PoStntns ptatel ▼ fOfoffBL ^ Leto XVI., Stev. 25 Ljubljana, sreda 30. januarja 193$ Cena l Din u pravoištvo; Ljubljana, Knafljeva □J j ca a. — reieton it. 8122, 8128, 8124. 8125. 812«. mseratni oddeieit: Ljubljana, Bel en« Durgcrra ut & — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica •t LL — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit 190. Računi pn poflt ček zavodih: Ljubljana et- 11.842. Praga člslo 78.180, Wlen 8t 105 241 NaroCnlna maša mesečne Din 25.— Za moaematrc Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122. 8128, 8124, 8125. 312« Maribor Gosposka ulica 11 Telefon At 2440. Celje, Stxssmayer]e-ra ulica fit. L Telefon fit 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Mussolini o poslanstvu Avstrije V nedeljo je madžarski list »Pesti Na-plo« objavil daljši članek Benita Mussolini ja, ki nad vse prostodušno določa smernice dunajski politiki in ji naravnost predpisuje, kakšno mora biti zgodovinsko poslanstvo nove Avstrije za bodočnost. Pri tem gotovo nikogar ne bo presenetilo, ako prihaja do zaključka, da je edina naloga Dunaja, da se čim tesneje naveže na Rim in pospešuje italijansko politiko v Podunavju. Tende-nca članka je jasna, še jasnejši pa so argumenti, ki jih je nanizal Mussolini v svojem članku, pri čemer je izbiral seveda Farno dokaze, ki govore za njegovo tezo večne odvisnosti Avstrije od Rima. V glavnem je Mussolini določil dve smernici, ki naj bosta v bodoče glavni sestavini vsega političnega udejtstvova-nja Avstrije. Prvo poslanstvo Dunaja mori biti večno nasprotje do Nemčije, ki ne sme nikoli priti do Brennerja, ker bi nemški bajoneti na Tirolskem bili večna grožnja za Italijo. Tega jasnega dejstva sicer duce ne omenja niti z besedico, pač pa dela Avstrijcem drugačne pogone. Njihova zgodovinska naloga da je tem, da branijo ostale narode pred prusaštvom, da obijajo vse, kar prihaja ,xi te strani sirovega in nesprejemljivega. Avstrijsko-nemški duh se po svojem bistvu močno razlikuje od prusaštrva, zato je kakor ustvarjen za to, da prevzame vlogo » posredovalca med nastajajočo kulturo v Podunavju in med nemškim svetom«. Šele kadar se prusaštvo precedi skozi avstrijski filter, postane do neke mere sprejemljivo, ker odloži v teku tega prečiščevalnega procesa vso grobost in surovost. Avstrijo čaka v bodočnosti potemtakem zelo važna naloga. Druga komponenta avstrijskega udej-tvovanja pa je po mnenju Museolinija nretežno katoliški značaj Avstrije. Ve-;ka kancelar ja Seipel in Dollfuss, pravi Mussolini, sta bila katoličana, prvi je .,11 celo duhovnik. Sedanji kancelar dr. Schuschnigg je veren rimski katolik. Z rimskega gledišča je Avstrija katoliško ozemlje Podunavja, ki ga od ene strani ogroža slovansko pravoslavje, z druge pa protestantovsika Nemčija. Avstrija je tedaj prednja straža katolicizma ^ in S tem, da ga brani, izvršuje temeljni smisel svojega obstoja. Duce prav spretno pravi, da se tako vidi iz Rima in da stvar tako pojmujejo inozemski katoliški verniki, ne pove pa, ali tako gledajo na problem z Vatikana ali iz vladne palače Venezie. Toda o tem ne more biti nobenega dvoma, saj nam je znana nedavna Mussolinijeva izjava r odnošajih med cerkvijo in državo v Italiji: »Započelo se je prisrčno sodelovanje med obema oblastema, ki imata vendar skupne cilje.« Ako v Rimu res tako gledajo na stvar, potem moramo Mussolinijevo navedbo popraviti pač v toliko, da avstrijska država in z njo nje katoličanstvo prav nikjer ne meji niti na pravoslavje niti na protestantstvo. Kontinuiteta katoličanstva ni pretrgana ob avstrijskih mejah, marveč je katoličanstva v sosedstvoi Avstrije, na Bavarskem, na Češkoslovaškem, Madžarskem in v Jugoslaviji vsaj še petkrat toliko, kakor v Avstriji sami, S tega vidika je tedaj zelo neumestno, označevati Dunaj kot obmejno postojanko in prednjo stražo katoličanstva, ko tvori Avstrija vendar globoko zaledje in ko ni nikjer niti najmanjšega sledu o medsebojni borbi treh glavnih krščanskih ločin. Nasprotno pa katoličani niso prezrli dejstva, da .ie katoličanstvo močno ogroženo v Italiji sami, to pa ne od pravoslavja ali prote-stantizrna, marveč od fašističnega režima samega. »Slovenec« pravi v svo-em uvodniku z dne 20. L m.: »Gorje, ki ga trpe jugoslovanski katoliki, je izredno ... Krivica proti narodu in Cerkvi je tako jasna, in če .je katoliški škof z energijo ne vzame v roke, tako strašna, da od goriškega nadškofa ne pričakujemo nič manj, kakor pripravljenost na mučeništvo ... Kar Italija dela, je v očeh Stvarnika krivica, ki je Bog noče... božja Cerkev trpi krivico, da verniki izgubljajo zaupanje vanjo...« Pri takem stanju stvari je Mussolini pač poslednji poklican, da opozarja na opasnost, ki da preti katoličanstvu od pravoslavja, ko imamo na dlani posledice sodelovanja med Cerkvijo in državo v Italiji, ki »imata vendar skupne cilje«. Zdi se nam, da smo te skupne cilje že spoznali, spoznavamo jih pa še bolj iz Mussolinijevega članka o zgodovinskem poslanstvu Avstrije. Duce tudi ni izdal nobene tajnosti, ko pravi, da gledajo inozemski, L j. italijanski katoličani enako na avstrijski problem, kakor on sam. Iz zgodovine je seveda težko dokazati, da sta Avstrija in Italija vedno živeli v bratski slogi. Zato pa je Mussolini to določil za bodočnost. Velika vez med obema je katolicizem, kakor da Mussolini ni prej paktiral z boljševiki, s Turki, s pravoslavnimi Grki in Bolgari in kakor da je katolicizem kaj pomenil pri zbližaniu Italije s Francijo. Okoliščina, da so Avstrijci zvezani z Nemčijo % skupnem jeziku, je Mussoliniju sicer ižna, ali tudi dejstvo, da so Italijani in Avstrijci sicer iste vere, je velepo-membno. V tem oziru ima Avstrija zgodovinsko poslanstvo, da svojo kulturo Ob Goringovem „lovu na poljske rise": Quo vadiš, Polonia? Ali se bo Poljska popolnoma udinjala nemški politiki? — Poljska se vedno bolj oddaljuje od slovansko-Srancoskega bloka in sili v objem pangermanizma — Resni opomini iz Pariza Pariz, 29. januarja, r. Z naraščajočim začudenjem spremljajo v pariških političnih in diplomatskih krogih najnovejšo zunanjo politiko Poljske. Odkar je začela Poljska hoditi svoja pota, se vedno bolj jasno kaže, da zapušča politiko preizkušenega prijateljstva in zavezništva s Francijo in Malo antanto. Prijateljski pakt, sklenjen z Nemčijo za dobo 10 let, je odstavil vprašanje poljskega koridorja začasno z dnevnega reda. V poljskih krogih pa so menda celo pozabili, da s tem vprašanje poljs«ke-ga koridorja še ni rešeno. Zdi se, da se ponavljajo stare, usodne napake poljske zgodovine. Poljska zapušča svoje prave prijatelje in se veže z onimi, od katerih ji grozi največja nevarnost. Mar so v Varšavi pozabili, piše »Echo de Pariš«, da je bila Poljska že ponovno razdeljena. Francija je gojila do Poljske vedno odkritosrčno prijateljstvo in je branila njene interese v najhujših časih. Danes pa gre Poljska tako daleč, da pozablja vse to in zapušča ne samo Francijo, marveč svoje prirod-ne zaveznike, slovanske narode v Mali antanti in Rusijo, ki ji je odkrito ponudila prijateljstvo in ki hoče s sklemt-vjjc vzhodnega pakta za jamčiti poljske loeje ter braniti ne samo sebe, temveč tudi poljske meje pred vsakim napadom. Zdi se, pravi list ob zaključku, da se vdajajo na Poljskem praznim nadam in se ne zavedajo, da drve trdovratno v vedno večjo izoliranost, iz katere bo pot mnogo težja, kakor pa je pot v njo. Razumljivo je, da se Nemčija poteguje za poljsko prijateljstvo, ker ji je sedaj nujno potrebno, toda ko ji ne bo več potrebno, se bo začela stara politika, politika, ki bo zahtevala likvidacijo poljskega koridorja in Gdinje. Na koga se bo naslonila Poljska takrat, ko bo imela proti sebi do zob oboroženo Nemčijo, čije oboroževalno politiko sedaj tako vneto podpira? Poljska pozablja, da je zgrajena na istih mirovnih pogodbah, proti katerim se Nemčija baš z njeno pomočjo bori. Francija želi prijateljstva tudi s Poljsko, a potrebno ji ni. Francoska politika bo šla svoja pota tudi brez Poljske, a morda tudi proti njej. To je treba povedati, da bo jasnost na obeh straneh. Goring lovi volkove, ture in rise • • • Varšava, 29. januarja, d. Veliki lov v BiaK wiesi, ki se ga je udeležil pruski ministrski predsednik Goring s svojim spremstvom, je trajal včeraj in danes. Lova so se udeležili predsednik republike profesor Moscicki, pruski ministrski predsednik Goring, poljski ministrski predsednik Kozlow-ski,' kmetijski minister Poniatovslci. nemški poslanik v Varšavi Moltke, poljski poslanik v Berlinu Lipski, švedski poslanik Boheman, armad ni inšpektor general Koz-lowski, general Fabrtcv m drugi. Ni šc znano, ali se bo Goring vrnil z lova naravnost v Berlin ali pa s« bo še zadržal v Vartem. Ce »e bo ustar-H v Varšavi, g« bo bržkone sprejd maršal Piisudski V poljskih političnih krogfc »o glede pomena obiska Goring* popolnoma desori-entirana. Vsi p« »o prepričani, da lov ni bil gtsvfri iMuneo obtok« In da ie Goring pri-M brec ke. m siccr armadni inšpektor Fabricy, šef vojaškega letalstva general Ravski ter nemški vojaški ataše general Schindler. Kakor znano, je general Fabricy spremljal Goringa tudi na poti iz Varšave v Bialo wies. ... ter sklepa politične dogovore Opoaticionalni »Wieczor Warsza-wski« je Izrazil domnevo, da se je hotel Goring pri svojem obisku na Poljskem prepričati, ali ima berlinski pakt samo teoretičen pomen ali pa tudi dejansko vrednost. List pravi, da si Nemčija želi popolnega raz-čiščenja odnošajev s Poljsko zaradi usodnih odločitev, do katerih bo prišlo že v bližnjem času o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poljska se sicer še rri premaknila od tihega toleriranja k odkritemu legaliziranju nemškega stremljenja po oborožitveni enakopravnosti, vendar pa bo to vprašanje postalo po londonskem obisku rlandina in Lavala zTelo za mednarodno obravnavanje. General Goring je VBe-kakor našel pri svojem obisku na Poljskem priliko za razgovor z zastopniki poljske vojske o vojno-tehnični strani stvari in z odgovornimi poljskimi državniki o njenem nadaljnjem političnem obravnavanja. Kakor menijo v tukajšnjih političnih krogih, bo Poljska tem bolj pripravljena podpirati nemške zahteve, čim močneje bo Laval pritiskal v smislu želja iz Moskve in Prage nank>. oziroma, čim bolj bo skušala Francija ugoditi poljskim željam, tem manj bo Poljska potrebovala nemško prijateljstvo. Pruski ministrski predsednik je izbral čas za obisk na Poljskem po ženevskih razgovorih med Lavaiom in Beckom, prišel n« je na Poljsko, še preden sta se francoska in angleška vlada dogovorili o skupnih smernicah pri bodočih pogajanjih. Vsekakor bodo odgovori, ki jih bo prinesel v Berlin, dovolj elastični, da bodo omogočili prilagoditev poljske politike londonskim sklepom. Pakt Poljske z Japonsko proti Rusiji ? Pariz, 29. januarja, č. V »Tempsu« je objavil Jacque Bardoux senzacionalno poročilo o vzrokih, zakaj se Poljska in Nemčija branita podpisati vzhodni pakt. Bar-doux pravi, da so v Berlinu in Varšavi mnenja, da poljske vzhodne meje niso tako zelo ogrožene, ker koncentrira Rusija sedaj skoraj vso svojo oboroženo silo na ozemlju med Bajkalskim jezerom in Mandžurijo. Vse kaže, da smatrata Nemčija in Poljska izvestne svoje obveznosti za vainejše nego bi bil vzhodni pakt. Pred dnevi, poroča Bardou*, je bil sklenjen defenzivni pakt med Poljsko in Japonsko, ki mora biti vsekakor posebne vrste, ker ga nočeta objaviti niti Poljska niti Japonska. Zatajevanje nove pogodbe nikakor ni v skladu niti s statuti Društva narodov, niti s pakti, ki jih je Poljska že podpisala. V ostalem pa ta defenzivni pakt nikakor ne bi mogel zadrževati Poljske od podpisa vzhodnega pakta, razen če se ima ta defenzivnost smatrati v tem smislu, da bi morala Poljska v določenem primeru napasti Rusijo. V takem primeru bi se morali Poljaki spomniti le na svojo zgodovino, ki je zabeležila štirikratno delitev njihovega teritorija. Poljska se ne udeleži kongresa slovanskih mesc Praga, 29. januarja r. Za mesec Junij sklicani kongres slovanskih mest, ki bi se Imel vršiti v Pragi, je bil odgoden za nedoločen čas. Da odgoditve je prišlo zaradi odklonilnega stališča Poljske, ki je pred nekaj dnevi poslala obvestilo, da se tega kongresa ne bo udeležila. Vse druge slovanske države, tudi Bolgarija, so že prijavile svojo udeležbo in so nameravale dati temu kongresu tem večji poudarek ji tem, da bi delegirale svoje notranje ministre. Odpoved Poljske ima čisto politično ozadje in je zaradi tega zbudila tem večjo pozornost. Kaj bo v Londonu? Nade na dokončno rešitev velikih mednarodnih problemov vedno bolj ginejo — Prišlo bo zgolj do informativnih razgovorov Pariz, 29. januarja, g. Dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna važna seja ministrskega sveta. Ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval sta podala izčrpna poročila v zvezi z londonskim obiskom. Flandin in Laval bosta v četrtek odpotovala v London. Razgovori med francoskimi politiki in angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom ter zunanjim ministrom Simonom bodo v petek in soboto v Downing Streetu. Laval se bo nato najbrže v soboto zvečer vrnil v Pariz, med tem ko namerava Flandin, ki ima v Angliji mnogo prijateljev, ostati še par dni v Londonu. Berlin, 29. januarja, w. Glede skorajšnjega potovanja Flandina in Lavala v London so nemški listi zelo rezervirani in tudi v komentarjih nenavadno skromni. Samo berlinska »Borsenzeitung« posveča londonskim razgovorom članek, v katerem se spominja izreka Vladimirja Dormesson-sa, češ da gre sedaj za to, ali naj se Francija odreče svoji poziciji največje velesile. V razpravi ni glavno varnostno vprašanje, temveč zahteva Francije, da bi bila v Evropi edina odločilna, torej zahteva, ki odreka vsako politično sodelovanje s soseščino in bi omogočila njej sami razvoj do največjih možnosti. Na tej poti je žal tudi Lavalova politika. Londonski razgovori, tako zaključuje list, bi se gotovo končali z ugodnejšim uspehom, če bi nad njimi vladal dobri duh priznanja življenjskih pravic nemškega naroda, ne pa oni zli duh, na katerem je vzrasla Barthoujeva politika velesile. Pariz, 29. januarja. AA. Posebni poročevalec »Matina« v Londonu javlja svojemu listu, da poudarjajo angleški uradni krogi, da bo obisk francoskih državnikov Flandina in Lavala v Londonu zelo omejen in da zaradi tega ni pričakovati od teh pogajanj posebnih konkretnih sklepov. Francoski in angleški državniki bodo razpravljali v prvi vrsti o načelnem stališču, ki naj ga zavzameta Francija in Velika Britanija o razorožitvi in o nemški oboroževalni enakopravnosti. Križi in težave Rusije Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov o notranjih teikočah sedanjega režima v Rusiji Moskva, 29. januarja & V Moskvi se js včeraj pričel VTI. vsesovjetski kongres. Na včerajšnjem otvoritvenem sestanku je govoril predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, ki je podaj izčrpen ekspoze o notranje političnih, gospodarskih, socialnih in zunanje političnih vprašanjih. Pojasnil je, zakaj so bili potrebni veliki krediti za reorganizacijo domače industrije. Navedel Je celo vrsto odredb, ki so bile izdane za pospeševanje industrializacije krajev na Daljnem vzhodu, od katerih prirodnih bogastev si Rusija obeta še veliko politično in gospodarsko odločnost. Molotov je posebej govoril o znatnem napredku ruske težke industrije, omenil pa je tudi nedostatke. ki so na poti k nadaljnjemu razvoju. Velike težave imajo oblasti zlasti s prehrano ljudstva. Država sicer gradi sibirsko že- leznico in železniško zvezo od Bajk al a do Amurja, gradnja pa le polagoma napreduje, ker primanjkuje specializiranih delavcev. Kar sc tiče notranjega političnega položaja je Molotov opozarjal, da borba z nasprotniki sedanjega režima sicer še vedno ni končana, vendar pa je sovjetski režim pod vodstvom Stalina trdno odločen izkoreniniti tudi vse elemente, ki pripadajo skupini Zinovjeva in Trockega, češ, da skušajo obnoviti v Rusiji kapitalistični režim. Izmed zunanje političnih vprašanj, ki jfh je Molotov obravnaval v svojem govoru, j« zanimivo njegovo stališče, da bi bilo treba razorožitveno konferenco tzpremeniti ▼ trajno ustanovo, ki bi stalno obravnavala pereča razoroži tv en a vprašanja. Volilna reforma na Madžarskem Uvedba tajnih, a ne splošnih parlamentarnih volitev Od 245 poslancev jih volijo 66 municipalni sveti Budimpešta, 29. januarja w. Na današnji konferenci vladne stranke je ministrski predsednik Gombos izročil poslancem besedilo osnutka volilne reforme. Uvedene bodo volitve po vsej državi, vendar narod 66 od 24-5 poslancev ne bo volil neposredno, temveč jih bodo poslali v parlament municipalni sveti komitatov ln mestna zastopstva z lastnim statutom. Za volitve bo v veliki Budimpešti nveden sistem volilnih list, dočim bodo na deželi volili poslance posamezno po angleškem vzorcu. Na deželi bo torej v bodoče izvoljen kandidat, ki bo dobil večino glasov. Po novih določbah bo izvoljen hkrati tudi njegov namestnik, tako da nadomestne volitve po večini ne bodo potrebne. Zakonodajna doba parlamenta bo trajala pet let. Volilna pravica bo ostala v splošnem neizpre-menjena; po starosti bodo morali doseči moški 24, ženske pa 30 let starosti. Za širi na sever, na jug in na vzhod. S tem Je Mussolini jasno povedal, da računa na Avstrijo kot na svojo predstražo v boju proti Mali antanti. kandidaturo so določeni štirje razredi ljudske šole ln dveletno stalno bivanje v volilnem okraju. Kandidirati bo smel kandidat, ki ga bo 5% volilnih upravičencev dotičnega volilnega okraja priporočilo z lastnoročnimi podpisi. Vanča Mihailov umorien? Sofija, 29. januarja. d. V krogih bivših pristašev VMRO se je razširila govorica, da je bil včeraj bivša njihov vodja Vanča Mihajlov na otoku Rodu umorjen. Vest doslej še ni potrjena. Protiitalijanske demonstracije v Atenah Atene, 29. januarja. AA. Skupina dijakov z dodekaneških otokov je snoči vnovič skušala demonstrirati pred tukajšnjo »Časa d' Italia« Redarstvo je demonstracije preprečilo. Tukajšnji dodekaneski narodni odbor je sklenil poslati Društvu narodov spomenico s prošnjo, naj Društvo narodov razpiše v Dodekanezu plebiscit. Japonski pogoji za spravo s Kitajsko Japonci prodirajo kljub svojim miroljubnim izjavam proti Mongoliji Peking, 29. januarja, d- V očitnem na-sprotstvu z japonskimi uradnimi izjavami, po katerih so dogodki v vzhodnem delu pokrajine Čahar likvidirani, so najnovejše vesti, da prodirajo japonske in mandžureke čete v dolgi fronti v pokrajino CaViar ter eo že zasedle meeto Kiijan- Po vesteh iz Kalga-na <*o kitajska ojačenja nu .i/hodu v ouieri proti Tušikavu. Do večjih vojnih operacij samo zaradi tega nI prišlo, ker so se slabotne kitajske čete umaknile- Glede na dogodke pri jezeru Bor-Nor na meji zunanje Mongolije in Mandžurije trdijo tukajšnji mongolski krogi, da je pr v!o do prvega oboroženega spopada pri kraju BorLnsumu v bližini omenjenega jezera. Iz istih krogov se tudi doznava, da eo močni o.Idelki zunanje-inon lakih čet že več tednov na pohodu iz Un»e proti vzhodu. Sanghaj. 29. januarja- AA- Kitajski listi poroča io. da so inponske čete r "žele Tu^z* eaee. Japonci silijo v nekih zasedenih krajih prebivalstvo, noj vsdopi v mlličue oddelke. Tokio. 29. januarja. AA Po trditvi nekega uglednega japonskega lista, postavi s iaporicka vlada Ki.ajski naslednje bistvene noroje za sporazum med Japonsko in Kitajsko: 1. Kitajska se obveže, da se ne bo obračala na Društvo narodov zastran sporov i.a Daljnem vzhodu. 2. Po ootrebi in -- -rejlniem sporazumu z Japonsko se Kitr ^ka obveže, da bo cel« izstopila iz Društva narodov, že bi se pokazala nujnost takšnega sklepa v interesu dobrih odnošajev do glavne velesile na Daljnem vzhodu. 3- Kitajska «#e obveže, da bo odpovedala evropskim in ameriškim vojaškim inštruktor; ... in namestu njih najela Japonce. 4. Odnošaji med Japonsko, Kitajsko m Mandžurijo na političnem polju morajo postati r.e!o dobri. j. Če Kitsjska sprejme gornja pogoje 'n druge, ki so z njimi v zvezi, je Japonska prioravljena dati Kitajski izdatno f:n^nono nortnoro za preureditev vojske in državne uprave. 6. J.T-onfika pristane, da podpiše s Kita i-sko poseben protok.,1 o sodelovanju in podpori, kakršen že obstoji med Japonsko in Mandžurijo. Izprememba v bolgarski vladi Sofija, 29. januarja. w. Kralj je imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Ka-lendarova zi finančnega ministra, dočim if» prof. Dikov prevzel pravosodni resor. Bivši španski kralj v Parizu Pariz, 29. januarja AA. Bivši Španski kralj Alfonz je prispel semkaj iz Rima. Proračun naše banovine za leto 1935-36 Skupni proračun znaša 89 milijonov in so poviiani izdatki za vse oddelke, razen za tehničnega - Uvedba novih in povišanih taks Za zasedanje banovinskega sveta, ki je . Med raznimi izdatki je povišana postavka: sklicano za ponedeljek 4. februarja, je ban- j plačila oskrbnih stroškov javnim zdravstve-ska uprava že sestavila predlog proračuna I nim ustanovam od 2 milijona na 3 milijo- uprava že sestavila predlog proračuna za leto 1935 36 in ga dostavila vsem članom hanovinskega »veta. Proračun splošnih banovinskih dohodkov in izdatkov (brez proračuna banovinskih podjetij) znaša 89.090.617 Din in je v primeri z odobrenim proračunom za leto 1934/35 za 3,935.000 Din večji. Zadnja leta se je proračun dravske banovine gibal ta-ko-le: Din 116,353.000 110,324.000 87,561.000 85-156.000 89.091.000 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 predlog za 1935 36 Seveda pa je treba še upoštevati proračun banovinskega cestnega fonda, ki se uvaja kot ločen proračun in znaša 7,380.0t«J lUn. Ta proračun banovinskega cestnega fonda vsebuje razne izdatke, ki so bili do-siej vneseni v splošni proračun, in tudi razne dohodke iz doeedanjega splošnega proračuna. Zato moramo ta proračun banovinskega cestnega fonda pribiti k splošnemu proračflnu, če hočemo novi predlog proračuna primerjati s tekočim proračunom. Predlog splošnega proračuna znaša kakor rečeno, 89.09 milijona Din, predlog proračuna cestnega fonda pa 7.38 milijona Din, kar znese skupaj 96.47 milijona Din, tako da je v resnici predlog novega proračuna za 11.3 milijona Din višji nasproti sedanjemu proračunu. Izdatki: predlog prorač. 1935/36 1934/35 razlika 5.95 5.21 + 0.74 0.50 0.37 -L. 0.13 9.30 8.93 + 0.37 7.16 5.64 + 1.52 31.94 35.45 - 3.51 18.29 14.85 + 3 41 12.95 12.21 + 0.74 2.29 1.99 + 0.30 0.70 0.50 + 0.20 89.09 85.16 3.93 Po posameznih poglavjih se izdatki po predlogu proračuna za 1. 1935/36 razdele t.-iko-le v primeri s tekočim proračunom (v milijonih Din): splošni oddelek upiavni oddelek kmetijski oddel. prosvetni oddel. lebnični oddelek soc. pol., nar. zdr. finančni oddel. tra., obrt in ind. rezervni krediti Skupaj Kakor je razvidno iz gornjih številk, je proračun povečan pri vseh poglavjih, razen pri tehničnem oddelku. Najobčutljivejše je povečanje proračuna za socialno nn litiko in narodno zdravje, kjer se izdatki dvignejo za 3,440.000 Din. Povišanje izdatkov pri prosvetnem oddelku znaša l.a20.0U0 Din. pri tehničnem oddelku pa se izdatki zmanjšajo za 3,510.000 Din Proračun splošnega oddelka jo povišan za 740.000 Din, in sicer predvsem zaradi tega, ker so narasli upravni stroški za vse oddelke od 1,203.000 Din na 1.437.000 Din in ker je postavka za pospeševanje elektrifikacije povišana od 750.000 na 1 milijon dinarjev. Proračun upravnega oddelka j^ povišan za 130.000 Din, ker je vnešena nova postavka: stroški tečajev za občinske uslužbence (nagrade predavateljem itd.) v smislu zakona o občinah v višini 120.000 Din Izdatki kmetijskega oddelka so v novem predlogu za 370.000 Din večji. Tu so osebni izdatki povišani za 65.000 Din Postavka za kmetijske šole in zavode je povišana za 50.000, postavka za Suni 3 rs tvo za 32.000 Din. prispevki za ur* ditev hudournikov pa za 315.000 Din. Prispevki odnosno dotacije kmetijskim šolam in zavodom za pospeševanje kmetijstva znašajo v novem proračunu 3.276.000 Din nasproti 2,817.000 Din v tekočem proračunu Izdatki za pospeševanje kmetijstva v predlogu novega proračuna niso specificirani, temveč so vneseni v posebni skupni postavki: prispevek banovlnskemu kmetijskemu skladu, kl znaša 2.672.000 Din. Izdatki komisije za agrarne operacije so povišani za 25.000 D1n. Proračun prosvetnega oddelka je večji za 1,520.000 Din. Stvarni izdatk: so povišani od 3.88 milijona Din na 5.02 milijona Din, izredni izdatki pa od 1.62 n« 2.01 milijona Din. Proračun tehničnega oddelka je reduciran za 3,510.000 Din. Tu so osebni izdatki povišani za 65.000 Din, stvarni izdatki pa zmanjšani za 3,570.000 Din. Prispevek banovine k vzdrževanju cest in mostov znaša nespremenjeno 18 milijonov Din. Za nadaljevanje gradnje ter za anuitete in obresti za gradnjo ceste Ljubljana -Litija-Radeče je vnešena postavka 1 milijon, kakor lani. Banovinski prispevek k regulaciji rek je povišan od 1.7 na 1.9 milijona Din, poleg tega pa ostane nadalje banovinski prispevek za regulacijo Savinje v višini 1 milijona Din. Postavka za vzdrževanje poslopij je povišana od 500.00n na 600.000 Din, odpadle so pa številne postavke v zvezi z gradnjo in izvrševanjem cest in mostov ter v zvezi s hidrotehnič nimi deli, ki so vnešena v poseben proračun banovinskega cestnega fonda. Socialna politika in narodno zdravstvo Proračun oddelka za socialno politiko in narodno zdravje je povišan za 3.440.000 Din Predvsem so zvišani stvarni izdatki od 5.82 na 751 milijona Din in izredni izdatki od 6.04 na 7 71 milijona Din. Tu je vnešena nova postavka: podpora za ustano vitev doma za moralno ogroženo in pndlo žensko mladino v višini 50 000 Din Pod pore za izseljence so povišane od 200 000 na 250 000 Din. prav tako izdatki za zaščito dece in mladine od 200 000 na 250 000 Din Nova pa ie postavka: prispevek preobremenjenim občinam za ubožni sklad '50 000 Din Prispevek zs preskrbo Suhe Krajine z vodo ie povišan od 25 000 Din na 200.000 Din. pomoč za zatirsnie raka pa je povišana od 30.000 na 100 000 Din. Povišane so tudi nekatere druge manjše postavke. lijona na 3 miliji ne Din. postavka za zdravljenje siromašnih v združenih zdravstvenih občinah od 500.000 na 600.000 Din in postavke za zdravljenje siromašnih tuberkuloznih bolnikov od 180.000 na 300.000 Din. Med izrednimi izdatki je povišana dotacija javni bolnici v Celju od 782.000 na 1,144.000 Din. splošni bolnici v Mariboru pa je zmanjšana od 2,333.000 na 2,196.000 Din. Povišane so tudi dotacije za ostale javne bolnice v dravski banovini, nova pa je dotacija bolnici v Gornji Radgoni v višini 152.000 Din. Proračun finančnega oddelka je povišan za 740.000 Din predvsem zaradi tega, ker so narasle anuitete posojil od 7,780.000 na 9 milijonov Din. Trgovina in industrija Proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo je povišan za 390.000 Din. Tu je predvsem povečana postavka za srednjo tehnično šolo v Ljubljani od 160.000 na 200.000 Din, postavka za državno dvoraz-redno trgovsko šolo od 79.000 na 169.000 Din. Za obrtne nadaljevalne šole znaša postavka 352.500 Din in je za malenkost višja nego lani. Izdatki za tujski promet pa so povišani od 322.000 na 500.000 Din. Dohodki: Banovinski dohodki se v predlogu novega proračuna v primeri s proračunom za tekoče leto delijo takole (v milijonih Din): predlog proračun razlika 1935-36 1934-35 banov, doklade trošarine davščine in takse 39.0 48.0 — 9.0 23.2 19.6 + 3.6 23.7 12.9 + 10.8 1.0 2.5 — 13 1.2 1.3 — 1.0 1.0 — razni dohodki državna dotacija Proračun določa pobiranje 50 odst. ba-novinske doklade k neposrednim davkom, dočim je v tekočem proračunu določena 35 odst. splošna banovinska doklada, 25 odst. nadomestna cestna doklada in 10 odstotna zdravstvena doklada, tako da znašajo po sedanjem proračunu vse te tri doklade 70 odst. (nadomestna cestna doklada je sedaj v višini 5 odst. vnešena v poseben proračun cestnega fonda). V poglavju glede dohodkov trošarin je banovinska trošarina na alkoholne pijače predvidena v nespremenjeni višini 10 milijonov Din, prav tako banovinska trošarina na brezalkoholne pijače (200.000 Din), na mineralne vode (600.000 Din) in na oetovo kislino (150.000 Din). Dohodek od banovinske trošarine na kvas se poviša za 150 odst., in sicer od 1.0 na 23 milijona Din, banovinska trošarina na bencin pa od 3.2 na 4.8 milijona Din, pri čemer odpade postavka trošarine na pnevmatiko, ki je v sedanjem proračunu vnešena v višini 750 tisoč Din. Dohodki od trošarine na električno energijo so povišani od 2.0 na 25 milijona Din, dohodki od trošarine na premog pa so vstavljeni v pi oračun v nespremenjeni višini 1.7 milijona Din. Na novo je vnešena postavka trošarine na kavo,čsj, kakao in čokolado v višini 750.000 Din. V poglavju glede dohodkov od banovinskih taks (davščin) so ostale nespremenjene postavke glede tak»e na plesne prireditve, na vstopnice pri prireditvah in kinematografske vstopnice, na sečnje gozdov, na lovske karte in na zakupnino iovišč in ribolovov, na šoferske legitimacije in glede takse na zavarovalne premije. Doklada k državni dopolnilni prenosni taksi ostane v izmeri 100 odst. nespremenjena, le donos te takse je predviden v višini 2 milijonov nasproti 1,600.000 v sedanjem proračunu. Banovinska taksa na dediščine je po donosu zmanjšana od 1.1 na 0.6 milijona Nove in povišane takse Taksa od prenosa nepremičnin sv po proračunu zviša od 1.5 na 2 odst. in s tem tudi donos od 4.50 na 5.75 milijona Din. Izpadli sta dve taksi, in sicer taksa na motorna vozila, ki je po dosedanjem proračunu donašala 1 milijon Din, in taksa na pooblastitve in dovolitve, ki je po dosedanjem proračunu donašala 450.000 Din. Na novo pa se uvaja predvsem banovinska taksa k državnim faksom po zakonu o taksah Očividno gre tu za splošno banovin-sko doklado k državnim taksam, ki nai donaša nič manj kakor 6.2 milijona Din Nadalje je smatrali kot nove davščine tak so na izkoriščanje vodnih sil v višini 1.5 milijona Din, takso na biciklje v višini /3 milijona Din, tako na radijske aparate v višini / milijona Din, takso na posest odnosno na nošenje orožja v višini 650000 Din. takso na stacionarne motorje in parne kotle v višini 1.5 milijona Din in končno takso na prošnje za zaposlitev inozemcev v višini 240 (M Din Prispevek avtomobilskih podjetij za prekomerno uporabo cest je skupaj s takso na motorna vozila vnesen v proračun banovinskega cestnega fonda. Proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada znaša po izdatkih in dohodkih 5.850000 dinarjev in se kri-ie z izredno davščino delojemalcev in slui-bodajalcev. Cestni fond Iz splošnega proračuna so letos izločeni izdatki za ceste, ki so vnešeni v poseben proračun banovinskega cestnega fonda dravske banovine, ki znaša 7,.180.000 Din. Ta proračun se krije z dohodki, ki so bili v lanskem proračunu vneseni med splošne dohodke. Tako so tu vnešeni: taksa na motorna vozila v višini 500 000 Din (doslej i milijon Din), prispevek avtobusnih podjetij ^a prekomerno uporabo cest v višini 500.000 Din (kakor doslej) in 5% nadomestna cestna doklada , doslej 10%) v višini 3,900.000 Din. Poleg tega Je v tem proračunu vstavljena med dohodke odkupnina za osebno delo uradništva In nameščencev v višini 2.430 000 Din, od česar pa znaša preostanek prejšnjih let 1,700.000 Din. Klerikalna agitacija za senatske volitve Metamorfoza klerikalnih političnih voditeljev zavzema tako obliko, da postaja za volilce v senat cela stvar po malem že žaljiva. Dokler niso imeli upanja, da bi v kakršnikoli obliki poskusili s svojo listo, so smešili tako institucijo samo kakor kan-ddate in volilce. Takrat so imeli za senat in volitve vanj samo posmehovalne flosku-le, kandidature za senat pa so označevali za borbo za starostno rento. Zdaj pa so poslali na to pot tako odlične svoje predstavnike, kakor so gg. 2ebot, Steblovnik, štrein m drugi. Ali so svoje politične pesmi pri »Slovencu« že pozabili in ali užitkov luktrativne prirode ni več? Zanimivo je tudi žongliranje z naslovi klerikalne liste. Najprej so govorili o prijateljih dr. Korošca. Ko pa je naša javnost izvedela, da je sicer vsega upoštevanja vredni g. 2ebot nabral samo nekaj malega nad 20 podpisov in je moral sam špf g. dr. Korošec izdati ukaz, da morajo vsi klerikalni volilci podpisati to listo, so naziv kandidature spremenili in listi dali lepo zveneči naslov »nevtralne liste«. Preteklost ta dosedanje zadržanje kandidatov, podpisnikov in predlagateljev seveda dajeta rjihovi listi čisto drugačno obeležje. še bolj kakor ta dejstva pa so za volilce žaljivi letaki in pisma klerikalnega Volilnega odbora ter članki ^Slovenca« in ostalega klerikalnega tiska, namreč najbolj debele laži v poskusu premamiti slovensko javnost s švindlerskim trikom, da je prav za prav Zcbotova lista prava ofi-cieina lista vlade g. Jevtiča, lista, na kateri pa se nahajajo aktivni člani vlade g. Jevtiča, pa tako rekoč opozicijska lista Ali niso nič pomislili, da so volilci — župani, banovinski svetniki in narodni poslanci — ljudje, ki mislijo s svojo vlado in ki se bodo le nasmehnili takemu poskusu varanja in sleparjenja, kajti na listi JNS so kandidati, ki so direktni sodelavci g. Jevtiča v vlaidi, odnosno pri vodstvu stranke, saj Je g. Jevtič član ožjega glavnega odbora JNS. Ce se hočejo pristaS nekdanje SLS vrniti k pozitivnemu delu v politiki, potem naj kar brez vsake sramežljivosti priznajo napake, jih popravijo in se j>opolnoma poboljšajo. Leta 1931. so izdali parolo, da je največji politični greh iti na volišče, kdor se ni pokoril, so izrekli nad njim anatemo. Pri občinskih volitvah leta 1933. so to svoje zadržanje že temeljito revidirali in dirigirali svoje volilce na vsa volišča. Klerikalna kandidatna lista, na kateri briljirajo imena tretje kategorije, je bila poslana v Beograd po tehtnem preudarku samih voditeljev. Iz privatnih pisem bivšega tajnika SLS pa je razvidno, da smatra vodilna gospoda iz klerikalnega tabora se-natorske volitve v glavnem kot priliko, da preizkusi moč svoje organizacije in zanesljivost svojih županov. Kdor je torej pozdravil fcebotov poskus kot prvi početek ozdravljenja in boljših časov, ta mora biti težko razočaran, ko vidi. s kako ponesrečenimi puhlicami love volilce za listo gosp. Zebota. Zasedanje finančnega odbora Narodne skupščine Beograd, 29. januarja, p. Kakor se doznava v parlamentarnih krogih, je bil med vlado in predsedstvom Narodne skupščine dosežen sporazum, da se takoj po končanih senatsMh dopolnilnih volitvah, ki bodo 4. februarja, prične proračunska razprava v Narodni skupščini. 7. ali 8. februarja se bo sestal finančni odbor, ki bo imel nato permanentne seje, da bi čimprej proučil predloženi proračun in pripravil svoje poročilo za Narodno skupščino. Plenum Narodne skupščine se bo sestal verjetno okrog 20. februarja. Proračunska razprava v Narodni skupščini bo trajala po vsej priliki 14 dni do tri tedne, nakar bo proračun izročen v nadaljnjo razpravo senatu. Rumunski prestolonaslednik v Beogradu Beograd, 29. januarja, p. Davi je prispel semkaj iz Italije, kjer je bil na obisku pri svoji materi princesi Heleni, rumunski prestolonaslednik knez Mihajlo. V njegovem spremstvu sta dva adjutanta in general Co-deanu. Prestolonaslednik Mihajlo se je takoj po prihodu vlaka odpeljal na Dedinje, njegovo spremstvo pa se je nastanilo v hotelu »Srpski kralj«. Odlikovanje general Georgesa Beograd, 29 januarja d Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je odlikoval francoskega generala Georgesa. ki se je vozil s pokoj nim Viteškim kraljem Aleksandrom I. ob sprejemu v Marseilleu v istem avtomobilu in je bil pri atentatu hudo ranjen, z redom Belega orla z lento. 17 kandidatnih list na Češkoslovaškem Praga. 29 januarja, d V kolikor se je moglo doslej ugotoviti, bo za prihodnje parlamentarne volitve vloženih 17 kandidatnih list ir. sicer 7 čeških. 1 slovaška. 5 nemških, po ena madžarska poljska ter ži-dovsko-nacionalna ter komunistična kandidatna lista Na češki strani ni prišlo do nobene koncentracije strank, čeprav je bilo mnogo prizadevanj v »ci smeri Tako ni prišlo do nameravane"-! katoliškega bloka, niti do zveze med agrarc? in obrtniško stranko, zarad' česar bo vsaka če^ka stranka lcand;dirala samostojno Na nedeljskem zborovanju češke Mistične strar.ke v Pra gi ie njen vod i a Gaida napoved*! ustanovitev takozva^e «r'i«ke fronte, v kateri ne bi bili samo <""ehi in S'ovaki temveč ti34 63,881.633.65 Din. Proračun mestnih podjetij je sestavljen po vidikih industrijskega knjigovodstva ter izkazuje na dohodkih in izdatkih 30,370.101 dinar. Je torej za 7,719.001 Din večji napram proračunu mestnih podjetij za 1934, tako da znaša celokupni mestni proračun (mestni zaklad in mestna podjetja) skupaj 54301-145 dinarjev. Po ugotovitvi sklepčnosti je župan dr. Lipold otvoril proračunsko sejo, ki sta ji prisostvovala tudi sreski načelnik dr. Se-nckovič kot zastopnik banske uprave ir ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Bar-le. Zupan je sporočil, da je banska uprava zadržala sklep zadnje seje mestnega sveta glede napredovanja nekaterih občinskih uslužbencev, odnosno povišanja njihovih plač, zaradi česar se bo mestni svet pritožil na državni svet. Nato je pojasnil nekatere zadeve glede adaptacije gradu in naglasil, da bosta dva arhitekta izdelala potrebne načrte, od katerih bo potem enega izbral mestni svet. Po obširnem poročilu finančnega referenta g. Sabotija je župan ob 2130 otvoril načelno debato, v katero so posegli obč. svetniki Oset, Ošlak, Grčar, Lenart, dr. Rapotec in Petejan. Seja še traja. »T • nr» v««> Neurje v 1 vira ji Sofija, 29. januarja, b. V Turčiji in južni Bolgariji vlada že dva dni strahovito neurje. Naliv se vrsti za nalivom. Vse reke so tako narasle, da so prestopile bregove ter poplavile cele pokrajine. V Turčiji je zastal skoro ves promet, ker so glavne železniške proge poplavljene in je voda porušila tudi več mostov. Kot zadnji je davi prispel iz Turčije na Bolgarsko orientski simplonski ekspres s 27urno zamudo. Danes so vlaki vozili že samo do bolgarske meje, ker je most na obmejni postaji vod« porušila. V Drinopolju, ki šteje 100.000 prebivalcev, je moralo prebivalstvo zaradi naglo naraščajoče vode v paničnem begu zapustiti svoje domove in iskati zavetja v višjih predelih mesta. Trgovinska pogajanja AvstrJja-CSR Split, 29. januarja n. V Metkoviču je nasedel na plitvini itadj«.nski parnik »Garda«, ki je naložil 70 vagonov gradbenega materiala za Neapelj. Parnika nikakor niso mogli spraviti v globlje vode. Ladja je zelo ovirala promet v luki. Sedaj jo bodo raztovorili in tako olajšali, da bi jo moeli jutri splaviti. Vremenska napoved Vremensko stanje 29. t. m.: Ciklon nad Sredozemskim morjem in Rusijo, visok pritisk nad zapadno in severnozapadno Evropo, oblačno z nižjo temperaturo ▼ vsej Evropi. Sneg v Nemčiji, vzhodni Franciji in na Balkanu. — V Jugoslaviji sneg v vsej kraljevini, razen na 6evero-zapadu. Temperatura Je nekoliko padla. Minimum Kruševac —15, maksimum Er-cegnovi +11. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Zmerno hladno vreme. Novosadska vremenska napoved za sredo: Oblačno s snegom, temperatura bo Ste padla. Dunajska vremenska napoved ta sredo: Se nobene bistvene spremembe. EDINA DOZDAJ ODOBRENA od vseh pristojnih oblasti za državne in samoupravne urade in šole Je SLIKA NJEG. VELIČANSTVA KRALJA PETRA II. po originalu dvornega slikarja g. Uhlika. Odobrena Je z odlokom pisarne Njff. Vel. kralja štev. 13.833 od 11. decembra 1934 * * * CENE SLIK: v bakiotisKu na finem kartonu 40 a 50 Din 40.— v bakrotisku na finem kartonu 60 X 80 Din 80.— ovojnina tn navadna pošt. za malo sliko Din 4.— > » » > za veliko sliko » 7.— » » pripor. » za malo sliko » 7.— » » » »za veliko sliko » 10.— Naroča sc v * >JUTRO« 5t 25 3 Srežh, 88. 1 1935 Naši kraji in Ifudje 45. občni zbor pravnikov dravske banovine Ljubljana, 29. februarja 45. občni zbor društva »Pravnika« je vodil p-redsednik uruiv. prof. dr. Metod Dolenc, ki je v uvodnem poročilu naglasil velik napredek društva, zlasti njegovega glasila »Slov. pravnik«. Zahvalil se je uredniku a. s. dr. Sajovicu za požrtvovalno delo, enako dv. sv. g. Božu Bežeku kot stilističnemu uredniku. Društveni tajnik dr. Hinko Lučovnik je obširno poročal o delovanju društva. »Pravnik« je skušal obdržati tradicionalno vlogo v pravniškem življenju: družiti vse pravnike dravske banovine pod svojim praporom. Absolventi ljubljanske juridične fakultete naj bi pristopali v čim večjem številu k društvu! Število članov se je letos zvišalo na 712 rednih. Umrli so: odvetnik dr. Janko Brejc, notar Carli Anton, starešini ss. dr. kalan Fran in dr. Kobe Eroest, predsednik dež. sodišča v pok. Le-vičnik Albert, sodnik Mikuš Ivan, odvetnik dr. .lanže Novak, svetnik zunanjega ministrstva dr. Perme Ivan in inž. Vinko Stergar, rudarski glavar. Društvo »Pravnik« je tudi lani vzdrževalo stike s pravniškim naraščajem na univerzi in mu šlo v strokovnih zadevah vedno na roko. Pravniškim organizacijam je pošiljalo »Slov. pravnika« brezplačno, njih člani so bili vedno vabljeni na predavanja. Z denarnimi nagradami je društvo okušalo dvigniti med naraščajem znanstveno ambicijo. Dva dijaka sta bila nagrajena za temo »Vprašanje sterilizacije v našem zakonodajstvu«. Društvo je po svojih zastopnikih odlično sodelovalo pri pripravah m organizaciji VI. pravniškega kongresa, ki «e je od 7. do 9. septembra vršil v Zagrebu. Kot referenti so na kongresu sodelovali univ. prof. dr. Kušej Rado, nniv. prof. dr. Dolenc Metod, univ. doc. dr. Jurkovid Joso. odvetnik dr. Brence Lju-devit, drž. svetnik dr. Sagadin Štefan in odvetnik dr. Stanko Lapajne. Odbor je po sklepu zadnjega občnega zbora nadaljeval anketo o kaznovanju prekrškov ter je resolucijo poslal ministrstvu pravde in ministrstvu za notranje zadeve. Medtem je že izšel načrt zakona o kaznovanju prekrškov, uspeh ankete pa še ni znan. V društvu so predavali: dr. Fran Skaberne »O hišnih (rodbinskih) zadrugah v Jugoslaviji«, dr. Ludvik bohm o »Geopolitiki in pravni znanost «, profesor v Kranju dr. Josip 2on-tar: »Cerkev in notranje življenje naših mest«, dr. Vladimir Ravnihar o »Postanku in razlagi § 160. zakona o nespornem postopku«, dr. Stojan Bajič o »Nacionalno socialističnem delovnem pravu v Nemčiji« in dr. Anton Stuhec o »Problemu kmetske zaščite«. »Slovenski Pravnik« jc lani (48. letnik) prinesel poleg .številnih književnih poročil in drugih vesti 21 razprav iz vseh panog pravne vede. V zadnji številki je lz->iel članek »Ob tragični smrti kralja Aleksandra I.* ter se je društvo na posebni komemoraciji oddolžilo Viteškemu kraliu. (»Slava mu!«) Blagajnik dr. Urbane Anton je podal kratko blagajniško poročilo, nakar jc občna zbor na predlog revizorja dr. Janka Zi-Tovnika podal Staremu odboru absolutorij. Spet je bil izvoljen stari odbor z univ. profesorjem dr. Metodom Dolencem na čelu. Društvo slušateljev pravne fakulteta v ' jub jani je predložilo društvu prošnjo, da bi podpiralo mladi naraščaj s knjigami strokovne vscbfne. LTgodeno bo. Razvila se je kratka debata o nujni potrebi reforme naše pravne terminologije, v katero sta predvsem posegla univ. prof. dr. Ivan Hkerlj in sodnik, apelacije dr. Anton Sajo-vic. Univ. prof. Maklecov je predlagal, naj .*c vsebina vsakokratne številke »Slovenskega pravnika« objavi v dnevnem časopisju. V znak privnanja zaslug, ki si jih je pridobil dvorni svetnik Božo Bežek pri urejevanju društvenega glasila in ker je član odbora že od leta 1913., ga je občni zbor na predlog dr. Antona Sajoviea izvolil soglasno in z odobravanjem za častnega člana »Pravnika«. Odlikovanec je počaščen ie sprejel s toplo zahvalo. Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josef o vi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo, lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo-»Fran z Josefova« voda se dobi v vseh vinah. Ko se je nagibal visoki železni dimnik •. Iz štirinadstropne kočevske tovarne so Švigali ogromni zublji Kočevje, 29. januarja Kakor je »Jutru« že v svoji ponedeljski izdaji in včeraj poročalo, je povzročil ogenj v kočevski tekstilni tovarni straho- vito opustošenje. Z gasilci vred so bile velike množice meščanov in okoličanov priče, kakor je divjal ogenj v notranjosti glavnega poslopja velike tekstilne tovarne. Stropi so pregoreli in skozi nje so padali nizdol raznovrstni tovarniški stroji, ki to tudi sami goreli kakor bakle, ker so bili dobro namazani in ker so bili poleg njih ie od prejšnjega dne naloženi še razni tovarniški izdelki. Velika štirinadstropna tovarniška stavba se je izpremenila v sre dišče strašnega vulkana Plameni, pred njimi pa stebri črnega dima, so daleč presegali višino stavbe. To nam nazorno kaže fotografični posnetek, ki nam ga je dal na razpolago »Foto Dornig«, Kočevje. Na sliki vidimo, kako se besni ognjeni element dviga iz vrhunca glavnega tovarniškega objekta, čigar spodnji del nam zakriva spredaj železniški nasip. Na sliki pa se vidijo tudi stranski objekti, ki so jih z vso spretnostjo in požrtvovalnostjo od uničenja rešili požrtvovalni gasilci. Slika je bila posneta kmalu po izbruhu velikanskih ognjenih zubljev. ko so bili na delu že člani 11 gasilskih društev. O strašni sili ognja svedoči tudi preko 20 m visoki železni dimnik tovarniške strojnice, ki se je tako segrel, da se je upognil. Segretje visokega železnega dimnika je predstavljalo strašno nevarnost za okoliške objekte, še bolj pa seveda za gasilce, ki so že razmišljali o tem, na kak način bi se dal dimnik brez večje škode podreti. Ko pa sc je železni dimnik nekoliko ohladil, se je spet sam vrravnal. Poleg raznoterega blaga iz pritličij in stranskih prostorov ter poleg apreture, so gasilci s pomočjo občanov rešili tudi velike zaloge skladišča (ne stav-bišča, kakor je stalo po pomoti v včerajšnjem poročilu), kar pa ne predstavlja velike vrednosti, ker je bilo vse premočeno in poškodovano med reševanjem. Mati in hči — modlki Umorili sta lastnega sina odnosno brata —* Senzacionalna razprava v Zagrebu — Ogromen naval občinstva Zagreb, 29. januarja Po dolgem času je bila včeraj zjutraj zopet otvorjena velika dvorana zagrebškega okrožnega sodišča. Pred sodnike sta stopili 631etna posestnica Ana Trulova iz Kar-lovca in njena 301etna hči Adela. bivša železniška uradnica. Obe sta lani v avgustu zavratno umorili lastnega sina, odnosno brata Viiljema Trula, ko je trdno zaspal v skupni domači spalni sobi. Razprava o tem strašnem zločinu pretresljivo govori o posledicah neugnanega pohlepa po denarju. V veliki sodni dvorani, do zadnjega kotička polni poslušalcev iz Zagreba in Karlov-ca, dajeta obtoženki vtisk grozotnih prikazni iz tujega, človeštvu sovražnega sveta. Izraz njunih lic je top, odgovori zmedeni, kretnje pa kakor v polsnu. In vendar sta bili ti dve ženi še pred nekai meseci v popolnem skladu s svojim okoljem, zakaj nihče ni videl na njih kaj nenavadnega, grozečega, strašnega. Mati je bila premožna posestnica, hči pa /e 10 let v službi pri progovni sekciji v Karlovcu. Ko je bil strahovit zločin že izvršen, se še vedno morilki dolge dneve nista v ničemur razlikovali od sosedov in znancev. Sina Viljema, ki je bil ključavničar brez posla, nekaj dni ni bilo na izpregled in mati je pripovedovala sosedom, da je šel najbrž k svojim sorodnikom v Sunjo, ali pa kam drugam, da bi si poiskal delo. To pripovedovanje se ni zdelo nikomur sumljivo, dasi so sosedje dobro vedeli, da razmere v Trulovi hiši že dolgo časa niso najboljše. Mati in hči sta se že nekaj let prepirali z Viljemom in mnogokrat sta potožili sosedom, da živi brez posla na njune stroške. Mož Ane Trulove je umrl ze pred 13 leti in ker je živel s svojo ženo v so-lastništvu na majhnem posestvu, je postal potem njegov dedič sin Viljem, dočim je živel mlajši sin Izidor že od mladih let samostojno, šele Izidorju se je zdelo pripovedovanje matere in sestre o bratovem potovanju sumljivo in je odločno zahteval od matere, naj naznani to policiji. Mati je lani 10. septembra res javila policiji, da je njen sin odšel neznanokam. Policija je izvedla preiskavo tudi v Trulovi domačiji in — v greznici stranišča so našli truplo nesrečnega Viljema. Umor je bil izvršen v noči 31. avgusta. Obtožnica pripoveduje o njem vse, kar je bilo mogoče posneti po pripovedovanju same matere-morilke. Zvečer so se, kakor običajno, kregali, potem pa se je Viljem vlegel in trdno zaspal. Po spečem je mati udrihala s sekiro, mu razbila lobanjo in I dvakrat presekala tudi vrat. S pomočjo hčere je truplo vrgla v greznico naslednji dan, vse sledove strašnega zločina pa skrbno oprala in drugače odstranila. Noč zločina sta mati in hči prebili v drugi sobi. sedeč na divanu, naslednjo noč pa sta spet spali v skupni spalni sobi; hči je bila še ves dan v uradu. Naslednji dan so v hiši slavili lOletnico hčerinega službovanja pri železnici. Tedaj je mrlič že ležal v greznici, pokriti z močno betonsko ploščo, in vsi sledovi zločina so bili skrbno odstranjeni. Groza je prevzela poslušalce razprave, ko je mati morilka na prvo predsednikovo vprašanje, če se čuti krivo, mehanično odgovorila: — Nisem kriva. Potem je sama pristavila: — Mislim, da nisem kriva, ker pač nisem imela več miru. Zlo je bilo v naši hiši. Na predsednikova vprašanja o poteku strašnega dogodka v noči 31. avgusta je dajala kratke, zmedene odgovore, ki pa kažejo samo e-.o jasno smer: da bi bila hči pri vsem čim manj prizadeta. Na vprašanje, če je naglo udrihala s sekiro po spečem sinu, je odgovorila: — Da, da, naglo, da se ne bi preveč mučil. Refren njenih izipovedi je bil: »Saj sem bila vsa zmešana, ne vem kaj in kako sem delala.« Podobno, a še bolj tiho m odsekano je odgovarjala na vsa vprašanja sestra umorjenega, Adela Trulova. Samo še to-*.e je mogoče zajeti iz izjav obtoženk med preiskavo in razpravo: — Ubiti ga je treba, da bo enkrat vsega tega konec, ker nama bo drugače požrl vse imetje! — Brat Izidor je tudi navedel, da sta mati in sestra bratu Viljemu mnogokrat primešali v jed — zdrobljeno steklo. Senat je zavrnil predlog zagovornikov, naj bi razpravo prekinili, da bi psihiatri še enkrat preiskali obe obtoženki. To so psihiatri namreč že storili med preiskavo ter podali poročilo, chi je Adela Trulova močno histerična, a pri tem odgovorna za svoja dejanja, kar je pač najboljše dokazano s tem, da je lahko polnih 10 let izvrševala svojo službo v železniškem uradu. Znake histerije kaže tudi njena mati, a ni tudi pri njej ničesar, kar bi zmanjševalo njeno odgovornost. Iz odgovorov obeh obtoženk ni mogoče zajeti ničesar, kar bi moglo podati točnejše obeležje pekla v mali Trulovi hiši, ki je bil končan s tako strašnim zločinom. Več o tem povedo pri- Na toaletno mizo lepih dam, ld hočejo ohraniti zdravo kožo in zdrav naravni tain spada le RIVIERA TOALETNO MILO, ki Je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja čevanja raznih sosedov. Vsi slikajo staro posestnico kot zelo skopo žensko ter poudarjajo njeno pretirano skrb in ljubezen do hčere. Najtesnejši zvezi med materjo in hčerjo je bil sin Viljem že od nekdaj na poti. Nekdaj, ko jc bil zaposlen, sta mati in hči mnogokrat tožili sosedom, da daje premalo od 6vojega zaslužka za skupno gospodinjstvo ter da hoče ves svoj zaslužek porabiti v svoje posebne namene. Izkazalo se je. da je Viljem podpiral svojega mlajšega brata Izidorja, proti kateremu pa se ni mogla razviti mržnja matere in sestre, ker je prišel le redkokdaj domov. Pozneje, ko je ostal Viljem brez posla se je sovraštvo matere in sestre proti njemu še poglobilo. Obe ženski sta videli pač v njem najhujšega sovražnika svoje imovine. t K žalostni razpravi je prihrumelo vse polno poslušalcev. Že na vse zgodaj so velike trume oblegale vhode sodišča Stražniki so imeli z ljudmi mnogo opravka. V listih je bilo prej razglašeno, da bodo mesta v razpravni dvorani rezervirana za Kar-Iovčane in so potem seveda mnogi Zagrebčani hoteli na vsak način prepričati stražnike, da so pravkar prispeli z vlakom iz Karlovca. Drugi so spet vihteli razne listke, češ da so to že rezervirane vstopnice. Podrobnosti o izvršitvi strašnega zločina so za vse velika senzacija — tudi za one, ki so nekdaj pritrjevali nečloveškim besedam, ki jih je stari Trulovi narekovala nečloveška pohlepnost proti sinu. Število zločinov je padlo Ljubljana, 29. januarja Kakor kaže statistika apelacijskega sodišča, je lani število zločinov v Sloveniji močno padlo. Osobito velikih zločinov je bilo manj, na drugi strani pa so zločini proti tuji lastnini v večjem razmahu, kar je pač posledica revščine. Primerjava po-vč, da je bilo največ kazenskih zadev (11.998) v letu 1931., nakar je začelo število padati. Pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu je bilo lani kazenskih zadev 4478 (predlanskim 4803), 78 kazenskih zadev proti maloletnikom (93). Obtožnic je bilo lani dvignjenih 2556 (2790). Vseh tiskovnih pravd je bilo lani 58 (97). Na posamezna okrožna sodišča je odpadlo tiskovnih pravd: Ljubljana 46, Novo mesto 0, Celje 3 in Maribor 9. Pri 49 sreskih sodiščih je bilo kazenskih preiskav 5374 (5617), prekrškov 907 (915), kazenskih prestopkov 28.068 (27.730). Le prestopki, v prvi vrsti zoper varnost časti, so se pomnožili. Kazenskih zadev proti maloletnikom. izkazujejo sreska sodišča lani 517, predlanskim 543. Preiskava o ljubavni tragediji pod Šmarno goro Ljubljana, 29. januarja V mrtvaški veži obče državne bolnišnice je sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Jožeta Baričeviča dopoldne raztelesila truplo ustreljene Štefko Mlinarjeve z Broda pod Šmarno goro, rojene 17. decembra 1912 na Glincab pri Ljubljani. Andrej Boštjančič, ki so ga v ponedeljek prepeljali šentviški orožniki v zapore okrožnega sodišča je v celici ves obupan in potrt. Orožniki so danes obenem izročili državnemu tožilstvu zelo obširno prijavo, ki obsega pet s strojem tipkanih pol. V prijavi so obrazložili vse okolnosti o tem, kako je prišlo do tragične smrti simpatične mlade delavke. Zlasti podrobno slikajo vedenje Andreja Boštjančiča na dan pred dejanjem, ko je hodil proti Kosezam in Šiški in popival po gostilnah. Boštjančič je Štefko spoznal šele lani v avgustu. Seznanila sta se pri kopanju na Savi. Štefka je takrat imela fanta ki se i« hotela z njim poročiti, a mu jo jo Boštjančič prevzel. Orožniki so pri preiskavi na njegovem stanovanju zaplenili tudi velik kup ljubavne korespondence. Andrej Boštjančič je streljal na svoje dekle z no- vo avtomatsko pištolo, s katero je potem dvakrat skušal sprožiti še nase, pa mu je odrekla. Po izvršenem dejanju je iz svoje podstrešne sobice planil v gospodarjevo jedilnico v pritličje in kriknil: »Ustrelil sem jo.« V dveh letih je dvakrat pogorel Kamnik, 29. januarja Posestnikoma Mariji in Francu Prekletu v Praprotnem pod Sv. Primožem je pred dvema letoma v hudi nevihti strela zažgala gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Sezidala sta novo stavbo, v kateri sta bila spodaj hlev in pod, zgoraj pa senik, skedenj in Kstnica, Poslopje je bilo solidno zgrajeno, dolgo 20, široko pa 11 metrov in dobro založeno s senom in steljo. Zdai je pa spet postalo žrtev plamenov. Davi ob dveh je prebudil domače in sosede velik ogenj, ki je bil nastal v zgornjem koncu gospodarskega poslopja Razširil se je tako naglo na vse poslopje, da niso mogli rešiti niti gospodarskega orodja, slamorez-nice in vozov. Samo iz hleva so mogli v zadnjem hipu rešiti 4 glave živine. Ogenj je bil tako velik, da so v Kamniku mislili, da gori znana cerkev sv. Primoža. G. Kregar je takoj pohitel z avtomobilom v Stahovico in tam alarmiral par gasilcev, ki so šli pomagat Z brizgalno seveda ne bi mogli v visoki breg, a tam tudi ni vode. Škoda znaša okrog 60.000 Din, zavarovalnina pa 28.000 Din. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Svetovna olimpiada v bridgen v Ljubljani Ljubljana, 29. januarja Poročali smo že, da bo 1. februarja po vsem svetu olimpijada v bridgeu in da s« tudi ljubljanski igralci prav pridno pripravljajo, da se je bodo lahko z uspehom udeležili. Doslej se je prijavilo že precejšnje število interesentov in sodeč po prijavah bodo v borbi za palmo zmage sodelovali najmočnejši bridgeisti Ljubljane. Prijave še niso zaključene, sprejemajo se še do četrtka pri g. Jos. Dolencu, ki ga je ameriški komite izbral za poverjenika v Ljubljani. Prijavnina znaša 50 dolarjev in z njo ima vsak udeleženec pravico do razpisanih nagrad. Nagrade pa so dragocene. Najboljši par dobi platinasto trofejo, vredno 10.000 dolarjev, in 1000 dolarjev v gotovini. Lani je zmagal neki budimpeštan-ski par. Poleg glavne nagrade, je razpisana še posebna nagrada za Jugoslavijo in vrh tega še skupinska. Olimpijada bo 1. februarja ob 20. v kavami Emoni. Igra se po vsem svetu z enako razdeljenimi kartami. Igre so pripravili najboljši bridgeisti na svetu, vendar niso preveč komplicirane, temveč enostavne kakor pri običajnih partijah. Zato bo storil vsak udeleženec najboljše, da licitira tako, kakor pri navadni partiji. Za olimpijado vlada veliko zanimanje po vsej Jugoslaviji. Beograd in Zagreb upata da bosta dosegla častne uspehe, Ljubljančani pa smo tudi prepričani, da ne bomo med zadnjimi. Kdor se tekmovanja ne bo udeležil, bo lahko brezplačno kibiciral. NAJDENA UTOPLJENKA. Sava Je pri Tomačevem naplavila utopljenko, ki so Jo identificirali za Antonijo Arzenškovo, rojeno i. 1878. ▼ Zgornji Šiški. Zadnji čas je stanovala v LJubljani, Hranilnična ulica St. 12, za Bežigradom. Bila je mati nedoraslega otroka Uživala je malo pokojnino kot tobačna delavka. Hude družinske prilike so Jo gnale v prostovoljno smrt. V nedeljo okoli 20. sta dva Ljubljančana opazila v razdalji kakih 30 m, kako se Je starejša ženska a črnuškega mostu pornala v deročo Savo. Obvestila sta o tem sosede in tudi orožnike. Ti so pregledal! bregove Save, toda utopljenke v temi niso mogli najti. Včeraj zjutraj so jo našli in o tem obvestili sorodnike. Truplo so prepeljali v mrtvašnico sv. Jurija v Stožicah. KULTURNI PREGLED Iz nase prevodne književnosti Z romanom »Sinovi in ljubljenci« (Izdala »Modra ptica«) smo dobili prvi večji prevod iz dokaj obsežnega opusa ki ga je zapustil prezgodaj umrli angleški pisatelj David Herbert Lawren-c e. O tem pripovedniku, ki Je pričel pisati malo pred svetovno vojno (njegov prvi roman je izšel 1. 1911.) ln čigar pero se je najbolj razmahnilo v vročičnem vzdušju prvega desetletja po vojni, je pisal pri nas L. KJakočer v zborniku »Krog«, Miran Jarc pa mu je posvetil informativno študijo v decembrskem zvezku prejšnjega letnika »Ljubljanskega Zvona«. Roman »Si-novi in ljubljenci« je bil srečno izbran za prevod v naš jezik. To zgodnje Lawren-ceovo delo (nastalo je 1. 1913.) ima vse značilnosti pisateljevega sloga ln izraža s svojim dejanjem tudi Lawrenceov življenjski nazor, čigar težišče je v vrednotenju človeškega spolnega življenja. Za razliko od nekaterih poznejših spisov, zlasti od slovečega romana »Lady Chatterley in njen ljubimec«, se pisateljevo obravnavanje spolnosti v tem spisu bolj giblje na čuvst-veno - čutni površini, kakor pa na poltenih globinah gonov. Središčna lika tega velikega epskega dela sta rudarjeva žena Morel in njen sin Pavel: že ti osebi bi bili vredni obširnejše psihološke razčlembe. Za Lawrenceovim pojmovanjem materinske in sinovske ljubezni ter njune zveze s spolnim doživljanjem čutimo žgočo sapo psihoanalitičnih teorij. Pavlova ljubezen do matere je skrivnostna, v samo podzavest zakopana sila ki soodloča rast njegove osebnosti in se vpleta v Pavlove odnose do drugih žensk. Lavvrenceu Je uspelo prikazati s silnim epičnlm razmahom obmejno področje čutov in duše, čuvstev in strasti, ter medsebojno prepletenost višjih in nižjih ljubezenskih gonov. Pripovednik črpa snov iz realnega življenja in slika resnične ljudi z naturalistično brezobzirnostjo. A pod to realnostjo se pri Lawrenceu, nadarjenem učencu finega psihologa J. Conrada razprostira postavka duše in čutnega pod-svetja in vse človekovo dejanja in nehanje dobiva nekoliko svetlobe iz tega prvinske-ga dna. Velik pomen Lawrencea je prav v tem, kako je umel kot eden Izmed prvih med sodobnimi pisatelji uporabljati najnovejše dušeslovne metode za epično prika- zovanje današnjega človeka Njegovo gledanje na spolnost je metafizično kakor krščansko, toda ne negativno, marveč pozitivno. Nedvomno Je značilno, da je mogel ▼ okolju puritanske Anglije vzniknlti pisatelj takega življenjskega nazora. Toda Lawrence je glasno povedal o ljudeh to. kar je Galsworthy samo šepetal. Med Lawrenceom m epikom »Sage o Foraytih« je taka razlika kakor zakajenim vzdušjem Nottinghamshira z njegovimi naravnimi ln premimi ljudmi in med delikatnim ozračjem meščanskih salonov, v katerih ljudje bolj ali manj srečno igrajo svoje vloge in se dušijo v tesnobnih zankah" tako zvane življenjske umetnosti. Lawrenee Je prinesel v angleško literaturo čut sproščenosti — ne le tiste, ki se je s Conradom in Kiplingom opajala z daljnim svetom, marveč predvsem sproščenost v ječi vsakdanjega povprečnega življenja. Zato je tudi povedal marsikaj novega o človeku. Roman »Sinovi in ljubimci« v prevodu ©t. Lebna pomeni hvalevreden donesek k naši prevodni književnosti. Drugačnega značaja Je knjiga Axela Munthea »San Mlchele« (prevel L. Klakočer, izdala Jugoslovanska knjigarna). Ta spis Je bil pred dvema letoma senzacija knjiga ki si jo moral prečita« že zaradi tega ker so o nji govorili vsi tisti, ki je niso čitali. Na Češkoslovaškem ji je znana anketa »Lidovih Novin« prinesla najvišje število glasov (ki ga Jc leto dni pozneje dosegla Cellnova surova knjiga »Potovanje na konec noči«!). Švedska zdravnik Axel Munthe pripoveduje v tem spisu prigode iz svojega življenja Je to njegova >Wahrheit und Dich-tung«, a mnogo manj pomembna od Goethe j eve. .Ce bi se bil Munthe držal realnosti in ne bi vpletal med doživljaje, ki ao zares pisani in zanimivi, svojih fantazij in ponekod Kar osladnih razmišljanj, bi bila knjiga manj sentimentalna, a zato enotnejša in trajnejše vrednosti. Njegovi ako-Id iz realnega v fantastično motijo, taktto preseneča pri avtorju, ki Je zdravnik, njegovo že kar preočitno antropomorfsko obravnavanje živali. Toda za alednje naa odškoduje s svojo plemenito in požrtvovalno ljubeznijo do ptičev. Njegova knjiga Je baje dosegla v tem pogledu kar časten uspeh: barbarsko pokončavanje ptie - selivk na otoku Capriju Je sedaj zakonito prepovedano. Vzlic vsem očitkom, ld bi Jih imeli glede načina Munthejevega pisanja pa nudi »San Mlchele« Izredno zanimivo štivo, kakor ga Zlahka ne dobiš do rok. Dvoje čuvstev ne-nehoma polje v nJem: strah pred smrtjo tn ljubezen do življenja pač mak, da Je polnokrven človek. Strah pred smrtjo Je kot zdravnik spremenil v pravi sistem boja zoper njo in Jo tako rekoč napravil za svojo tovarišieo, o kateri nima več tako slabega mnenja kakor ga je imel toprva. Zato ji skuša kjer le more, prihraniti prezgodnje izvrševanje njenega metierja ali pa ga vsaj humanizirati, to se pravi, olajšati bolniku predsmrtne muke. Poglavje o kugi v Neaplju nedvomno tvori višek njegovega pripovedovanja in ostane ftita-telju nepozabno. Njemu M postavil ob stran še opis življenja v Messini po potresu. Zelo ljubemivo je opisano avtorjevo bivanje na Laponskem. Tudi Capri, kjer se odigrava maten del njegovih prigod, je orisan v vsej živopisani patriarhalnosti svojega vsakdanjega in nevsakdanjega življenja Za vso avtorjevo ljubeznijo do Juga, solnca, vedrega neba stoji ljubezen do življenja ki mu narekuje toplo sočutje s slehernim trpljenjem, razumevanjem za vse, kar Je človeškega in ki ga takisto približuje živalim. Južno solnce in antično okolje Capri j a sta tega severnjaka tolikanj priklenila nase, da Jima Je ohranil občudovanje tudi takrat, ko je izgubil predra-goceni vkl, (ki so mu ga očesni kirurgi lansko Jesen zopet vrnili). Zares čutimo iz Munthejeve knjige veM a č j o ker je od učencev »z Teklča pobral denar za šolske knjige, katerih pa jim ni nabavil. Na razpravi je učitelj priznal, da je pobral denar od učencev za knjige, toda knjig ni kupil, ker od tekiške občine ni dobil nagrade, ki mu pripada, in je tako hotel prisiliti občino, da mu dš, kar mu gre. Sodišče pa ni uvaževalo te njegove obrambe in ga je obsodilo zaradi poneverbe. Ker pa se je državni tožilec pritožil proti premili obsodbi, je sedaj o tej stvari razpravljalo kasacij&ko sodišče, ki pa je v polnem obsegu potrdilo razsodbo subotiškega okrožnega sodišča. • Sodni knjigovodja poneveril nad 400 tisoč dinarjev. V knjigovodstvu okrožnega sodišča v čačku so razkrili velike poneverbe, katere je izvršil sedaj že upokojei knjigovodja Dmltar Obrenovič, ki Je pred osmimi leti prišel lz Kumanova v čačak in je bil po osmih letih službovanja v čačkn premeščen v Petrovac ln tam upokojen. Poneverjati Je začel v čačku manjše zneeke že leta 1927., potem pa polagoma vse več ln več. V nekem primero Je poslal Hipotekam! bank! samo 16.S10 Din, razdolžil se je pa za 115.310 Din ln s! tako prisvojil kar 100.000 Din. Prisvojil si je tudi 30 obveznic vojne Škode. Komisar glavne kontrole, ki je pregledoval knjige in blagajno, Je ugotovil primankljaj nad 400.000 D!n. Obrenovič Je v čačkn živel zelo potratno in so se ljndje čudili, odkod mu Je toliko denarja. Za njegovega službovanja v čačku so MU trije predsednltfl okrožnega sodišča, ki morajo sedaj trpeti posledice svojega prevelikega zaupanja v njegovo poštenost. Da se država obvaruje škode. Je namreč glavna kontrola zasegla pokojnino upokojenemu predsedniku Ml-hajln Manojloviču za znesek 171.000 Din. Jeremiju Jeremlčn, sodniku apelael jsfceea sadišča v Novem Sada, plačo za znesek PRIDE VELEFILM (Peer Gynt po Ibsenovih motivih — Epopeja Norveška 160.000 Din in sodniku apelacljskega sodišča v Beogradu, Lju bornim BusarčevMSa, plačo za znesek 67.000 Din. Ob rano vi č je v preiskovalnem zaporu. ♦ Občinski redar — tat Občinski betoft-nik v Uljnl vasi v okolici Bele Crkve, al Je zelo začudil, ko Je prišel zjutraj v občinsko pisarno in videl, da Je ponoči nekdo vlomil v njegovo pisalno mizo in odnesel iz nje za 600 Din kolkov in ž njimi vzel tudi vse uradne, večinoma zaupne listine, ki so se oahajale v mizi. Beležnik je seveda vlom takoj naznanil orožnikom, ki so nemudoma začeli iskati vlomilca. Bilo je popolnoma razumljivo, da so najprej zaslišali občinskega redarja Dušana Momirova, ki je bil tisto noč v služb L Redar se je pri zaslišavanju vedel nekam zelo čudno ln ni mogel točno navesti, kje se Je nahajal vso noč. Stvar se Je orožnikom zazdela sumljiva, pa so stpplli v redarjevo stanovanje, kjer so našli v občinskem uradu ukradene kolke in tudi vse nradne listine. Redar je tedaj seveda priznal, da je bil sam udeležen pri vlomu v občinski nrad, ln je izdal tudi svoje sokrivce, katere je potem orožništvo z redarjem vred odvedlo v sodni zapor v Belo Crkvo. ♦ Krvav obračun med svaki. V Gornjem Dubiču v jagodinskem okrožju sta Laza-revičeva ln Miloševičeva družina živeli v velikem sovraštvu, dasi sta se v obe hiši primožili hčeri bogatega kmeta Milenko-viča. In menda prav za to. Milenkovič Je namreč najprej vzel k sebi v svoj dom zeta Miloševiča, pa ga je kmalu odpravil, ker mu nI bil všeč, in vzel nato k sebi zeta Lazareviča. Ko so bili lani 15. novembra Lazareviči na neki slavi v vasi, jim je nekdo zažgal sedem stogov sena In dve košnicl. Ko so pogasili ogenj ln se vračali na slavo, so naleteli na poti na brata Mi* loševlča. Prišlo je do prepira, ker so ju Lazareviči obdolžili, da sta onadva zažgala 6eno. Naposled so se spopadli ln Je Radi-sav Lazarevlč zasadil nož v prsi Dušanu Miloševlču, ki je obležal mrtev na tleh. V tistem pa Je pritekel tudi še Borisav Lazarevič s puško v roki. Misleč, da je mrtvec na tleh njegov brat, je nameri) puško na Ljubiša Miloševiča in sprožil. Ljubiša je, smrtno zadet, izdihnil v nekaj trenutkih. Brata Miloševiča sta bila mrtva, brata Lazareviča pa so odvedli v zapor. Sedaj jima Je sodilo jagodinsko okrožno tfCašeli hrfpavost ublažijo Mr, Bahovčevi »Smreka"' bonboni sestavljeni iz smrekovega ekstrakta ln mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desinficlrajo usta in grlo. ppSmretc€l**- bonboni zavttek Din S.— tn 8.— Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 sodišče in prisrčno Radisavu pet, Borisa-vu pa 3 leta Ječe. I i'»I!®! • Tovarna RElCH sprejema mehko ■ n SVrobljeno perilo v naileoSo Izdelavo. Samo Ae danes senzacija zapada Boj za pravico Junaštva in boji v divji preriji ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Ljubljane o— Smrt vrlega moža. Včeraj J« četrt po polnoči nenadno umrl zadet od srčne kapi upokojeni policijski nadzornik ln dolgoletni oskrbnik ljubljanskega velesejma g. Nikola V e č e r 1 n. Pokojnik, ki ga Je poznala skoro vsa Ljubljana, se je rodU 1861. v Zagrebu in Je bil do svoje upokojitve uslužben 38 let pri ljubljanski policiji. Zaradi vestnosti ln poštenosti Je bil 6plošno spoštovan. Na Sllve6trovo m« Je v nočni službi postalo slabo ln je padel. Od takrat Je stalno bolehal, dokler nI včeraj podlegel. Pogreb simpatičnega pokojnika bo jutri ob 14. iz hiše žalosti na Go-sposvetskl cesti 10, k Sv. Križn. Vrlemu motu blag spomin, preoetaflm naše aoža-Uo! PRIDE VELEFILM (Peer Gynt motivih — Epopeja Norveška o— Ljudska univerza. Drevl ob 19.16 nadaljuje g. prof. dr. Maks Roblč predavanja is filozofij« aa drl. trgovski akademiji. u— Spored komornega koncerta Praškega kvarteta, ki bo v ponedeljek 4. febr. ob 20. v F! I harmonični dvorani. Je naslednji: Haydn: oo. 64-6 v d-duro, Schumann op. 41 št. S v a-dura ln Dvofakov kvintet v a-duro. Spored izvajajo člani Praškega kvarteta: Vilibald gvejda (I. violina), Herbert Berger (II. violina), Ladislav čer-ny (viola) in Ivan Večtomov (čelo). V Dvo-fakovern kvinteta sodeluje poleg Imenovanih tudi pianist prof. Janko Ravnik. Vstopnice ao v predprodaji po običajnih koncertnih cenah v knjigami Glasbene Matica. Danes Je v ZVOČNEM KINO IDEAL DAN SMEHA Feliks Bressart, R. A. Roberta ln Adela Sandrock v filmu Nežni sorodniki Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer O orhidejah bo drevl ob 19. predaval v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap, kl bo najrazličnejše teh najlepših in najdragocenejših cvetlic pokazal tudi v naravi in sliki. Vstopnine nI. Opozarjamo, da prihodnjo sredo 6. februarja ne bo predavanja na univerzi, ker se v ponedeljek 4. februarja prične na Šentjakobski Zahtevajte povsod CIMEAN ZOBNO KREMO,nUSTNO VODO brv« (prevel Ferdo Kozak, izdala založba »Prijatelj« v LJubljani.) Sudermann Je po prevodu »Gospe Skrbi« vstopil v našo prevodno književnost že z drugim reprezentativnim romanom. Roman »Mačja brv« se dogaja v razgibanem času, ko si je Nemčija oddahnila od napoleonskih vojn — časi'., ko je bil tako podoben dobi po svetovni vojni. Po živahnem dejanju, po prepričevalnih orisih posameznih značajev ln njihovih konfliktov ter po poetičnem slogu sodi Sudermannov roman »Mačja brv« med boljša pripovedna dela nemške literature. Potemtakem je bil dobro Izbran za slovenski prevod. Prva proslava J. S. Bacha Minule dni je priredila ljubljanska Glasbena Matiea v flubadovi dvorani, ki jo krasijo pravkar postavljene nove orgle, intimen večer v opomin velikega glasbenika J. S Bacha Ne ravuo obsežna dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža s publiko, ki se je toplo zanimala za prireditev in ki je vsako točko nagradila z bogatini odobravanjem. Pri prireditvi so nastopili direktor državnega konservatorija Julij Bete t to, profesorja drž konservatorija Marijan Li-povSek in Matija Tome, člani opernega orkestra Rlhard Kocjan, Branko Fle-go in Slavko Koroiee ter gojenki kon servatorija Francka Ornikova in Štefka Korenoanova. Umetniško vodstvo ve- čera je bilo poverjeno oboistu Rihardu Kocjanu, ki je z izbiro sporeda dokazal fin čut za intimnost v Bachovem delu in za izvedljivost sicer zelo kompliciranih skladb velikega duha baročne dobe. Spored je bil skrbno izbran iz manj znanih in popularnih skladb in je bi) skoraj malo prekratek, zato pa tem tehtnejši. Namera, seznaniti publiko z manj hvaležnimi in težko dostopnimi kompozicijami, ki jih otežkoča Še dokaj krhka instrumentalna barvnost, je hvalevredna in upam, da je bila dosežena v polni meri. Uvodoma je izvajala violinistka Ornikova stilno točno zadeti koncert za violino in oboo z ohligat-nim klavirjem (prvotno pisan za violino, flavto in klavir), ob spretni asistenci oboista in pianista. Ravnatelj Julij Betetto je nato zapel krasno basovsko arijo »Končno, končno jarem moj« ob spremljavi oboe In klavirja. Prodrl je do dna v slog in izraznost arije, ki ne zahteva le pevca - virluoza, temveč tudi dotiranega interpreta, ki zna prikazati vse ekstatično. a vendar nepate-tično in vase zazrto radost, kar se je mojstru Betettu odlično posrečilo. Sopranistka Štefka Korenfanova je zanela reritativ in arijo iz Malevževega pasijona (»Nam vse dobrote je delil«) v lepem, smiselnem podajanju. nakar ie na orglah. ki so imele priliko, da se izkažejo, zaigral Mniiia Tome preludlj in fugo z znatno tehnično spretnostjo. V celoti Je bil veter dostolna posvetitev spominu glasbene veličine J. S. Bacha ▼ JUTRI PREMIERA PODMORSKI PEKEL To je pravo filmsko čudo. Posnetki pod morsko gladino prvikrat v filmu. Scene, kakršne še niste videli. ELITNI KINO MATICA, telef. 21-24 Rezervirajte vstopnice v predprodaji. šoli šestdnevni vrtnarski tečaj za člane SVD ln tudi nečlane. Predavanja tečaja se vsak večer prično ob 19.30 ln trajajo do 21.30 ter so tudi brez vstopnine. u— V klubu trgovskih akademikov absolventov, bo predaval r sredo 30. t. m. ob 20. na Trgovski akademiji na Bleiwei-sovi cesti g. dr. Murko o temi: Denarni zavodi v Jugoslaviji. (Javnosti dostopno) u— O Dodekanezu bo predaval g. dr. Branko Vrčon v četrtek ob 8.30 zvečer v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica). — Društvo »»Istra«. u— Pevska in orkestralna »Grafika« priredita v soboto 2. februarja t- L zvečer v dvorani »Kazine« ples. Začetek oo 20. uri, vstopnina 10 Din. Pridite! u— ženska sekcija J S ima redn! letni sestanek danes ob 18. uri v damskl sobi kavarne Emona. Vse članice JS vabljene k polnošteviln! udeležbi. u— Zveza gospodinj opozarja na predvajanje o električni kuhi, ki bo danes cA 16. na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop proet. u— železniški upokojenci! Rumena legitimacije so gotove in se pozivajo vel upokojenci. ki so jih oddali zaradi podaljšanja na postaji Ljubljana glavni kolodvor, da jih dvignejo čimprej v računski pisarni! i»— Rod r*haJaJof«»fca solnea Jngosloren- ske gmdovniške lige v Ljubljani vabi svoje člane in članice na redni letni občni zbor, ki bo 30. t m- v šoli na Ledini. Začetek bočno ob 19- Udeležba vsah članov in članic obvezna- ii— Za »MataJevega Matijo«, Izredno zabavno veseloigro, ki jo ponove gentjakob-čani na Svečnioo ln v nedeljo ob 20.16 uri, bodo vstopnice na razpolago od sobote dalje. Kdor se hoče ob pristnem Mnr-n i ko ve m humorja dodobra nasmejati, naj posetl predstavo. Da ne bo navala pri večerni blagajni, naj al občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice, kajti zanimanje zrn predstavi je ogromno. Rezervirane vstopnice Je dvigniti najkasneje do 30. ure. PRIDE VELEFILM (Peer Qynt po Ibsenovth ntotlvfh — Epopeja Norveške n— Peer Qynt, gigantska drama po Ibsenovih motivih, se nam obeta te dni v flkmn. To delo bo navdušilo vsakega ljubitelja umetnost!. Junak dejanj Je človek z dušo, polno hrepenenja po življenju r širnem svetu. To filmsko delo je prava senzacija za v*e obiskovalce kino-predstav. Mojstrski film se bo predvajal te dal v Elitnem kinu Matici Tako Je! St. Anton je bil te bo pa-tron vseh zaljubljencev, če le mor«, usli-ši vse, kl se mu priporočijo. Priporočila pa so različna ln se zaradi tega zgodi, da patron nekaterim prosilcem todl ponagaja. O tem bo marsikaj v filmu, kl ga bo ZKD predvajala v petek pod naslovom »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. u— »Podmorski pekel«. FIlm pod tem naslovom. kl ga bo jutri predvajal Elitni kino Matica. Je pravo čudo filmske tehnike. To Je edini film, kl nam kaže bodočo vojno na morju. Da! nam bo pogled t delovanje podmornic ln letal. Pri vsej r«snost! pa bodo v film vpletene tndl dobre komične scene po zaslugi znanega komičnega Igralca Jimmyja Durante. F!lm odlikuje sijajna Igra, poleg nJega tndl vrsta krasnih morskih posnetkov. Zajeli so Jih po večini blizu Drača. u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da smejo biti trgovine v soboto 2. februarja t. L (svečnlca) dopoldne odprte. — Uprava o— Sokol Moste priredi drevl ob 20. nadaljevanje predavanja »Dolina gradov«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat Predavanje spremljajo lepe skiop-tične slike. Vstop prost. u— Združenje mesarjev ln kfobaal&arjev v Ljubljani naznanja občinstvu, da bodo mesarski lokali ln stojnice v soboto 2 februarja do 12. ure odprte, v nedeljo pa zaprte. Da omogoči tudi širšemu občinstvu uživanj« .............. je tvrdl uživanie znanega izdelka OVOMALTINE, je tvrdka dr. A. VVander d. d. dala v promet novi omot OVOMALTINE pod in nom »Ljudski zavojček«, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo- ime- vinah za ceno Din 7.25 To odločitev tt. dr. A. VVander pozdravljamo, ker smo uverjeni, da je s tem omogočen dostop OVOMALTINE v vsako hišo. u— Angleški tečaj za natakarje in por-tir je. Z ozirom oa to, da dotok angleških gostov v naša letovišča v zadnjih letib stalno narašča, je Zbornica za TOI v Ljubljani sklenila prirediti poseben tečaj za natakarje in portirje v naših hotelih, da se priuče vsaj najnujnejših izrazov angleškega jezika. Ta tečaj se bo vršil v Ljubljani začenši s ponedeljkom 18 febr do vštevši 1. marca letošnjega leta Re-flektanti za tečaj se morajo pismeno prijaviti zbornici najpozneje do 10. tebruarja Pristojbina za tečaj za posameznega udeleženca znaša 50 Din, ki se plača ob začetku tečaja. Ostale podrobnosti bodo pr -javljencein pismeno sporočene. u— Od pomenka v krčmi v bolnišnico. 421etni delavec Anton Pečan z Zaloške ceste r M«6tah je sedel v prijetni družbi pri Marinčku v Prečni ulici. Pa je beseda dala besedo, kakor je to pri kozarcu navada, in so morali Pečana odpeljati v bolnišnico, ker ga je sobesednik oplazil pr> glavi. — S Cankarjevega Klanca nad Vrhniki pa so pripeljali C8letnega delavca Iv. Ovseneka, ki Je tako nesrečno padel s kolesa, da si Je zlomi! desno nogo o— Lastnike psoy opozarja mestno poglavarstvo, da najkasneje do konca tetra tedna prijavijo svoje nse, ker bo od 1. februarja 1985 dalje v smislu predpisov po biralo pasjo takso v dvojni izmeri. u— Nad 10 milijonov dinarjev za sadie. Konznm sadjr>, zlasti presnega, narašča od leta do leta. Lan! se Je posebno dvignil. V LJubljano so nvažall zlasti mnogo lepega štajerskega sadja, ker so bile v sadni sezoni nastale težje ovire pri izvozu v Inozemstvo. Vsega sadja Je lani Ljubljana konsumirala (presnega, suhega in luksns nega) 3,531.943 kg. če računamo le pribiii. no ceno 3 Din kg. Je šlo za fadje 10 milijonov 595.£29 Din. Pa najbrž fe več! Svežega, domačega sadja Je bilo * Ljubljano uvoženo in zatrošarinjeno r.962 s Din vredno preprogo in jo potem v Liscah prodal za 2Č Din. Nadalje Je ukradel zavarovalnemu zastopniku g. Josipu Jarhu iz predsobe njegovega stanovanja na Kralja Petra cesti 1000 vreden »Hubertus« površnik in ga prodal na Lavi za 50 Din. V nedeljo Je odnesel iz predsobe v stanovanju hotelirja g. Rebeuschegga v hotelu »Pošti« dve obleki v vrednosti 600 Din in Ju prodal na Babnem za 20 Din Ukradeno stvari so našli, proti onim, ki so jjb kupili za tako smešno nizke cene, pa bo uvedeno kazensko postopanje. Značilno Je, tudi to, da je dc.tični, ki je v Liscah kupil ukradeno preprogo, 6prva ponujal Gomboca samo 10 Din, četudi Je preproga vredna 1000 Din. Gomboca so izročili okrožnemu sodišču. Nadalje je celjska policija aretirala dva moška zaradi tatvine večjega števila čevljev in kole« ter ju izročila sodišču. Tudi tatu, ki je v soboto zvečer ukradel v trgovini ee Pušnikove na Cankarjevi cesti 900 Din, so že izsledili. Do-nar je bil last poslovodkinie Ivanke Sto-Janove. e— Regulacija SuSnlce v Celju. Mestna občina Je prosila za dovolilo, da se izvrš! regulacija potoka Sušnlce na njenem ozemlju, fn sicer od izliva Sušnlce v Savinjo do km 1.737, t. J približno 250 metrov nad Dečkovo cesto Mestna občina le obenem prosila tud! za razlastitev za regulacijo potrebnega sveta na nremlfn mestne in okoliške občine. Komisijska poizvedba in obravnava bo v četrtek 31. L m. s sestankom ob 10. dopoldne ob izlivu SuSnlce v Savinjo. e— Samo danes In Jutri še lahko obnovite srečke drž. razredne loteriie v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union«. Danes ob 16 30 !n 20 30 zvočni velefilm »Rdečelasi demon« in dv« zvočn! predigri. intimnem okviru. V lelu 250 obletnice rojstva Hgndla in Bacha smo se primerno priključili ostalim narodom ki slavijo letos ta pomembni datum Huhadova dvorana je z orglami mnogo pridobila na izrab-Ijivosti. ni pa t>o?zna kako prikladna za koncerte, ker ji manjka potrebna svečanost, ki koristi zbrunosti publike in izvajalcev Vendar je Se najpripravnejša za tovrstne komorne prireditve, ki zanje ni pričakovati odziva širše publike, katere pa vendar privabijo lepo Število ožjili zanimancev. L. M. 8. Novi eseji Branka Lazareviča. Pri Kohnn v Beogradu je Izšel tretji zvezek Br. Lazareviča »Tmpre«i; iz književnosti* z daljSImi eseji o stvarjalnosti. o Dostofevskem In Onvu de Maupassantu. Za večjo smotrnost t prevajanje is *rh-skohrvnške in slovenske literature. Agilna če?koslov.-|ucro«lov librtnega društva se je sprožila od strani članstva misal ustanovitve in postavitve posebnega mojstrskega doma- Obrtništvo je važen činitelj v narodnem življenju sploh in prav posebno pa še za nacionalni pro-speh ob meji. Zato je navedena misel tem bvalejrrednpjša. saj Imajo malodane vsi srta-novi svoje domove v Mariboru, le obrtniški stan je bil prikrajšan. V takšnem domu naj bi imela svoje prostore vse obrtmiSka društva, razen tega naj bi bila v njem čitalnica za pomočnike in vajence- V starosti onemogli moistri pa bi imeli tukaj svoje ■*"* toč išče ;n streho. ako bi jim krutost živ-'jenra onemo^očMa drugačno preskrbo na stara leta. Srrrožena misel je zbudila med obrfrrštvorn nmljivo zanimanje ter je npati, da obrtništvo ne bo pustilo te svoje naj-rjove;£* in hvalevredne iniciativa iz vidika. a— Univ. prof. dr. 1. Cankar prodava v ponedeljek dne 4. februarja na tukajšnji Ljudski univerzi o umetnostni zgodovini. 4> tem se otvori poseben umetnostno zgodovinski ciklus, ki bo obsegal šest zaporednih predavanj. V petek dne 1. februarja velik literarni večer, na katerem nastopijo prof. F. Koblar z uvodnim govorom, poezijo pa bodo zastopali dr. Gradnik, P. Golia in F. Albreht. Dr. Kraigher bo čital odlomek iz še nenatisnjenega romana. Miško Kranjec pa poglavje iz pripovedke »Težaki«. a— 0 chikaških čndesih je predaval v ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi prof. dr- BrežnLk iz Ljubljane. Številnim poslu-šalcein, ki so dvorano dodobra napolnili, je prika»al vse ogromne dimenzije svojevrstnega ameriškega življenja, ki polje po tem velemestu, ki je v kraikib desetletjih »raslo na zemlji, ki je bila prvotno last slovenskega izseljenca. Nebotičniki, gran-diozna razstava, zloglasne ohikaške klavnice. Zanimivo je vpletal odlični predavatelj značilne stvari v svoja izvajanja, ki so jih poslušalci sprejeli z živahnim odobravanjem- Predavanje so ponazorjevale številne sfkioptične slike a— Mariborski slikarji razstavljajo. Prvotno se je nameravala prirediti v prestolnici Slovenske krajine slikarska razstava naših mariborskih nmetnikov dne 2. februarja Zaradi tehničnih težkoč se Je razstava morala preložiti na 10. februarja Naši mariborski slikarji bodo razstavljali v Murski Soboti nekatera nova dela. ki ob priliki ljubljanske oziroma ma-riborske razstave niso bila razstavljena. a— Filozofski klub se anuje. Obe zadnji predavanji univ. prof. dr. Fr. Veberja sta dali pobudo, aa se tndi v Mariborn ustanovi poseben filozofski klub, ki bo združeval prijatelje modroslovja. a— Blesteč satirik, duhovit bičar sodobnosti je B- Shaw. V soboto je premiera rieeovega »Zdravnika na razpotju«. a— Socialna akcija v Studencih. Občinski odbor v Studencih je na svoji zadnji =eji z zahvalo vzel na znanje, da so 6e prebivalci odzvali prošnji pomožnega odbora Darovali so za studeniško Pomožno akcijo: Društvo hišnih posestnikov 4 živilske nakaznice po 50 Din, Jurij Korošec 50, Marija Treffner 50, Hugo Kosiak 50, Josip Kristan 50, Ivan Mraz 120, Miha in Terezija Legvart 60, Lovrenc Bruniera 100, Srečko Hanžel 50 kg fižola, Ivanka Jaklič 100, Alojzij Pregl 50, Anton Hren 100, Ida Pečnik 80, Anton Kumperščak 30 kg zdro-ba, Martin Rantaša 85 kg bele moke, Jan Darta 6 obrisač, Marija Kac 15 kolobarjev drv. a— Zbor šentjurskih Sokolov. Te dni se je vršil pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah redni občni zbor tamošnje sokolske čete. Zborovanje je otvoril in vodil br. Rudolf VLžintin. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bila razvidna živahna delavnost šentjurske sokolske družine, ki gre preko vseh ovir svojo pot. Pri volitvah so se izvolili: Rudolf Vižintin, starosta, br. Pelcl, podstarosta, br. Mulec, tajnik, 8. Hedviga Kavčičeva, načelnica, br. Božo Straus, podnačelnik, s. Marica KožuL»ova, prosvetarica, s. Zorko Valerija, tajnica, s. Avgusta Svarčeva, blagajničarka, s. Vera Vižiatinova, matrtkarica. a— Premoženje mestne občine: preko 84 milijonov. V »Grafičnem prikazu« Mestnih pod etij, ki vsebuje novi proračun MP za 1935-6. je tudi točno označena Imovinska vrednost mestne občine, v kolikor spada v področje MP. In sicer: premoženjska uprava ukazuje vrednost 89.267-265-50, nepre-mifrrne obratov 13,064.410, vodovodno omrežjp 9.730.057, plin- omrežje 3,168.868, elektrovodno omrežje 3,308.815, stroji 1.431 124. naprave 2.229.815. aparati 2.884.234 oprava 238-123. orodje 110-946. motoma vozila 1 823.000, vprežns vozila 128.110, biči kil 9900. konji 6000, pnevmatika 305.125, p:samiški stroji In potrebščine 141 983. zalog? 1 0^2.077.70. dežnik? 3.915,120 64. postni čekovni račun 7.378.81, b?nčna dohro-imetia 12106.15. blagajna 441.321.49, vrednostni napiri? 63.300 a— okoliške občine na| plačajo ena- ko. Mariborske okol'ške občine plačuiejo mastni občini vodarinski prinos v iznosu 11 •/« od kosmate«™ najemninskega donosa. Iz;erno tvori le Krčevina. s katero je prišlo T/ojpčasno do dogovore, da bo plačevsla le 7"'» omenjenega donosa. Finančni od^k občinskega odbor« na nredlaun. da <;e tudi za vse druTp okolfšk" kraje zniža ta voda- rin«1c' nr'*nevek na 7"». a— Nove klool orldeio tndi ob vsaki predi na novo prenrelen' mariborski »aveniji« In nromensdl n« Aleksandrovi ee«tt Ceneno me«o J"tr? se proda od 8-„rP n*nr«>i nq stebli za n<-oreč»nn meso pri me«tn: klavnici 100 kg "ovedine po 4 Din, io sicer na oeebo do 2 kg. lijonov. Po vrednosti se je nai lesni izvoz zadnja leta gibal takole: 1930 1932 1933 1934 gradb. les 1157 420 567 671 drva 79 33 27 30 oglje 48 30 16 18 pragovi 142 7 4 20 lesni izdelki 76 23 35 68 ekstrakti 65 29 26 31 1567 531 675 838 Gospodarstvo Naša zunanja trgovina v letu 1934 Naša trgovinska bilanca je bila lani aktivna za 305 milijonov beneralna direkcija carin je pravkar izdala statistiko o naši zunanji trgovini v decembru preteklega leta, tako da nam je sedaj dana možnost podati kratko sliko o razvoju naše zunanje trgovine za vse preteklo leto. Na splošno rezultat za lansko leto ni bil slab, saj je bil naš izvoz lani po vrednosti za 500 milijonov Din ali ca skoro 15 •/• večji nego v letu 1933. in ia 822 milijonov, odnosno sa 27*/« večji nego v letu 1932. Seveda se je povečal tudi uvoz in to celo po vrednosti za večji znesek nego izvoz namreč, nasproti 1. 1933. za 691 milijonov ali 24 •/• in nasproti L 1932. za 713 milijonov ali 25*/«. Dočim se je zo-petno dviganje izvoza po hudem nazadovanju v prejšnjih letih pojavilo v izrazitejši meri že L 1933. in se je nadaljevalo v preteklem letu, opažamo pri uvozu, da se je tendenca dviganja pojavila časovno kasneje. Zato je v l. 1933. uvoz le malenkostno narasel in je šele v lanskem letu prišlo do občutnejšega povečanja tudi pri uvozu. Lani se je torej uvoz v znatnejši meri dvignil nego izvoz, navzlic temu pa smo zaključili trgovinsko bilanco z aktivnim izvoznim presežkom 305 milijonov Din. medtem ko smo bilaneo za I. 1933. zaključili z aktivnim izvoznim presežkom 495 milijonov, bilanco za 1. 1932. pa s aktivnim izvoznim presežkom 196 milijonov. Izvoz je lani znašal 3878.2 Din, uvoz pa 3673.3 milijona Din. Naša trgovinska bilan-za se je v zadnjih letih gibala tako-le (v milijonih Din)- 1928 192«. 19» 193' 19*. 193:; 1984 izvoz 6144.7 7921.7 6780.1 4801.0 3055.6 3377.8 3878.2 uvoz 7836.3 7594.8 «960.1 4800.3 2860.7 2882.5 3573.3 razlika — 1390.6 -f 327 0 — 180.0 4- 0.7 + 195.9 -f 495.2 + 304.9 Naš izvoz, ki je 1. 1929. dosegel skoraj 8 milijard, je do L 1002. zdrknil navzdol na 3 milijarde. Predlanskim in lani se je pričel zopet dvigati in se je dvignil v teh dveh letih za 27 •/• ali za dobro četrtino. Navzlic temu pa smo še vedno daleč za Izvozom L 1931., kaj šele v prejšnjih letih. Leta 1932. je nazadoval naš izvoz za 1*/« milijarde Din, od tega padca pa smo v zadnjih dveh letih izravnali komaj V« milijardo Din. Kakor vidimo, gre zopetno dviganje izvoza mnogo počasneje- Drugačna je seveda slika, če primerjamo količine izvoza. Po količini je dvig zadnjih let mnogo znatnejši, kar je posledica okol-nosti, da so izvozne cene medtem nadalje padle. Dočim je naš lanski izvoz v -primeri z izvozom v letu 1931. zaostajal za 1 milijardo Din, je bil po količini že večji nego v letu 1931„ ker je bilo zadDji dve leti povečanje našega izvoza po količini mnogo večje nego po vrednosti. Lani je znašal naš izvoz 3,584.000 ton, to je za 22.3 •/• več nego v letu 1933. in za 49»/« več nego v letu 1982., ko je bil tako po količini kakor tudi po vrednosti najnižji. V »»dnjih dveh letih nam je torej uspelo povečati, izvoz po količini sa skoro 50 •/•, P« uvozni vred nosti pa le sa 27*/». Znaten Izvoz žita Značilno za lanako izvozno sezono jc bilo ponovno občutno povečanje izvoza žita. V lanski statistiki je izvoz žtta zopet zavzel ono važno mesto, ki ga je imel prej. Lani smo izvozili za 736 milijonov Din žita, nasproti 459 milijonom v predlanskem letu in 301 milijonu v letu 1932. V zadnjih treh letih se je izvoz žita gibal takole: (v vagonih) p§enjca ostalo žito koruza m2 13305 115 18533 193^ 1276 1207 601 V> 1934 9790 4065 67338 Najobčutnejše je povečanje izvoza pri koruzi, kjer smo dosegli rekordni izvoz preko 67.000 vagonov. Za izvoženo koTU-zo smo lani prejeli 562 milijonov Din. Značilno je nadalje, da se je zadnja leta prav občutno dvignil izvoz ostalih vrst žita brez pšenice, t j. izvoz ječmena, rži in ovsa, ki je lani dosegel že preko 4000 vagonov v vrednosti 42 milijonov Din. Pšenice smo lani izvozili skoro 10.000 vagonov. Ves ta izvoz pa odpade na drugo polovico leta, kajti v prvi polovici zaradi slabe letine 1933 nismo imeli na razpolago pšenice za izvoz. Izvoz lesa Druga važna postavka v našem izvozu je, kakor znano, les, saj je od izvoza lesa v znatni meri odvisen celotni rezultat naše zunanje trgovine. V prvem lanskem četrtletju se je naš izvoz lesa prav znatno dvignil, zlasti izvoz v Italijo, ker je bilo pričakovati povišanje italijanske uvozne carine. V ostalih treh četrtletjih pa 8e vsaj izvoz v Italijo zaradi visokih carin ni več dvigal v primeri s prejšnjim letom, temveč je celo zaostajal, zlasti kar se tiče izvoza iz dravske banovine, dočim za izvoz iz Bosne v Južno Italijo ni bilo takih ovir. Na drugi strani pa so se lani tudi neugodno razvijale cene pri izvozu. Ce se je torej lani naš izvoz lesa v primeri s predlanskim letom ponovno povečal, tedaj je pri presoji tega rezultata treba upoštevati gornje momente. Ce upoštevamo izvožene količine lesa, tedaj dobimo o lanskem izvozu naslednje sliko (v vagonih): gradb. les drva les. izdelki 19y 116.623 41.264 3849 1931 75.0K' 27.477 2102 1932 56.787 19.627 1529 1933 72.93« 16.309 2379 1934 82.188 17.825 4415 Po količini se je torej tudi lani izvoz I Cad iiauai 'v u violini i*v v<< 1£i»ui/vi»vj,»« lesa, v manjši meri izvoz drv, razmeroma nsjznatnejše pa je bilo povečanje izvoza lesnih izdelkov, kjer smo že prekoračili količine iz 1. 1930. Tudi izvoz pragov, ki je prejšnja leta silno nazadoval, se je pričel nekoliko dvigati ln je lani znašal 434.000 komadov nasproti 123.000 v prejšnjem letu. Izvoz oglja se je prav tako dvignil od 3287 na 3459 vagonov. Vrednost izvoženega lesa se je lani dvignila na 838 milijonov Din nasproti 675 milijonom v prejšnjem letu in 531 milijonom v 1. 1932. vendar pa še vedno zaostajamo za 1. 1931., ko je znašala vrednost lesneg:-izvoza 954 milijonov, da ne govorimo o 1. 1930., ko smo dobili za les še 1567 mi- Izvoz v decembra V novembru se naš Izvoz ni preveč ugodno razvijal in je bil v tem mesecu po vrednosti celo nekoliko manjši nego v prejšnjem letu, kar je bilo pripisati okolnosti, da v novembru nismo izvozili skoro nič bakra, ki igra prav odlično vlogo v naši zunanji trgovini. Kolikor je bil v novembru naš izvoz manjši, toliko je bil v decembru večji. V preteklem mesecu smo namreč imeli rekorden izvoz in je izvozna vrednost dosegla impozantno vsoto 460.6 milijona Din nasproti 273.8 milijona Din v decembru 1933; po količini pa je znašal decembrski izvo* 403.000 ton nasproti 215.000 tonam v prejšnjem decembru. V primeri z decembrom 1933 je bil v lanskem decembru Izvoz po količini večji za 88*/», po vrednosti pa za 68«/». To povečanje izvoza v decembru je pripisati predvsem sila živahnemu izvozu žita, ki je v tem mesecu znašal 113 milijonov Din (v decembru 1933 le za 30 milijonov Din). Samo koruze smo izvozili 11.489 vagonov v vrednosti 88.7 milijona Din, pšenice pa 1467 vagonov v vrednosti 19 milijonov Din. Tudi izvoz lesa se je povečal, in sicer predvsem izvoz gradbenega lesa na 62.4 milijona Din (v decembru 1933 46.4). Bakra smo v decembru izvozili za 44.6 milijona Din. Ugodno se je razvijal tudi izvoz svežega mesa, ki je dosegel vrednost 42.5 milijona Din (prejšnji december 37.6), nekoliko večji je bil tudi izvoz jajc, ki je znašal 9.4 milijona Din in izvoz svinjske masti v vrednosti 6.8 milijona Din. Izvoz svinj je bil nekoliko manjši nego v prejšnjem decembru in je znašal 17.7 milijona Din. Naš uvos je v decembru znašal 312.2 milijona Din nasproti 249.6 milijona Din ▼ decembru 1933., tako da znaša tu povečanje uvoza 25*/». V decembru je bila naša trgovinska bilanca izredno aktivna in je i»-vozni presežek dosegel vsote 148.4 milijona Din, dočim je bila v decembru 1993 naša trgovinska bilanca aktivna le za 24.2 milijona Din. V posameznih mesecih lanskega drugega polletja se je nasa zunanja trgovina gibala tako-le: izvo* 283.3 360.6 167.3 t-5 6 375.1 460.6 julij avgust september oktober november december V prvem polletju 1934 264.: ?87> 11.2 ,549.3 312.2 ie saldo + 29.0 i- 78.8 + 56.1 -t- 76.3 + 77 JO + 148.4 bila naša trgovinska bilanca pasivna za 160.9 mil. Din, dočim je bila v prvem polletju 1933 aktivna za 1388 milijona Din; v drugem pol letju pa je bila spričo živahne izvozne sezone naša trgovinska bilanca aktivna za 476.8 milijona Din, dočim je znašala v drugi polovici 1933 aktivnost le 3G6.5 milijona Din. Pri vseh vrstah bolečin migreni, nevralgiji, revml, tivč-nib ln menstrualnih težkočah učinkuje naglo ALGOCRATINE Izdeluje E. LAN (OSME, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. p. 2573 11. XII. 1933 Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja. 2 stanje barometra. S tempe raturo. 4 relativno vlago V odstotkih. 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm. 8 vrsto padavia. — Temperatura: prve številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 29. januarja Ljubljana 7, 758.8. —0.6, 72, EJSE3, 9, —. — Ljubljana 13, 759.6, 0-6, 66, SB2, 10, —; Maribor 752.9, —1-0, 90, NI, 9, —, —; Zagreb 7, 759.6, 0.0, 60, NE3, 10, ——; Beograd 7, 757.3. 0-0, 90, 0, 10, ene« 1.0; Sarajevo 7, 7570, 0-0, 90, 0, 10, sneg, 2.0; Skoplje 7, 756.2, 1.0. 90. 0, 10. —, —5 Kumbor 7, 753.0, 8 0, 80, E3, 10, dež 14.0; Split 7, 751.1, 7.0, 70. NEM. 10, —, —: Rab 7. 753.9, 5 0. 50, N4, 10, —, —. Rog. Slatina 7, —, 3-0, 68, NE3, 9, —, —. Temperatura: LJubljana 1.0, —0.8; Maribor 5.0. —1.0; Zagreb 4.0, 0.0; Beograd 2.0, 0.0; Sarajevo 4 0, —3.0; Skoplje 4.0. —2.0; Kumbor —, 7 0; Split 10.0, 6.0; Rab —, 30; Roeaška Slatina 4.0, 20. jensiee f Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos! Zahtevajte odločno Samorad pralni prašek Gospodarske vesti ■=* Francoski uvozni koutingenti. Francija je določila za I. tromesečje t. L za uvoz jugoslovenskih proizvodov posebne kontingente, obenem je razen rednih kontingentov določila za tekoče tromesečje izjemoma še dodatne kontingente. Za uvoz v okviru določenih kontingentov je potrebno dovoljenje, ki ga mora dobiti od francoskih obla-stev uvoznik, ki je kupil blago. Uvozna dovoljenja so se začela izdajati dne 18. januarja. — Posebni kontingenti so naslednji: konji za klanje 25 komadov, živi ovni 750 komadov, svinje za saarsko oblast SO kvintalov, soljeno meso iu salamuri 225 kvintalov, predelano meso 25 kvintalov, salama 14 kvintalov, zaklana perutnina 90 kv., jajca 8CO kv., fižol 2400 kv., orehi 60 kv., orehova jcdrca 60 kv., čebula 320 kvn sir 250 kv. Dodatni kontingenti pa so naslednji: 200 kvintalov jajc, 270 kvintalov ovčjega mesa, 157 kvintalov zaklane perutnine in 3700 kvintalov fižola. =» Posredovalno postopanje je uvedeno o imovini Jug »slovenske družbe za industrijske potrebščine (Jugoindus), družbe * o- z-za želeao, konstrukcijska, mehanične iu druge industrijiske potrebščine v Ljubljani (poravnalni upravitelj dr. Boris Furlan. odv. v Ljubljani, prijava terjatev do 25. februarja, poravnalni narok 1. marca ob 9.). «= Konkurz je razglašen o imovini Fran-eata Jerka. posestnika in zidarskega moj-stro v Podborštu pri Črnučah (konkurzni upravnik Fran Zorčič, Ljubljana, Krekov trg št 10; prvi zbor upnikov 8. februarja ob 9-, prijava terjatev do 25. februarja, likvidacijski narok 8. marca ob 9-> in o imovini Zofije Hansonove, velepoeef*nice v Traitah - Zgornji Omurek (npr. mase dr. Iv. Sket, odv. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; prvi zbor upnikov 11. februarja ob 9-, prijavni rok do 30. marca, ugotovitveni narok 8. aprila). , , = V trgovinski register so ee vpisale nastopne tvrdke: Nastran In drug, družba z o. z. v Homcu (trg. z dež. pridelki; osn. glavnica 290.000 Din); »Saša«, slaščičarna in tovarna kanditov, keksov, peciva itd. Kocbek Viktor in drug v Kranju; Kra£o-vec, lesna družba s o. z. na Vrhniki (osn. glav. 200.000 Din). Borze 29. januarja Na ljubljanski borzi so danes oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V zagrebfJcem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-15, špansJce pezete so 6e ponujale po 5-45, madžarski peng! pa v Beogradu po 8-75. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi neenotna in je prišlo do prometa za ka«o po 390, pozneje po 395, ob sklapu pa se je nudilo blago po 391 (v Beopradu promet r»o 393 do 396); za februar so bili zaključiti po 387 in 393, za marc pa po 390 in 392. Promet je bil še v 7*/» Blairovem posojilu po 68-50 in v 6°'» begluških obveznicah po 65 in 66-Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2971.43 — 2*86.03, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1024.20—1029.27, Curih 1421.01 — 1428.08, London 216.63— 217.69, Newyork 4410.63 — 4446.94, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.62. Trst 374.32 — 377.40. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 10—8 20. Zagreb. Amsterdam 2971.43 _ 2986.03, Berlin 1756.08 _ 1769.95, Bruselj 1024.20 do 1029.27, London 215.63—217 09, Milan 374.32 do 377.40, Newyork kabel 4432.63—4 W8.94, ček 4410.63 - 4446.9-4, Pariz 289.66-291.03. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.2050, Newyork 313.1250, Bruselj 72.10, Milan 26.38, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.0750, Berlin 124, Dunaj 57.55. Stockholui 78.40, Oslo 76.40, Kobenhavn 67.90, Praga 12.9150, Varšava 58.35, Atene 2.92, Bukarešta 3.06. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd -—, London 26.41, Milan 45.82, Newyork 541.40, Pariz 35.45. Praga 21.79, Curih 173.70, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Volna Skoda 387 — 391. za februar 387 — 390, za marc 387 — 392. za april • junij 387 - 390, 7*1• investicijsko 75 — 76. 4°/. agrarne 48—49. 7*A» Blair 68.50 - 68.75. 8*'» Blair 75- 77. 7®/» Drž hipotekama banka 70 — 73, 6J'o begluške 65 — 66 50, delnice: Naroina banka 5300 den.. Priv agrarna banka 267 do 273, Trboveljska 120 — 128. Beograd. Vojna škoda 392 — 394 (396, 393), za februar 392 _ 304 (395, 394), za marc 392 — 393 (395), 7•/• investicijsko 76.50 — 77 (77. 75.50), 4""» agrarne 47.50 do 48.50 (49), 0"/* begluške 67.50 — 68 (68.50, 66.50), 7*1• Blair 68.25 — 68.75 (68.75), 7•/• Drž. hipotekama banka 70 den., Priv. agrarna banka 268 — 271 <274>- Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.60, Državne železnice 23.95, Trboveljska 15.55, Alpi-ne-Montan. 11.50, šečerana 16. Blagovna tržišča 21 TO. -f- Chlcago, 29. jan. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 95.25, za julij 87.50; koruza: za maj 82.75. + Ljubljanska borza (29. L m.) Tendenca za žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja): pšenica: haška 79 kg, po 132.50 — 135; oves: bosanski 89 — 94; koruza: baška po 68 — 70, banatska po 66 — 68; moka: baška in banatska »0« po 210 — 230; baška »2< po 195 — 215, baška >5« pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 100 - 105. drobni 85 _ 90 + Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška in sremska 122.50 — 125; gornjebanatska 120 — 125; baška potiska in slavonska 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska 67—69; sušena 70— 72; banatska 64—66: sušena 67-459. Oves: baški in sremski 78 — 80; slavonski 80 — 85. — Rž: baška 115 — 117.50. — Ječmen: baški, sremski, 60/66 kg 110 - 112.50; jari, 67/68 kg 125 — 127.50. — Moka: baška in banatska »Og« in >0ggt 192.50 _ 215; >2« 172.50 _ 195: »5« 152.50 _ 175; >6? 136 do 147.50; >7« 110 — 115; »8« 85 do 90. — Otrobi: baški in sremski 80 — 82.50; banatski 78 — 80. _ Fižol: baški in sremski, beli 130 - 132.50. 4- Budimpeštanska terminska borza (29. t m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.76—16.77; koruza; za maj 11.78 —11.80.__ Iz življenja na dežel? GABER JE PRI BREŽICAH. Društvo kmečkih fantov in deklet je priredilo v nedeljo 20. t. m. v narodni šoli v Dobovi predavanje o higieni na kmetih s filmom. Predavanje so ljudje poslušali z velikim zanimanjem. Želimo takih predavanj še več. Iz Ptuia Javna zahvala Ob prebrldki Izgubi naše ljubljenke MANICE SEGULA se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti vlč. duhovščini, cenj. darovalcem cvetja, gg. govornikoma in vsem udeležencem pogreba, še enkrat: Iskrena hvala! Ptuj, dne 27. januarja 1935. Žalujoča MAMA in BRATA. Iz Trbovei) t— Nagle smrti je umrl rudniški kanclist g. Filip Okorn. V nedeljo zvečer je prišel domov od obiska, pa je tožil, da ga boli glava. Par trenutkov za tem se je zgrudil in obležal nezavesten. Odpravili so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je umrl. Zadela ga ie možganska kap. G. Okorn je bil še mlad mož. star okrog 40 let. Bil je izvrsten pevec in član rudniškega okteta Zapušča ženo in 4 majhne otroke. Težko prizadeti družini naše sožalje. pokojniku blag spomin. Znani Salvat the zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolčnega mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj lekarna »pri sv. Ivanu« Zagreb, Kaptol 17. Reg. S. br. 27.870. Naznanjamo vsem tužno vest, da Je naša zvesta uradnica, gospodična Milena Kušljan dne 29. januarja 1935 ob 4. url popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v četrtek, dne 31. januarja 1935 ob 4. url pop. Is hlie itev. 19 v Brežicah. Zvesto uradnloo bomo ohranili t zvestem spominu. Breflee, dne 29. januarja 1936. 1280 Hranilnica mest. občine Brežice + V SVOJI NE2NI MLADOSTI NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NASA LJUBLJENA HČERKA IN SESTRA d M MLETJA POGREB SE VRŠI V ČETRTEK, DNE 31. JANUARJA OB 4. URI POP. IZ HI6E 6T. 19 V BREŽICAH. BREŽICE, 29. JANUARJA 1935. RODBINA KUSLJAN. 1281 Izumi brez koristi Usodna avtomobilska vožnja Pred časom so poročali iz Amerike, da je fiziku Burroughsu uspelo izumiti aparat, ki kaže s posebnimi nihaji ležišča petroleja v zemlji. Dotlej znanost ni poznala nobene metode, po kateri bi lahko zanesljivo odkrivala kakšne naravne zaklade v zemlji. Strokovnjaki so lahko domnevali, da so na gotovih mestih bogate zaloge >te-kočega zlata« pod zemeljskimi plastmi, toda domneve je bilo treba vedno preizkusiti z dolgotrajnimi in dragimi vrtanji. En sam takšen poskus stane tudi do 100.000 dolarjev. Lahko si mislimo, kakšno pozornost je zbudil Borroughsov izum v vrstah petro-lejskih magnatov, posebno ko se je z nekoliko poskusi izkazalo, da je res zanesljiv. Družbe so mu ga hotele odkupiti za bajne vsote. Povabili so ga, da bi prišel iz San Francisca v LosAngeles sklenit končno pogodbo. Borrough se je res odpeljal v Los Aangeles, kjer je notel izvršiti tudi formalnosti izuma. Tedaj se je avtomobilu, v katerem se je peljal, primerila katastrofalna nezgoda. Izumitelja je ubilo na mestu, »parat pa je postal nerazrešljiva zmešnjava razbitih delov. Zaman so skušali iz njegovih ostankov in izumiteljevih skopih za- piskov, ki so jih našli v njegovi sobi, odkriti njegovo skrivnost. Izumitelj v blazniei Nekaj podobnega se je zgodilo istotako v Ameriki Jamesu Stephensu, izumitelju kovine, ki bi pomenila ogromen prevrat za vso kovinsko industrijo. Stephens je zbudil pred leti ogromno senzacijo z izjavo, da je izumil kovino »novo železo« (ferrono-vo), ki je trda kakor jeklo, a trikrat lažja in polovico cenejša od tega. Amerika je bila navdušena, velike železniške družbe so hotele naročiti za poskušnjo tisoče ton novega materiala za tirnice. Stephens pa je v eni največjih ameriških jeklarn, ki mu je dala na razpolago svoje naprave in bogate finančne vire, pripravljal vse potrebno, da bi se pričela produkcija na debelo. Tedaj je nenadoma zblaznel, večletni duševni napori so mu omračili um in ga spraviti v blaznico. v njej je umrl pred nekoliko meseci, ne da bi v redkih trenutkih duševne jasnosti razodel skrivnost svojega Izuma. žrtev lastnega odkritja Se bolj tragična usoda je doletela nemara francoskega fizika Gerarda Rpnaulta, Večno mesto v snegu Rimski Kolosej je bil te dni pokrit s snegom. To priliko so porabili fotografi, da so ga slikali v tej nenavadni odeji Zdravilno spanje Tehnika in važnost počitka Angleški psihiater Robert Armstrong-Jones je v nekem predavanju v Londonu spregovoril o tehniki in važnosti spanja. Vsakdo, pa naj bo njegova konstitucija še tako krepka, potrebuje krepilnega spanja ,je dejal učenjak med drugim. Kdor misli, da ga ne potrebuje preveč, ker je bil videti dolga leta zdrav in si je spanje preganjal z drogami. kavo, nikotinom in drugimi stvarmi, se bo začudil, ko bo doživel nenaden organski polom. Spanje je za različne ljudi različno dolgo. Enim zadostuje šest ur, drugim pa komaj devet, zdravo telo nam samo pove, koliko nam ga je dosti. Malokdo pa ve, kolikšen zdravilni učinek utegne imeti spanje. Armstrong-Jones je imel primere Lastovica in letalo Mlad belgijski letalcc pripoveduje o zanimivem poskusu, ki ga je napravil preteklo poletje. V letalski lopi na letališču v Anversi je odkril lastavičje gnezdo m nekega dne si je izmislil nenavadno tekmo. Ujel jc eno izmed lastavic. jo zaprl v kletko ln odletel z njo v Compiegne. Tu je pred odletom naprosil svoje francoske tovariše, naj ptico izpuste v trenutku. ko se bo dvignil. Tako se je zgodilo. Ko se je letalec vrnil v Anvcrso, je bila lastavica žc tam, dospela je pol ure pred Tijim in jc vso pot opravila s povprečno brzino 207 km na uro! Dragocen demant naprodaj Kakor poročajo iz Londona je tam naprodaj najdragocenejši rožnati demant na svetu za okroglo 6 milijonov dinarjev, čeprav tehta samo 14 karatov. Pred 150 leti ga je perzijski šah podaril carici Katarini in je bil odtlej last ruske rodbine. Ob bolj-SevLskem prevratu ga je morganatska žena velikega kneza Mihaela, grofica Brasova, pod svojo obleko prenesla preko meje. Grofica Brasova, ločena žena po nekem ruskem stotniku, je veljala za eno najlepših žensk na carskem dvoru. Z velikim knezom Mihaelom, carjevim bratom, se je mogla poročiti šele po velikih ovirah. Veliki knez bi moral po odstopu carja postati sam car, pa se je prestolu odpovedal in so ga boljševiki pozneje ustrelili v Ala-pajevSku v Uralu. Njegova žena pa je zbežala v Carigrad in je prišla pozneje v London. živčno bolnih m izmučenih žensk, ki bi se dale ozdraviti s športom, počitkom na deželi, primerno hrano in podobnim, a vse to bi zahtevalo denarja, ki ga niso imele. Predpisal jim je preproste spalne kure. Uspehi so bili zelo dobri, spanje je v zvezi s preprosto nego kože in kopelmi pacientke naravnost pomladilo. Zadostno in nemoteno spanje prihrani človeku marsikakšno bolezen, čaj, kava, alkohol in nikotin ga ovirata, zelo pa ga pospešujejo hladne nožne kopeli, preden se vležemo, otiranja z mrzlo vodo zjutraj in odprta okna v spalnici. Razen dobro prežvečenega presnega sadja ne jejmo pred spanjem ničesar, večerjajmo pa kakšne tri ure prej. Najprej davki Tudi v Afganistanu imajo oblasti dovolj težav pri pobiranju davkov. Afganistanci svojih dolžnosti v tem pogledu ne jemljejo prere&no. Toda zdaj bo drugače. Kabul-ska vlada je izdala odredbo, po kateri se morajo zaročenci pred poroko kakor tudi njihovi starši izkazati, da so redni državljani in da so plačali vse svoje davke. Ce niso, ne dobe dovoljenja za poroko. Radovedni smo, da-li bo Afpsuistan v bodočo doživel več davkov ali pa — manj porok. grasčakinja V stari zanemarjeni beračici Jarrett Bellovi, ki prosjači po londonskih ulicah, bi pač nihče ne slutil lastnice velikega bogastva. Starka je po svojem dedu, bogatem trgovcu, podedovala mnogo gotovine in cel grad v okolici Londona. Neuspele špekulacije so ji denar požrle. V lepem gradu ima sicer neprecenljive vrednosti, samo številne kitajske in japonske slikarije ter vaze bi ji lahko zagotovile brezskrbno življenje, toda starka se ni mogla odločiti, da bi kakršen koli del iz svoje dediščine prodala. Z denarjem, ki ji je ostal, je odprla majhno igralnico bridgea, toda s tem ji ni uspelo, da bi se preživljala, šla je nato v svoji trmoglavosti beračit. Trdno upa, da jd bo prej ali slej uspelo dobiti kakršenkoli boljši zaslužek, ki ji bo omogočil življenje in obvaroval .naklade njenega deda proda* Vino namestil mleka Ugledni francoski znanstvenik prof. Lou-bet, bivši šef univerzitetne klinike v Tou-louseu, se je postavil na stališče, da je rdeče vino za dojenčke prav tako priporočljivo kakor mleko. Seveda ga ne smejo piti kar po steklenicah, temveč po 5 g na 2 in četrt funta telesne teže do 20. meseca. Ta pijača je baje dobra zaščita dojenčkov zoper nevarne črevesne bolezni, razen tega, pravi prof. Loutet, ne postanejo otroci, ki so jih »vzredili« z rdečim vinom nikoli — alkoholiki ... Izumitelja stroja, ki je pridobival električno silo naravnost lz zraka. V njegovi delavnici v Grenoblu je imela cela vrsta strokovnjakov priliko opazovati ta stroj v obratovanju in se prepričati, da ne gre za nobeno samoprevaro ali goljufijo. Pozvali so ga, naj bi predvajal svoj epohalni izum pred večjim krogom učenjakov v Parizu. Renault se je takoj odzval temu vabilu in je v prostorih akademije montiral svojo napravo. Zadnji dan pred odločilnimi poskusi je šel še enkrat pregledati aparaturo, da-li deluje brezhibno. Nekoliko minut pozneje so zaslišali iz tega prostora močan pok, takoj nato so se dim in plameni pokazali skozi okna in vrata. Pozneje so našli Renaultovo truplo in trupli obeh njegovih pomočnikov popolnoma zoglenela, vsa naprava pa je bila komaj še kup raz^ taljene kovine. Nikoli niso mogli dognati, kako je prišlo do eksplozije in na kakšen način je Renaultov stroj deloval Razstrelivo >k r a z o n« Zadnji primer iz najnovejšega časa: Angleški učenjak Bernard Filler je izumil »krazon«, tako strahovito razstrelivo, da je izredno majhna količina te snovi zadostovala za izvrtanje tolišne luknje v zemljo, da bi bilo v njej dovolj prostora za večnadstropno hišo. Ta poskus je napravil Filler pred zastopniki angleške vlade, ki si je hotela novo razstrelivo seveda takoj rezervirati. A še preden je prišlo do pogodbe, so listi sporočili, da je Fillerjev laboratorij zletel v zrak in da je tudi izumitelj sam z vsemi svojimi zapiski postal žrtpv katastrofe. Sonce se zrcali v snegu Da se sonce zrcali v vodi, je vsakomur znano, manj znano pa je, da se zrcali lahko tudi na snežnih kristalih. V Arosi so to že večkrat opazovali, včasi se tam zrcalijo celo cestne svetilke. Tu pa tam poročajo o takšnih pojavih tudi od drugod. Glavni pogoj, da to zrcalenje nastane, je posebna oblika snežnih kristalov. V višjih legah je oblika snežnih kristalov preprostejša nego v nižjih legah in v ti preprostejši obliki se sonce zrcali. Takšen sneg pa prevladuje v okolici Arose tudi v zraku ob zemlji. Kadar plavajo miriade takih snežnih kristalčkov v zTaku, se sonce zrcali v njih kakor proti zatonu v rahlo vzgibanem jezeru. Nastane torej cel svetlobni steber. Ce je pa zrak miren, se ta steber skrči v zrcalno podobo sonca, kakršno lahko časih opazujemo v popolnoma mirni vodi. »Cvetka smrti" 5000 dolarjev je dal neki newyorški milijonar in gojitelj orhidej za cvetlico te vrste, ki je znana samo v nekoliko eksemp-larjih in so jo imenovali »cvetko smrti.« Milijonar je dal cvetlico prepeljati z vsemi varnostnimi ukrepi v New York. Za prevoz so uporabili oklopni avtomobil ln četo oboroženih mož. Baš ti izredni ukrepi pa so menda v čla-nih newyorškega podzemlja zbudili misel, da ne gre za prevoz cvetke, temveč za prevoz velike vsote denarja. Na nekem samotnem kraju je začela skupina možakarja hipoma streljati na avto Njegovo moštvo je odgovorilo s strojnicami. Vodja raa-boJniAke tolpe je padel, njegovi pajdaSi so se razbežali. Orhideja je prišla nepoškodovana novemu lastniku v roke. Krvavi dogodek je dal njenemu imenu prav. Ta orhideja je trenutno najslavnejša in najdražja cvetlica Amerike. PRAVILA ZA DRSALCE 1. Drsanja se moraš pošteno učiti ln ne smeš prej med množico, dokler nisi na ledu popolnoma siguren. 2. Drsalke ne smejo bttl ni« prevelike niti premajhne in morajo biti dobro pritrjene na čevlje, da ima noga trdno oporo. 3. Noge morajo biti zavarovane pred mrazom, nogavice naj bodo lz debele volne, čevlji udobni, da se prsti v njih lahko gibljejo. 4. Obleka naj bo isto tako topla, a n« tesna. 5. Med drsanjem odloži vrtajo suknjo in plašč. 6. Ne hodi tešč na led! 7. Drsaj se v lepih popoldanskih urah in tedaj, ko v stanovanju še nI temno. 8. Ne ostajaj na ledu negiben! 9. Praviloma se ne drsaj več nego uro časa in ne utrudi se preveč. 10. Kadar te prične zebsti, pojdi takoj v toplejši prostor tn »pij čašo vročega čaja ali jftihe. 11. Po drsanju si obleci vrhnje oblačilo, ne ostajaj na ledu in pojej kaj malega. 12. Bolan ali slab ne smeš nikoli na led. Nesreča na morju y bližini ameriškega nabrežja se je te dni primerila huda katastrofa. ladj* .AU*b»wftk« J« trčila i mmcSU gornik »Talinam, Dotlej po*rs*ajo tf GROZOTNO POROČILO V NAŠEM STOLETJU »Usuje Je eno glavnih središč bratovščine Kusan-gvr. Beseda Kusango pomeni čarovnika in tistega, ki uživa meso mrličev--—« »Uživa se zmerom meso pokojnika, ki Je bil že nekaj dni pokopan.« , »Časti, da izkoplje mrliča. Je v prvi vrsti deležen eden izmed pokojnikovih sorodnikov. Truplo Izkopljejo četrti dan po pogrebu ter ga odneso nago do najbližje vode, kjer ga najprvo umijejo. Ko Je toaleta mrliča opravljena --—« Tu slede v poročilu nekatere odurne podrobnosti, ki Jih nI mogoče ponoviti. «---Po končani pojedini se prično plesi in sadistične orgije--zakaj od uživanja človeškega mesa se Kusangi nadejajo v prvi vrsti pomlajenja svojih sil.« , V poročilu je tudi Se rečeno, da si Kusangi prav nič ne pomišljajo žrtvovati živega človeka, kadar jim primanjkuje mrličev. Izvleček iz začetnega poglavja potopisa Jeana Pcrrigaulta »MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV«, ki bo pričel izhajati v ilustrirani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET«. Milijonarji po zaslugi človeške lahkovemoti Tolpa, ki je več let sleparila ljudi Francoske policijske oblasti že kakšni dve leti zasledujejo premeteno zločinsko tolpo, ki delnjp z z<»lo zanesljivim trikom, da izvablja iz ljudi milijona Svoje delovanje je započela v Parizu. Kakšne tri mesece je prebivala pod Imenom družine Dufrčejeve v neki najemni-ški hiši, ko sp je med njenimi sosedi raznesla vest., da je postala po stricu v Ameriki dedič težkih milijonov. Francozi so radovedni kakor ljudje po vsem svetu, zato ni nič čudnega, da je ta in oni povprašal v družini sami, kako je s rtv ar jo. Du-frčejevi so delali nedolžne obrazp; >Dedi-fti? Milijonov? Kaj vam hodi v misel!« Skratka, vsak jim je lahko na obrazu videl, da je za govorico nekaj resnice... Dva meseca mineta, Pufrčejevi žive kakor prej, ljudje pričenjajo že misliti, da se res niso lagali, ko so zavračali trditve o ameriški dediščini. A potem se razširi od nekod druga vest: Milijoni bi že bili tu, so samo še neke formalne ovire, ki bi Jih bilo mogoče odstraniti z nekoliko sto tisočakov. Tega pa srečni dediči trenutno nimajo, samo trenutno seveda, ker jim za- dostujp odstopiti kakšnemu finansirju nekoliko m a.1 lih odstotkov, pa bi dobili vsn. Sto tisoCi so sicer lep denar, a kdo bi jih ne žrtvoval, če se mu obetajo milijoni? In drugo jutro je potrkal pri Dufrčejevih so sed: -Saj ni potrpbno. da tajite. Tu imatp štiri sto tisoč frankov, priznajte mi saano petnajst odstotkov obresti, pa spravite de diščino pod streho!« Dufrčejeve je treba naravnost prisiliti, da sprejmejo vsoto. In prav tako jih mora prisiliti, da sprejmejo od njega nove stotisočake, drugi sosed, ki ne ve nič o prvem, in tretji, ki ne ve ni* o obeh. Ko so Efcifrčejevi nekega dn« brez sledu izginili, so bili v resnici milijonarji- Sosedi pa so se obrisali za svoj^ stotisočake. Nekoliko mesecev pozneje so policiji v Marseilleu ovadili slično zadevo, ki so jo Dufrčejevi izvršili pod Imenom Massinov. In kakšno leto pozneje so oplenili na isti način svoje sosede v pariški Beli ulici ob Montmartreu. Ko so poskusili v četrtič svojo srečo, je policija ujela vsaj eno 61 a-nioo premetene tolpe, 221etno Jearrne Mille-tovo. Ostale člane pa še išče. Evropa na drsališču Načrti Ch. Lindbergha Zaupna prijatelji polkovnika Lindbergha pripovedujejo, da bo Charles Lindbergh po končani razpravi proti Hauptmaana startal k poletu čez Tihi ocean. Polet bo imel poizvedovalni značaj ter bo v glavnem skušal ugotoviti, če je mogoče po zraku prevažati tovore iz Kalifornije na Kitajsko Polkovnik Lindbergh je, kakor znano, predstojnik tehničnega oddeUca družb." j-Panamerican Airways System«. Izhodiščni točki za polete, katere snuje ta družba, bosta Los Angeles in Kanton. Proga j<-dolga 9000 milj in pojde čez ameriške otoke v Tihem oceanu. Strokovnjaki menijo, da bodo skrajšali čas letenja med Ameriko in Kitajsko na 60 ur. kar bi pomenilo v primeru sedanjih 14 dni vožnje z ladjo velikansko pridobitev. Mrtvec se je vrnil živ Po 20 letnem vojnem ujetništvu se je vrnil v St Georgen pri Linzu bivši krojaški mojster Richard Grasser. Nihče ga m pričakoval, iribče ga ni spoznal razen njegove 84 letne matere. A tudi ta je že davno menila, da ic mrtev, saj so ga že pred 10 leti uradno proglasili za mrtvega in njegovo ime je zapisano med imeni na spoine-i niku padlim vojakom v njegovem rojst-' nem kraju. Grasser je bil 20 let v Sibiriji in je že | ponovno skušal priti domov. Doslej brez uspeha. Končno mu je uspelo potovanje * železnico direktno iz Tomska na Dunaj, H je trajalo teden dni. S seboj ni imel nič drugega nego nekaj ročne prtljage. Mož šteje sedaj 54 let in si skuša ustvariti novo eksistenco. V divnem St. Moritzu, kjer se zbira petična elita vsega sveta, tekmujejo te dni drsalci za evropsko prvenstvo. Zmagala je zopet Sonja Henie. Na sliki vidimo francosko mojstrsko drsalko Clericettijevo Plebiscit povzročil poroko V Posaarju se je poročil švedski plebiscitni komisar dr. Swanstrom s holand-sko gospodično Greto de Wrede, ki je bila isto tako zaposlena pri plebiscitni komisiji. Mlada človeka sta se hotela poročiti ns vsak način v Posaarju, kjer sta •e seznanila, in sicer v Dudweilerju, kjer je bil ženin dolge mesece zaposlen pri mednarodni komisiji. Zlatenica pri novorojencih Zlatenica se pojavi pri novorojencih zaradi povečanja pritoka krvi v jetra, ki ima za posledico povečano tvorbo žolčne tekočine. Ta presežek žolča preide v kri, kar povzroča žolto barvo kože in sluznic. To barvo opazimo razločno posebno potem, ko prične spočetka s krvjo prenapolnjena koža bledeti. Pri nekaterih otrocih je seveda komaj vidna. Običajno ta zlatenica oe traja več nego teden dni in nima škodljivih posledic. Ce pa traja dalj časa in se pojavijo kakšne motnje, je treba na vsak način pozvati zdravnika. Dva nagrobna napisa V Limogesu stoji na pokopališču plošča lz pocelana z napisom: X. Y. umrl je v 17. letu svoje dobe. Starši ti odpuščajo, ker nisi napravil zrelostne skušnje. V Sofiji pa stoji na nekem kamnu precej redek napis, Id slove: Epidemija, ki noče ponehati Kakor poročajo iz Colomba na Cevlono, je zavzela epidemija malarije naravnost katastrofalen obseg. V prvi polovici januarja je zahtevala bolezen nad 2000 človeških žrtev, pretežno otrok. Vlada si na vso moč prizadeva, da bi prišla bolezni v okom. a doslej brez uspeha. A N E K D O T A »Prijatelj, čajem, da si napisal knjigo o Indiji! Kako si mogel storiti kaj takega, ko vendar nikoli nisi bil v t^j deželi!?« »Dragi moj, tvoj očitek me niti najmanj ne zadene! Tudi Dante je napisal knjigo o peklu, a kolikor vemo, ni bil nikoli tam.« VSAK DAN ENA »Mirno stanovanje iščete? Naša hiša je zelo mirna. Minili teden smo Imeli v nji dva vloma in en roparski omor, ga ni oib- HAR0DH0 V L J\U BI um 3EPERTOi.fi DRAMA Začetek ob 20. nrt. Sreda, 30.: Siromakovo jagnje. Sred« četrtek, 31.: Vihar v kozarcu. B. Petek, 1. februarja: Postržek. Premiera. C OFERA Začetek oo 20. ari Sreda, 30.: Mignon. A. Četrtek, 31.: Dorica pleše. Premiera. Četrtek. ★ Danes Be igra rs red Sreda Štefana Zwejga tragikouiedija »siromakovo jagnje«. la poslednja dramska premiera je iuela pri občinstvu in kritiki velik uspeh, »er je dragocen dokument iz Napoleonove dobe. Giavui nositelj dejanja je lajtuant i ourčs — Levar — v boju za svojo pravno. Njegovo ž«iio Belillotto igra ga. šari-čeva, Napoleona g. Debevec, toucherja g. Skrbinšek, Derthierja g. Jerman, Dupuyja Gregorin in njegovo ženo ga. Nablocka. Režiser g. Bralko Kreft. Premiera Dario Niecodemijeve komedije »Postržek« bo v petek 1. februarja. To učinkovito delo se je igralo po niuogih velikih odrih z največjim uspehom, ker ima za središče dejanja originalno figuro dekleta s ceste. Pri nas debutira v vlogi Postržka gdčna. Ančki. Levarjeva. Dejanje -e godi v Rimu v sedanjem času. Premiera jo za red C. Zaradi obolelosti g. Marieea se je moral spremeniti operni repertoar. Abo-nente reda Sreda opozarjamo, da imajo t m. predstavo v operi in sicer opero »Mignon«. Premiera opere »Dorica pleše« bo jutrt. lip opere je isti, kakor ga imajo nekato--e ruske: ni muzika'na drama, temveč bolj pripovedoval nega, ejjskega značaja, pretež-10 zborovska opera. Muzika je harmonična, nelodiozna in čeprav je moderna, je solid-ia. ker je nastala iz narodnih pesmi. Diha 'onj po kmečki grudi, nastroj širnih polj in zdravega kmečkega življenja. Zrasla je i? naših tal, iz našega ljudstva, zato je nmetriski i/raz in odraz naše zemlje »n naše krvi. Naslovno vlogo poje gdč. Zupev-ieva. Premiera je za red Četrtek. MARIBORSKO GLEDAL1SCK Začetek ob 20 Sreda, 30.: Žalujoči ostali. C. ZnfiEane cena Zadnjič. četrtek. 31.: (M zore do mraka. B ★ Abonentje reda B prejmejo v četrtek, 31. L m. Golouhovo zanimivo in duhovito asen za odrasle »Od zore do mraka«, ki e ob nedavni krstni predstavi dosegla popoln uspeh. Priljubljena pravljična igra »Janko In Metka« bo prihodnja otroška predstava in bo njena premiera v najkrajšem času. Med jgro je mnogo glasbe in petja. Režija je Rasbergerjeva. Znameniti »Praški kvartet« (preje fcvar-«»•/ »Zikae) nastopi v torek, 5. februarja udi * mariborskem gledališču. Ta slavni komorni kvartet je na vseh svojih turnejah -irom sveta osvajal mesto za mestom in bo gotovo tudi za Maribor umetniški dogodek prve vrste. Predprodaja pri gledališki blagajni. Cene so dramske. dio Sreda, 30. jannarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Po--o- ila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče po iah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. "■rezelj). — 19: Sokolstvo in šport (F. Lu-— 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Sarajevo (Ivo Andrič — iz Beograda). — 20: Julij Betetto poje s spremljevanjem Radio-orkestra, vmes Radio - orkester. — 21: Slovenski vokalni kvintet poje pesmi Rista Savi na. _ 22: Cas, poročila. — 22.20: Pod-oknice na ploščah. — 23: Slovenija v očeh fotoamaterja (esperanto). BEOGRAD 16.30: Arije. — 20: Iz Ljubljane. — 22.20: Plošče. - ZAGREB 12.10: Plošče. _ 17.45: Pesmi. — 20: Iz Ljubljane. _ 22.10: Kvartet. _ PRAGA 20: Simfoničen koncert — 21.20: Violina in klavir. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.05: Komorna giasba. — 21: Simfoničen koncert. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Chopinov koncert. _ 21.40: Pesmi. — 22.20: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.10: Arije _ 17.05: Avstrijski skladatelji. — 19.25: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Simfoničen koncert. _ 23: Ples. _ BERLIN ;0.10: Dueti. — 20.35: Bojne pesmi. — 21: Plošče po željah. — 22.35: Brucknerjev koncert. - KONIGSBERO 20.35: Iz Berlina. - 21: Igra. — 22.30: Lahka glasba. — STUTTGART 20.35: Iz Berlina. _ 20.45: Mešan program. — 22.35: Lahka glasba. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert — RIM 17.10: Orkester. _ 20.45: Mešan glasbeni program. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., a/'iri-ranje. entel vložkov in cipk, predtis»v i-nje, vezenje monogramov. zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem naznanjamo, da nas Je nenadoma za vedno zapustila nafta iskreno ljubljena soproga, mati, sestra ln teta, gospa Antonija Arzenšek roj. ROJINA soproga mestnega nameščenca Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 30. jan. 1935 ob 2. url po-oldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 29. jan. 1938. IJoboko žalujoča: ŠTEFAN, soprog in sin ŠTEFAN. 1279 \f<,*tn> •• <'nblians 8 por t JASO. Namestnik g. bana dr. Pirkmajer je naklonil nasi organizaciji podporo 3000 Din. Gospodu podbanu iskrena hvala. Službene objave ljubljanskega podsaveza JS2S. Redna seja u. o. drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emone. ASK Primorje. (Nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo v telovadnici dri. realne gimnazije na Poljanski cesti. Smučarald tečaj na Kofcah ae vtS od 3. februarja do 10. februarja t 1. pod vodstvom učitelja JZSS g. Janeza Kvedra. Sedemdnevna oskrba s tečajem 400 Din. Prijave na: Planinski dom na Kofcah TKD Atena. Naprošajo se vse članice bazenske in lahkoatletske sekcije, da se gotovo udeleže današnjega sestanka v telovadnici Mestne ženske realne gimnazije. Na Voglu, ki je imel že preje zadostno staro podlago, je zapadlo nad 13 m suhega snega. Ta priznani najidcalnejši smučarski teren je bil prošlo jesen izpopolnjen z nadelavo nove smučarske trase za smuk v dolino, ki je izpeljana čez Kratke plaze v Malo Suho ter omogoča tudi manj izvefbanemu smučarju najugodnejšo vožnjo. Skalaški dom na Voglu nudi udobno in ceneno bivanje. SK Ilirija (hokej sekcija). Danes ob 10. in ob 18.30 trening na dva gola. Obvezno za vse. Kolesarska sekcija 2SK Hermes vabi vse svoje članstvo kakor tudi prijatelje sekcije na redni občni zbor, ki bo drevi ob 30. v prostorih gostilne pri Kočarju v Sp. Šiški. Vremensko poročilo JZSS Ljubljana, 29. januarja. JZSS javlja po stanju 28. t m. Pokljuka: —3, oblačno, mimo, na pod- lago 35 cm zapadlo 150 cm novega snega, smuka prav dobra, skakalnica neuporabna. Velika Planina: —6, na podlago 45 cm zapadlo 65 cm suhegs snega, jasno, mirno, smuka odlična; Rateče - Planica: —4, barometer »toji mirno, pooblačeno, mirno, 80 cm južnega snega, v Tamarju 150 cm južnega snega; Sv. Križ nad Jesenicami: —1. oblačno, severozapadni veter, na 30 cm trde podlage zapadlo 80 cm novega snega: na Pustem rovtu zapadlo na podlago 40 cm 1 m pršiča, smuka idealna 5v. Lovrenc na Pohorju: —1, 30 cm južnega snega, smuka povoljna. skakalnica uporabna; ijfe&b« rt'"- ft-v,- P 1 ' - V* ; >>-. ift j*r v • f. V prodajo dajemo ogromne količine belega blaga. Jamčimo za brezhibno kakovost* Blago, ki ne izpolnjuje upravičenih že! j strank, zamenjamo na svoje stroške ali vrnemo denar« Komur je do cenene nabave brezhibnega blaga, naj naroči še danes potrebno blago iz naslednjega pregleda: K/42 krpe za posode, kari rano, komad Din 4.— K/43 krpe za posode, karira-ne, boljša vrsta, kom. Din. 6.— K/44 krpe za brisanje prahu iz flanele. kom. Din 3.— DG/45 bela de-sertna garnitura, pollaneni damast, s 6 prti« Din 98.— S/46 beli dama-stnl namizni prt, v raznih vzorcih, dobre kakovosti, velikost 140X140 kom. Din 48.— S/47 nam iz. prt, damastcl v rdeči barvi, zelo lepa vrsta, za gospodinjstvo, vel. 130 X 130 cm, komad Din 52«— S/48 namiz. prt, razno barv., moderen nov vzorec, 120X120 cm, komad Din 53.— DG/49 bela a-2ur - damastna garnitura, zelo dobra vrsta. veL 140 X 140 cm z 6 prtiči, veL 55 X 55 cm, IMn 385,— S/49 namiz. prt, po metru, zelo dobra vrsta, bel karo - vzorec, širina 100 cm, meter Din 23.— S/50 namiz. prt, po metru, bel karo-vzorec, dobra vrsta, šir. 140 cm, meter Din 33.— S/51 bridge namizni prt, bel, z borduro, 82 X 82 cm, komad Din 18.— S/52 pisan namizni prt, za domačo uporabo, vel. 120 X 120 cm, komad Din 30.— DG/53 garnitura za kavo, za 6 oseb, z borduro, komad Din 98— DC54 garnitura damast za kavo, v eni barvi, s ažurjem ali brez, z 6 prtiči, Din 115.-prima vrsta Din 140.— DG/55 garnitura, belo karira-no tkivo, z 6 večjimi prtiči. Din 78.— U/56 prtiči iz bel. damasta, v raznih vzorcih, vel. 60 X 60 cm. kom. Din 9.— K 1 kupon 10 m dobrega Sifona, pripravnega za vsako uporabo, šir. 80 cm Din 90.- K 2 kupon 10 m zelo dobrega Sifona za perilo in blazine šir. 80 cm Din 120.— K 3 kupon 10 m prvovrstnega Sifona za penlo širine 80 cm Din 150.— K 4 kupon 4 m dobrega bombažastega tkiva za 2 rjuhi, šir. 146 cm Din 60.— K 5 kupon 4 m zelo dobrega bombažnega tkiva za 2 rjuhi, Širina 148 cm Din 68.— Blago razpošiljamo po povzetju. Za pošiljke iz tega pregleda v vrednosti od Din 250naprej plačamo poštnino mi, pošljemo torej franko. Za cene, kakovost in količine se obvezujemo samo, dokler traja zaloga, za čas ,,Belega tedna". Blago prodajamo na lastni riziko, stranke so torej sigurne, da za svoj dober denar dobe dobro blago. Zagreb. Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji PD/41 Pollanena bela desertna garnitura, z borduro, z 6 prtiči Din 95«- ST/36 namizni prt, bel, karo-vzorec, dobro tkivo, velikost 140X140 cm Din 37— U/37 brisače, bele, karo-vzorec, velikost 60X60 cm, komad Din 6JS0 DU/38 desertni prtiči, brez res, z borduro, močna vrsta. kom. Din 3— G/39 dama^na garnitura, bela, z borduro, za kavo, s 6 prtiči Din 85— DG/40 bela damast. garnitura, z 6 velikimi prtiči, močna vrsta Din 98.— L. WOLFF: 9 Pokonci glavo »Pomagajte mi, doktor Windholz. Vem, da mi ne morete pri tej priči vrniti spomina, a svetujte mi vsaj, kaj naj storim, da se vrnem v Berlin in najdeni svoje stanovanje.« Doktor Windholz se je odločil, da pusti prijatelja Bunjeea na cedilu. >Ce mi vi ne pomorete,« je skoraj grozeče dejala Sarlota, »tedaj moram prositi policijsko oblast, da se zavzame zame.< >Mislim, da posredovanja 6lavne policije ne bo treba, miloeti-va,< je s svetovnjaško neprisiljenostjo odvrnil dr. Windholz. »Sno- me je slučajno obšla misel, ki bi vam utegnila koristiti. Imel sem trden namen, da bi se danes popoldne pripeljal k vam in se z vami pomenil o tej reči. A zdaj ste me prehiteli, milostiva.< >Torej mi boste pomagali?« je vsa vesela vzkliknila Sarlota. >Upam, da.< >Kako mi mislite pomagati?« »Napravila bova poizkus, ki se utegne posrečiti. Pojdiva, milosti va.< Dr. TVindholz se je odpeljal s Šarloto v pisarno Hamburško-ameriške proge. Brez težave je dognal, da je bil pred tednom dni ob štirih popoldne odplul iz proste luke parnik »Reliance«; nato je poprosil za spisek potnikov. Ostal je s Šarloto sam v sobi in ji začel počasi brati imena. Ko je zdravnik prebral ime >Frank Ditmar«:, je Sarlota glasno vzkriknila. in solze so jo oblile. Četrt ure je trajalo, da je ta krčeviti jok minil. Nato je bila zdajci spet mirna in obrzdana. »Hvala ram, doktor WlndhohM Je relda s čudno topremenje- nim glasom. »Rešili ste me. Ime mi je Sariota Ditmarjeva, Sarlota Viljemina Doroteja Ditmarjeva Moj oče je bil pastor Gieevius iz Darkehmena. Stanujem pa v Berlinu, v penziji baronice Barsekow na Augsburški cesti. Hvala vam, doktor Windholz.< Zdravnik ee je srečno nasmehnil. Nato se je odpeljal s Sarloto v njen hotel, ji pomagal pospraviti reči, obedoval z njo in jo spremil na berlinski brzovlak. Ko se je odpeljala, je še dolgo zamišljen gledal za vozom. Bolniki dr. "VVindholza niso mogli razumeti, zakaj se je njihov drugače toli točni in vestni zdravnik danes zakasnil. 9 Frank Ditmar se je odpeljal v hotel >Montrose<, si najel sobo, poslal Šarloti kablogram, se preoblekel in šel nato v pisarno vprašat, ali je stric tam. »Mr. Moschenheim je tukaj,« je odgovoril uradnik. >V kateri zadevi bi radi govorili z Mr. Moschenheimom?« »V osebai zadevi.« Manager hotela »Montrosec, ki osebnih zadev ni bil vajen, ga je debelo pogledal. »Koga naj dam naznaniti?« »Nerad bi povedal svoje ime,« je rekel Ditmar, čuteč, kako mu je srce burno razbijalo. Prositi strica Harryja denarja, 6c mu je zazdelo v tem trenutku nezaslišana predrznost. »Bom videl,« je zelo suho dejal uradnik in poslal boya nekam v notranjost hiše. Ditmar je stal in čakal. Tla ped njim so se huje zibala kakor ves čas vožnje po morju. Po dolgem čakanju se je boy vrnil in javil: »Mr. Moschenheim vas sprejme.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ea bcaedo. Din 2.— davka za vsaK oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld Iščejo &lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2— za vsako besedo. Din 2.— davks za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn Sl— za šifro ab dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi «>e zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davks 23 vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro al) dajanje naslovov Najmanjši znespb za enkratno objavo oglam Din 17._ ronnanam na Sirre ne Drflagatte znamk? Le. če žanre vate oa Oglasnega oddelka »Jutra« ~ odenvor priložite ° "t uuuiia. uc, tc muicva« uu Din v znamkah. Ditmar Je trenil aa boyem, kl ga Je vod!! po dolgem hodniku, nato pa stopil z njim v zasebno dvigalo. Harry Moschenheim je 6edel v majhni, zelo preprosto opravljeni sobi za pisalno mizo in pregledoval račune. Bil je mož kakih šestdesetih let, zelo visok in suh, in njegov obraz je pričal, da boleha na želodcu. Podobnost z nečakom je bila oči vidna Če bi Frank Ditmar nagrabil mnogo dolarjev in si pokvaril želodec, bi mu bil čez trideset let enak kakor jajce jajcu. Harry Moschenheim se je obrnil k došlecu ki z neznansko rav-nodušnostjo vprašali: »Kaj morem storiti za vas?< Ko je Frank Ditmar začul ta glas, ga je oblila mrzla zona. Strica je bil takoj spoznal, čeprav ga je bil videl samo enkrat v svojem življenju. To je bilo preti dvajsetimi leti, ko je stric Harry obiskal staro domovino. Harrv Moschenheim je zastrmel v molečega mladega človeka, si porinil naočnike na čelo in vprašal, ne čisto gotovo, a vendar za mnogo stopinj manj hladno: * Frank, če se ne motim?« Frank je pokimal, se približaj za nekaj korakov in segel po starčevi roki, kakor da bi jo hotel poljubiti. Harrv Moschenheim mu je stisnil roko in po nemško dejal: »Spoznal sem te na prvi pogled/ Tak Hi, kakor tvoja mati Veseli me, da te vidim « Frank je hotel izpregovoriti, pa ni spravil glasn iz <*obe. »Kaj delaš v Newyorku? Opravki?« Frank je pokimal. »Slabi časi, fant. Kje stanuješ?« »V hotelu ,Montrose\ stric Harrv.« »Dober hotel, jeli?« »Čudovit hotel, stric Harry.« Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predali naročila oziroma jih ie vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa pc postni položnici na čekovni račun. Liubliana štev. 11842 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaci.iska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. h Beseda 1 Din, davek 2 Din. ra šifro ah dajanje naslova i Pin. Naimanjši znesek 17 Dia. Zastopnika za Ptuj Ti okolico ijčemo. Ponudbe n»: »S i n g e r« Šivalni »loji, d. d.. Celje, 18S0-5 Avto-potiuk >£6e tovarniško ali vele-trgovsko zastopstvo. Po-mdbe aa oglasni oddelek ».Jutra« pod »Avto-potnik« 1900-5 Potnika vpeljanega t prodaji pletenin (kopalnih oblek), ki potu :e po Sloveniji in I>a.ltDa'i;i. ij-čemo. Ponudbo na ogl. oddelek Jutra pod »Korkurenčno«. 1916-5 Beseda 1 Din. davek 2 Din. * a Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din A vto-kleparji! Oddamo kleparska dela z» »ctomobil. navdati v jrv »liskf-Tn domu na Predor ici pn Ljubljani. lftM-3 Beseda 1 Din. davek 2 Din. »a šifro ah dajanje naslova 5 Din Naimanjši mesek 17 Din. Viničar.ja k. m> razum« v vinogradu, v sadjarstvu in ravnanju t blag/m sprejme N>»vak, /Asreb, Maksimo tai-1 rostrezb«, ta pta.lno »prej- I me salon »Chi'-«, Ljubija na, Wolf'>x-a nlira st. ."i. | 1S97-1 Pr\o\Tstna vezilja (stikarica) za s p e c i j a 1 v i stroj »Adler« dobi tfl-Voj stalno namešfenje. — ^-nine ponudbe z navedbo r!ače oa Publi"ta.s. Za-preb pod š'?ro »Veziliac. Proda .talka Špecerijske stroke, zmotn» kavcije, išče slnžbo za takoj. ponudbe na o?!ioni oddelek »Jutra« pod šifro >K*vcija«. JS60-1 Be«eda 1 Din. davek 2 Oin. 13 šifro ali dajanje aaslova 5 Din NzimaniŠJ znesek 17 Din. Hrastov gozd kupimo v prikladnem krajti za izvoz. Obširne pismene ponudbe pod »Društvo« na Propaganda d. d., Zagreb. Jrlafaev trg 5. 3523+-30 Kapital ie^eda 1 Din. davek 2 Din ?a šifro ali dajanje naslov« S Din Nalmanjši eoesek 17 Dia Hranilne knjižice Ljubljanske kredit, banke kupim proti takojšnjemu plafiln. Ponudbe na naslov Slavko Gregorc, Kranj. lfHO-16 ^logo LjnhTjanske kredit, banke "•a jfl.nnn Din. kupim pro ti gotovini. Ponudbe z na vedbo najnižje oene posla ti na oe!. oiMelek »Jutra« pod »5t. 20.000«. 1301-16 Svifo. 6om5az, iha.rune i'n i i .C 'i-' * * _ . v'- m«aa gobeline, kelim-cleta in strojno pfe--tenje - V*Mr?OVinci vo/n* ZDGAVK0 SCN6H«l?XZoB~5 G. Th. Rotman: Brata Smuka ^eter je ta Cas sedel doma in se dolgo-Pogledat pojdem. koliko je Izidor že nalovil,« je sklenil sam pri sebi. Spo-torr-^ je srečal Vetroslava Bezljavška. mojstrskega tekača SK Gorilije, ki je bil izvo-jeva' že mriogo zmag. Vložnice vseh bank nakup, prodaj« in zaloga v«eh vrst posojila, knlantno in zanesljivo sFinancier«, Zagreb, Ilica 9 Telefon intemrban 44-OB. Naročila « dežele se izvršujejo takoj. 5M6 Vr£ifnott Beseda I Din, davek 2 Oin. zs šifro tli dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Srebrne krone staro rlato in srebro kapaje rafinerija dragih kovin ▼ Ljubljani. Ilirska nlica štev. 36 _ »hod ii Vidovdanske eeate (pri go-stilni Uožioa). 70 Pohištvo Beseda 1 Dia, davek 1 Din, f šifro ali dajanje aaslova 5 Dtn. Najnanjil aoesek 17 Din. Jedilnico moderno in dobro ohranjeno, kupim. Poondbe s podatki na oeUsni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 1806-12 Samska spalnica iz jarorjevega lesa, skoro nova, radi selitve ugodno naprodaj. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«. V najem 8eseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aH dajanja naslova 5 Din. Najmanjil metek 17 Din. Trgovino i mešanim blagom, na deželi vzamem v najem. Zalogo plačam takoj. Biti pa mora zigurana eksistenca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »340.000«. 1856-UJ Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjil znesek 17 Din. Stružnico universal — dolžina mize 1 ^—2 m.,višina od mize do sredi vretena 33—26 cm kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 1697 29 Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Oin. za šilro ali dajanje aaslova Din. Najmanjil tnetek 17 Oin. Preklic Podpisana opozarja gostilne in točilnice za preje in bodoče, da ne dajejo Antonu Glaurdiču, zvaiiie niku v pok. hrane in pijače na račun pokojnine, ker je premajhna. Marija _ Glaurdič, žena, Aljaževa lil ] 18M-3! Mlad trgovec se želi poročjti a solidno gospodično, star« 3t—vC let, ki bi imela 50—70.000 Din gotovine, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna in varčna«. 1898-35 Zagrebčan srednje starosti, želi v mrr-bo ženi t ve znanja s Slovenko, ki it biti dobro omgvraat, ker bnam dober posel r centra meeta. Ponndbe a« oriaa. oddelek »Jntra« pod »Broj 25«. 1605-35 Goječ neodoljivo željo spoznati oficirja - akadenri čarja, karaktemega, reflek tanta globoke ljubezni prosim korespondence na podružnico »Jutra« v Xa ribo ni -od »Resonanca. :fW>J?8 Sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam v centru mesta. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra« 10<.C-23 Sostanovalca sprejmem takoj v Spodnji Šiški, Verovškova nI. -»/IT 19:3-33 Sostanovalca (ko) sprejmem po niiki eeni v zračno sobo i vso oskrbo ali brez. Florijanska nlic» št 19/n. 1916-33 Beseda I (»a, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. NairranJSl znesek 17 Din. Sveže vložen stročji flžo je ldrzv, tečen, poceni, za zimski čas posebnost. Samo en poskns zadostuje in ne bost« ga mogli pogrešati v VaSi kuhinji. S Din. Sever 4 Komp., Ljubljana. lBtr-33 Beseda 1 Din, davek ? Din. ta ilfr* aH dajanj« naslova 1 Din. Najmanjil znesek 17 Din. Snha bukova drva postavim na don m» 80. Tome., Morav*«. 1P0S-15 Stanovanje Beseda 1 Dia, davek 2 Oin za šifro aH dajanja naslova " Dia Najmanjil n Dia Enosob. stanovanje suho. takoj oddam. Naslov v«eh poslovala. »Jutra«. 1913-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aU dajanje naslova 1 Dia. Najmanjil znesek n Dia. Mirno stanovanje ce sa periferiji, iščem po primerni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka«, Dvosob. stanovanje pritiklinami. v mirni hi ši, po zmerni eeni iščem ia Ukoj ali s 1. majem Ponudbe na oglasni odde tek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. MMUl )vosob. stanovanje išče mirna stranka za me sec april ali maj r centru mesta. Točen plačnik. Po nudbe n* oglasni oddelek Jutra« ivd šifro »Mirno stanovanj'««. 1139-31/a Davčne prijave pritožbe, prošnje, nasvete daje: Davčna poslovalnica v Ljubliani. Miklošičeva c. št. 7, U. nadstr. 1903-31 Beseda 2 Din. davek 2 Din ca šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjil znesek 20 Dia Vdovec državni uslužbenec. želi poročiti 34—40 let staro gospodično z nekaj pre moženja. Ponudbe na po iružnico »Jutra« ▼ Mari boru pod šifro »Zenitev«. 1930-35 Stanovanje S—4so io, moderno, šolnino, v centra išče mirna stranka za maj. Ponudbe navedbo mesečne najem nine na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Termin maj«. iem-31/a Sobo odda Seseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Dia Najmanjil znesek 17 Din. Opremljena soba krasna in svetla, a uporabo kopalnice, takoj na razpolago. Vprašati v Tavčarjevi nlici 2/1 — levo. 1909-23 Sobo ali kabinet lepo opremljeno, s poseb niin vhodom, oddam blizu vojaške bolnice na Zaloški c»sti Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 1905-23 Veliko, lepo sobo t vhodom t stopnišča, ▼ centru mesta takoj oddani Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. J014-Ž3 Razno Beseda I Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 » . Premog jTj^ iiarbopakeU ^jC drva in kolu. m a nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. NuftEL'NEROLDuL TOVARNESLASBIl.MARIBORit tel 100 Toplo sobo lepo opremljeno, i oskrbo oddam 1 ali J 06c-bama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. '936-36 Opremljeno sobo z ? posteljama ln veo prehrano, z vhodom it stopnic. oddam pri gorenjskem kolodvora — Mbertova nI. št. 30/T. 1925-33 Sobe išče Beseda M para, davek 2 Dta u šifro aO dajanj« naslova S Din NaJmanjiH aaeoek 1} Dia. Opremljeno sobo a posebnim vbodom, ®č«m Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »S prvim«. 1904-33/a Občina Ljubljana Meetni pogrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari ofie, stric, svak, tast in zet, gospod •Vi£o/oi (Uecertft JoHcijski nadzornik v pokoju dne 29. t. m. po kratkem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 31. januarja 1935 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. Januarja 1935. 1278 Žalujoči ostali. Usnjarsko podjetje 53 let obstoječe prodam ali dam v najem takoj po zelo ugodnih pogojih. Kupec rab! 25.000 Din gotovine, ostalo plača v knjižicah ali pa prevzame hipoteko. Najemnina nizka dela dovolj, takojšen nastop. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1218 ^llj0 Franjo Eilefz opravnlk poŠto v RTov*>nJgradm Planine ki si Jih to!! »Jnbfl. so Te vzele? MlsTlnJska podružnica SPI> v SlovenjgTadcu. 1281-a Zahoala Ob nenadomestljivi tzgubi naSega dne 24. t. m. preminulega te dne 28. t. m ob 35. uri na mestnem pokopališču v Kočevju k večnemu počitku položenega nepozabnega in nad vse ljubljenega soproga očeta svaka te strica, go?poda Josipa Jakliča predsednika občine Kočevje-okolica, gostilničarja, posestnika itd. se vsem, ki so nam v najtežjih urah stali na strani, najlskrenejSe zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo č. mestnemu kanoniku g. Ferdinandu Erkerju, duhovnemu svetniku g. Eppichu Josipu in ostali tč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, dalje sreskemu načelniku g. Albertu Platzerju in posameznim referentom in uradništvu sreskega načelstva, direktorju gimnazije g. A. Burgarju, nadupravitel ju ing. g. Stiglicu, vsem ostalim šefom m uradništvu državnih, samoupravnih in drugih uradov, gg. predsednikom občin Dolenja vas, Stari log in Mozelj, zastopnikom obrtniških udruženj iz Kočevja in gasilski četi iz Oneka za častno spremstvo pri pogrebu, nadučitelju g. Sumpererju za poslovilne besede, občini Kočevje-mesto in občini Kočevje-okolica za krasne vence ter vsem ostalim mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti in nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočustvovanje. CviSlarJe pri Kočevju, dne 27. januarja 1935. Žalujoči ostali. E3 - - -j J.-*- ; ja? Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane JezerSek. — Za tnaeratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s LJubljani 020000000102000202000101000200010202000090230002000002020102000200010102020102020002000202000001000102010091010101070001020200010102000101000202