii in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 "Ameriška hiša miru" Dne 1. decembra t. 1. se otvori v Buenos Airesu vseameriški kongres, pa se bo za to priliko zbralo tu več ameriških državnih predsednikov, med njimi tudi ponovno izvoljeni vodja Združenih držav Sev. Amerike Mr. Roosevelt, ki se bo mudil tu najbrž tri ali štiri dni. Kongresu pripisujejo veliko važnost, ker so prepričani, da bo po magal okrepiti prijateljske vezi mec ameriškimi državami. Argentinski novinarji so sprožili misel, naj bi se povodom tega kongresa položili tudi temelji za zgraditev "Amei-iške hiše miru", v kateri naj bi bili uradi za pospeševanje kulturnih in trgovinskih stikov med ameriškimi re publikami, pa še dvorane za zborovanja in konference, "ameriška kn j i žnica" itd. Predlagajo tudi, naj bi se v Buenos Airesu začel izdajati po seben list, katerega naloga naj bi bila pospeševati ameriško vzajemnost. Patronat gobavcev Patronat gobavcev, katerega vodi ga. Ana Bernal de Justo, soproga argentinskega državnega predsedni ka, je pretekle dni razvil veliko delavnost; povodom svojega "tedna" je po vsem mestu nabiral prispevke, namenjene akciji v prid nesrečnežem, ki imajo to strašno bolezen. KROJACNICAIN TRGOVINA Velika izbera vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih možkih potrebščin. Sebastian Mozetič Bs. Aires (Paternal) hodnji četrtek. Boj proti komunizmu V zadnjem času se je začela v Ar-gentiniji prava križarska vojna pro ti komunizmu, ki mu v tej deželi no čejo priznati domovinske pravice, kakor jo ima na pr. v Združenih državah, kjer je komunistična stranka postavila celo lastnega kandidata pri zadnjih predsedniških volitvah V dveh pokrajinah, Buenos Airesu in Salti, so krajevni parlamenti že odobrili posebne zakone, s katerimi se prepoveduje in tudi strogo kaz nuje sleherno komunistično delova nje. Pripravlja pa se v zveznem senatu drug zakon, ki naj bi veljal za vso republiko sploh. Predlog je spro žil konservativni dr. Sánchez Soron do, bivši notranji minister za časa diktatorskega režima gen. Uriburu-ja, in senatna komisija za ustavne zadeve je predlog z večino glasov že sklenila priporočiti odobritev pre dloga. Ker imajo konservativci v se natu večino, bo zakon gotovo odobren, ni pa mogoče še vedeti, ali bo prodal potem tudi v poslanski zbornici. Razprava o osnutku dr. Sáncheza Soronda se bo pričela najbrž pri- Osorio 5025 Oltar za jetnike V ponedeljek so odkrili in blagoslovili poseben oltar v jetnišnici v V. Devoto. Svečanosti so prisostvovali kard. Copello, minister za pravosodje dr. Jorge de la Torre, načelnik policije Vacarezza in razni drugi. Koze v Entre Ríosu Nevarna bolezen, ki je izbruhnila v Gualeguayu, se doslej še ni polegla. Nekateri listi poročajo celo, da so se koze razširile še drugam. Doslej je bolezni podleglo 12 oseb, ven dar pa upajo zdravstvene oblasti, da hujšega ne bo več, ker cepljenje proti kozam lepo napreduje. Nevaren tič zletel v prostost Italijanski priseljenec José Mus-cina, star 45 let, je pretekle dni pobegnil iz zapora v V. Devoto, kamor so ga bili spravili, ker ima že dolgo vrsto umorov na vesti, nekatere še iz Italije. Policija ga z veliko vnemo išče, ker je mož nevaren in bi utegnil še katero skuhati. Izseljensko društvo "Tabor" vabi cenj. rojakinje in rojake na PRIREDITEV ki se bo vršila v društvenih prostorih ul Paz Soldán 4924 V NEDELJO 15 NOVEMBRA --«•::—:—r~. Spored obsega glasbene in prevske točke, deklamacije, kuplet in spevoigro v enem dejanju "Srce in denar" ki je lani žela lep uspeh ter se sedaj ponavlja na splošno željo občinstva Po sporedu: Prosta zabava s plesom VSTOPNINA: prostovoíjni prispevki Začetek ob 5.15 pop. K obilni udeležbi vljudno vabi OBDOR Bližajo se veliki prazniki: BOŽIČ NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Obisk braziljskih intelektualcev S parnikom "Antonio Delfino" se je pripeljala v nedeljo semkaj skupina braziljskih intelektualcev pod vodstvom dr. de Cunha; tvori jo 40 oseb, med njimi več uglednih zdrav nikov ter mnogo vseučilišnikov, ki so prišli v Buenos Aires ukrepit kul turne vezi med Brazilom in Argen-tinijo. „Srce in denar" Opozarjamo cenj. bralke in bralce na prireditev, ki se bo vršila jutri, v nedeljo, popoldne v društvu "Tabor", ul. Paz Soldán 4924, na Paternalu. Na oder pojde lepa spevoigra v enem dejanju "Srce in denar", za katero je spisal glasbo naš goriški komponist V. Vodopivec. — Igrica je prav srčkana ter je občinstvu zelo ugajala lani, ko je bila tu prvi krat uprizorjena. Spored obsega še deklamacije in dvoje baletnih točk, ki ju bodo izvajale gojen-ke slovenskih tečajev. Za zadostno število stolov bo preskrbljeno, kakor tudi za hladno pijačo in prigrizek v društvenem bu-fetu. Prireditev prične ob 5.15 popoldne. Cenjene rojakinje in rojake vljud no vabi k udeležbi ODBOR. Čehi gradijo šolo na Avella-nedi Bratje C.ehi in Slovaki se vse bolj zavedajo važnosti lastnega šolstva, nego na pr. mi Slovenci, ki s svojimi tečaji za materinščino nismo daleč prijadrali. Od Čehoslovakov bi se v tem pogledu morali marsikaj naučiti. V V. Devoto, V. Dominico in drugod imajo že svoje učilnice, preteklo nedeljo pa so položili temeljni kamen za novo šolo na Avellanedi, v ulici Choele-Choel. Lepi slavnosti so prisostvovali minister dr. Kaderabek, oba tajnika poslaništva ter zastopniki številnih udruženj iz Buenos Airesu in okolice. LISTNICA UPRAVNI,1STVA Zorn A., Escobar: Prejeli smo v redu denar, ki ste ga izročili za nas g. Fr. Faganelu, pa imate sedaj list plačan do oktobra 1937. Hvala za ob novitev naročnine. Lepo pozdravljamo. L. R., Plaza Huincul: V redu prejeli. Hvala! Konec stavke v kletarnah "Arizú" V kletarnah Arizú, kjer je zaposlenih tudi lepo število naših ljudi, je zaradi mezdnega vprašanja izbruhnila stavka, ki je trajala dva tedna, a se je končno srečno zaključila z znatnim povišanjem plač. Ženskam je podjetje zvišalo mezdo od 3 oziroma 3,30 na 3,25 oz. 3.45 pesov; raznašalci bodo prejemali po 5 in 5.20 dnevne plače, poleg tega pa še po 1 ctvo. za vsak oddani koš; pomagači bodo zaslužili po 5.50 na dan; plače šoferjev so se zvišale na 7.50 do 9 pesov dnevno, sodarji pa bodo prejemali po 7.50. Za ostale, nekvalificirane delav--ce so se določile naslednje dnevne plače; do 6 mesecev službe, $ 4.50; od 6 mesecev do 2 let, 4.75; od 2 — 5 let, 5.— ; od 5 — 7 let, 5.20; po 7 letih službe pa 5.50. Odmevi prireditve za žrtve primorske Drobne vesti je bil oproščen Alojz Bergoč. Obtožen je bil, da se je zoperstavljal ob-žen je il, dab se je zaperstavljal obmejnim miličnikom na Debelim vrhu, ko so ga hoteli legitimirati. — Pred sodiščem je vse zanikal, kar so izjavili miličniki- in bil oproščen. Drž. tožilec je naredil priziv, ki pa je bil sedaj zavrnjen. Velike vremenske neprilike so zavladale tudi v Primorju. Burja, sneg in dež so se vrstili tako, da je zavladal občuten mraz. Višji predeli so vsi zasneženi ter tudi prehodi pri Postojni, r.rnem vrhu in visoki soški dolini. Burja je naredila veliko žametov. Sneg je pobelil tudi kra je na Krasu, kjer se le redkokdaj po kaže. V Ajdovščini je zmrzovalo. Na Laznah se Goričani in domačini že smučajo, škoda na poljih je velika. Posebno so vdarjeni kmetje okrog Nanosa Kuka, Cola, Podkraja in Dol-Otlice. V Gorici je umrl dr. Volfang Wein lechner, primarij in direktor sana-torija usmilje.nih bratov. Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen Branisel Josip na 8 mesecov pogojno zaredi ponarenih dokumen' tov. 31. julija so ga finančni stražniki prijeli na rivberkomandi, ko je peljal z volmi voz drvi. Iz dokumentov je bilo razvidno, da niso voli njegova last in da tudi za njega niso odgovarjali podatki. V Gorici nameravajo razširiti ulice Ascoli in ul. Sv. Ivana, da bi odstranili nehigijenične hiše. Posuti nameravajo tudi kasarno alpincev na Travniku. Ta stavba je iz 1. 1640 ko so se v njej naselili jezuiti. Vse občine na Goriškem bodo dobile telefonsko omrežje. Od 42 občin, kolikor jih šteje goriška pokrajina, jih je imelo telefon le ¿3. Telefoni bodo le na pol avtomatični, ker manj stanejo. Na Sv. Gabrijelu se je zgodila zopet nesreča z rastrelivom. Tu sta po birala staro železo 24-letni Viktor Čatež, 24-letni Primož Rossi iz Vidma, oba stanujoča v Solkanu. Našla sta granato kalibra 280, katero sta hotela odpreti. Pri tem je nastala eksplozija, ki je oba smrtno ra nila, tako da sta kmalu potem umrla. — Po dveh dneh se je zgodila še druga nesreča s razstrelivom v Trnovem na trnovski planoti. Nabiralec starega železa Franc Šušmel, star 16 let, doma iz Puštal, je bil zaradi eksplozije težko ranjen. Ker je nosil znak fašistične stranke, čeprav ni bil v njej vpisan, je bil 27 letni Peter Ušaj iz Gorice'kaznovan na 150 lir denarne kazni in povračilo procesnih stroškov. Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. Za Tiskovni sklad Za Tiskovni sklad Novega lista sta darovala rojaka A. Leban $ 10.— in Josip Lah, iz Lomas de Zamora, $ 2.—. Najlepša hvala obema! Objave Kr. Poslanstva Izseljenci, katerim je znano, kje je umrla ga. Ana Vučinovič roj. Ko-stič, žena Gjura Vučinoviča, so na-prošeni, da to sporoče kr. poslaništvu na zgoraj navedeni naslov. * Izsejjenci, katerim je znano, kje se je rodil Franjo Soje, ki je umrl v Bahiji Blanki ali okolici, in kdo so njegovi nasledniki, so istotako naprošeni, da to sporočijo kr. poslaništvu. "Istra", glasilo primorskih emigrantov v Jugoslaviji, je priobčila v svoji številki od 16. oktobra daljše poročilo o skupni prireditvi buenos-aireških društev za slovenske in hrvatske žrtve fašizma v Julijski Krajini ter dodaja k poročilu naslednje: "Našim rojakom v dalnji Argentini, ki -so z besedo in denarjem pod prli našo akcijo, izrekamo najtoplej šo zahvalo za izkázano pomoč ter u-pamo, da ta prireditev ni bila zadnja. V tem težkem delu jim želimo obilo uspeha." ' Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto VABI cenjeno občinstvo na DRUŽABNO ZABAVO ki se bo vršila v NEDELJO, 6. DECEMBRA 1936 na društvenem zemljišču ul. SIMBRON 5148, od 4. pop. dalje Spoved: 1. Otvoritev — godba 2. Deklamacije 3. Milčinski: "VRAŽE", otroška veseloigra v treh dejanjih 4. Med navedenimi točkami sporeda bosta pela moški in mešan zbor Po sporedu i PROSTA ZABAVA S PLESOM Dobro založen bufet po zmernih cenah. — Svira Češki orkester. — Pridite vsi, da boste videli, kako se bodo spet postavili naši malčki z lepo veseloigro, in pa, da se na prostem po domače poveselimo! ODBOR 8 NOV LIST Čudni dogodki okrog Snežnika V teku letošnjega leta se je v « kolici Snežnika, ob jugoslovansko-' talijanski meji, zgodilo vsepolno na padov, ki so tu pa tam zahtevali i'1 veška življenja. Kot prvi med te® je padel neki mladenič, doma iz mejne vasi Podcerkve v Jugosla^ ji, nato so se streljali med seboj m ličniki in finančni stražniki, žrte je postal italijanske puške tudi ne ki drugi mladenič, jugoslovan^ državljan. Kmalu po tem dogo^1 so se širile govorice o napadu n! karabinerje. Približno mesec kasne je je bil v Strmem klancu blizu ^ kove doline obstreljen vojak na strl ži. Za vse te napade so obdolžili retirali in pretepali samo naše lJu di. Odpeljani so bili v reške zapo''® od koder se nekateri še do danes n* so vrnili. V avgustu mesecu pa je postal žr tev puškine krogle neki italija"5'1 podnarednik obmejnih vojakov n' čabranski polici, nekaj dni poznW pa istotam ital. poročnik Irniea. Pri obeh zadnjih slučajih so ¡t8'' ale vi reta CERKVENI VESTNIK Veliko slov. romanje v Jujan se bliža. Vozne listke dobite ob priliki slov. službe božje. Nadalje v banki Germánico pri g Laknerju in Holan des pri g. Skrbcu, pri g. Fratnik v Saavedri (c. Miller 4411), pri g. Hlasneku na Floridi (B. Irigoyen 860), pri g. Misleju (Tinogasta 5135), pri g. Utroša, Avellaneda (Dean Funes). V župn. uradu sV. Antona, Caseros 2780 (p. Patricios) v prosvetnem društvu in v Taboru. Poskrbite za vozne listke pravočasno, ker je treba vse naprej plačati in se zadnji dan več ne bodo mogli dobiti ker je treba že zaključiti račun dan preje. Poagitirajte med znanci in prijatelji, da bo vde-ležba čim lepša. Pridružili se nam bodo tudi Hrvatje. Ob enem z listkom dobi vsak tudi malo knjižico z navodili, pesmicami in molitvami. Za knjižico naj prispeva 10 c. kdor more. Zelo važno je, da prihajate sedaj pridno k slov. službi božji, da se vdeležite skupne pevske vaje za pesmice, ki se bodo pele ob priliki romanja. Le tako bomo lepo zapeli, če bomo poskušali že preje malo zlož.i-ti glasove. Naj se potrudi vsak za božjo čast in v svojo večno korist. Maša bo to nedeljo na Paternalu ob 10 uri, večernice v Saavedri ob pol 5 uri. Drugo nedeljo (22. 11.) bo maša tudi na Paternalu, večernice pa na Avellanedi. Hladnik Janez. STANOVANJE depto. zase, obstoječe iz lepe, zračne sobe in pritiklin in kjer je že ena slovenska družina, se odda v najem Cena nizka. Victoria 1858, Dto. 6. Buenos Aires. janske oblasti tudi javno priz" da je bilo to delo njihovih ljudi'' Javna tajnost pa je tudi, da so 1 li vsi prejšnji napadi in umori > vršeni s puškami italijanskega ra, toraj bi morali iskati krivce ^e' italijanskimi obmejnimi stražniki vsa ta dejanja, ne pa med naši1® ljudmi. Kljub temu pa se je zara' nekaterih napadov in umorov vr-s' od strani italijanskih oblasti v'e mesečno preganjanje po naših seh, pretepanje, breiištevila >afl cij in nazadnje tudi obsodb. Ne!18 teri osumljenci pa so še danes Prl žani v zaporih, še vedno pod e«1" njo, da so bili soudeleženi nek»te rih napadov in umorov. Pri zadnJ slučajih oblasti niso mogle več $ ti pravih krivcev teh dejanj, 11'S' mogle več vreči sum na naše ne' ležne ljudi in je torej pričako* sedaj, ko je dokazano, da je vS tak sum neutemljen, da bodo ^ čno vsi po nedolžnem osumljenl proščeni vsega in spuščeni na sl bodo. Poravnajte naročninOi ■i Dr. Adolfo Helmani Bivši zdravnik bolnišnice Alveai". rodu Ukrajinec Sprejema od 16. do 18., v nuj"5 slučajih pa ob katerikoli ur1 Av. SAN MARTIN 6 0& U. T. 50 — Devoto — 1523 ni» KROJACNICÍ ■ :p Leopold UšflJ Sedaj v novih prostorih, ven prejšnje krojačnice, boste zmerom in v vs»* oziru najbolje postre^ GARMENDIA 4947 Bs. Aire» «»Paternal' KROJAČ ■ - - tft" izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlafie farV,,i)' od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za p'aie MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) —• U. T. NOVI LIST Strah i SLOVENCI DOMA IN DRUGOD I VESTI IZ DOMOVINE Jugoslavija ima 15 milijonov prebivalcev Jugoslavija izkazuje med evropskimi državami vedno velik naravni prirastek prebivalstva, namreč: 31,4 rojstev na vsakih 1000 prebival cev. Zadnja leta računajo, da zna ša naravni prirastek letno, nad 200 000 ljudi iu se torej še prej ko vsa kih pet let pomnoži prebivilastvo naše države za 1 milijon ljudi. Po zadnji cenitvi od 31. decembra 1935 je štela Jugoslavija 14.950.000 prebivalcev, do danes pa je že prekoračilo 15 milijonov. Za svetovno razstavo v Parizu V maju prihodnjega leta se ot-Vori v Parizu velika svetovna razstava, ki bo veliko mednarodno kul turno in gospodarsko shodišče. Za razstavo je tudi v Sloveniji mnogo Zanimanja, pa je radi tega francoski konzul v Ljubljani g. Remerand ustanovil poseben podpodbor za dravsko banovino, ki bo imel nalogo voditi vse posle, ki se tičejo raz stave, dajati pojasnila, podpirati vse one, ki bi se radi udeležili razstave itd. Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FOREST 621 — CHACARITA. t ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC paternal osono soss Umetniška kovačnica Specializirana v oknicah, meta-Učnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila. ip CUCIT & HUMAR BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester Strašna nesreča malega dekletca Kakor poročajo iz Maribora, se je na travniku posestnika Stovnika v Patnečah dogodila strašna nesreča. Pastirji so si kurili ogenj in med otroci je bila tudi Stovnikova 4-letna hčerkica. Prišla je preblizu °gnJa> Pa se ji je vnela oblekca. Otroci si niso znali pomagati, nobeden ji ni mogel pogasiti obleke, pa je dekletce začelo v smrtnem strahu bežati proti domu. Beg pa je plamene še bolj razvnel in tako je nesrečni otrok pribežal domov ?.e ves ožgan in kakor živa baklja. Oče in sosed sta priskočila na pomoč, dekletca pa nista mogla več rešiti; po več urah strašnega trpljenja je nesrečni otrok umrl. Oče in sosed sta pri gašenju še sama zadobila take opekline, da ju je rao ral zdraviti zdravnik. Zadružna zveza Zadružna zveza v Ljubljani je štela v letu 1935 666 članic in njen raunski zaključek kaže, da se je njeno poslovanje ustalilo ter da zve za stremi z vsemi sila'mi, da zmanj ša svoje obveznosti in vnovči čim večji del svoje imovine v korist vlagateljem. Izid občinskih volitev v moravski banovini Pri občinskih volitvah v moravski banovini je JNS dobila od 740 občin 605, združena opozicija 58; Plodžerova stranka 32, JNS 15, me šanske stranke in neopredeljeni 21 radikali okrog Ace Stanojeviča pa 5; v peti'h občinah bodo naknadne volitve. Nov poveljnik dravske divizije Dosedanji poveljnik dravske di vizije general Peter J. Nedeljko-vič je bil imenovan za vrhovnega inšpektorja konjenice, na njegovo mesto pa pride generalštabni bri-gadni general Lazar Tonič. Novi divizionar je izjavil zastopniku nekega slovenskega dnevnika, med drugim, sledeče: "Kot sina južne Srbije me je zelo razveselila vest. da sem postavljen za poveljnika dravske divizijske oblasti. Mnogo prilike sem imel slišati od svojih tovarišev o visoki kulturni in lepoti krajev tega našega najpridnej-šega dela jugoslovanskega naroda Prepričan sem, da bom v Sloveniji našel svoje najbližje sodelavce". Mednarodni ženski kongres v Dubrovniku V Dubrovniku se je vršil v za četku oktobra mednarodni kongres ženske internacionale, katerega so se udeležile zastopnice iz 36 držav. Jugoslovanska ženska zveza je za to priliko razstavila okrog 600 dei jugoslovanskih pisateljic. Angel VELYAN0VSKY UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih su-gih gob in semen za Argentinijo in Uruguay 25 de Mayo 726 Buenos Aires U. T. 31-Retiro 3315 Spremembe na policiji v Ljubljani S kraljevim ukazom jc bil premeščen v notranje ministrstvo v Beograd g. Vekoslav Kerševan, u-pravnik ljubljanske policije. Pred važnimi dogodki v notranji politiki Pod naslovom "Pomirjenje in konstruktivna akcija predsednika vlade dr'. Stojadinoviča" je priobčil francoski list "Ordre" važen čla nek, v katerem govori o možnosti sporazuma med sedanjo vlado in hrvatskim voditeljem dr. Vladimirom Mačkom. List piše med drugim: Kot pravi državnik dr. Stojadinovič dobro vidi, da manjka njego vemu političnemu poslopju važen kamen. Spomnimo se, da je bila za poslednjih skupščinskih volitev Mačkova stranka sestavila blok s srbsko poljedelsko stranko in z de mokratsko stranko in da so sklenili, da ne pojdejo v narodno skupščino in da bodo bojkotirali parlament. Toda, ker vzlic tej koaliciji Mičku ni uspelo, da bi s svojima dvema srbskima zavetnikoma dose gel sporazum, se jc njegovo razmerje do vodstva teh dveh strank o-hladilo in v nekaterih političnih krogih so začeli govoriti o možnosti neposrednega sporazuma med Stojadinovičcvo in Mačkovo stranko. Če verjamejo glasovom, ki krožijo v Beogradu, ki so našli odmev tudi v jugoslovanskem tisku, ne bi bilo nič vidnega, če bi se v bližnji bodočnosti sklenil sporazum med vlado in glavno stranko združene opozicije, to je hrvatsko kmetsko stranko, katere vodja je dr. Maček. Če prinese nadalje razvoj dogodkov v notranji jugoslovanski politiki po trdilo teh napovedb, bodo posledice odločitelnega pomena, ker bo ta dogodek imel velikanski učinek v vsej državi in dal povod za nenavadno važne politične spremembe. Dr. Stojadinovič bi tako dosegel najvažnejše in najlepše politično delo, odkar obstoji Jugoslavija. Razen tega bi ta sprava* med največjo hrvatsko stranko in vladno stranko, ki druži okoli sebe večino Srbov in Slovencev, pomenilo zares odločilen korak k ustvaritvi e-dinstva občutja in duhov vseh delov jugoslovanskega naroda. VESTI S PRIMORSKEGA Moderno zdravilišče Talcahuano 1060 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po Jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Velik zbor JRZ v Beogradu Jugoslovanska radikalska zajed-nica je imela konec septembra o-gromen shod v Beogradu. Udeležilo se ga je okrog 40.000 oseb in predsednik vlade Stojadinovič je imel velik govor, v katerem je prav posebno pozdravil tudi delovno ljucl stvo, zagotavljajoč, da hoče JZR postati v socialnih in delavskih vprašanjih najpolncjša organizacija. Povedal je, da se je vladi posrečilo povečati zaposlenost ter zvi sati tudi mezde, nakar je dejal dobesedno : "Vršile so se tudi delavske stavke. P rvič v zgodovini stavk v naši državi so se državne oblasti vedle napram delavcem korektno. — Policija ni aretirala stavkujočih delavcev, kakor se je dogajalo pod prejšnjimi režimi, in tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, kakor se je prej prakticiralo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in banske uprave so nastopale po mojih navodilih kot dobrohotni posredovalci in so uredile vse stavke v korist delavstva. Red in mir nista bila nikjer ru-šena. Socialni red in mir branimo in bomo branili proti vsakomur, istočasno pa bomo branili koristi delavstva. Delali bomo s socialnim zavarovanjem in varstvom, tako da bo tudi delavski stan videl v nas svojega iskrenega prijatelja". "želimo organizirati delavstvo na zdravi osnovi, da bo postalo eden Vojak ustrelil našega človeka Znano je, da je ves obmejni pas od Reke do Trbiža — z malimi izjemami — na gosto preprežen ^ obmejnimi utrbami. Povsod, kjer so utrjevalna dela v teku, posebno pa tam, kjer so utrdbe že dograjene, vlada najstrožja kontrola in so na posameznih posebno izpostavljenih in važnih točkah postavljene permanentne straže, ki imajo nalogo preprečiti nepoklicanim dostop v območje utrdb. Ponekod morajo kmetje za vsak slučaj posebe javiti pristojnim oblastem, da nameravajo na svoje parcele na poljsko delo, nakar dobijo1 spremstvo miličnikov ali karabinjerjev, ki jih med delom stražijo. Ponekod pa so, kakor zgoraj omenjeno, nalašč zato postavljene straže. Na ta način se mnogim našim kmetoin, ki itak živijo v najmizernejših razmerah odvzeti kompleksi plodonosne zemlje, mnogi pa isto obdelujejo in izkoriščajo pod zelo težkimi okoliščinami, tako da so v stalni nevarnosti, da ji'h oblasti radi najmanjšega suma aretirajo ali pa celo brez vsakega posebnega vzroka na licu mesta ustrelijo. V zadnjih dneh avgusta se je dogodil na Vipavskem tak slučaj, ki z vso brutalnostjo osvetljuje današ nje neznosno stanje našega človeka, posebno onega, ki živi v obmejnem pasu. Šest in tridesetletni posestnik Ko bal iz Budanj nad Vipavo se je odpravil na košnjo otave na svojo oddaljeno senožet nad Vrabčami. Ves ta kompleks pod Nanosom je več ali manj utrjen. Ko se je omenjeni proti večeru s koso na rami vračal z dela domov, po poti, ki jo tamošnje prebivalstvo navadno upe rablja kot dohod k svojim višje ležečim parcelam, ga je nenadoma po zval v bližini na straži stoječi vo jak naj se ustavi. Zahteval je, da takoj krene s poti, ki je civilistom zabranjena. Kobal, nič hudega slu teč je trdil, da mu ta prepoved ni znana in da se poti vsi okoličani poslužujejo. Ni pa še popolnoma končal stavka, ko je vojak nanj u-strelil in ga smrtnonevarno zadel v trebuh. Kobal je obležal na poti, kjer so ga kasneje v obupnem stanju našli neki domačini in ga spravili domov. Od tam je bil nemudoma prepeljan v goriško bolnico kjer ga pa niso sprejeli, češ da ni nobenega upanja v rešitev. Kobal je bil prepeljan na svoj dom, kjer je po peLih urah umrl v velikih mukah. Pokojnih je zapustil obupano vdovo in troje nepreskrbljenih otročičev. Nesrečen dogodek je raz buril vso okolico zlasti, ker je bil pokojnik znan kot miren, dober in pošten človek, ter vesten gospodar. Iz Vremske doline V Britofu, 'majhni vasi v Vrem-ski dolini, so sezidali novo precej veliko karabinersko kasarno, v kateri so uredili seveda zlasti precejš nje število zaporov. Čudno zgleda, sicer, da niso v tem kraju, kakor sploh v okolici, popravili in uredili šole, ki so v precej slabem stanju, vendar pa je to tudi razumljivo, ker za vso vremsko dolino do sedaj niso imeli niti primerne kasarne, zlasti pa ne primernih zaporov, ki se nahajajo šele v Sežani oz. v Št. Petru. Novo prisilno posojilo in položaj naših kmetov Z novim prisilnim jKisojilom, ki ga je razpisala država v zvezi z de valvacijo lire, so prizadeti pred vsem kmetje, zlasti pa naši kmetje, ki so kakor znano edini v Italiji realno fakturirali svoje premože nje. Po ukazu, ki urejuje novo posojilo, mora vsak lastnik zemljišča ali stavb podpisati posojila v iz nosu 5 ojo cenine vrednosti njegovih nepremičnin. Da bo čitatelj laže razumel bistvo novega posojila, naj navedemo konkreten primer. Recimo, da ima nekdo nepremičnin v vrednosti 100.000 lir. — Podpisati mora 5.000 lir posojila in ta znesek tudi plačati. .Ukaz mu res obeta 5 o|o obresti tega posojila in povračilo v 25 letih. Toda to je samo pesek voči. Dejansko ne bo prejemal prav nobenih obresti in tudi glavnice ne bo več videl Kajti isti ukaz nalaga v prikriti obliki amortizacijo posojila samiVn lastnikom nepremičnim. Po členu 10 omenjenega ukaza se uvede na mreč poleg posojila za dobo 25 let tudi izreden davek na nepremični ne. Ta znaša 3 1|2 od tisoč celilne vrednosti. V našem primeru bi tedaj lastnik nepremičnin v vredno^ ti 100.000 lir moral plačati 5.000 lir posojila. Od posojila bo prejemal letno 250 lir obresti. Na račun novega davka pa bo plačeval letno 350 lir. On torej ne prejema letno 250 lir, temveč plačuje še let no po 100 lir. S tem zneskom krijejo lastniki nepremičnin popolnoma amortizacijo posojila. Oblika posojila je torej le prevara, dejansko odstopi lastnik 5 o|o svojega premoženja državi. Za toliko se razvrednoti njegovo imetje. Kakšne posledice utegne to imeti, ne moremo danes še presoditi. Tihotapstva so ga osumili V Dijači so pred kratkim zaplenili znanemu gostilničarju in živinskemu prekupčevalcu Rebcu 10 volov, češ da so bili vtirotapljeni. — Zaradi tega je bil starejši sin delj časa v zaporu, a kazen za ta prestopek do sedaj še ni ibla izrečena. Rebec je star prekupčevalec in je zato skoro nemogoče, da bi bil sum, ki je padel nanj, resničen. V Bengaziju (Libija, Cirenajka) je padel velik civilni hidroplan, v katerem je bilo tudi 5 delavcev iz tržiške ladjedelnice. Našli > so smrt med njimi Mravle Gvidon iz Turjaka in Gvidon Ferfolja iz Gorice. Iz Gorice je bil tudi pilot Bruno Pas-coletto. BOŽIČ 1936 izmed najbolj zdravih stebrov naroda in države. Zato naj delavstvo živi!" FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en« sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Qulroga 1275 in 1407 D. Sud U. T. 22—8327 Ali bo Vaša družina srečno proslavila bližajoče se božične praznike? Še pred božičnimi prazniki pričakuje Vaša družina, tam daleč v Jugoslaviji ali Italiji, da dobi od Vas božična voščila. Nikar ne odlašajte, marveč takoj pišite svojcem. Če Vam je pa mogoče ter jih želite osrečiti za bližajoče se praznike, pošljite jim, poleg božičnih voščil, še darilo v denarju. In če želite, da ta dar dospe pravočasno, nakažite ga potom poštne pošiljke preko zavoda Banco de Boston, ki bo poskrbel, da se denar izplača prejemniku v gotovini in na njegovem domu. Črez nekaj časa pa boste prejeli povratno pobotnico z lastnoročnim prejemnikovim podpisom ter z navedbo dneva izplačila. V našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU Vam postrežejo uradniki Vaše narodnosti od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Obiščite nas osebno ali pa nam pošljite pismeno svoj na!o,g, katerega bomo izvršili še istega dne. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Avda. Gral. Mitre 301 [Avellaneda] Córdoba 1223 (Rosarlo ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST 23235353484800010201010100532353234848482323234848482353235323232301000100004848484823482348234823232323234823235348534823484823485353484853232323532312000002010100482323235323532323234823482353234823232353234853232348 ÉltwMi 4 NOVI LIST t ZA POUK IN ZABAVO v> Tudi Avstralija se spreminja v puščavo? Puščave niso na svetu od nekdaj, marveč se sproti tvorijo v zgodovini zemlje, še v dobi evropske ledene dobe je bila ondi, kjer je zdaj veli ka puščava Sahara, rodovitna, s paš niki obrasla zemlja, kjer so se v re kah lovili krokodili. Celo stari Rim je imel svoje žitnice v afriških po krajinah, kjer so potujoče peščene sipine odtlej vse rastlinstvo zamori le. Tudi dandanašnji so ponekod no ve tvorbe puščav kot posledica brez miselnega in neprirodnega ravnanja ljudi. Tako imajo Združene ame riške države svoje puščavske skrbi za zahodne pokrajine, kjer so izro-pali zemljo in posekali vse gozdove in kjer so zdaj same suše. A medtem ko še je ta puščava šele začela tvoriti, se država na vso moč prizadeva, da zajezi njeno razširjenje, pa so širne daljave v Avstraliji tako re koč že puščave. Poglavitni vzrok za avstralske pu ščave so kunci, ki z ubornim avstral skim rastlinstvom kar po roparsko postopajo. Domačih zajceiv spočetka sploh ni bilo v Avstraliji. Šele krog leta 1860 je nekaj ljudi pripeljalo 24 kuncev iz Anglije in jih raz stavilo v nekem parku radi lepšega. Če bi danes Avstralci mogli do biti tega človeka v roke, bi ga brez dvoma ubili in njegovo sliko bi sežgali. Zakaj, onih 24 kuncev se je ta ko razmnožilo, da jih je več milijonov. Osvojili so si Avstralijo in so njeni gospodarji. Iz države Viktorije, kjer so v Gee longu pri Melbourneu leta 1860 pri- KROJACNICA "GORICA" ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 stali, so se razmnožili po Novem južnem Waíesu in Južni Avstraliji in kmalu jih je bilo tudi že na mejah Queenslanda preveč. Zahodna Avh stralija si je za 164 milijonov dinarjev postavila močno žično ograjo, ki je bila dolga 3000 km, da bi se ubranila zajcev, pa so jo zajci vendarle prodrli in jih je tudi v ondot ni Avstraliji na milijone. Dandanes je vsak avstralski farmar pod kaznijo dolžan pobijati zajce na svojem posestvu. Tako jih na leto pobijejo skoraj milijardo in dobijo za njih kože in meso 480 milijonov dinarjev. Toda škoda je večja. Zajci požro vso krmo ovcam. Pravijo, da bi mogli v Avstraliji rediti dvakrat toliko ovac ko zdaj, če bi ne bilo zajcev in da imajo pri reji ovac več ko 120 tisoč milijonov dinarjev škode, kar je neskončno več ko onih 480 milijonov dinarjev, ki jih dobijo za zajce. K temu moramo dodati še škodo, ki jo povzročijo zajci rastlinstvu sploh in ki tako pripravljajo puščavska tla. Kakor poročajo "Times", skušajo uničiti z^jce v Avstraliji s kugo. Vendar je vprašanje, ali bo to pameten' ukrep, saj bi se mogle o-kužiti tudi ovce. Tako ostane zadeva zajcev najbolj pereča zadeva Av stralije. Tvorba novih puščav in zajci — to je eno in isto v Avstraliji. Vendar niso tu edini povzročitelji zajci, marveč tudi živina na paši, ki roma s kraja v kraj in zlasti v suši poškoduje zemljo, ker obgrize še tisto zelenje, kar ga je. Tako se je puščava osrednji živinski poti iz Queenslanda v Južno Avstralijo tako približala, da se bo pokrajina, ki je še rodovitna in cvetoča, spremenila v puščavo. — "Peščeni satan" je že dokončal poslednje poglavje zgodovne, nekoč bujnega mesta Farine (400 milj sev. Adelai-de). Le nekaj poslopij tega nekoč bogatega mesta stoji še in nesrečni meščani morajo koj zapreti okna, čim le malo zapihlja veter, da ne prifrči pesek v hišo. Celo železnica je že ogrožena. Treba bo spremeniti način gospodarstva, tako da živina ne bo mogla na tretjino pašnikov skozi vse leto, da si rastlinje v 12 mesecih opomore in se upira tvoritvi puščave. To pa pomeni, da bo treba obenem znižati tudi število goveje živine. Zato bodo priredili tu i tam po državi posebne "prirodne parke", kjer bo sploh prepovedano pasti živino. Poglobiti bodo morali tudi struge rek, ki so jih sipine že zasule. Vse to bo stalo veliko denarja. Že samo za to, da bo treba zgraditi po več kilometrov dolge ograje za živino, bodo šle velike vsote. Mogoče bo treba celo premestiti posestva in naselja iz onih krajev, ki imajo manj ko 15 cm dežja na leto, da se ta zemlja ne spremeni v puščavo. Vendar bo vse to kaj zaleglo le tedaj, če se bo posrečilo iztrebiti zajce ali jih vsaj prepoditi iz ogroženih pokrajin. Kako narašča prebivalstvo zemlje Statistični urad Lige narodov objavlja zelo zanimiv pregled o pora-stku prebivalstva na zemlji. Ta pregled primerja najnovejše podatke s številkami iz prejšnjih stoletij in desetletij ter je toliko dragocenejši. Iz statistike je razvidno, da je 19. stoletje v tem pogledu za mnogo pre kosilo vsa prejšnja stoletja. V 15., 16., 17. a 18. stoletju, torej v 400 letih, se je število prebivalcev na Angleškem n. pr. komaj podvojilo, toda samo v 19. stoletju se je skoraj potrojilo: od 16 milijonov se je dvignilo na 42 milijonov. Podoben razvoj kaže Evropa sploh. še bolj očiten pa je ta razvoj v azijskih deželah. Prebivalstvo Japonske se od srednjega veka do sredine prejšnjega stoletja skoraj ni dvignilo, potem pa se je v kakšnih 80 letih potrojilo. Odkod ta pojav, ni mogoče dokončno povedati. Težko je verjeti, da bi ga povzročalo samo izboljšanje higienskih prilik po svetu, ki pa imajo seveda velik vpliv na nazadovanje otroške umrljivosti. Pač pa je mogoče z gotovostjo reči, da je ta nagla porast števila Zemljanov vplivala zelo odločilno na viharni socialno politični razvoj zadnjega poldrugega stoletja. Ura, ki vse kaže V Besanconu, središču urarske in dustrije v Franciji, imajo najčudovitejšo in najdražjo uro sveta. Ne samo, da izpolnjuje navadne dolžnosti ure, marveč kaže na 27 ploščah še tole: Natančen čas v 16 različnih krajih sveta; dolgost vsakega dneva in dolgost vsake noči; kaže dan v tednu, v letu, letni čas, zna menja ozvezdja, planet, ki vlada tistemu dnevu v tednu, čas sončnega vzhoda, stališče sonca, gibanje planetov. Ob straneh ure spoznaš največja francoska pristanišča in čas plime in oseke. Spredaj so na vrhu ure kipi dvanajstih apostolov, ki u-darjajo na zvončke in vsako uro naznanjajo čas. Na pročelju ure je sli ka vstajenja. Opoldne se odpre skala, prikaže se Kristus in rimska straža izgine. Ob treh popoldne stopi Kristus v skalo in straža se spet prikaže. — Uro so 1. 1857 po naročilu kardinala Mathieuja naredili za (sedanjih) 10 milijonov 588 tisoč dinarjev. Visoka je 6 metrov, široka 2 in pol metra in skoraj 1 m globoka. S svojimi bogatimi okraski je ta ura najdragocenejši zaklad besan-conške katedrale. TOVARNA MOZAIKA Teolindo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San Martin" Ugodne cene AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59-1925 "^ÍUi ¡S »' y v) X r. v X> j—' i \ y \»/ \7. i > / Jlt / A \¿ (višina ulice Cangallo 3500) Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 Od vseh filmskih umetnic ima Jean Muir, ki jo vid!|mo na sliki, najbolj velike noge. Tako so ugotovili v Hollyvoodu, pa so jo tudi potolažili, da so za njeno postavo po vsem primerne Migljaji za Preohlapne copate. Copate, ki se v peti nič več ne oprimejo noge in se zmeraj sezuvajo in trgajo nogavice, popravimo, da jih v peti obši-jemo z žametom. Za belo kopalno banjo, ki dobi rja ve lise in jih ne moreš odpraviti niti s peskom, ne s petrolejem in z milom, je priporočati, da kupiš za nekaj dinarjev klora in ga ražstopiš v vroči vodi. Skozi sito ga izpuščaš v banjo, ki je polna vode, in pustiš tako pol dneva. Nato vodo izpustiš in banjo dobro poplakneš. C.e nato banjo še zdrgneš s cunjo, ki je namočena v petrolej, se bo banja svetila ko nova. Plesen .na .klobasah in gnjatih preprečimo na ta način, da jih na- mažemo z redko kašo iz vode in kuhinjske soli. Napravi se solna skorja, ki se je plesen ne loti in ki odpravlja že nastalo plesnobo. RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne In krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprejema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom. Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje. Za bolnike in bolnice iz notranjos'ti imamo posebne sobe s posteljami. — CJena: dnevno od $ 1.— .dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom. Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.¡ ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Govorimo slovansko. PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope dospejo 14. Cte. Biancamano 15. Formose 17. Asturias 18. Gral. S. Martin 20. Andalucía Star Proti Evropi odplovejo 15. Campana 16. Gral. Artigas 17. Cte. Biancamano 20. Asturias in Antonio Delfino. MALI 0GLASL PO UGODNI CENI PRODAM, rad* odpotovánja, hišo v glavnem mestu-okraj Liniers; obsega sobo, kuhiM0 in stranišče. Ugodne prometne zve' ze. — Informacije pri Novem lj^Üi ¡e PRODAM ZEMLJIŠČE na progi FCS, Empalme Temperley, oddali* no 4 kvadre od postaje. Meri kvadr. metrov in je primerno za vrt" narstvo, kokošjerejo, čebelarstvo i d. Cena samo $ 1.000. Pojasnila Prl Novem listu". KO RABITE ODVETNIKA za kakrin* koli pravne nasvete, obrnite se na P1'3 ' no M. D. Hočevar, Traductora pubHe' nacional, Calle Tucumán 586, Buen0' Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s te"1 zavarovali pred izrabljanjem ter ne V ste padli v napačne roke. — Istotam PREVAJAJO IN DOE.AVLJAJO DOK"' MENTI___. KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA sE' i 0 ff »i »i A % S U I P A C H A 28 BE, svoje hibe in spose,bnosti, svoj zn® čaj, svoje bodoče in ptereklo življenJ ' naj se obrne na priznanega grafoloS^ Zadostuje napisati lastnoročno ime lD, priimek, dan, mesec in leto rojstva te| poslati v pismu en peso na naslov-GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Buen«» Aires. — Pišite lahko v svojem "1?te.r1'j -skem ali pa v kakem drugem jezik^ ^ NAZNANILO. Sporočam, da s«"1 preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k»' ^ kor doslej, razpolagala vedno le z ^ nesljivo dobrimi službami za matrin'5' I nios, služkinje, sobarice itd. BERI <5 C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358»- ^ UČENEC, sin slovenskih starš«* za krojaško obrt se sprejme. ^ Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires, t**************************^ * i Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 172« **************************** SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ-BUKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški pol°er-nišnici ter s prakso v bolnici Juan • nández, se priporoča vsem Slovenka Sprejema penzionistke iz mesta ?„¡ žele v popolno oskrbo. — Cene iz' , nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejel^ od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih ™ do 20. — Vprašajte za informacij» preden greste drugam U lf: M LIMA 1217 Lečenje brez bolesti. U. T. Caricin ljubljenec Zgodovinski roman Nadaljevanje 9 Poveljnik je preskrbel voz, ki je stal na Jvorišču ter ju je tam pričakoval. Katsiina se nalahko našlo-ni na Potemkina. Prišedši do starega poveljnika, ki se je globoko priklo nil, mu zašepeta "Vesel? me, da sem v Petro-Pavlo vski trdnjavi našla vse v najlepšem redu. Podeljujem vam veliki križ reda sv. Pet'-a!" "Veličanstvo!" — je jecljal general, "nov doVaz vaše milosti. Veličanstvo, bodite" u ver jeni o moji vdanosti in molčečnosti!" "In kočijaž?", ga vpraša tiho Katarina. "On je gluhonem," je odgovoril ge neral. , Carica zadovoljno pokima in vstopi v voz. "Vzemite mojega konja, poročnik Potemkin," reče carica, "in pojdite z menoj v zimsko palačo. Jezdite zra ven mojega voza! V dvoru boste iz vedeli o svoji nadalnji usodi!" Skozi okno mu je ponudila svojo ro ko, katero Potemkin vroče poljubi. čez nekaj časa se pelje carica skozi vrata Petro-Pavlovske trdnja , ve. A Mirovič? — On, ki je spremljal carico v divjem diru do trdnjave? Čas, dokler je čakal na dvorišču, je uporabil na zelo čuden način. Potegnil je iz žepa svojo beležnico in si zapisal vse vhode v trdnjavo. Narisal je vsa vrata, stebre in okna — na vsak način čudno delo za mladega, nepremišljenega Častnika. Ravno, ko je carica prišla s Po-' temkinom, je izvršil svoje delo in mirno spravil beležnico nazaj v svoj žep. Pri tem je tudi opazil, kako je Potemkin poljubil caričino roko. Mirovič prime svojega konja za uzdo in gre k Potemkinu. "Čestitam, tovariš!" izpregovori tiho, ali rezko. "Dovoli mi, da te sedaj še tako kličem. To je sedaj zadnjikrat, da smem jaz, navadni poročnik, s teboj tako govoriti. Ko se boš jutri zjutraj prebudil, ne boš niti vedel, da si imel kdaj prijatelja, ki se je imenoval Mirovič!" "Mirovič?", reče Potemkin. "Ali si znorel. Kaj ti je? Kaj tako govoriš?" "Pravim, da se bo nocoj dogodila izvanredno važna stvar za vso Rusijo! Od jutri ne bosta Rusiji vladala Katarina in grof Orlov, temveč naša lepa carica in Aleksander Potemkin. Kako dolgo pa bo ta zvezda sijala," nadaljuje opominjajoč, "to je odvisno od tega, če bo moj prijatelj Potemkin pameten." Smehljajoč se, zajaše Mirovič svo jega konja. Potemkin odjezdil kakor v snu smeri proti zimski palači. Kaj ga tam čaka? 9. POGLAVJE. Lepa kneginja Daškova Dvorno družbo, ki se je skoro vsako noč sestajala v zimski palači, tvo rilo je približno šestdeset osetfj ki so pripadale najvišjim krogom in visokemu plemstvu. Bili so ministri generali, knezi, cela vrsta lepih gospa in deklic iz najvišjih obitelj Rusije. Središče družbe je bil danes grof Panin, prvi minister carice Katari ne. Vse državne posle je imel v svoji roki. Ali eden je bil še več kakor on, njemu se je moral še kloniti: grofu Orlovu, caričinemu miljencu. Nocoj pa grofa Orlova še ni bilo, zato je Paninova prisotnost sijala kakor solnce. Družba se je zbrala okrog grofa Panina, ki je odgovarjal na vprašanja prisotnih, ki so mu jih stavili. Med tem se začuje po dvorani šepetanje. Prispel je čuden par. Približeval se je počasi, hodeč skozi špalir, katerega so naredili gostje. Visok, velik moški, s srebrnobeli-mi brki, v maršalski uniformi, je vodil pod roko mlado, morda niti dvajset tri leta staro lepotico. Ta lepotica je bila še pred petimi leti hčerka preziranega Žida, ki je bil nekoč vplivna osebnost. Kot dvor ni bankir je pripada1/ k najožjim zaupnikom carja Petra III. Ker pa se je vedelo, da je ljut neprijatelj Katarine, so mu.zaplenili imetje in ga vrgli za deset let v ječo. Imenovala se je Olga Katz. Potem ko so ji očeta kaznovali, so poslali hčerko v samostan, kjer so jo krstili. Tako je postala Olga nuna. Nekega dne prejme predstojnica samostana pismo carice Katarine, v katerem ji zapoveduje, da pošlje v Petrograd skrbno sestro, katere naloga bo, da bo stregla knezu Daš-kovu, ki je nenadoma obolel na črnih kozah. V Petrogradu ni hotel nihče, niti za visoko plačo, prevzeti nego bolnika, ker se je vsakdo bal te strašne in nalezljive bolezni. Predstojnica pokliče k sebi vse sestre, jim prečita caričino povelje in jih vpraša, katera izmd njih se prostovoljno javi, da prevzame to težko in nevarno službo. Javila se je sestra Olga Katz. Še tistega dne je odpotovala v Petrograd. Kar ni uspelo najznamenitejšim zdravnikom, uspelo je sestri Olgi; po kratkem času je knez Daškov o-kreval. Maršal se je zaljubil v svojo lepo strežnico. Nekega dne je bil knez Daškov v dolgi avdijenci pri carici. Kmalu potem je bilo izbrisano iz imenika sester ime Olga. Pojavila se je zopet kot lepa, izvanredno elegantna kneginja Daškova. Komaj je kneginja vstopila s svojim možem v dvorano, je postala sre dišče vse družbe. Vse se je zbralo o-koli te prekrasne žene, ki je imela samo eno namero, da hitro in neo-paženo izgine iz dvorane, To se ji je tudi kmalu posrečilo; brž odide k privatnim caričinim sobam. Tukaj jo je pričakovala madame Graumont, caričina nameščenka. — Hitro pomaga kneginji, da se preo-bleče v paža in se spazi iz dvorca. V zimskem vrtu jo pričakuje mož, ogrnjn s plaščem. Ta jo prime za roko in poljubi. Bil je mlad častnik — poročnik Mirovič. "Ne tukaj!" — je prosila kneginja. "Pojdiva v ono hišico!" Mirovič objame lepega paža. "Dra ga, skoraj bi mi bilo nemogoče priti danes!" reče Mirovič. Sicer pa je čudno, da sem še živ! Jezdil sem nocoj s Carico na življenje in smrt". "S carico? — Ti — ti s Katarino?" — Olgino lice se namrdne. — Bila je ljubosumna. "Ne bodi ljubosumna, draga!" — se je smejal Mirovič. "Saj veš, da me tebi carica ne more odvzeti! Ali nocoj sem bil priča velikemu dogodku. Rusija dobiva novega vladarja. Grof Orlov je zrušen; veš, kdo bo prišel na njegovo mesto?" "Orlov je zrušen?" — se začudi kneginja Daškova. "To je dobra vest". "Ne bom ti povedal, kdo pride na njegovo mesto, "nadaljuje častnik. "Spoznala ga boš po vsej priliki še nocoj. Carica bo predstavila družbi svojega novega ljubljenca. Toda reci mi draga moja, ali si izvršila ono za kar sem te prosil? Ali si mi nabavila papirje iz pisalne mize tvojega moža? Saj veš, da jih potrebujem za izpit!" "Ti misliš načrte trdnjave Schlue sselburg?", odgovori lepa Židinja. "Da, prinesla sem ti jih. Toda ni jih bilo lahko vzeti. Moj mož jih je čuval kakor svetinjo v železni škat-lji. Ključ od nje ni dal nikdal nikomur." "Kako pa ti je uspelo, da si se jih polastila?" — vpraša Mirovič, kateremu so oči radostno zasijale, ko je slišal, da mu je prinesla papirje. "V čašo šampanjca, katerega pije vsak večer, sem mu vrgla prašek. Ko je zaspal, sem se splazila v njegovo sobo in čez nekaj časa sem imela papirje v roki." Kneginja mu preda papirje, kate^ re je izvlekla iz pod svojega plašča. "Ali nisem storila krivice svoji carici, da sém ti izročila te papirje? Govori se, da je nastala zarota, katere namen je, da se osvobodi ujetnik v Schluessbergu!" "Ali misliš, da sem jaz zarotnik? Ne, draga Olga, jaz sem samo zaljubljen in hočem osvojiti le lepo kneginjo Daškovo; in to prej ali slej!" Stala sta v sladkem objemu, ko se kneginja prestrašeno zdrzne. Približevali sta se dve osebi. "Carica!", je šepetala kneginja Daškova. "Aleksander Potemkin!", je dodal Mirovič. 10. POGLAVJE Katarina zmaguje Bila sta res, Katarina in Potemkin, ki sta baš vstopila v vrtno hišico. "Bodi popolnoma miren!" šePe:!is ta Miroviču lepi paž. "Katarina ne bi nikdar oprostila, da sem te P s vedla v zimski vrt in da si sedaj P . stal priča tej stvari!" Mirovič postavi prst na usta molči. lo k Katarina in Potemkin sedela ' ' klop. Potemkin je bil oblečen v Pr p krasno uniformo. & . "ta "Privedla sem te sem, PotemWjJ^ reče Katarina, "ker sva tu P°P0jA. noma na varnem. Tu ni nikogar, A bi mogel prisluškovati, kar ti 'A povedala! Katarina se sedaj Prf% teboj ponižuje, polaga ti svojo c8 sko krono pred noge!" Katarina poklekne pred P°tenl.T na. "Aleksander, ljubi me! Brez th je ljubezni ne morem živeti! LjU ^ me, nikdar se ne boš kesal!" ¡v "Katarina, carica moja!", spreL vori Potemkin. "Ne govori tako! lj govorim ti sedaj kot carici, te«»*A kakor ženski! Oh, lahko bi te lj^, ali od dneva, ko sem te zagledal, eV začutil, kako mi postajaš nevar»1