Poitnlna plaCana v gotovini Lelo LVm.
f Ljubljani, v sredo, dne 18. lunlia 1930 Š«. 138
st.2
Oin
Naročnina
Dnevno Izdojn
u krallntM Jggtilitllo meseCno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meieCno 40 Din nedel)»ka l«la)n celoletno vJugo-slavlf I 120 Din, za Inozemstvo MOD

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. pelll-vrsla mali oglasi po l'SO In 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlilnc po Din 2-SO, veliki po 3 tn 4 Din, v urednlSlcem delu vršilca po 10 Din O Pri večlem □ naroČilu i
Izide ob 4 zjuiral
razen pondetjka ln dneva po prazniku
VreOaUtvo /e v Kopitarjevi allclit. 6/111 Uoltoplal se ne vračalo. netraaJclrana pisma se ne spn/emafo * l/redBlitva telefon it. 2030. apravnUtva »t. 2992
Čekovni ln 10.349
ma uMeraie, aara/evo a t.7 so 3, Zagreta it. 39.011, Praga tn Dana/ »t. 24.797
Za grudo
Sv. stolica in malteško vprašanje
(Od našega rimskega dopisnika.)
Ko je »Slovenec« sprožil v svojem uvodniku >Naša vas« nadvse aktualno vprašanje našega naroda, se je pokazalo, kako potrebni Bmo bili vsi odkrite in jasne besede o rani, ki gloje čedalje bolj naše telo.
Ni brezpredmetno, če se o tem vprašanju še nadalje mirno in brezpristransko razpravlja. Objektivnost v izvajanjih je predpogoj uspešnosti te ankete. Kmečko vprašanje, ko se je zdelo dosedaj veliki večini slovenske inteligence specialno stanovsko, je postalo v lej dobi nujno narodnostno vprašanje. Iz tega vidika moramo presojati dosedanje stanje našega kmečkega ljudstva in obračati svoj pogled na bodočnost.
V nekaterih člankih že so pisci opozarjali na eno najhujših ran, ki je tudi najočividnejša (n točno po statistiki ugotovljena, to je izseljevanje v tujino. Jaz bi opozoril v naslednjem še ua neko rano, ki je za nas v gotovem oziru še bolj tragična. Ta rana je beg iz kmetov v mesta. Ta pojav je postal baš v zadnjem fesu tako pogost ,da obstoja resna nevarnost, da bodo ostali kmečki domovi brez gospo-larjev, polja malo kultivirana in gozdovi brez negovalcev.
Beg iz kmetov v mesta se nam kaže v dveh oblikah. Prva je v tem, da se rekrutira lz našega kmeta tako zvano kmečko delavstvo, druga pa v tem, da zasedajo nižje državne kakor tudi zasebne službe kmečki sinovi.
Naše delavstvo, kar ga je profesionalnega, silno trpi radi tako zvanega kmečkega delavstva. Fantje in dekleta se vozijo z vlakom na delo, ponekod hodijo peš v eno, dve uri oddaljeno tovarno. Pri tem so kljub temu ob domači hrani in postelji. Denarja po navadi ne dajo veliko iz rok. Vsi ti delavci morejo delati za mal denar, dočim profesionalni delavec za isti denar, s katerim se mora hraniti z družino in povrhu slabeti tudi za obleko, delati ne more. V nekem slovenskem mestecu
Slačuje neka tovarna sramotno nizko svoje de-ivce. Delavci bi lahko zahtevali povišek mezd, toda v glavnem so uslužbenci pri podjetju kmečki delavci, ki za isti denar lahko izhajajo.
Kmečki fantje silijo v mestne službe, vsakdo bi bil rad, če že ne obrtnik v mestu, pa saj mestni stražnik, orožnik, mitničar in tudi mesto sluge pri kateremkoli podjetju bi sprejel. Ta pojav se opaža čedalje pogosteje.
Vzroki so pri vsem tem begu v mesta različni: eni so isti kot pri izseljevanju v tujino. Kmečki dom postane premajhen za vse, zemlja jih ne more preživljati. Davki, ki more našega kmeta, strašijo mladino. Donos kmečkega posestva pa je vsako leto negotov, odvisen od dobre ali slabe letine. Vzroki pa so tudi privlačnosti in zabave, ki jih nudijo mesta, povečane zahteve na življenje, liberalni svetovni nazar ali boljše rečeno materialistično mišljenje.
S tem, da visi kmečko delavstvo s prehrano in s stanovanjem še vedno na domu, je seveda evidentno, da lahko dela za primeroma nižjo mezdo kot profesionalni delavec, ki mora z isto mezdo skrbeti za popolno prehrano in obutev sebi in družini. Profesionalno delavstvo vidi v tem zmanjšanje svoje sile.
Isti problem nastane pri lovu za nižje službe po mestih. Nihče ne bo tajil, koliko je v mestih ljudi, ki so zadostno kvalificirani, a ne morejo dobiti zase nikake primerne službe, dočim se čestokrat zgodi, da na njim primerno mesto stopi človek, ki bi lahko živel iz drugih sredstev. Danes niso redki slučaji, ko zapuščajo svoj dom poklicni obrtniki, čevljarski, mizarski, krojaški in drugi mojstri in pomočniki, da v mestu zasedejo dasi ne manj težko službo, a tako, ki bi več >nesla«.
Vse to kaže naše kmečko vprašanje še v žalostnejši luči, kajti odtujevanje od rodne grude, nujno vodi do odtujevanja od naroda in do njega propadanja.
Spričo vseh teh pojavov je zadnji čas, da se zasadi lopata v delo. Prikleniti narod k grudi, ko jo zapušča en masse in zajeziti ta neurnik je problem vseh problemov, je vprašanje fizičnega in moralnega zdravja našega naroda, problem njegovega obstoja kot osobit narod, kajti sicer postane brezlična proletar-ska masa.
Krivda, da je prišlo do tega, leži v vzrokih, ki so jih prejšnji člankarji navajali. Mesto s svojimi zabavišči z življenjem, ki se od kmečkega bistveno razlikuje, je za sodobno kmečko mladino magnet. Kino, gledališče, moderno plehko zabavanje vlečejo marsikaterega za seboj v mestni babilon.
Naloga gospodarskih in kulturnih delavcev je, da se zastiivi vsa zakonodaja, vse kulturno in gospodarsko naše delo v to, da se zajezi odtekanje zdrave kmečke krvi iz nedrij naše zemlje v velemesto in tujinol
Naše organizacije bodo morale v tem praven usmeriti vse svoje bodoče delovanje. Treba je kmečki mladini vcepiti tisto veliko ljubezen do slovenske zemlje, ki ne pozna strahu pred napori, ki zna kljubovati še tako velikim nezgodam in ume prenašati žrtve zaradi bodočnosti naroda.
Da la miselnost zopet zavlada, mora sto-
Rim, 14. junija. Spričo neresničnih trditev, ki jih siri svobodomiselni tisk po vsem svetu, da stoji namreč sveta stolica v sporu med malteško narodno stranko in predsednikom malteške vlade lordom Stricklandom na strani narodne stranke pa da to pomeni afront proti angleški nadoblasti na otoku Malti sploh, je treba konstatirati taktično stanje stvari, ki je popolnoma drugačno.
Politična stran vprašanja se sv. stolicc ne tiče
Nacionalen problem Malte obstoja najmanj eno stoletje. l)a Ii so Maltežani potomci Feničanov, potem pa poarabljeni, danes pa predstavljajo neko čisto osobito narodnost, to se svete stolice niti najmanj ne tiče, kakor se je ne tičejo prizadevanja onih, ki Malto prištevajo k romanski, oziroma italijanski .jezikovni in kulturni sferi. Ta spor ne obstoja šele od letos, ampak je star žc sto in trideset let, ko so Angleži pod Nelsonom otok odvzeli Franciji, ki ga je bila iztrgala Malteškemu redu. Rešen je bil leta 1021., ko jc Anglija dala otoku ustavo, ki v svoji veliki liberalnosti priznava tako italijanščini kakor angleščini in malteščini (ki radi najmanj osemstoletnega vpliva romanstva na otoku italijanščini zelo sliči in velja kot njeno narečje) enake pravice. To je edino dejstvo, ki za Cerkev ua Malti obstoja, dočim borba, ki so je po letu 1931 začela med italijansko narodno stranko in lordom Stricklandom, ki skuša otok potom malteške avto-nomistične stranke odtegniti vplivu romanske kulturne .sfere in ga polagoma poangličaniti. Cerkve neposredno ne zadeva in se vanjo kot tako nikoli ni vmešavala.
Cerkve se tiče protikatoliško delovanje Stricklanda
Da je bila Cerkev primorana poseči od svoje strani v spor lorda Stricklanda z ogromno večino prebivalstva, tega j« kriva protikatoliška in Cerkvi sovražna politika lorda Stricklanda, ki je v svoji borbi za ustvarjenje in gojitev malteščine in pre-pojitev otoka z anglikanstvom v nasprotju z romansko nastrojenim prebivalstvom občutno žalil katoliška tradicionalna čuvstva ljudstva, ker ta brezobzirni, od vsake narodne podlage popolnoma izkoreninjeni (mati mu je pristna Italijanka, oče pa Irec) in čisto racionalistično-framasonsko vzgojeni, vrhtega po diktaturi stremeči stremužki politik nima niti najmanjšega smisla za bistvenost naroda in za fine in delikatne vezi, ki narod spajajo z religijo.
Da je Strickland začel borbo proti ustavno zajamčenim pravicam italijanščine v javnem življenju, to se svete stolice ne tiče, kakor se je ne tiče flagrantno ustavolomstvo, ki ga je lord Strickland zagrešil s tem, da je čisto proti ustavi volitve si-stiral in uvedel brezustavno stanje, prevarajoč z ne-
Ncwyork, 1". junij. x. Predsednik Hoover je v torek opoldne podpisal novi ameriški carinski zakon. Novi carinski zakon stopi v veljavo o polnoči od torka do srede. Toda že one ladje, ki bodo v torek zvečer po 17.30 newyorškega časa dospele v pristanišča, bodo morale svoje blago dati zacari-niti že po novem carinskem zakonu.
Nowyork, 17. junij. x. Vsa prizadevanja, prikriti ameriško gospodarsko krizo, so se zopet naenkrat izjalovila s paničnim polomom efektne borze in vseli blagovnih tržišč in ni nobenega upanja več, da bi sc gospodarstvo moglo popraviti do konca leta. Včerajšnja baisse se tudi ni začela iz vrst bank in borznega sveta, temveč radi obširnih oddaj s strani občinstva. Že v predborzi so znašale izgube do 22 točk. Kurzne izgube, največje od 11. novembra 1929 dalje, znašajo povprečno skoro 4.6 točk za vse papirje. Posebno so bile prizadete bančne vrednosti. Skupna zguba ameriškega narodnega premoženja je dosegla skoro 5 miljard dolarjev (280 milijard dinarjev). Nad 300 gospodarskih vrednot je doseglo rekordno nizko stanje. Na produktni borzi je dosegla cena rži tako nizko stanje, kakršnega že ni bilo od leta 1900 dalje. Cena ovsa pa jo padla na stanje iz leta 1913. Ostali produkti pa so dosegli najnižje stanje v letošnjem letu. Samo cena cina se
piti vsa naša inteligenca iz dosedanje rezerve na delo, za okrepitev našega kmečkega stanu, ki je podlaga narodu in državi pa globokemu verskemu in nravnemu življenju. Država pa naj obrne vso svojo skrb na to, da se izboljšajo eksistenčni pogoji kmetskega stanu.
B. V.
resničnimi poročili g. MaoDonalda. Pač pa je s tem ogorčil svobodoljubno prebivalstvo, katero skaša demoralizirati in odtrgati od njegovih tradicij z borbo proti škofom in z ljudstvom zraščoni duhovščini. Strickland jc t svoje politične namene skušal ustanoviti malteško narodno rorkev, njegovi agenti propovedujejo odcepitev od Kima, on siri namenoma protestantsko karitativno propagando, kliče v deželo protestantske redove, podpira angleški labouristični socializem in je prvi na Malti začel kulturni hoj zoper katoliško cerkev, duhovščino in katoliško tradicijo. Le zaradi tega ne pa zaradi političnega jezikovnega spora sta bila škofa msgr. Caruana iz La Valette in msgr. Gonzi is Gozza prisiljena proti Stricklandu nastopiti. Le v skrbi za večni blagor duš sta bila primorana zagroziti s cerkvenimi kaznimi možu in stranki, ki po tisočletnem verskem miru na otoku ogroža katoliško dušo in značaj prebivalstva in ga sknša iztrgali iz njegovih tradicij, na katerih je zgrajeno njegovo katoličanstvo.
Poročilo mons. Robinsona
Sveta stolica je ta spor gledala ves čas mirno in brezpristransko in zgolj z vidika najvišjih religioznih interesov. Poslala je končno v sporazumu z angleško vlado na Malto svojega apostolskega vizitatorja, Irca mons. Rob:nsona. Mons. Robinson je poročal v smislu, skrajno neugodnem za svobo-domisleca, protestantizatorja in nasilneža Stricklanda. Ugotovil je, da je Strickland začel protika-foliSkt kulturni boj v svoje politične namene, žalil episkopat in sumniči ter obreku^e sveto stolico samo. Nato je sveta stolica angleški vladi sporočila, da more verski mir na otoku nastopiti le, če se Strickland kot fanatičen sovražnik katoliške cerkve ter katoliškega duha in čustev ljudstva odstrani.
Sveta stolica goji najprisrčnejša čustva do Velike Britanije
Od tedaj so se razmere na otoku uprav neznosno zaostrile. Danes je v La Valetli zbrano vse angleško sredomorsko brodovje. Sveta stolica pri tem ostaja mirna, nepristranska in dostojanstvena. Laž je, da sveta stolica podpira na otoku italijanski nacionalizem ali celo fašistično propagando. Sveta stolica je še nedavno ob priliki ozdravitve kralja Jurija in angleškega romanja v Rim dala izraza svojim prisrčnim čustvom do Velike Britanije. Sveta stolica ve ceniti velik pomen dobrih odnošajev z angleškim svetovnim imperijem. Sveta stolica nc želi prekinjenja diplomatičnih odnošajev z državo, ki je izvedla popolno emancipacijo katoličanov in ščiti katoliško misijonsko in kulturno delo po vsem svetu. Sveta stolica se ni vmešavala
je nekoliko dvignila. Ni verjetno, da bi se sedanji pokret ustavil, ker je občinstvo v veliki meri prevzelo inicijativo za prodajanje, nasprotno kakor meseca novembra, ko je bilo občinstvo presenečeno.
Italija v škripcih
Rim, 17. jun. AA. »Giornale d' Italia« prinaša obširen članek o merah, ki naj jih Italija podvzame; da se ubrani težkih posledic, ki jih lahko prizadenejo italijanski trgovini nove carinske tarife Zedi-njenih držav Severne Amerike. List pravi, da je potrebno složno delovanje vseh faktorjev, da obranijo državo pred škodo, ki jih nove ameriške tarife lahko prizadenejo italijanski kmetiški in industrijski produkciji. V tem pogledu Italija tudi že zdaj stoji slabo, ker jc njena trgovinska bilanca z Zedinjenimi državami severne Amerike leta 1929 za 18% milijonov lir pasivna. Nadalje pravi list, da si mora Italija najti in zasigurati velika tržišča za svojo produkcijo, zlasti v Aziji in Južni Afriki, kjer so našle tržišče za eksport tudi Velika Britanija, Nemčija in Zedinjene države Severne Amerike. Italija mora biti pozorna, da nc bo izločena iz eksportnih tržišč.
Glasovi francoskih listov
Pariz, 17. junija. x. Novi ameriški carinski ; zakon jo povzročil soglasne proteste vseh pariških listov, ki so zahtevali, da naj skupno zatirana Evropa z gospodarsko združitvijo da skupen odgovor. Edino evropska gospodarska unija more jen-kije spametovati. Ravnatelj francoskega poljedelskega urada za inozemsko trgovino izjavlja v >L' Oeuvre«, da moru novi ameriški carinski zakon imeti katastrofalne posledice za francoski eksport 1 v Ameriko. Čc bi po želji Brianda prišlo do cvrop- |
in se ne bo v borbo za ustavo na Malti. Ustavila pa se je in se bo vsakemu poizkusu proteatantizi-ranja katoliškega otoka, vsakemu poizkusu Izpod-kopavanja avtoritete škofov in domačega kle-ra in vsakemu demoraliziranju prebivalstva po svobodomiselni propagandi.
Sicer pa tudi ni res, da so odinošaji med Vatikanom in vlado g. Macdonalda slabi. Res, da je angleški poslanik pri Vatikanu prestavljen v Čfle, poslaništvo pa je ostalo in vodijo se tudi dalj« razgovori med Londonom in Vatikanom, da te «pa» likvidira. Kakor Vam morem popolnoma avtentično sporočiti, se ti razgovori ne vedejo samo v najbolj prijateljskem tonu, ampak obetajo tudi ugoden rezultat, ker tudi Velika Britanija absolutno noče spora s sveto stolico, dobro vedoč, kako bi to škodovalo njeni poziciji v svetu in v njenih d o mini-jooih pa njenim velikim interesom povsod.
Iredentistično propagando na Malti je inval Strickland
Na Malti sami je sedanji guverner general Ducane prestavljen na vindvardske otoke v isti lastnosti, na njegovo mesto pa imenovan sir Luke, ki je bil namestnik vrhovnega komisarja v Palestini. Lord Strickland je pozvan v London. Strickland skuša svojo nespametno politiko na otoku zagovarjati z nevarnostjo italijanske iredentislične propagande. Resnica pa je, da je to propagando izzval on, lord Strickland. Pred njim ta propaganda ni eksistirala. Malta, ki je ena najbolj pasivnih dežel na svetu, živi od bogate Anglije. Le norcu more priti na pamet, da bi se Malta ločila od Anglije. Pač pa je Strickland s svojo protinarodno, protiljodsko in protikatoliško politiko dal ializmu dobrodošel povod, da je začel importirati ireden-tistične ideje, ki pa so tudi danes še brez resnega pomena in učinka. Anglija more iredentizero zadušiti še danes v začetku popolnoma, če odstrani diktatorja Stricklanda.
V dobro poučenih višjih cerkvcnlh krogih sc zatrjuje, da je kljub skrajno napetemu položaju opaziti znamenja, da bo angleška vlada Stricklanda tndi res odstranila.
Nespametna politika
Politika Stricklanda, ki je v času, ko ima Velika Britanija pereče probleme v Indiji, Egiptu, Palestini, v vseh arabskih deželah pa celo na otoku Cipru, provociral še spor s katoliško hierarhijo, se obsoja v vseh trezoomislečih političnih krogih Anglije kakor tudi na Irskem in v Kanadi, tembolj, ker je tudi dal povod, da se je vmešaval v ta problem še fašizem, ki skuša malteško zadevo izrabiti zase. Tak mož ne spada na tako za Anglijo vitalno važno mesto kot je Malta.
Kralj in kraljica na razstavi nar. vezenin
Belgrad, 17. jun. AA. Davi ob 10. sta Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v spremstvu maršala dvora generala Dimitrijeviča, dvorske dame ge. Eleonore Švrljugove, generala Stojanoviča, adju-tanta Nj. Vel. kraljice podpolkovnika Pogačnika in polkovnika Krstlča posetili v domu Kola srbskih sester razstavo narodnih vezenin in tkanin. Razstavo je priredil zavod za pospeševanje zunanjo trgovine v ministrstvu za trgovino in industrijo s sodelovanjem Kola srbskih sester in g. Bergerja, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu. V imenu ministrstva za trgovino in industrijo so sprejeli visoke goste načelnik dr. Steinmetz, dr. Tomšič, Grgaševič in Berger. Minister za trgovino in industrijo ni bil navzoč pri sprejemu, ker je obolel. V imenu Kola srbskih sester je Veličanstvi sprejel glavni odbor s predsednico Grujičko. Belgrajsko žensko društvo je zastopala ga. Olga Barlovac. Pri vhodu je ga. Grujička izročila Nj. Vel. kraljici šopek rož, ki ni bil povit z vrvico, marveč z lepo starinsko pečo iz zbirke ge. Mogan. Veličanstvi sta si z velikim zanimanjem ogledali razstavljene vezenine in tkanine ter sledila tolmačenjem zastopnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Naloga te razstave je pospešiti ljubezen za domačo umetnost in za vezenine sploh, ki so zbudile tudi v inozemstvu veliko pozornost. Nj. Vel. kralj se je laskavo izrazil o razstavi in pozval izdelovalce, naj se še z večjo voljo posvečajo tem izdelkom, tnko da bodo postali visoko-umetniški. Nj. Vel. kralj se je zanimal za te vrste proizvodnjo v posameznih krajih, o načinu prodaje doma in v inozemstvu. Nj. Vel. kralj in kraljica sta si vsak oddelek ogledal* dvakrat. Visoki gosti so tekom ogleda izbrali in kupili večje število razstavljenih predmetov.
ske carinske unije in če bi se mogle ustanoviti Združene evropsko države, bi bilo gotovo, da bi Amerika hitro odnehala. Francija bo vsekakor morala svoje tarife prilagoditi ameriškim.
Katastrofalen polom
na newyoršhi borzi
Posledica ameriške zaščitne carine — V enem dnevu izgubljenih
280 miljard dinarjev
Čemu je potoval grof Bethlen v London
(Od našega posebnega dopisnika.)
London, 15. junija 1930.
Danes je dospel semkaj grof Bethlen, madjarski ministrski predsednik. Oficielno bo sprejet pri . ladi in kralju. Pozornost je vzbujalo, da jc bil že več tednov njegov obisk napovedan od izvest-nega angleškega časopisja, tako, da se ie moral nazadnje že vsak vprašati, kaj je prav za prav vzrok Bethlenovega prihoda na Angleško. Po vsej priliki bo pravilna sledeča razlaga:
Najverjetnejše jc, da grof Bethlen prihaja v London, da dobi angleško posojilo. Dobro je znano, da Horty-Bethlenova vlada nujno rabi denarja, da prepreči gospodarsko krizo, ki grozi deželi. V četrtek sta v parlamentu v BlkKmpeStl dva konservativca dr. Karel Wolf in grof Franc Hunyadi v tem smislu govorila, da je sedanji položaj dežele podoben onemu iz leta 1918. Oba govornika sta opozarjala, da po mnogih krajih ljudstvo strada, in da se bo samo po sebi vrglo v skrajen socialističen ali celo komunističen tabor, ako ne bo država nudila hitre pomoči. To je dobro orožje v rokah grofa Bethlena, ki bo brez dvoma uporabil sedaj, ko išče posojila v Angliji, ki se še vedno boji možnosti boliševiške ekspanzije na Evropo. Govori se o 13 milj. funtov sterlingov, ki naj bi jih dobila Madžarska.
Naj omenim, da so znali Madjari izvrstno pripraviti Bethlenov prihod. Stvorih so poseben odbor, takozvane Anglo-ogrske družbe, kateremu na-čeluie lord Bearsted. V odboru so kardinal Bourne, lord Chilston, Esmond Harmsworth, sin lorda Ro-themera, dalje bivši državni tajnik Rotschild in ugledna poslanca delavske stranke Kenworthy in Snowden. Torej finančniki, industrijci, zastopniki eerkve, banke in vladajoče socialistične stranke, »si ti skupaj nai s primerno podporo časopisja lagotove Bethlenu uspeh.
Vendar ie treba povdarjati, da vsi socialisti j ne goje tako toplih simpatij za grofa Bethlena, ka- ; kor gospod Filip Snowden. Nasprotno, gotovo del časopisja piše jako rezervirano o njegovem prihodu, tako na primer izraža »Independent Lahour Party« upanie, da Mac Donald in državni zaklad-ničar Snovvden ne bosta podprla teroristične diktature na Ogrskem.
Dobiti kar moč ugodno in izdatno posojilo, ie torej pravi namen Bethlenovega prihoda v London. Da bo pa pri tem skušal merodajne kroge zainteresirati tudi za svoje revizionistične cilje, ie jako verjetno. V tem smislu vsaj že dolgo let piše lord Rothcmere v svojih listih, ki so baš sedai ob prihodu kralja Karola na romunski prestol podvojili svojo propagando. Vendar pa ie gotovo, da bo to le stransko vprašanje pri Bethlenovem obisku v Londonu, ker se bo delavska stranka zelo čuvala započeti tozadevno kako akcijo, ki bi namah porušila vse ravnovesje v srednji Evropi.
Prob-em brezposelnosti v Nemčiji
o>'	Berlin, 15. junija.
Kakor v Angliji, tako je tudi pri uas v Nemčiji vprašanje brezposelnosti tisti pioblem, ki obvlada trenutno vse naše politično, gospodarsko in socialno življenje. Vprašanje samo na sebi ni novo. Takoj po dobi inflacije in po stabilizaciji marke je prišla nemška industrija v težak zastoj, kajti inozemska konkurenca se je vedno bolj občutila na mednarodnem trgu in — da povem odkrito — tudi na našem domačem notranjem nemškem trgu je pričelo tuje blago izpodrivati domače produkte. Mnogo tovarn je moralo zmanjšati svoj obrat. Velika podjetja, ki so med vojno in tudi še po vojni zaposlila ogromno delavstva, so postavile na cesto na tisoče ljudi, Z izgubo Lorene je Nemčija izgubila večino svojega železa, prav tako tudi v Sleziji. Poslej mora nemška industrija večino železa uvažati. Zaradi tega je nemška produkcija na mednarodnem trgu postala razmeroma dražja kot pred vojno.
Vendar pa ne bi prišli nikdar v tako težek položaj in ne bi imeli čez pol drug milijon brezposelnih, kakor jih imamo sedaj, ako bi bil položaj Rajha v ostalem isti, kot pred vojno.
Razumeli bodete, da ogromne podpore, ki jih daje država brezposelnim, strašno obremenjujejo proračun. Na drugi strani se produktivni sloji silno pritožujejo nad velikimi davščinami, ki so jim naložene in zahtevajo znižanje. Kljub temu je 76 mark, ki jih mesečno predvideva državna podpora za brezposelne, komaj tolikšna vsota, da bi mogla zadostiti kot ekzistenčni minimum. Treba je tudi upoštevati, da so se tudi pri nas gospodarske prilike v tem smislu spremenile, da industrija v večji meri zaposluje žensko osobje, ki je naravno cenejše, kakor moške delavne moči. To pa seveda povzroča zopet novo število moških brezposelnih. Končno je treba tudi imeti v vidiku, da je pred vojno cesarska Nemčija imela sama pod orožjem 600.000 uniformiranih vojakov, in da jih ima danes samo 100.000. Brez ozira na to, da se je število prebivalstva pomnožilo, je že samo radi tega trajno do 500.000 mladih delovnih sil, katerim je kjerkoli treba iskati zaslužka.
Kako misli Brtiningov kabinet odpomoči sedanjemu težkemu gospodarskemu položaju? Vladni predlog gre za tem, da se za dobo 5 let novo nastavljenemu uradništvu odreče stalnost. Poleg tega naj bi se znižali dopusti in iz obratov naj bi se odslovile po možnosti vse poročene žene. Službena doba naj se poviša do 68 leta, vendar pa se v izjemnih slučajih krajevnim oblastim dovoli, da dovolijo pokojnino že s 65. leti. Tudi se misli zmanjšati pokojnine, zlasti v tistih slučajih, ako ima do-tična oseba kje drugje zaposlitev. Napovedujejo tudi, da se bo strogo gledalo, da ne bo nikdo istočasno opravlial dveh službenih mest.
Tak ie uradni načrt, toda kakor napoveduje »Berliner Tageblatt«, nima predlog upanja, da bi prodrl v zbornici.	Dr. W.
Berlin, 17. jun. x. Ker so demokrati, nemška ljudska stranka in socijalni demokrati izjavili, da so odločni nasprotniki vladnega načrta, po katerem naj bi nameščenci od svojih plač edini žrtvovali za brezposelne, se smatra za gotovo, da se bo mora! vladni finančni program zelo korigirati. Vprašanje jc celo, ali bo žrtev nameščencev in davek na samce sploh mogoče spraviti pred parlament v obliki, ka-
Delavsko časopisje proti Bethlenu
Bethlen se pritožuje čez sosede Madjarske
London, 17. junij. x. Madjarsko poslaništvo v Londonu je priredilo včeraj diner na čast grofa Bethlena. katerega so se udeležili zunanji miuister
I lenderson, finančni minister Snowdeu in vodilni politiki ter diplomati.
Poslanca Brornley Horrabin in miss Wilkin-son sta se pismeno obrnila na »Daily Herald« proti postopanju s političnimi jetniki na Madjarskem. Na Madjarskem se moški in ženske radi čisto političnih prestopkov obsojajo na kazni, ki spričo razmer v Madjarskih zaporih pomenijo smrt. Poslanca izražata upanje, da bo grof Bethfcn po svoji vrnitvi ua Madjarsko take razmere odpravil.
»Dailv Herald« naglaša. da Bethlenov obisk v Londonu nima nobenega političnega pomena, temveč da je njegov obisk bil samo čin vljudnosti. — Pogajanja o inozemskem posojilu so že zaključena. Dve banki londonske City bosta prevzeli majhen del tega opravila, angleška vlada pa nima s tem nobenega opravka. List še dostavlja: Če grof Betldcn res ceni simpatije Anglije, jih lahko doseže, če izboljša na Madjarskem ustavo, vprašanje kaznilnic itd., ki so potrebne reforme in ustvari resnično demokracijo. — Tako pisanje vodilnega delavskega lista je vsekakor značilno.
»Dailv Telegraph« izjavlja, da se bodo med Bethlenom in angleško vlado vršili razgovori o Briandovem memorandu o evropski uniji, vendar ni verjetno, da bi si madjarska vlada izbrala ta trenutek, da bi načela vprašanje restavracije Habsbur- j žanov.	j
London, 17. iun. x. Orof Bethlen je danes po- | poldne izjavil zastopnikom listov, da so današnji I
politični in gospodarski življenski pogoji za »dežele v donavski kotlini« postale nevzdržne. Tam, kjer je prej obstojala velika politična in gospodarska enota, je sedaj cela vrsta majhnih držav, ki hočejo svoj prometni aparat in svoje gospodarstvo za carinskimi zidovi zgraditi v popolno gospodarsko autokracijo. Dežele, ki so nesposobne, da bi postale agrarne države, umetno pospešujejo svoje poljedelstvo, dočim resnične agrarne države, v katerih ni gospodarskih predpogojev za industrializacijo, poskušajo podpirati in razvijati industrijo. Če pogledamo za trenutek v bodočnost in če si predo-čimo, kaj more nastati iz takega razvoja, in če se ne posreči, najti v teh pokrajinah nadomestilo za razbit bivšo gospodarsko enoto, je pričakovati le bedo in uboštvo.
Bethlen je potem razmotrival politične vzroke ki so dosedaj ovirali, da podonavske države nfso mogle priti do gospodarskega delovanja.
Dalje je smatral Belhlen za najvažnejši problem vprašanja manjšin, Sele potem, ko bo smo-trena manjšinska politika Društva Narodov zagotovila narodnim manjšinam oni življenjski standard v gospodarskem in kulturnem pogledu, kakršnega so bile te manjšine navajene v prejšnji madjarski domovini, bo mogoče spraviti srednjeevropske dežele v gospodarsko skupnost. Končno ie Bethlen še navajal, da je Madjarska pripravljena sodelovali v institucijah za mednarodno reševanje konfliktov in da bo potrebno, poleg haaškega razsodišča, ki razsoja juridičue konflikte med narodi, ustanoviti tudi slično institucijo, ki bi bila dovolj ugledna, da bi reševala tudi politične konflikte.
Liberalna stranka za kralja
Izjava Jurija Braiiana — Civilna lista — Izjava kralja Karla II.
Bukarešta, 17. junija. x. Jurij Bratianu, kate-rpga so disidenti liberalne stranke v nedeljo iz-klicali za voditelja stranke, je danes popoldne prišel v poslansko zbornico in s tem prekinil dosedanjo taktiko liberalne stranke, ki se je odstranila od parlamentarnega dela. Prečital je izjavo, v kateri naglaša, da liberalna stranka pod njegovim predsedstvom priznava kralja Karola II. in da hoče pod sedanjimi okolnoslmi vršili svoje dolžnosti in sicer poleg kralja kakor so to storili tudi slavni voditelji stranke v preteklosti.
Nato je poslanec večino Toncescu na iniciativo parlamenta vložil načrt zakona, s katerim se na-
novo ureja civilna lista za kraljevsko rodbino, in sicer za kralja 40 milj., za kraljico-vdovo Marijo 20 milj., za kraljico Heleno 7 milj. in za vojvodo Mihaela 7 milj. na leto. V kratkem se bo vložil tudi predlog, da se bivšim regentom prizna mesečna pokojnina po 150.000 lejev.
Milan, 17. junija. AA. »Coriere della Sera« priobčuje v današnji številki izjavo romunskega kralja Karola o razmerju Ramunije do Italije. Kralj Karol se toplo zavzema za Italijo in pravi, da goji simpatije za fašistični režim. Med Italijo in Romunijo je mnogo zveznih točk, ki družijo oba naroda in obe kulturi.
Brezposelnost - najtežji problem Anglije
London, 17. junija. AA. Danes je govoril ministrski predsednik MacDonald na konferenci lokalnih oblasti o vprašanju brezposelnosti. MacDonald je dejal, da želi skupno s svojimi tovariši pospešiti izvedbo krajevnih načrtov in obnoviti napore za tako zvani narodni razvoj. Končno je Mac Donald naglasil, da želi pridobiti aktivne in soci-jalno misleče zastopnike mož in žena za skupno delo za rešitev vprašanja brezposelnosti in za gospodarsko okrepitev vse države. Njihov cilj mora biti normalna industrija in primerna organizacija.
London, 17. jun. A A. Listi se ponovno obšir-
no bavijo z vprašanjem brezposelnosti. Parlament, ki se sestane nocoj, bo razpravljal o tej zadevi na jutrašnji seji. Debata bo zelo obširna in kakor poročajo »Times«, bo ministrski predsednik pozvan, naj precizira delokrog novega prvega varuha pečata Vernona Hartshorna. Njegov prednik J. H. Thomas je prevzel danes svoje novo mesto.
London, 17. junija. AA. Dne 31. maja so bile
povprečne cene na drobno za približno 54% višje od cen meseca julija 1914 v primeri s 55% pred mesecem dni in 60% pred enim letom.
Francija organizira drz. hrambo
Pariz. 17. junij. Pod predsedstvom Tar-dieua je bila danes večurna konferenca, na kateri so razpravljali o organizaciji državne obrambe. Konference so se udeležili Briand, oba finančna ministra ter ministri za vojno mornarico in zrako-plovstvo. Konferenca je bila v najožji zvezi z vprašanjem, ki so se te dni razpravljala v finančni komisiji. Tam je poslanec Mandel stavil predlog, da
se za financiranje načrta za pospeševanje trgovine in industrije nameravana milijarda rezervira za najnujnejše izdatke za deželno obrambo, ki ne trpi nobenega odlašanja. Tudi v >Quotidienu« je danes poslanec Hennessj' zahteval, naj se parlament, preden vrže skozi okno sredstva, katera je zahtevala vlada za povzdigo gospodarskih sil, havi s problemom nar. varnosti in organizacije varstva na meji.
Schober in Hesmwehr
Dunaj, 17. jun. r. Zvezni svet je danes po zelo burni razpravi potrdil odločbo zveznega kanclerja o izgonu majorja Pabsta Voditelj Heiinvvehra dr. Steidle je odločno protestiral ne samo proti nameravanem zakonu o notranji razorožitvi, temveč tudi proti načinu, kako je bil major Pabst izgnan. Dr. Schober je opravičeval postopanje vlade in posebno naglašal, da je dobila vlada v roke dokaze, da je major Pabst poskušal širiti heiimvehrovsko propagando tudi v vojski, orožništvu in policiji.
Pabs! v Benetkah
Benetke, 17. junij. x. Italijanska policija ni delala majorju Pabstu nobenih težkoč, ker se je izkazal s pravilnim nemškim potnim lislom, vendar pa ga politična policija strogo opazuje. Dosedaj ni bilo nič znanega, da bi bil Pabst stopil v stike s tukajšnjimi fašisti. On hoče par dni ostati v Benetkah, polem pa se vrniti v Nemčijo.
Pred pogajanji z Gandifem?
London, 17. jun. x. Po vesteh iz Bombaya se jc član eksekutivnega odbora indijske vlnde in prijatelj Oandija sir Prabhashankar Pattani odpeljal v Puno, da se tam sestane z Oandijem in ga pregovori, da bi končal boj s pasivnim odporom in napravil v Indiji mir.
Odstop egiptovske vlade
London, 17. junij. x. Radi zakona v varstvo ustave, ki ga namerava predlagati egiptska vlada in od katerega se kralj Fuad boji omejitve svoje avtoritete, je nastala vladna kriza, ker je kralj odklonil svoj podpis, nakar je podala demisijo vsa egiptska vlada.
kor jo hoče finančni minister. Deželni zbori ga bodo najbrže odklonili in hoče pruska vlada staviti : protiprediog, po katerem naj bi samo visoki uradniki in stalno nameščeni plačali ta davek iu sicer
I ne v višini 4% brutto, temveč samo 2.25^. Vprašanje je tudi, ali se bodo ostale deželne vlade strinjale s tem pruskim načrtom
Konferenca Mate antante
Budimpešta, 17. jun. p. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje konferenca Male antante, ki se bo vršila 25, junija v Štrbskem Plešo. Madjarski listi bodo poslali veliko število časnikarjev, ker mislijo, da se bo na konferenci mnogo govorilo o bližnjih dogodkih v Madjarski.
Strickland v Londonu
London, 17. jun. AA. Snoči je prispel semkaj z letalom z Alalte maltski ministrski predsednik lord Strickland. Letel je iz Marseilla v Croydon.
V razgovoru z novinarji je Strickland izjavil, da bo moral zakonitim potoni zajamčiti svobodne volitve na Malti. Končno jc Strickland izjavil, da ne more izjaviti, kako naj se to stori, ker maltski parlament ne zaseda in je to vprašanje pravno zelo zapletena zadeva.
Mednarodna konferenca za izkoriščam je vodnih sil
Berlin, 17. junija. AA. Wollbiro poroča: Nemška vlada je na Past udeležencev mednarodne konference za izkoriščanje vodnih sil priredila snoči svečano večerjo. Prisotne delegate iz inozemstva je pozdravil nemški minister za zunanje zadeve Cur-tius. V imenu italijanskih odposlancev je nato govoril profesor Volari in se zahvalil nemški vladi za gostoljubnost, kakor tudi za odlično organizacijo konference. Inž. Reich je v imenu avstrijskih delegatov govoril o nalogah izkoriščanja vodnih sil v Avstriji. Pri tem ie poudaril, da bi bil najvažnejši pomen tehnike v leni. da ustvari mednarodno električno omrežje, lako da bi vezalo vse države sveta, švicarski delegat prof. Bauer, se je laskavo izrazil o pripravah za lo konferenco in je z zadovoljstvom konstaliral, da so mogli inozemski delegati na licu mesta preverili o plodovih nemške lehnike iu nemškega znanstva. V imenu Argentine, Španije in Združenih držav so govorili vodje leli odposlanstev.
Bruselj, 17. jun. A A. V bližini poslaje Midi
ic zadelo več voz Ovinka, ki je zavozil na napačne . i. pice ob | . 11-ki ekspres. Poškodovana sta bila > racij ski iu osebni voz. Ranienih je bilo 10 oseb.
Ljuba Stojanovic f
Belgrad, 17. junija, m. Kakor poročajo iz Prage, je tam ob 7 zjutraj unui Ljuba Stojanovič, bivši predsednik ministrskega sveta kraljevine Srbije in član srbske kraljeve akademije znanosti. Rodil se je 10. avg. 1ROO. v llžicah. Po študijah na belgrajski visoki šoli je študiral na Dunaju, Petro-gradu, Berlinu ln Lipskem. Bil ,je znamenit srbski filolog in politik. Prvič jc postal minister za pro-svelo lela 11)03. 1005 je postni ministrski predsednik in notranji minister. Od 1904 do 1911 je bil šef samostojne radikalne stranke. Po letu 1918 jo bil predsednik glavnega odbora republikanske stranko. Od 1913 do 1923 je bil tajnik srbsko kraljeve akademije. .Najbolj znana dela Stojanovičeva ao: »Življenje iu delo Vuka Štefana Karadžičat iz leta 1924, in Stari srbski rodovniki in letopisk iz leta 1927. Poleg tega jc napisal veliko število člankov in brošur kulturne in politične vsebine.
Naši /rudarji v Belgiji
Lioge, 17. junija, z. V te kraje neprestano prihajajo jugoslovanski delavci na delo. Mnogi otl njih imajo velike neprilike radi tega, ker nimajo v redu svojih polnili listov, oziroma nimajo vidira-nih potnih lislov od belgijskega konzulata. Za njo se posebno zavzema o. dr Crnjicu, ki je mnogokrut interveniral pri pravosodnem ministrstvu da posamezniki, ki imajo s potnimi listi neprilike, luhko ostanejo tu. On je rkupno z o. Vladimirjoin llilo-brkom ustanovil prosvetno, socialno in podporno organizacijo na verskem temelju, ki se itnenujo >Zadruga sv. Ante ■■. Društvo je ustanovilo svoje odseke in bo v kratkem pričelo izdajati svoj lisi, ki se bo imenoval »Mali liste iu bo informativne narave in bo izhajal enkrat na mesec.
Ureditev delovnih odnošajev
Belgrad, 17. jun. p. V ministrstvu za socialno politiko izdelujejo nov zakon o regulaciji delovnih odnosov. Ta, vprašanja so regulirana s posebnimi zakoni, ki iih je treba z novim zakonom zajeti in spraviti v sklad vsa posamezna vprašanja, ki se sedaj posamezno urejajo. Z ozirom na to je priila v Belgrad deputacija pokojninskega zavoda za privatne nameščence za Slovenijo in Dalmacijo. Obiskala je pristojne činitelje in obrazložila svoje mnenje glede preureditve socialnega zakona. Deputacija je posebno naglasila svoje stališče glede novega zakona o zavarovanju zasebnih nameščencev. Ti predstavljajo večjo organizacijo, ki ima za seboj tudi znaten kapital. Namen deputacije je tudi ta, da obrazloži stanje v tem zavodu in da da svoje mnenje glede zaščite v novem socialnem za-konodajstvu, ki se sedaj pripravlja.
Iz ntedn. konference za delo
Ženeva, 17. junija. AA. Na mednarodni konferenci za delo je bila otvorjena razprava o poročilu ravnatelja mednarodnega urada za delo Alberta Thomasa o razvoju socijalne zakonodaje v posameznih državah. Delegati so posebno pozorno poslušali poročilo indijskega odposlanca, ki je očrlal sedanje socijalne razmere v Indiji ter prosil za mednarodno zaščito in intervencijo.
Nova proga Pločnik - Kuršumlja
Belgrad, 17. jun. AA. Od včeraj je v Belgradu odposlanstvo iz Kuršumlje, ki ima nalogo, da povabi na otvoritev železniške proge Pločnik—Kur-šuinlja Nj. Vel. kralja, predsednika vlade generala Petra Zivkoviča, patrijarha Varnavo in predstavnike kraljevske vlade. Progo bodo svečano otvorili 6. julija t. I.
Beligrajske vesti
Belgrad, 17. jun. m. Danes je obiskal ministra za socialno politiko iu narodno zdravje g. Nikolo Preko predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani Vekoslav Vrlovec, da poroča ministru o zadevah gradbene akcije zavoda, o zadevi valorizacije novele in o drugih tekočih zadevah. Minister jc sprejel predsednika z izredno ljubeznivostjo in je vzel f>oročila z velikim zanimanjem na znanje in je posvetil vsem vprašanjem Pokojniskega zavoda posebno jx>zornost.
Belgrad, 17. iun. z. Patrijarh Varnava je izdal odlok, da se v Belgradu zgradi več parohijskih cerkev.
Belgrad, 17. jun. z. Miss Annie Christitch, ki se je več dni mudila v Belgradu, je odpotovala na Češkoslovaško, kjer jo je sprejel predsednik Ma-saryk. Od tam bo nadaljevala pot v Anglijo.
Belgrad, 17. junija. AA. Minister poljedelstva dr. Šibenik, je podpisai z nemško tvrdko iz Diissel-dorfa pogodbo o nabavi 75 komadov trijerjev. S tvrdko Bratje Eber pa je bila podpisana pogodba o nabavi 3000 sadnih brizgalnic, 2000 nahrbtnih in 1000 brizgalnic na vozovih. Trijerji in brizgalnice
bodo nabavljene na račun reparacij.
* * *
Split, 17. junija, p. Daues se je prevrnila loko-inoliva siujskcga vlaka z enim vagonom v potok. Lahko ranjen je samo strojnik. Promet je bil vzpostavljen j>o dveh urah.
Včeraj se je zgodila avtomobilska nesreča pri Zadvarju. šofer in dva potnika sta težko ranjona.
Split. 17. junija, p. Te dni je bilo nad tukajšnjo pokrajino veliko neurje s ločo, ki je prizadejala občutno škodo. Zlasti so trpeli kraji zagorske Dalmacije, drniške okolice in v Novem. Strela je ubila ludi enega človeka.
Spored
procesijo pri Sv. Pelru v Ljubljani »a praznik sv. Rešnjega Telesa.
Ob 5 slovesna sv. maša, ob iK6 se razvije takoj procesija po Sv. Petra cesli in Škofji ulici na Poljansko cesto, kjer je pri Josephinumu prvi blagoslov. — Na Krekovem trg« pred Perdanoin je drugi blagoslov. — Od tu se pomika procesija čez jubilejni most na Sv. Petra in na Vidovdansko cesto do hiralnice, kjer je tretji blagoslov. — (XI tam gre po Vrhovčevi ulici na Ahacljevo cesto, kjer je četrti blagoslov pri Šarabonovem vrlu. — Ko se vrne sv. Rešnje Telo v ccrkev, je takoj tiha sv. maša pri stranskem oltarju; ined mašo darovanje sveč. Po končanem darovanju sv. maša z blagoslovom. Ob Kil zadnja sv. maša.
Dunajska vremenska napoved: Vroče poletno vreme bo trajalo dalje.