235. številka. Ljubljana, v četrtek 15. oktobra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MROD. Izhaja Tiak dan ivo^fr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og e rs k e dežole za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —> Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po •', kr., Će se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., ce te dvakrat, in po t kr., ce ne trikrat nI i večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni 6t v o in upravnifitvo je v Gospodskih nlicah fit. i.:. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rsklamacije, oznanila, t. j. v»e administrativne stvari. Volitev v Istri. Dne 30. oktobra vršila bh bode v nekdaj tužni, sedaj pa tako vzgledno napredujoči Istri dopolnilna volitev državnozborBkega poslanca. Ker je ta volitev izrednega pomena ne samo za Istro, nego sploh za združenih Hrvatov in Slovencev narodno veljavo in politični ugled, uvažiti hočemo na kratko razmere v Istri, da bi iz njih ugibali o končnem izidu razpisano volitve. Ko so se vršile zadnje državnozborake volitve, prišel je na Dunaj kot zastopnik kmetskih občin zapadnega dela Istre, okrajev Poreč-Koper-Pulj, jeden najhujših sovražnikov istrskih Slovanov, Tomaž Vergottini, ki je Že prej po skromnih svojih močeh pošteno pomagal zatirati slovanske Istraue, škodovati jim politično in materijelno, kjerkoli je bilo mogoče. Volitev njegova je bila nezakonita in gotovo se spominja vsakdo kričečih krivic, ki so se delale tedaj zavednim slovauskim volilcem. Naj-infamnejša sredstva služila so italijanskim volilnim komisijam kaj dobro; razveljavili so- par glasov in — volitev Vergottinijeva je bila rešena. Državno-zborska večina bi te volitve gotovo ne bila ovrgla, da se niso res godile reči, ki so v sramoto volilnemu sistema in sploh parlamentarizmu. Da se umakne Vergottini zanj in za stranko njegovo brez dvojbe škandalozni razpravi v državnem zboru, odpovedal se je pravočasno prigoljufanemu mandatu in zdaj so poklicani istrski volilci znova, da si volijo zastopnika. Zadnja leta uživila se je mej istrskimi Slovani narodna in politiška zavest, da so lahko ponosni istrski Hrvatje in Slovenci. Napredovali so v kratkem tako, da nam srce veselja utriplje, kadar se obračamo na jug in glodamo junaški boj na skalnatih tleh kršne Istre. Zlasti nam impouuju odločnost, s katere postopajo in krasna zloga, katera jih veže. Slovan druži se zgol in jedino s Slovanom, roka v roki vodijo težki boj za svoj obatanek, združno odbijajo skupnega sovražnika divje napade in mu razpredajo lokave spletk« — a na nuance v politiškib nazorih poaamnikov se nihče ne ozira, nad njimi se nihče ne spodtika. Takšna vojska, s takšnimi voditelji, kakor jih imajo združeni Slo- — — — ■ - ,, , — .-— LISTEK. Prvi kljunač. Humoreska. Spisal Cueurbitarins. (Daljo.) Vabil je verne kristijane k popoludanski službi Božji. Bilo je v nedeljo. Gospod Božidar malo postoji in se zamisli. Glas znonov je odmeval v njegovem srcu. „Karo, zdaj pa le glej, da kaj najdeš, zdaj gre za čast, jaz ne trpim, da bi drugi lovec prvega kljunača prinesel v Č. Tu je zadnja draga, nujboljša draga — razumeš — naprej !" Karo napravi resen obraz, kakor da bi bilo od današnega uspeha odvisno blagostanje cele države, ter išče in išče. Kmalu dvigue glavo, globoko povoha ter se splazi kakor mačka proti grmu, pri kateremu obstoji, kakor okamenel. „Ti zlati pes ti", si misli gospod Božidar, „kaj si ga veuder našel!" Lovec stopi bližje — kar zatiofota kljunač izza grma. V istem hipu se zakadi iz puške — kljunač rgine. G. Božidar ni videl, je li pal ali je naprej venci in Hrvatje v Istri, mora končno zmagati, naj počenja nasprotnik kar hoče. Stranka italijanska, ki je toliko let neomejeno gospodovala v Istri in ki ima, žal, tudi sedaj Se vso oblaBt v rokah, je dosihdob vselej, kadar je prišlo do boja mej Slovani in Italijani, razobesila kot zastavo tisto svojo .avita coltura", s katero se ponaša pred svetom. Italijanska narodna ideja je bil bojni klic, ki je vabil in nauduševal pristaše in mamil časih celo nezavedne Slovane. Dokler so Hrvatje in Slovenci spali spanje pravičnikov, šopirilo se je v Istri italijanstvo in karkoli se je v deželi storilo, vse se je storilo v imenu in v prospeh italijanske narodne ideje. A zdaj ? Zdaj kandiduje italijanska stranka za državnozborskega poslanca namesto pogorelega Tomaža Vergottinija nekega, povsem neznatnega mar-keza Benedikta Polesinija in oduševljena slavi baje najlepšo njegovo lastnost, da je pravičen obema narodnostima v deželi. Koliko zadoščenje je to za slovansko stranko v Istri ! Italijani, ki bo do sedaj vstrajno in dosledno pobijali Blovanstvo in v jednomer trobili, da Slovani v Istri nimajo nobene pravice do narodne eksistencije, oni isti Italijani proslavljajo sedaj kar na mah pravicoljubnost svojega kandidata in priznavajo tako morda nevede* princip narodno ravnopravnosti, za katero se bore Slovani in katero so nasprotniki do sedaj kar najodločneje tajili. Osvedočeni smo do dobrega, da je to le manever italijanske stranke, b katerim misli oslepariti kakega manj zavednega ali ne dobro poučenega volilen, skratka, sredstvo, b katerim misli zgago delati. Utopljeuec bo pač lovi za peno, zakaj bi se Italijani ne lovili za jednnkopravnost. Upamo, da se jim bode tudi ta poskus korenito ponesrečil. Naš kandidat je bil in ostane tudi za bodočo volitev dr. Matko Lagiuja, uzoren mož, kakor jih je mej jugoslovanskimi poslanci le malo. Kolikor nam je mogoče sedaj presoditi, izvoljen bode dr. Laginja, če bode narodna stranka tudi ob tej volitvi postopala tako odločno, zavedno in zložno, kakor je po stopala pri zadnjih volitvah. Ako pa obrnemo pogled iz kršne Istre tja doli v ravno Hrvatsko, boli nas srce, ko gledamo, da se letel. Streljal je namreč skozi gosto drevo, komaj | da je kljunača videl. Pes ga gleda, pričakujoč povelja. „AportfM zadoui iz lovčevih ust. Hipoma zgine Karo v gostem grmovji, in predno se jo g. Božidur nadejal, mu že njegov ljubljenec prinese lepega kljunača . „ Torej vender! Stava je dobljena, zmaga je naša — Karo, bolje pečenka Še ni nikdo večerjal, kakor jo boš ti daues — zdaj pa hodiva v D trudna sva, žejua sva, bova kaj pila8. Goap. Božidar svojega psa poboža po glavi v dokaz posebno ljubezni ter jo maha v D. Tam je imel dobrega prijatelja. Boljšega ne dobiš. On ni župuik, kakor bo drugi, prava blesteča izjema: liberalen do skrajnosti, sovražnik jezuitov, to se pravi tacih ljudij, bodisi duhovnov ali neduhovnov, v kojih pobožni, sveti vnanjosti biva črna duša, dovtipnež prve vrste, prijazen, gostoljuben, noč in dan vesel, sploh vse, kar najdeš dobrega na Bvetu. Gospod Božidar je vedel, da bi bo zameril, ko bi ga ne posetil. Naravnost k njem jo je krenil. Gospod župnik Petrovič je bil ravnokar opravil je mej hrvatskima opoziciJBkama Btrankama, mej „Obzoraši" in „Starčevičijanci", imela huda polemika in to baš zaradi istrskih volitev. „Hrvatska" in nje priBtaši uneinajo se za poslanca Spinčića, zato, ker je privrženec njihov in streljajo indirektno ostre pušice nu dr. M. Laginjo in vse pristaše njegove, mej katerimi je tudi vsa stranka „Obzorova". Mi se se čutimo poklicano razpravljati o nasprot-stvu, ki je baje nastalo mej Laginjo in Spinčićem in dokler niso tega iznesli prijatelji Spinčk'evi v javnost, nismo za to niti vedeli. Tudi zdaj se ne utikamo v te stvari. G. Spinčić zastopa v državnem zboru mnogo Slovencev, a nikdar se ni še nihče spodtikal nad tem, da je Starčevičijanec. Čemu zanaša torej stranka prava domače svoje prepire v Istro, toli zložno in jedino, čemu seje ondu prepir in razdvaja rodne brate in to baš v onem treuotku, ko so pred vratmi volitve v državni zbor, od katerih uspehov je toli zavisno! Tega ne uraejemo, ker tega Bplob umeti ui, in zato obsojamo tako neopravičeno in neopravičljivo počenjanje kar najodločneje. Državni zbor. Na Dima)i 14. oktobra. Včeraj ob 11. uri zjutraj otvorila ae je tretja seja sedanjega /usedanja; na miniBterski klopi zbrali so se tekom seje vsi civilni ministri. Takoj v početku odgovarjal je trgovinski minister Bac que-hem s tihim, nerazumnim svojim glasom interpelacijam, ki so že od pomladi sem čakale rešitve. Poslancu Morretu pravi radi izključne rabe želez-ničnih prehodnih voz, da se je njih Število v zadnjem letu pomnožilo za 500 in Be Bedaj brzovluki sestavljajo izključno iz njih. Z vnanjimi železnicami pa se miniaterstvo šo pogaja. Poslancu Turnberju ugodi radi preskrbljcnja živine na potu 8 brano. Končno odgovarja poslancu Po v še t u radi tehnično-slabega stanja nekaterih objektov na južno želez-niiui progi Ljubljana-Logatec ter mu naznanja, da so se ona mesta komisijsko preiskala in takoj popravile vse pomanjkljivosti. Pred prehodom na dnevni red predlaga imenom budgetnegii odseka načelnik P lene r, da bi Be takoj razpravljalo o peticijah glede zlega položaja prebivalstva v posamnih krajih, kar se vaprejme. svojo si užbo in ae po svojem vrtu pred farovžem šetal, ko ustopi g. Božidar s krepkim pozdravom. „Bog Živi, gospod župnik!" „ „0, kaj ste Vi, me veseli, me veseli, le hitro noter; vroči Bte, najprvo malo rakije, da se ohladite, potem kaj druzega — prosim odložite — Micka, že veš, le urno se zasukaj — ste bil na lovu? — slab dan — nič ne visi na torbi — ne more biti vselej —MU „Mora biti, evo ga !" Gospod Božidar odpre torbo ter da gospodu župniku noter pogledati. „ „0, ti preklicana matika — kljunač! pa Vas dosti stane, saj ste vsi opraskani po obrazu — lejto in hlače ste si raztrgali — Micka, hitro šivanjko, boš šivala —" " „Pustite, puBtite, gospod župnik, to je naš ponoslu „ „Nič ne stori — kaj ne da imam dobro rakijo — še jeden .frakelček" ga boste. Bog vas živi — veseli me, da ste prišli, prav veseli me!" u „Bo preveč, je premočan." „ „Le pijte, saj ste korenjak." 8 Micka, kuharica, je mej tem mizo napolnila z dobrimi jedili in pijačo. (Konec prlh.) Na to poroča posl. Kathrein imenom bud-getnega odseka o teh peticijah in stavi predlog: C. kr. vlada se pozivlje, da po smeri preiskav o škodi, prouzročeni v občinah Gumpoldskircben v Nižjem Avstrijskem in v občinah politiških okrajev Novo mesto, Krško in Radovljica na Kranjskem, in okrajev \Veitz in Birkfeld na štajerskem po toči, plohi in preplavljen)}, stori čim prej kar treba v olajšanje zlega položaja stanovnikov in da si poišče potrebni kredit ustanovnim potom. Po nekaterih opomnjah poslancev, ki so dotične prošnje stavili, vsprejme se nasvet budgetnega odseka. Pri dopolnilni volitvi v vinorejski odsek voljen je z malo veČino na mesto zamrlega Tauffererja poslanec Hubner, v tiskovui odsek pa poslanec II o f f m a n n - We 11 e n d o r f. Na to prične specijalna debata o zakonskem načrtu glede olajšanj za novo zidana delavska stanovanja. Ker je trajala debata pozno v sojo, odložile so se ostalo točke dnevnega reda do prihodnje seje. Vladni zastopnik, miuisterski svetnik Bil h m, govoreč k tej točki, pravi, da je vlada povsem s predlogom zadovoljna, a da bo v njem nekatere točke, katerih nikakor odobravati no more. Oproščen ja so vladi preznatna i segajo v predjlgo dobo. Bohm razpravlja nad uro o vladnih mislih v tej zadevi in vzbuja s svojim oduševljenim govorom večjo pozornost poslancev, nego smo jo vajeni videti. Po končanem govoru oglasi se zopet za besedo poslaoec Schleslnger, ki ima o predlogu razne pomisolke in pristavlja k vsaki točki popravila. PoBlanec dr. Menger se obrača proti Schle-Blngerjn, n tudi proti vladi iu zagovarja predlog. Njemu pritrdi seveda tudi poročevalec dr. G ros s na kar se v tretjem brauji vsprejme predlog z nekolikimi pristavki. Koncem seje interpeluje posl. Baieuther načelnika pristojbiuskega od.seka, poslanec dr. Fuss pa načelnika odseka za blužbeno pragmatiku o rešitvi njihovih opravil, na kar dobita odgovore, da se bodo zadeve najhitrejše skončale. Druga seja zatvorila se je ob 2. uri 45 mm. in se je določila tretja Beja na četrtek. Kakor v driifji, Uko tudi v tretji seji ni bilo nič zanimivega uiti važnega na dnevnem redu in je delovanje v zbornici le bolj mehanično. Rešujejo ae res nujne zadeve, ki pa imajo samo za pošalili čue okraje večjo važnost. Resno delovanje se kon-centrnje bolj v sejah posamuih klubov, najbolj pa v onih budgetnega odseka. Hohenvvartov k!ub je v svojih zadnjih sejah sklenil i v provincijali resno delovati za svoje nazore in je v ta namen ustanovil tiskovni komite, katerega uda iz jugoslovanske skupine sta poslauca Klun in Peric. Sicer pa vzlic od dne do dne neugodnejšemu položaju ne odjonja od svojih iutencij in Bkuša si svojo uekdanjo veljavo zopet pridobiti. Nemški liberalci bavijo se le a stvarnimi zadevami v zbornici, kajti gospodstvo svoje smatrajo že dobljenim in njih listi, pred kratkim še hudi nasprotniki ministerstva, mu danes pojo uajvečo slavo. Tudi ministri se v zbornici najraje posvetujejo s pristaši levice iu so jim povsodi jako uslužni, kar je morda očitno znamenje — bližnje bodočnosti. Poljski klub so bavi večinoma a svojimi zadevami in ker se vsled raznega nasprotujočega si mnenja svojih članov še ni izrekel za nobeno strauko, s katero bi tvoril večino, — ao mu vse stranke pri-jazue. Klub deluje v zmislu poosebljeuja kraljevine Gališke v krogu avatrijskih dežel, kakor doslej. Železnico naj zida država, a naj je potem z že dodelanimi loči od ostale uprave državnih železnic in ustanovi zanje posebno upravo. Vladikovina Krakovska pa naj ho povzdigne do višje vladikovine. V prvem slučaji zmogli bodo sicer skoro gotovo stra-tegičui oziri iu vojni minister, v sledujem pa gotovo Poljaki. V skupnih zadevah državnega zbora, posebno pa v budgetnem odseku, so si vsi pod vodstvom nemških liberalcev jedini. Istinito je, da jo okraj-žanje budgetue debate velike važnosti iu po razpolagi finančnega ekspozeja bilo je izvestno, da je bode podpirala i vlada z vsem svojim uplivom, če ne naravnost pa vsaj indirektno. A v dauašnjem položaju, ko jo ravno listi bivše opozicije tako toplo priporočajo in jo tako rekoč pripisujejo jedineuiu svojemu Planerju, nastane pač tiho uprašauje, ali ne poveča tu neraz-uierno ugleda one nestrpne opozicije? Ni li to voda na nje mlin? Ali to ne pokoplje zadnjih nad stare desnice? In slednjič — ali nam ni nemška vlada bližja — nego kaže današnji položaj in si morda sami priznavamo? Mladočeška stranka se jedina upira onrajšanju debate, a dvomi se, da bi jej vsa opozicija iu ob-strukcija pomagala več, nego da ovira obravnavanje za malo časa. Sicer bi pa itak vsi lepi govori in naj bo še tolike vrednosti, ne zmogli ničesar, kajti glasovanje je le posledica sklepa posamuih klubov. Jusnenje parlamentarnega obnebja vrši bo, in sicer hitrejše, nego so morda liberalni pristaši sami mislili, vsaj na videz, ako v odločilnem tronotku, kar „človek obrača" — »Bog ne obrne". Politični razgled, m Stranje dežele. V Ljubljani, 15 oktobra. Jednakopravtiottt tia Češkem, Glasilo mladočeške stranke, pišoč o vedno naraščajočih difereucijah mej Čehi in Nemci in o brezuspešnih poskusih, pomiriti jih, piše mej drugim: „Beseda „sprava" izmislila se je v znanih krogih samo zato, da bi se ž njo varalo iu zapeljalo javno mnenje. Prepirajoči se stranki v tej deželi nismo mi in Nemci in mej nami tudi ni kake sprave treba ni. Ves prepir je prav za prav le mej Čehi in vlado ter nje reprezeutuutom, a da so ta prepir kouča, v to ni treba, da se z Nemci objemamo in poljubljamo." — Tudi glede velikega dela „ Avstro-ogerska v besedi in podobi" pišejo „Nar. Listy" malo laskavo ter tožijo zlasti, da so b« odkazah najvažnejši deli Češke zgodovine nemškim učenjakom. Husitske boje popisal bode prof. Weruusky, zuau nasprotnik Cehov, a perijodo češkega preporoda od 1648—1848 nemške uuiverze profesor Bachmaun. To isto rekli bi tudi lahko o drugih delih. Poljski listi poročajo, da vlada nikakor neče popustiti spravuih svojih predlogov. Poljski klub. Poljskih poslancev klub imel je te dni precej buruo sejo, v kateri bo se baje čuli tudi kaj ostre besede proti grofu Taaffeu. Naš ministerski predsednik, ki že od nekdaj vse obeća, a potem tudi hitro vse pozabi, obljubil je bil Poljakom decentralizacijo državnih železnic, kar bi bilo za Galicijo eminentno važnosti. S«'daj pa izrekel se je vojni minister fzm. baron Bauer prav odločno proti tej nameri in tako splavale so nade bratov Poljakov po vodi, kar jih gotovo ne veseli. . Krsvan sk i 300Ua l i# M» za katere so se časih tudi pri nus znani možaki zelo ogrevali, so res klasiški ljudje. Dr. Lueger ni zdaj več tako v milosti pri strogih klerikalcih kakor časih. Zdaj so Lueger, Schneider in Liechten-stein pokazali svojo pravo barvo in pristno svoje krščanstvo. Dr. Lueger govoril je te dnr na volilnem shodu, katerega je bil sklical princ Liechten-steiu, iu pri tej priliki tudi rekel: ^Kristjani morajo biti zložni in v tem oziru posnemati Žide. Mnogi židje jedo svinjsko meso in ne verujejo ničesar, ali kadar pride „dolgi dan" kažejo vsaj na vzven, da se čutijo Žide. Tudi kristijani naj delajo tako : ako že kdo veruje v Boga ali ne, to je vse jedno, samo na vzven naj kažejo kristjani jedinstvo. V n a n j t» rtr/ave. liismarck o papežu. Bismarckovo glasilo, znaue „Hamburger Nach-richten", govoreč o klerikalcev naporih, da se ponovi posvetna vlada sv. očeta, izraža se prav ostro o tem počenjauji nemških rimijanov in pravi: .Leon XIII. je preveč pameten, da bi dal papeževi politiki tako fantastičen pravec ker to bi bilo smešno. — Ker poročajo celo klerikalni nemški listi, da je ta članek inspiniran od Bismarcka, smemo tej izjavi že nekako važnoet pripisovati. Oiers in Iludini* Markeze di Rudini, italijanski ministerski predsednik, obiskal jo včeraj ob 10. uri dopoludne ruskega ministra vnanjih zadev in potem odpeljala sta se oba državnika v Monzo, kamor sta dospela ob 11. uri. Kmalu na to vsprejel je kralj Uraberto oba ministra v avdijenciji ter ju povabil na deje-neur, katerega se je udeležila tudi kraljica Mar-gharita. Popoludne vrnil se je Giers v Milan. Iz verodostojne strani se čuje, da se na tem shodu ni govorilo o politiki, k večjemu, da je Giers zagotovil kralja Umberta o ruskega carja prijateljstvu za Italijo in njega miroljubnosti. — Milanski listi izražajo se zelo različno o tem posetu. „Corriere della Sera" pravi, da je ta poset izvestno prepričal ruskega ministra, da ima trojna zaveza samo miroljubne namene. „Secolo" trdi, da sta bili Blavnosti v Kronstadtu in v Nici toli miroljubnega značaja, da bo za bodočnost ni bati, kajti pokazali sta, da je evropska politika vseskozi miroljubna. — „Opi-nione", Rimsk list, o katerem se trdi, da je v intimni zvezi z ministerskim predseduikom, pravi, da je imel poset Giersov le ta namen, utrditi prijatelj-I bke razmere mej Italijo in Rusijo in da bode vsled tega uplivala Rusija na svojo zaveznico Francijo, da se odpove svojim za mir nevarnim na karom proti Italiji. — Inozemski listi se v tem oziru izražajo vse drugače Bismarckov list pravi, da je obisk Giersov politično važen, kajti Italija bi naj -laglje izpremenila politiški svoj pravec in se, ločila iz trojne zveze. Drugi nemški listi izražajo* nado, da se Italija ne bode izneverila svojim prijateljicam, kar kaže, da jih je prešinil strah. Občni zbor »Glasbene Matice" dne 10. oktobra 1891. (Dalje.) Mej poverjeniki, katere je odbor nastavil mi-nolega leta po deželi slovenski in tudi zunaj naše ožje domovine, pridobili so mnogo udov društvu: g. Ludmila Mankoč v Trstu, g. Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji, g. Ivan Jereb, ministr. uradnik v Beču in g. dr. Ed. Volčič, c kr. adjunkt v Žužemberku. Hvala jim presrčna! Tudi zbiranja narodnih pesmi po deželi je odbor, polagajoč v to posebno važnost, vsestransko podpiral. Po posredovanji g. Janko Žirovnika, učitelja v Št. Vidu, posrečilo se je društvu dobiti uad 100 narodtiih pesmij. V Kamniku bivajoče hčerke umrlega učitelja Novaka zapele ao mu pesmi, on jih je pa postavil na note in čveterogtasno priredil. Trgovec iu orglja-vec Anton GorŠak iz Savinjske doline nabral je ondi 20 utirodnih pesmi in jih poslal društvu na razpolago. Istotako poslal jo tudi učitelj Fran Marolt iz Brda več narodnih pesmi. Vse te pesmi izročil je odbor artistiškemu odseku v presojo. Posebno važnega pomena za našega društva zgodovino v preteklem letu je bila ustanovitev novega moškega zbora. . Že meseca septembra 1890 leta odcepilo se je nekoliko pevcev od čitaiuiškega moškega zbora ter se b pripomočjo druzib pevcev, ki niso bili člani nobenemu pevskemu društvu, združili v poseben pevski klub, ki se je na njegovo prošnjo, kateri je odbor nGlasbeno Matice" drage volje ustregel, vežbal v prostorih glasbene Šole pod spretnim vodstvom znanega glasbenika in rodoljuba gospoda dr. Grosaa. Ta pevski klub, broječ pričetkom le IG pevskih sil, razširil se je nenadoma v močni zbor, ki je dobil stalno zavetišče in oporo v .Glasbeni Matici" kot društvu, katerega namen je, petje vsestransko pospeševati. Zbor čitalniški se je namreč, uvidevši, da mu pri tako napetih odnošajih ni moči več delovati v čitalnici, radovoljno razšel dne 20. decembra 1890. Večina čitalniških pevcev pristopila se je že ustanovljenemu pevskemu kadru in tako je postal nov moški zbor, kateremu so kmalu pristopili tudi sta-reji, odlični pevci. Ta pevski zbor, ki je docelni del društva „Glasbeue Matica", izvolil si je svojega predsednika, tujnika in arhivarja ter si ustvaril poslovni red, katerega se mora strogo držati vsak član. Stavil si je plemenito nalogo, v močen zbor združiti vse moške pevske sile slovenske metropole, gojiti slovansko pesem in izključljivo umeteljnosti dostojno petje. Novemu zboru ravna g. dr. Gross, namestnika sta mu gg. A. Majer in A. Raziuger. Ta 37 članov broječi moški zbor nastopil je prvikrat pri koncertu dne 18. aprila t. I. v redutni dvorani, pri katerem jo sodeloval operni pevec g. J. Nolli, glasbeni učitelj Hottmeistor iu vojaška godba z jako zanimivim vsporedom. Koncert ta, obsezajoč G točk, bil jo zares pra.va duševna naslada za mnogobrojne zbrane po-slušulco. Točku za točko vršila se je tako precizno, da je bilo veselje. Stroga, a objektivna kritika zasledila je pač sem ter tja kaki nedostatek, a splošen utis bil je jako povoljen, in pevski zbor sme na njegov prvi nastop biti zares ponosen. Zasluga in priznanica za ta javni iu sijajni uspeh gre pač v prvi vrati neutrudljivemu iu uzor-nemu pevovodji g. dr. Grossu, ki le iz Ijnbezui do stvari drage volje opravlja težavni posel I. pevo-vodje pri novem zboru. Želja vsega odbora, kakor tudi vsacega rodoljuba, je gotovo ta, da bi pevski zbor na težavnem svojem potu vstrajal, naraščal, v svoj krog združil vse pevske Bile in Še tekom tega leta dospel do metropole Slovenije dostojnega števila. V to pomozi Bog! (Daljo prih.) Domače stvari. — (Občinskega s veta Ljubi janskega seja) bode jutri v petek 16. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu so razna poročila posamičnih odsekov in samostalni predlog za zgradbo brvi čez Gruberjev kanal. — (Grozno!) „Wiener Zeitung" priobčila je bila vest, da je pravosodui minister jednega sod-nijskega pristava premestil v Sežano, druzega pa iz Sežane v Lošinj. „TagespoBt" se nad tem silno spodtika, kajti pisava Sežana je „Slavisierung" in minister ima premestiti kacega pristava, nikakor pa ne krajnih imen. Modrijani okolu „Tagesposte" naj se pomirijo, razvun Sežane je še ogromno število družin tacih krajev, ki imajo slovensko obliko, ako je gospodom v Stempferci ljubo ali pa ne. — (Čitajte „Agramer Tagblat.t, u) ki ima v včerajšnji številki zopet izoboren dopis z Dolenjskega, to je iz Novega mesto, v katerem se popisujejo in razpravljajo znane homatije z okrajnim glavarjem Schwarzem. . — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 18. t. m. bodo opereta. Pela se bode obče priljubljena Brandlova komična opereta: „Uzbu-jeni lev*. Poleg gospe Milke Gerbičeve, gospice Lujize Daneševe in gospoda Štamearja nastopi tudi naš operni pevec gosp. Fran Bučar. Gosp. Fran Bučar dovršil je konzervatorij v Pragi z naj po volj -nejšim uspehom in je v pretekli gledališki dobi na-Btopil v več operah v Praškem Narodnem divadlu. Ker „Dramatično društvo" potrebuje opernih pevcev, ponudilo jo gosp. Fr. Bučarju angažma ter ga tako pridobilo za slovensko opero, katera se bode v novem deželnem gledališču bolj gojila, nego li je to bilo mogoče do sedaj na skromnem odru Ljubljanske čitalnice. Gosp. Bučar poje v „Uzbujenem levu" ulogo Nivella, katero ulogo je pel v Ljubljani pred svojim odhodom na konservatorij. V nedeljski opereti nastopi tudi prvič novi mešan zbor „Dramatičnega društva". Ta zbor šteje 24 osob. — (Predavanje v muzejskem društvu.}) Sinoči je bilo prvo preduvanje letošnje zimske sezone, iu sicer je predaval gosp. deželni arhivar A. Kobtar o kranjskem železarstvu v slovenskem jeziku, kar je do sedaj zelo redek slučaj bil. Gosp. predavatelj je razvil celo zgodovino železne obrti ua Kranjskem od prazgodovinskih dob do današnjega dne, naštel je do sedaj znane prazgodovinske plavže in pa grafično pokazal postanek sedanjih fužin ua Kranjskem. Zelo zanimivo je bilo slišati vesti o slovenskih plavžih (posebno v Železnikih in Kropi), ko so železo na „volka" topili. Mnogobrojno občinstvo je be zanimanjem sledilo podučuemu predavanju in je govorniku ploskalo v dokaz priznanja. — (Cecilijansko petje v našihcerkvah.) Na naše kratke opazke o cecilijauskein petji ob priliki Potočnikove elavnosti, oglasil se je v »Slovencu* sicer precej ponižno g. Tomec, orgauist v St. Vidu, skušajoč dokazati, da smo govorili o cerkvenem petji v Ćt. Vidu „ne v pohvalnem, ampak v sramotilnem iu grajalucm smislu*. Vse njegovo dolgo govoričenje nas nikakor ni preverilo, da bi bili napisali le jedno besedo, ki ni resnična. „Sramotili" nesmo cerkvenega petja v Št. Vida, grajali pa smo in bodemo vedno nepotrebuo u rivanje tujščine v naše cerkve in pritrdimo prav iz srca vsem, ki se stavijo na to stališče, da trdijo, da ima cecilijansko, iz Nemčije nam importirauo petje pri nas le namen gojiti narodni indifereutizem, kar odločno obsojamo. — (Ste uski koledar.) V zalogi „Narodne Tiskarne" izšel je ravuokar nov stenski koledar za I. 1892. Takšen koledar bil je že zdavna živo potreben in bode gotovo dobro došel slovenskemu občinstvu. Stenski koledar nutisnen je kaj elegantno v štirih barvah ter ima od drugih takih koledurjev to prednost, da priuaša tudi žrebauje vseh avstrijskih srečk. Stenski koledar se dobiva v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih. — Glede „Di-iaškega koledarja" opozarjamo narodne dijake, da ga je še nekaj v zalogi. Kdor ga še nima, naj se podviza in si ga omisli, predno poide. — (Volitev novega župana v Novem mestu.) Ker se je, kakor zuano, g. dr. Poznik odpovedal županstvu, bode v nedeljo, dne 18. t. m. nova volitev. Vse meščanstvo obžaluje, da se je odpovedal g. dr. Poznik, ki je sedem let deloval kot župan tako uspešno za korist občine Novomeške. Naprosil ga je mestni zastop, ki je obžalovaje vzel to odpoved na znanje, naj bi še nadalje prevzel težavni posel županstva, a g. dr. Poznik se v tacih okoliščinah, kakor so zdaj, ni dal pregovoriti. Nadejamo se za trdno, da se v Novem mestu kmalu povrnejo normalni odnošaji. — (Novomeški vitez Schvrarz) dela na vse kriplje, da bi dobil zaupnico od Novomeškega meščanstva. V ta namen goni verni mu sluga De-tela, sin našega velenarodnega gosp. deželnega glavarja, meščane k okrajnemu glavarstvu. Včeraj šel je tja v spremstvu znanega narodnega nasprotnika O. in „fabrikanta* V. in se je ondu gotovo kaka zaupnica skovala. Da se bo sedaj pričel pravi pravcati lov na podpise — ni nam omeniti treba posebej. — (Prem o vanje goveje živine v Novom mestu) se je preložilo na bodoče leto. Uzrok temu so kužne bolezni na parkljih in gobcu, ki se kažejo v raznih krajih. — (Velicega sulca,) tehtajočega 26 starih fuutev, ujeli so v Krki pod jezom Novomeškega mestnega mlina. Rib je še mnogo in lepih v Krki, le rakev, po vsem svetu slovečih, ne bode še tako kmalu. — (Podružnici sv. Cirila in Metoda) za slovensko Ziljsko doliuo in Vrata in za Otiški vrh in okolico imeli sta preteklo nedeljo svoja občna zbora, ki nta bila prav dobro obiskana in sta se vršila v lepem redu. Po zborovanji bila je pri obeh prosta zabava. Taki shodi so za probujo slovenskega naroda na Koroškem prav velike važnosti in naj bi se jih večkrat udeleževali tudi rodoljubi iz bližnjih slovenskih pokrajin. — (Na smrt obsojena) sta bila v Celovci 54letna kmetica Marija. Tratler in njen rejenec Anton Izop, ker sta ubila nečega hlapca že pred 10 leti, a stvar je prišla še le zdaj na dan. Navzlic tajenju govorilo je toliko prič zoper nju, da sta bila obsojena na vešala. — (Neareča pri zgradbi.) V Vrbi blizu Celovca padel je krovec Janez Volč raz streho in se ubil. — (Znižanje tovorne v ozn ine.) Generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic dovolilo je sledeča v oavedbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo objavljena znižanja za tovorno voznino in sicer: Za cement iz Kamnika v Trst j. k., Trst sv. Andrej in Trst prosta luka dovolil se je vozni postanek do preklica toda najdalje do konca decembra 1891., če se plača vozniue uujmanj od 10 000 kg. za rabljeni voz iu vozni list 40 kr. od 100 kg , iz Kamnika v Pulj 52 kr. in iz Kamuika v Rovinj 51 kr. Za drva dovolili so se naslednji vozni postavki: lz Trzina v Trst j. k., Trst prosta luka 318 kr., v Trst sv. Andrej 348 kr., v Pulj 43 kr, v Rovinj 42 kr., v Kanfanar 40 kr., v Pazin 38 kr., v Buzet 34 kr., v Herpelje 31 kr.; iz Domžal v Trst j. k., Trst prosta luka 32 8 kr., v Trst sv. Andrej 358 kr., v Pulj 44 kr., v Rovinj 43 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 39 kr., v Buzet 35 kr., v Herpelje 32 kr.; z Jarš-Mengiša v Trst j. k., Trst prosta luka 33 -8 kr., v Trst sv. Andrej 36*8 kr., v Pulj 45 kr., v Rovinj 44 kr., v Kanfanar 42 kr., v Pazin 40 kr., v Buzet 36 kr., v Herpelje 38 kr. ; iz Kamuika v Trst j. k., Trst prosta luka 38 8 kr., v Trst, sv. Andrej 38 8 kr., v Pulj 47 kr., v Rovinj 46 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 42 kr , v Imzet 38 kr., v Herpelje 35 kr.; dalje za les (izklj. drva), kakor ga navaja točka 247 I. dela prenarejunih tarif do postaj Trst j. k.. Trst, sv. Andrej, Trst prosta luka iz Trzina 34 kr., iz Domžal 35 kr., iz Jard-Mengiša 36 kr. in iz Kamnika 38 kr.; slednjič za les kakor ga navaja točka 246 I. dela prenarejonih tarif do postaje TrBt j. k., Trst, sv. Andrej, Trat prosta luka iz Trzina 38 kr., iz Domžal 89 kr.. iz Jarš-Mengiša 40 kr. in iz Kamnika 41 kr. Zniža se potom kar-tiranja. TD anes „Jour-fize". |;- •i Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 14. oktobra. Budgetni odsek je sklenil, da se prične plenarna obravnava o budgetu z ctatom ministerstva notranjih zadev. Iz tega etata bodo se naslovi „javna varnost", „grajenje cest" in „vodne zgradbe" najprej posvetovale v odseku. Tudi ves etat naučnoga ministerstva bode se najprej pretresel v bud-getnem odseku. Tudi iz druzih etatov bodo se pojedini naslovi izročili budgetnemu odseku v posvetovanje, ostali pa pridejo takoj pred zbornico. Vsi dotični sklepi budgetnega odseka vršili so se samo z ozirom na sedanje razmere, da se dožene budget še do konca leta. Izrecno se poudarja, da se s tem ne stvarja noben prejudicij za bodoče obravnave državnega proračuna. Budimpešta 14. oktobra. Veliko senzacijo vzbudil je samomor policijskega svetnika Majthenvja, ki je nekdaj v družbinskem življenji glavnega mesta igral veliko ulogo in bil tudi poslanec. Vsled financijelnih zadreg zakrivil je stvari, ki bi ga bile spravile v kolizijo s kazenskim sodiščem. Prcrczal si je torej vrat in potem ustrelil v senci. ČrnOVCi 14. oktobra. V zadevi carinskih defravdacij prišli so na sled tudi velikemu vtihotapljenji žita. Dve osobi zaprli. Razne vesti. * (Češko razstavo) obiskalo je do zdaj 2,500 000 oseb. Poštansko razstavo I. 1886 obiskalo je v istem času nekaj nad 1,400 OOO oseb. V slavo druzegu milijona zložil jo učitelj Pel/, dve primerni muzikalni skladbi. * (Skladatelj in n i li i 1 i s t.) Policija zaprla je v Moskvi necega nihilista, ki je mej drugimi stvarmi tudi izpovedal, da je ostavil kovčeg, poln revolucionarnih proklamacij v hiši svojega prijatelja, skladatelju Glazunova. Kovčeg so res »našli, a Giazunov trdi, da ni zvedel prav nič, kaj je v kovčegu. Moral je položiti kavcijo 15.000 rubljev, da ga nesb zaprli. * (Hripa na Špan jake m.) V Salamanci je huda hripa. V j ud nem dnevu zbolelo je šestdeset oseb. * (Nap.i d v jedi.) V kaznilnici v Subenu napadel je v avgustu 20letni kaznenec Achleithner necega paznika in ga nevarno rauil. V zaporu v Kiedu, kjer hh vrši preiskava, napadel je pri vizi-taciji sodniškega zdravnika dr. Dorfvvirtha. Strg.il je nenadoma navzočemu pazniku .sabljo iz nožnice in vsekal doktorja po glavi ter ga ranil na smrt. Pozvali so takoj iz Linoa zdravnika k težko ranjenemu zdravniku. * (Boj s tigrom.) V pruskem mestu Ober-liHunen uhežal je 8 let star tiger, ki je bd še le 10 dni v tamošnjem 'zverin jaku. Pobral si je iz nekaterih hlevov razne žttve. Šo le po noči posrečilo »3 j" nekaterim orožnikom tigra ustreliti. Jednega orožnika je beštija grozno razmenarila na stegnu. Mej raznim streljanjem na tigra bil je teško ranicu neki ognjegasec. Bratje „Sokoli"! Kakor običajno, priredi tudi letos „Sokol" svoje .sf t'4'l.janj<*. katero bode vsako soboto v steklenem salonu gostilne (Pri Zvezdi** (g Feilmc). Prvo streljanje (pri katerem da dobitke društvo) bode v soboto dne 17. t m. Streljanje so prične oh 7. uri iu zaključi (upisovanje) točno ob 9. uri zvečer. Ker bode prihodnjo soboto volitev načelništva in pa žrebanje vsporeda dajalcev dobitkov, zato ae uljudno prosi, da vsi gospodje strelci in pa isti, ki žele pristopiti, zanesljivo pridejo k prvemu streljanju. Bratje Sokoli! Streljanje je ne le prijetna, temveč tudi koristna zabava, zato so tmdVja odbor obilega pristopa v strelski klub Na zdar 1 Ivan Hribar, Pavel Skale, -t.irn.-t .i začasni načelnik strelcev. Meteorologično poročilo. a rt 1 Cas opazovanja Stanje barometra v umi. Tem- Ve-peratura | trovi 1 Nebo Mokri na v mm, 1 => -fi r4 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786*6 mm. 787*1 mm. 788*9 mm. IB'S* C si. sev. 210° C al. jzh. 16 2° C hI. zah. jasno d. jas. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 16*9*, za 6*1 • nad tioruialom. XDvL3nL30"3l^£o "borza dne 15. oktobra t. 1. (Izvirno teh^r afi čno poročilo.) včeraj — dan«« Papirna rent*.....tflil. 9135 — *M. 91-20 Stobrna renta....., 9110 — . 91 — Zlata renU.......109*80 — „ Io8 90 6% marčna renta .... „ b>2 15 — „ 109*95 Akcije narodno bank« . „ 1016 — — „ 1013 — Kreditnu ar.eije......28 :i 25 — „ 282 75 London....... „ 117 35 -- . J1740 Srebro........ . - - - — „ —•-— Napol......... „ 9 30 — . 9-30 0, kr. cekini...... , hbfš — . 6*67 NcuiMii.ii marke..... „ f>7 60 — , 57 lij'/i 4 , drtavne »ročko it I. !8.r>4 95U gld. 134 gld. 75 ki. Državno »reCko i/. 1. 1064 100 , 181 „ — „ Ogerska zlata rotita 4°/,....... I1'-* b — n Oporuka papirna renta n*/0 ...... 100 ( 75 a Dunava rt»g. »ročko f>"/u . . . 100 KId. 120 R f>0 B Zouilj. noč. ZVctff. 4-VtVi slati Zast. list!. • 116 „ — . Kreditu« »ročko......100 <1J. 185 , — . Kudolfovo Hrečke..... 10 „ I) , BO . Akcijo mitflo-avHtr. banko . , 120 , 15*2 , — „ Tramway-druAt. volj. 170 gld. a. v. . . . 896 „ — . puškar v Kor o v.IJ ali (Ferlacli) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nov«* puAke in revol* verje ter vae lovake pripravo, patrone tor droKO streljivo po najnižjih c minil. — Puike »o vse pr*>> Nknirne na ces. kr. izkuSavališči ter zazuaineuovaue z znamko tega zavoda. (175—63) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Pri Karolu Till-u v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. 1T»0 (456—23) šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za vse šole po naroČilu gg. profesorjev. Velika izbera risalnih skladnikov, risal itd. Razpis službe. Tri .Iiižnoštajcrskl hranilnici r Ccljl razpisuje se provizorična in v slučaju tudi stalna z letno plačo po pogodbi od 600 do 900 gld. Prošniki, kateri morajo izkazati dobro znanje računo- in knjigovodstva ter zmožnost uredovati in dopisovati v slovenskem in nemškem jeziku, brezprikorno dosedanje življenje, dobro zdravje in kateri morejo uložiti kavcijo do visokosti letne plače, naj izvolijo z omenjenimi dokazi obložene prošnje uložiti do k o lira oktobra 1891. leta pri ravnateljstvu .Iiižiicštajcrske hranilnice v CVIji. (874-d 2Lgilož:r3.ilg to^ra.rza.e za platno. Viljem Sattner v Ljubljani, na Mestnem trgu št. ao (757-io) priporoča za hodočo sezono po znanih niskih oenah dobrosortovano zalogo prtenega, modnega in manufakturnega blaga od priproste do najfinejše vi*stc. Lepe novosti Jesenskega- in zimskega blaga za obleke, crne in v vseh drugih modnih barvah; posebnosti pristno angleškega in hrnskega modnega blaga za oblačila za gospode, flanelne odeje, predlagaoi, navadni in salonski proztiračl, preproge, an-gora-koiioe, tkani in natlsneni perllni barhantl i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. Blago za obleko, dvoj nato široko, meter po 50 kr. in več. Razpis službe. Mestna hranilnica Ljubljanska razpisuje tem potom službo praktikanta z letno plačo 480 gld. Prosilci za to službo izkazati morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi tudi še zmožnost trgovinskega knjigovodstva in naj uložć svoje prošnje s spričevali, posebno o dosedanjem poslovanji vred, do uštetega o lit obra 18$) l pri ravnateljstvu mestno hranilnice Ljubljanske. (867—8) 7 V pouetlelfek, «lue 19. 4. m., izide na svetlo: „0d pluga do krone." Veliki zgodovinski roman, zajet Iz Isretnjslc© povestnice, od Jakoba Đed^neka, 17 pol v osmerki. Broširan stane 1 gld. 50 kr., elegantno vezan Z gld., po pošti 10 kr. več. Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik J u r i j Vega, življenje tega slavnega Kranjca. • Naročbe izvršujejo so z dnem 19. t. m. iu nadalje, zaznamke pa že zdaj vsprejemlje (870—3) knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Baniberg1 v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolii. kaatnina in tisk .Narodne Tiskarne«.