* ^r i MM H 2S37 80. LawaAala ava. »VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE uw*»»» j ....... 1 <1- --p——— ^Vm^^R Chkngp, IU, pohota, 30, junija (Jone 30), 1923. STF.V.—NUMBER 153. *al »te •> Hrtm »-vH* fe»|Pi II UM, Ast el pel. 1, lflT. —tkeaj-d e* J— 14. lili.' • -v-1 1 TEŽAK VB102KJ. jiroiene države M vpisano pomorsko lajleiki vnanji IOSOEBSBO OBP ozirajo na ivo, pravi Curzon. GOTOVO JATI (J-SODIŠČA. Hew York, If. T. ^ K >čaio iz Wasbiagtona, Kakor poročajo m nc 8ma* trajo zvezne oblaati ptva za zdra-Tliao pijačo. Zato ga ne smejo tuje ladje imeti na krovu, kadar d> ;po T ameriško vodovje. Laike in f francosko plovbne ^vile, da «c fa odr „e sklada « njihovi ■po»Uvami, po kateri pivo in vino za medi ■London, Anglija. - ;be so iz-nikakor plovbnimi smatrati o. Angleški KAJ 81 KRALJI PKUOGA BRIGAJO ZA DAVEKl Harrlsburg, Pa. (Ped. Preaa.) — Državni avditor je odredil, da se pregledajo računske knjige vseh premogovniških družb v okoliših antracita v svrho, da ee drŽava prepriča, za koliko je bila ogoljufana ua dav. ku na premog aa leto 1922. Družbe so plačale tako malo davka, da celo avditor aluti, da nekaj ni v redu. PREDS. Mil JE • POVEDAL. KAKO PRITI lil VOKOM. POMETANJE V OKLA ■ONI. } Governer WaltOB jt SigrOcU vojnim pravom po vsaj dršavi, če no bo konoo drhalakemu nasilju. mnji minister Curfon je podal dolge in važno isjavo. v gosposki »bornici v odgovor lordu Birkcu-keadn. ki je zbornico opozoril na Weriiko zaseganje opojnih pijač ju angleških ladjah. Kskor je rekel vnanji minister, loidaj se ni mogla na. noben natis Velika Britanija pritegniti predlogu, da naj bi bila dana jtruženim državam pravica predavati tuje ladjo radi opojnih pjič v dvanajatmiljskem pasu. Vlada sc jc dobro zav^ala vaŽ-tNti te zadeve; pa je porabila tu diplomatična pota, da najde kkod iz položaja, ki 1 je brez Takega dvoma zelo neprijeten, terlečen in nevaren. Lord Curzon je dejal, da je to vprašanje zelo težko in jako kočljiva zadeva, ki utegne imeti zelo kude posledice v mednarodnem prava in mednarodni politiki. An-fietka vlada ae ne bri^a sa anac jjf_ r * maee politike ;"zato nima Anglija nobene besede v tej atvari. Niti nc mara razpravljati o tol-[ načenja zveznega najvišjega so-! diača. Ali briga pa se za to, kako postopajo Združene države s an-I gleškimi ladjami v teritorijalnih vodah, in pa.za to, v koliko se ti-ito postopanje strinja ali ne atri-nja z mednarodno prakso, je re-[ kel Čurzon. Ali šc prezgodaj bi bilo reči, kakšne posledice bo imela ta zelo kočljiva zadeva. Nadalje tudi ne mara razpravljati, sli imajo Združene države [ pravico postopati s tujimi ladja-I ni v ameriških vodah tako, ka-[ kor postopajo, zakaj, v tem ozi-ro mora odločati mednarodno pravo. Nato jo Curzon obrazlo/il korake, ki jih jc podvzela Velika Britanija takoj izpočetka. Vlada je poslala ameriški administraciji noto po svojem veleposlaniku ? Ws»hingtonu takoj potem, ko je dejal generalni pravdnik DaUg-kertjr, da se Volstcadova postava razteza tudi na inozemsko ladje. "Poudarili smo, da je raztegnite popolnoma domače postave na inozemske ladje na morju nekaj [ povsem novega", jo nadaljeval | Curzon s svojim poročilom. Vlada Združenih držav je potrdila prejem tUfte angleške note, ali nI se pa marala izpustiti v nzpravljsnje tega vprašanja. • Prokibicno vprašanje poetsja za dnem kočljivejšc in res-pjie. Te janvejo ameriške obla-"res zasegati inozemske lad-|ki imajo opojne pijače na ko dospo v ameriško volčje. bodo akoro gotovo tem« u-l^arjiU XMS prizadeto tuje tla- * ter se sklicevale na nepiaano ^»orsko postavo, in ameriška PWe bo morala na vaak način Sajti kako primerno pot, da se vsakih hudih posledic poteg- * 't neljube ln morebiti selo n-lMnr zagate, v katero jo je sprani1* »rečna prohibicije. In kskor vidijo pazliivi opazo-■ no bo kazale nič drugege P® *ladi, kakor predložiti pro-1' ■ vpralaaje z ozirmn na tu-r ameriškem vodovju prl-J^njemu leongreeu, ki ima pra-t sklicati ukrep zveznega *jviij*ga sodišča. Oklahoma City, Okla. —• Governer Wolton ,ki je bil izvoljen sad-njo jesen na listi "Farmarake-delavake lige", je začel pometati z železno metlp. Zavzel ke je, da naredi hiter konec nasilju drholi, ki terorizira ljudi na razne načine, posebno s pretepanjem od maskiranoev. Walton je zgrozil, da razglasi vojno pravo p^aej državi, Če bo treba. V okraju Okmulgee je Žo razglasil obsedno stanje in poslal tja milico, ko so Šerif ni smonil za njegov ukaz,' da bl Vil aretiral gotove osebe, ki so z maskami na obrazih ivvržile več beatijalnih Činov nad drugimi osebami. Governer pravi, da krajevne oblaati nočejo ali no morejo storiti ničesar, ker so pod kontrolo tajnih organizacij, ki izvršujejo nasilja.-Walto-nova kampanja je predvaem naperjena proti kukluksovccm. Predsednik je obljubil, da bo po-zval prihodnji kongres, aaj po-njaga financirati kooperacijo med izdelovalcem in odjemalcem. NJEGOVI OSTRI BB8SD1 80 LETELE HA MEŠETARJE ZR I PREKUPČEVALCE. Idah o Palls, IdahO. — Predsed-nik Harding je v govoru, ki ga je imel tukaj, dejal, da je predvaem treba akrčiti in zmanjiatl moat med izdelovalcem in odjemalcem, ter nasvetoval načrt sa kooperacijo med odjemalel. To kooperacijo naj bi vsaj deloma financirala previdno in pametno sestavljena organizacija po načelih i!A SrXv'UvWMkih 10 poso UBORITJE U DAVEK 44 Po mojem mnenju* jc ta nasvet vreden premisleka ln vpolte-vanje," je rekel predsednik. 44Do V Lozani Torki nočejo zavezniške . na Galipoliju. Lausannc, 29. jun. ~ Jutri (sobota) jc kritičen dan za lozansko konferenco. Dne 80. junija ae rešijo vsa vpraianja in podpiše mirovna pogodba ali pa ae zopet razbije konfercnca. Današnja aname-nja kažejo, da ae zgodi poalednje. Zavezniki (Anglija, Francija ln Italija) so zskljtriHi, da obdrže stalno vojaško posadko na Galipoliju za toliko časa, dokler Tur-čija no izoplni Vaeh pogojev v pogodbi. Turki ao pa arditi. Izmet paša je dejal snočj, da Turčija rajši splctfno mobilizira in začne novo vojno, kakor da bi imela zavezniške čete prod Carigradom kdove koliko let. Ta sklep enteote je v direktnem nasprotju z daiganelsko pogodbo, v Icatcri stoji, da zavezniki nc jo imeti vojaških garnizij nikjer ob morski ožini. Turki ugibajo, kaj je zavesnikc privedlo do t'ga koraka. k ČMRLJ VZROK AVTOI. o NILSKI NIlUOl. ■"•dalim aH Laka Oeneva, Wis. — Cmrlj je povzročil, da s« je razbil avtomobil in težko pobila mrs. Lillian Baily na elkbo takoj pritianil na Poincareja za odgovor. VSLED »AMAVJVAVJa LAVCEV Indianapolia, Ind. — Kmetje v Indiani bodo trpeli letoe veliko Ikodo, le jim ne bo odpomagano v hudi atiaki. Pomanjkanje km*«' kih delam v preti kmetom zao Dolg Hemiije ae je podvojQ.il H Berlin 2» jnn. — Držaji dolg stalost v vsek poljskih deiik, ka- Kemčije ae je ed L Jonije porM kor l^jojz r^ kraier. ga oerm bil jenov (biljon je m«IJ<»« miljonov) mark in danea je deee- . H li Mtrpnomično levilo 1« Idljo precj dobre, ioov mark Vzrok temu je padce — 'mark/ pod 130,000 za deUr. trgtfvei obljubili n. I*tiaa kale (e ali ie ne kodo gotove dela opravljrna. ne bo mogel kmet ničesar sprsviti pod streka. mora biti davek na kapital. Tisti, ki so imeli dobiček od vojne in ki so obogateli od nje, nsj pls-čajo dolgove. Davek je tako razdeljen, da drŽava vzame manjiim kapitalistom četrtino njihovega premoŽenja, večjim trttjiuo ln največjim pdlovieo pa tudi čes polovico kspitala. Drugi davki — kot davek na Živila, dohodke itd. se znižajo in nekateri odpadejo. • Delegatje ao tudi debatirali o armadi iu mornarici in se izrekli proti povečsnju zr*koplovno flote. Glode rasoroženja so vzeli konaer-vativno stališče, jfack Jonrs Je dejal, da popolnega rasoroženja no more biti, dokler proletailat Anglije ne moro diktirati Japonski in Ameriki, naj *ea razorožita. Reaolueij, ki zahteva razpust stalno armade iu konec proizvajanja orožja ter streliva v privatnih tovarnah, je bila odložena. BOLtfHinOA ODPELA KMETIJO ZA ZAJOB. SENATOR WATS0N ZA REGISTRACIJO VSEH 'PRISELJENCEV. | -I Delegatom na konvtfioijl lok Moose Je dejal, da sa je treba ravnati po taktnih idealih v reševanju evropakih problemov. SOVRAŠTVO Ji ODOOVOBMO SA VSI EVROPSKE ZAPLET-- UAJE IN SPORE. Moosakoarl, 111. — Konvencija, ki ae je je vdeležilo nad tisoč do-legatov "Moosovega" Članstva, je končana, in vsi gostjo so se poslovili ter odšli vssk na svoj dom. Preden pa ao to atoriU, so so sbrsli v avditoriju; ds ftujejo govor o 44bratstvu", o ksterem Je govoril senator Jamea E. Wat-son is Indisne. Senator Watson je lel navdule-no odobravanje eelo skupščine, ko jo dejal, da je treba reševali evropske probleme na podlagi "Mooaovih" idealov. Nadaljs ja pozval moosovoe, nsj pomagajo k temu, da bo 1». vržena registracija 7,000,000 tuj oev, ki se ie nikoli niso registri-rall. . 41 Veseli smo teh tojoev," je rs-kel senstor. 41 Ali nikakor pa jim ne maramo dovoliti, da bi bili deležni emetano to dežele, dokler ne poatanejo državljani. Jas som za to, da oblasti Isžono ls deželo vsskogar, ki ne mara postati pra-vi Američan." Po senatorjovom mnenju je so-vraktvo odgovorno sa vso evrop-aka smeinjave, smede, sapletljaje ln spore.' "Iztrebite sovraitvo is olovo-&klh sre ln voepito nsmosto tega krščanstvo, pa ne bo nobenih voč vojn v Evroal," j® dejal ssastor "fiirimo ml 16,000 imigriiKtev U- TAKIH KANDIDATOV JI Netv Orleana, La. — (Fod. Press.) — Demokratski politi-čarjl v južnih državah agltira-Jo, da bl bil John M. Parker^ governer houisiane, nominlran predaedniikim kandidatom do-mokratsko stranke. l>rkor js veliki zsgovornlk odprta do-lsvnlee. V nekem iutervjuvu je , pred kratkim rekel, da ns da srebrnega dajma aa vao delavsko gibanj« v Ameriki. POINCARE ODGOVORI PAPEŽU- Ali pa na, kajti vladni krogi ao mnenja, da ao papež ignartra. Pariš, 29. jun.—Pspelcvo pismo kardinalu UasparrlJLu, v katerem ao Vatikan taroka proti okupaoljl Poruhrja, je nalotelo na velik odpor v Franciji. Poluradnl ^e^lps' jo pisal snoči, da bo vlada ignorirala papeževo augoatlje, ki so nesprejemljive iu o katerih ne more biti diskusije. Lshko so pa sgodl, da stranko v parlamentu issllijo izjavo vlado m v tem slučaju bo Pnlftearo ali kateri drugI mlnl*er fte danea nc-direktno odgovoA Vatikanu, da Francija ni sadovftjna s papeževo intervencijo . # Francoska vlad« jo včeraj naložila svojemu poslaniku v Vati-kanu, Mcuatorju Celestlnu Jonar-tu, naj protestira proti temu koraku papola. Pariški listi, ki podpirajo vlado, so v atrahu, da bo papežev memorandum morda povsroČU kaos v Belgiji, kjer ao klerikalci selo močni \ politika belgijskih kleri-kaUov so ns|ibU4 k milejšemu postopanju s Nemčijo. Jacksonville. — Kmetijo za pred R|W Yei1C0ni. zajčjo rejo je otvorila tukajšnja f državna bolailnicu, da zmanjša račune za meso. Bolnliniea je rabila skoro 400,000 funtov meaa na leto, ali okoli 100,000 funtov v treh meaeeih. Za en obed je bilo pred krat' kim treba 1,000 fantov zajčjega mesa, ali 200 zajeev, da ao nasitili vse bolnike. Bolnišnica ima tudi kmetijo za perotnino, kjer Ima 6,000 kokoši, in mlekarno, ki zalaga bolnišnico z 2,000 funti mleka vsak dan. itlriletniea versajlskega miru. London, 29. jun. — Včersj so pretekla »tiri lete. odkar je bil med srednjeveškimi ceremonijami podpiaan mir z NemMjo v Versail-leeu. Nihče pa ni obhajal te štiri-letnice! štiriletni mir je itirileti* farsa. V tem čaau, ko je bil podpiaan mir, ata bili dve večji vojn! - ruako.poljska in grško-turlka — ia nebroj manjših. Te jc ver* aajlaki mir! Ckieago ia okoliees V nedelja in gerko. Lakki, i t premi-njaječi se vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. nrakt najvišja <0, najnižja Al. Holacc izide ob zaide ek § 29. Jutri ee pridne izčrpavati nova kvoU ia prvi naval naseljencev jo tukaj. New VorV N. V. — Naaeljenl ikl otok Kili* laland as pHprsvIJa na aprejem največje jKivodnji imlfrautov v zgodovini tukajšnje luke. Približno 26 psrnikov is rasnih evropakih pristanišč čaka zunaj pristanišče iu na parnikih je ekrog 16,000 naseljencev. H L julfjeiti, to je jutri, se sdčne izlr psvatl nova kvota in naseljene! nočejo* zamuditi minule. Kakor hitro udari ura dvanajst v soboto o polnoči, plenijo perniki v pristanišč« in takrat se začne naval na suko pismo cMi rsptrsclj je naprevT- lo zelo ugodeu vtis po vsej Nemčiji m navdušilo je celo socialiste. , Prepovedani Howatovl shodi. OUijski bare nI premoga so rte v silnem strah« pred nJim. Bellaire, O. — (Fed. Press.) — Alezander Howat ni smel govoriti v bližnjem mestecu Tajrlor's Oro-vu zadnjo'nedeljo. Hhod je imel zaključili štiridnevno govorniško kampanjo v okrajema Jefferson In Belmont. Dno 21. junija jo llowat govoril v Aidenl. Aerif, hlapec kompanije, mu ja prepovedal gp« voriti v mejah mesta, nakar ss je shod vršil ns hribu nad meetoini 700 rudarjev Je bilo na shodu. Drugi dan Jo govoril 500 rudarjem. IMiro ae jo obnesel tudi shod v Nefftu, vršeč ae pred očmi kra-jevuega šerifa. V Fairntontu je bil al i od Sklican v parku, kjer Igrsju žogo, toda premogovniška družba, ki j? lastnik psrks, je shod prepovedala. !low§t Je potem /fovorll v dvorani. Za v nedeljo jo bil ahod aranžiran v Tajrlor 'h Urovu, ampak šerif je rekel, da ne bo nič. Uudarji, kt so ie bili sbranl, so zaključili, da gredo t Torkvlllc, 10 milj od Wheelinga, W. Va,, ali jrorkvlll-aki župan liarrjr ('oas, ki je Šlan rudarske unije, je tudi prepovedal shod, ue da bl bil pojjsnil, zakaj. HOt UBIL £BVO S SEKIEO. Qaincy. DI — V torek je nbll a sekiro KI« Wella njen mož llar-ry Wells, o katerem pravijo, da m mu je /mešalo radi prehude rvašioe. , Brate znorelega Človeka Floy da Wellsa je napotilo ženino vpitje, da pohitel na liee mesta, ali kil je ie prekeem sa prepr* čjtev le tragedije. WelU si jc p*>-tem kotel še aam pretrgati nit živ. I jen ja, pa se mu je poizkus laja-loUl. Kaos na Kitajskem. Ha»gaJ,2U jun. — Civilna vojna Je izbruhnile tudi v Južni Kitaj* aki. Dr. Banja t amo v boj za kun-stUueloaatizem tU- ni obnes< l in zdaj je kakih d^set inilitariatičnlh voditeljev v boju drug proti dru-gepiil. V K>ulonu vlada k#os. Ker manjka denarja sa vojakovanje, so voditelji sečell prodajati ave-l Išče, javna poslopja In eelo šole iu poeeetnikooi ao naložili davek za veš let naprej, Bogatini, boječi se konfiskacij, brio v Hongkoug. jt ^^ f. Mevrje nnišilo vas na Koreikmn. l>unaj, pun - Mina plnha, ko ae je utrgal oblak, je danes uničila Tsefeaereti v okoliH Oaojakega jezera na Koroškem. V par minutah je bila vas \r premen jena v kup kamenja Ju rasvaliu. O kakih irgubeh iivljraja še ni poročil. .'.i . Ja S ' .. -1 t > » tH m 1» masea^va SS.OS. -----NuU. aa kav Imm stih s M*«. "P E OS VETA" M74* "Tkf E iNLIGHTENMERr Organ of tka "" Ow~4 fcy tba jLb-l MtmtŠU ImCt/^^"^ mmm S lat«» (eKciot Chic^ran^Cana^a U fmJSS bub^riptiorJUnitad Stala« <.wapt Chka«o) am »o $«.50, »nd foratf M—tri— %$A0 P«r faz. KM»I5 J n. tSmJSmh ---- ------■——■mgllii i 11)1 v okiapaja a. pr. (Jaalja 4a vaa Ja • tam la m vaai *UDNA JE OČETOVSKA SKRB NEKATERIH GOVERNElfJEV V JUŽNIH DRŽAVAH. • Mr. McLeod, governer Južne Karoline, misli, da je njegove naloge, de po očetovsko obvaruje zamorce pred pohujšanjem v tujini Zamorci iz Južne Karoline se selijo V severne države. Governerju, bogatinom, podjetnikom in bankirjem v Južni Karolini ni všeč to preseljevanje zamorcev. Za to bf ga radi ustavili. Ampak kako? Ali so mogoče preiskali vzroke, ki učinkujejo na zamorce, da zapuščajo Južno Karolino? Niso! To bi bilo mogoče preveč naporno delo, ki bi razkrilo zanje neprijetne reči. Poprijel! so se bolj enostavnega sredstva, da preprečijo izeeljevanje zamorcev, ki pa najbrž ne bo prineslo uspeha. Ako pošto je vzroki za izseljevanje, se bo izseljevanje nadaljevalo, dokler vzroki poetoje. Governer si pa tb vprašanje predstavlja kot igračico, ki se da rešiti s policijskimi sredstvi, ki so v takih razmerah še vedno odpovedala. Naročil je vsem policijskim načelnikom, da aretirajo vsakega agenta, ki pride po aa-morske delavce in jih nagovarja, da se izselijo iz države, ali naj pa od njega zahtevajo dva tisoč pet sto dolarjev za oblsstveno dovoljenje delavske posredovalnice za delo* Prepričani smo, da bodo iztirjali malo denarja na ta način, še manj bodo pa zaprli agentov, ki prihajajo v interesu industrijalcev iz severnih držav novačit zamorske delavce v Južno Karolino za velika industrijska podjetja. Agentje za posredovanje dela so Iznajdljivi ljudje, kadar se je treba izogniti zaporu in plačilu oblastvene?* dovoljenja. Ako* governer McLeod resno misli na to? da se pridrže zamorci v Južni Karolini, mora najprvo dognati vzroke, ki pritiskajo na zamorce, da zapuščajo Juino Karolino. Kadar je te vzroke dognal, jih mora seveda odpraviti. Socialne razmere, v katerih žive zamorski delavei v južnih državah, so take, da jih ne prenese noben belo-poltni delavec. Zamorci so dolgo časa potrpežljivo prenašali te razmere, ko so se pa prepričali, da zamorski delavci v drugih pokrajinah in državah žive v drugačnih razmerah kot v južnih, jih ne more nobena sila več obdržati v južnih državah, ako se socialne razmere ne spremene. SivUMj. So boriti drugače kot vlj^pje in mnoge taka bolezen sa- (Delje.) k) mi. reltte lesni in rsne, ki es ne dajo s operacijo. Mnogim oj »pravijo v prcrani grob. hteva avojo flrtev v prev kraški dobi in nam vsa-me eobreta ali prijatelja is naše srsds v naglici, včasih pa Še U po dolgotrajnem trpljenju in strašni ugoniji. Kako hudo je, ie v takik slučajih ni denarja in človek nima denarja sa operaeijsks stroške 1 Preamogo mladih šivi jen j ao 2e pobrale take bolezni, premnogo mladih očetov in mladih mater ae je moralo prezgodaj ločiti od svojih najdrsf jih I Premnogo ja vdov in eirot največ poraditega, ker ni finančnih sredstev, ko ee pojavi ,taka boiesen f — Previdna in skrbna mati SNPJ. pa je dobro poskrbela tudi za teke slučaje in potrebe. Njenim članom ni treba obupovati, ni jim treba jadikovati in prosjačiti okoli in iskati usmiljenih src, ker pomoč jim je zagotovljena od jednot*. SNPJ. je priakočtta na pomoč zmeraj in v vsaki taki potrebi ter rešila življenje neštetim. Neštetim je na ta način pripomogla is dolge bolezni do popolnega, stalnega ozdravljenje. * In kar je pri tem ie poeebno vašno, je to, da tak član prejema poleg operacijake podpore tudi avojo redno bolniško podporo skosin»koz. Kje še najdete organizaeijo, ki bi tako skrbela sa svoje člane f I Kje in koliko Jih je, ki bi se lehko merile e SNPJ.!T a) 0VPJ. trpi potaa stroške J« toč slučajev, kjer el Član nakoplje dolgotrsjno in v dotlČnem podnebju neozdravljivo boiesen. Čestokrat adrsv-> nik takemu bolniku svetuje preselitev v drugi krej aU pa da se povrne v svoj rojstni krsj. Oe ni densrnlk sredstev« to seveds ni mogoče ln bolnik mora trpeti naprej brez upenja ln ostati, kjer je. Ce je ssvsrovan pri savarovalni družbi, mu ta ne pomaga, pač pa gleda aa priliko, če ee ga more na ksk način isneblti, nsvsdno-se pa ta prilika izrabi, & ns more v pravem času plsčati svojih doneakov. Tudi pri mnogih podpornih organi, racijah ni v tem oslru nič boljše. SNPJ. pa po-maga svojim članom, da se lakko preselijo v drugi kraj, kjer je sa njik ugodno podnsbje, če js potrebno aU če zdravnik tako svetuje, in to povrh toinsga izplsčevanja redne bolniške podpore. Tudi ta skrb 8NPJ. ja ia marsikomu pomagala k popolnemu ozdravljenju in podaljšanju življenja mnogim. Nikoli sa pa pri SHPf. ns zgodi, da bi Ml bolni član črtan poraditega, kar nima denarja sa esiient. Za bolnsgs člana vselej sa-ioii društvo, če je treba. a) 0MPJ. najboljša saMttnica onemoglih ln pohabljenih. Pri delih, kjsr so po večini »posleni nsši rojski, je doksj nesreč, Ps tudi bolezni, ki iloveks popolnoma pohsbijo sli ga napravijo ns-amošnsga, da bi sli služil kruli, niao redke. Mslo jo pa savarovslnih inštitueij, ki dajejo v takih slučsjlh posebne podpore sil odškodnine, ln is pri tistih, kjsr se plačuje odškodnina, so članu navadno odračuna od posmrtnlne. — SNPJ. pa po-mags tudi takim Članom in to povrh bolniške podpore ie s isdstno odškodnino, medtem ko ostane poemrtnfaa nedotaknjen*. Odškodnino plsča S. očess itd. ia sa Ba veda toliko več. 8NPJ. je vselej pirsU in pomagala je ie do primerno dobre ekslstense potem, ko eo pohabljeni ali drugače postali d) mi. hst Izredna yihls, Ppleg ie gorinavodenih rednih podpor in possoči, pomaga SNPJ. is v rasnih drugih potrebah in takozvanih rednih slučajih, kar ne spada v savarovalninzko področje in poradit^a ni nikjer aapiaano. V to svrho ima takosvani sklad izrednih podpor, s katerim plačuje asesment sa one Člane, ki študirajo in se drugače podpira sirosušne dijake sloveu-akih etarlievs podpira člana, ki eo dalj čaaa na stavki ali ao brez dela ia eredetev; in prizkoči članom na pomoč v rasnih drugih slučajih, kjer ee je pojavila izredne ln opravičena potreba. To so posebne ugodnosti, U jih ae najdemo nikjer drugod ln ki so velikega pomena za vzakega člana in članico, po tudi ss ono, ki is niao člani, pa bodo lahko dolfišai teh dobrot, kakor hitro se pri-druŠijo. Nobenemu členu oe ni treba bati, da bo euapendiran pri 8NPJ.» ie ne mere plačati aaes-menta v slučaju daljie stavke ali brezdelja aU pa da je bolan, kajti jednota skrbi sanj tudi takrat, madtem ko pri zavarovalnih družbah zgubi vso prsvico tskoj prvi dsn, ko ne porsvna vseh prispevkov, pa tudi pri drugih podpornih organizacijah človeka navadno ne posnsjo, kakor hitro jc postal "suh" in ne more plsčsti asesmenta. e) SJfPJ., najzanesljivejša dokonča. Povrh toUkik različnih podpor in pomoči za Časa, dokler je član šiv, je SNPJ še najboljia pomočnica in najzanealjivejša Oskrbnica, ko pride končno to neizogibno, ln čemur ee moramo brezpogojno u-dsti vsi — smrt. Kdor je član SNPJ., ne zre tudi tiztegs trenutka z posebnim strahom ln ekrbjo, kako bo s njim takrat, kajti iivi v trdnem prepričanju, da mu bodo bratje ln aeetre SNPJ. etali zvesto ob strani do zkdnjsfs momenta, ter ga sprsmiU vsstno in čsstno do groba, jednota bo pa tolsšlls njegove ali njene drage, ki Jih sapu-sti, jim brisala solze in pomagala iz beda ia trpljenja. V slučaju smrti člana aU članice SNPJ. ss ni treba nikomur starsti, kako bo s pogrebnimi stroški in kdo bo prevzel to ekrb ip nslogo, kajti vssk pogrehnik se prerad sam izjavi in izvrši dragevoljo vse, kar je v takem slučsjo treba, kajti dobro ve, da SNPJ. poravna sa svojimi člsni vss točno in pošteno. Tudi ako je Člana doletela smrt v od njegovegs društva oddaljenem kraju, bo poskrbljeno sanj po bratsko in kakor se spodobi in kot js pravilno in čsstno sa človeka, ki js skrbel sa zavarovanje in tako previdno ravnal zs sebe za česa življenja in ob času smrti, za svoje drago pa is potem, ko nJegs več ns bo. Ako se Člen nshsja proč od svojega društva kadar ja bolan ali kadar ga doleti smrt, in V bližini, kjer je društvo SfcfPJ., ga prevsams v oskrbo to druitvo, mu nudi svojo brstsko roko, ter daje veo mogočo pomoč. SNPJ. ee vselej ln povsod brigs zs svoje člsne in po njih smrti ps ie sa njegove drage, katerim dajo finančno pomoč v obliki posmrt-ninc in drugo mogočo pomoč ln podporo. Ksko veličsetno je videti, ksdsr apremljsjo brstje in Sestre člana SNPJ. k zadnjemu počitku in kak ponos in kaka tolažba je to zs njegovo rodbino in njegova bllinjef In ksko žalosten prizor in kak kontraet ob smrti tistsgs, ld ni bil pri dru-itvu in je oftsl drugsČe br^z sredstev,. . % (Dalje prihodnjič.) ZAKAJ SE ANTRACIT DRAŽIT Premogovniški bsroni pravijo, da je podraženju an-tracitnega premoga kriva organizacija rudarjev, ker za* hteva povišanje mezde in zboljšanje delavnih razmer v rudnikih. Poglejmo, kaj pravi senator Frellnghuysen,ki ni rudar in tudi ne član rudarske organizacije, da se prepričamo, ako ree rudarska organizacija s svojimi zahtevami podražuje antracitni preAiog. Senator Frelinghuysen, ki je precej konzervativen človek, pravi, da so cene za antracitni premog od leta 1900 naprej pretirsne. Par kompanij kontrolira antracitni premog. »Osem kompanij producira tri Četrtinke produciranega antracitnega premoga in kontrolira devetdeset odstotkov antracitnega premoga, ki še leži v semlji. S temi osmimi premogovniškimi kompanijaml je adruže-nih osem železniških družb, ki imajo svoje proge na ozemlja na katerem kopljejo antracitni premog. Interesi, ki kontrolirajo premogovniške družbe in železniške kompa-nije prejemajo tri profite. In dobiček imajo od kopanja premoga, drugega od prodaje premoga na debelo, taetje-ga ps od transportacije. Voznina, ki j6 zahtevajo železniške družba aa prevažanje antracitnega premoga, je pretirano .visoka. Za to bi se morala voznins znižati. Meddržavna trgovska komisija bi morala takoj poseči v to stvar. Tako govori senator Frelinghuysen. Njegove besede povedo jasno kot beli dan, da postoji trust in sieer mogočen antracitni in železniški trust, ki prejema trojni dobiček. Ta trustovaki trojni dobiček je vzrok, ki podražuje sntracitni premog. Dobro plačani časnikarji pa sipljejo ljudsttu pasek v oči, da ne spozna pravih vzrokov, zakaj mora plačevati an-rscitoi premog po pretiranih cenah. Ti časnikarji pripovedujejo ljudstvu, ds so rudarjeve mesde zakrivile podražitev antracitnega premoga. Tako ee vara javnost s pripovedkami o visokih delavskih nuzdah, da na spozna pravih krivcev, ki podražujejo iivljeneka Peter PaJzIJovi doživljaji- WlUow aprlags, BL, datum poštnega pečata. Cenjeni tovariš urednik 1 V zsčetku sem stopsl hit. o, s kolikor Wj sem se bUšsl našemu etaremu ioforu, toliko počasneje eo bile mojo stopinje. Preaenetiti eem jih hotel. "Toda katerega naj preeenetlm, ali je še kdo šiv issiad našihf" aem vpraševal samega sebe in samišljen stopal v visoki travi na levom bregu reke Deftplaincs. PosUl asm ln prislul-koval, če slišim kek snsn glas in po tam glasu umerim svoje ras-mišljsvsnje. Tiho je bilo v nsravi, le Uetičl na grmovju ao lahko šumeli, e katerimi ae je polgrsvsl večerni vstrlČ. Tako sem prehodil Še dobro miljo, uglbsjoč, kskšen bo sprejem Visoka trava so je lshko sa-sibala, vprl sem svoje oči v polte-mo, ki so je raaprostirala nad naravo in ji dajale nekaj demoneke-ga, nekaj kar človek pričakuje, pa se vseeno boji toge pričakovanega. Strah ga je, pa ne ve zakaj, dael-ravno ztrahn ne pozna. Naprevil sem še par korakov kot mačka, kadar zalezuje drobno miško la pred sabo aem imel prior, "kakor-Šasga eem e! večkret slikal v duši, ko sem stopel po vročem pesku V mehiških puščavah. Prav tik vode je plapolal ogsnj, h^ kateremu je bil pristavljen majhen lonec. Kakšnih petnajst ko> rakov višje ob bregu je stal naš stari, beli šotor, nai dom. Tam doli pri reki je sedel bos Tone Rib-ničan la lovil ribe, a»d šotorom in ognjem je eedel Joše Krsšove ln njegovi rumeni kodri so ae mu vtipali na pleia. Pole« njega je štele petrolejko ia čitel je iz knjl-S«. Stari šeke je leiel pri nje-eovlh nogak In glodal malossamo ne reko, ki je valovita poeti pro U Jolietu. I Obete) eem ia nekaj čaea gledal ta prizor. Najrajie bi bU vsdihnll, moj dom, oh preljobljenl nai dom, toda beseda ml nI hotela !s ust. Nekej me je tiščalo v grlu, doU po lieih je pa kanila debela solaa, ko sem gledal to šivljansko idilo, kakoršnih je dandanes malo videti, ko as vae peha za denarjem in bogaztvom. Stopil sem počaal naprej, nro-Šil ze je msjhen kamenček, seka je ekočil pokonci in grdo ssreial, na to es je pričel plašiti po tro-buhu in pri tem je veselo mahal z repom. "Aha, sposnsl me je," sem šepnil tiho. "Kaj pa je &cks!" je malo-marno vprašal Ribnftan, Kr%šovc Je pesno ogledoVal psa, ki je skočil v velikem skoku proti meni. "Nekdo prihaja," je rekel Krešovc. "Dober prijetelj Je," Je odgovoril Ribničan. "AU ne vidiš paa, kako maha s repom. "Dober večer fanth", ssm nji-ms prestrigel besedo ln stal med njims. "Ko pa si, ki naju motiš v tej samoti f" je vprašal Ribničan. "Bj, ali ns posnaš," js zavrle-kal Krešovc. "Naš Pater je, ki ze je klatU s Jakom doU po Novi ia Steri Mshiki. "Nsš Peteri" je vzkliknil Rib-ničen in spuztll ribnico ls rok io js bil s enim skokom pri meni. "Srečne so moje oči, de te le vidijo enkrat pred mojo smrtjo. Mislil sem. da pogineš tsm v prinesel ie hleb kruha in ga polo-ŠU predme v travo. * Sedel eem v travo, kajti šelo-dec ss js ves dan-šc pridno oglašal, zjutraj ssm pojedel ssdhjo skorjo kruha, Id ml je ostala od večerje, katero ssm povili na še-letniškem vosu tovprnega vlaka, ko smo pri Dss Moineeu drdrali čes most reke Miesissippl. Ko ssm založil psr grilljsjev, napravil dobsr poširek kave ln tako sopet privezal dušo, da ni ne uide, eem dejal t "Tone, zaztonj vprsiuješ po Jsku, ne vrna se več pokopsl sem ga v mehiškem pesku in mu postavil spomsnik..." Tonetu je nekaj ssleeketalo v očeh, katere je tako na široko odprl, kot neverjetni TomaŽ, ko eo mu pripovedovali, da je Krist vstal od mrtvih. Ohras se mu je skremšil, ls njegovih ust je ps prihajalo ihtenje. "Ne jokaj To-ne," sem ga tolaliL "Ne bodi Ženska, ns moje ne tvoje solse gs ne pokličejo v življenje, k večjem se >u o rs sgodiU čudež, da ga bodo vi-dele šivsgs ie nejljie oči. Potrpi malo, vss U povem. Obrisal sem si solse ls oty,*ns ksr sem ns krstko povedal, |ako sem prebil zadnje trenotke ob u-m i rs joče m Jaku. Poslušala ata molče in srepo zrla predse. Ko sem končal, je Kralovc tolažilno pristavil i "Kaj hočemo, umreti moratao vsi., "Res je, da moramo vsi umreti, ell nepotrebno je, dk člbvsk leže vai«.; i s u " • u „ ^ v P"1*01 •em rekel kiju JStttSr**** **** ^ "Na vprašuj eto rtčl na enkret, le počeši vprašuj, pa U bom od- govorjal, "sem mu hitro segel v besedo, ker sem ss bal, da zastavi le več vprašanj. "Jols prinesi melo večerje, aaj vem. da je Peter ločen. Kra-leve je vetal ln ae kamin vrnil la šotore e krožnikom, na katero* Je bile okusno pečena riba. ftel malomarno govoril Krašove je doli k ognju, segal v travo po Ikodalieo ia vanjo aalil dišeče kave is pri ognju. "Na, ade> P« le jej ia pij," je rekel, ko je Že ni bilo trebe umreti Ali mu je ree od ialoati počilo aree, ksr so ga spravili a fare doli na Dva ia dvajseti eeetif" ^ "Bes je, ree," je pritrdil Ritmi-čaa. "Kdo ga je pe-spravil s faret" sem radovedno vprafal. "Kh. kdo? Neki Skaza je vae a-rsnžirsl Take govore ljudje," je "Kdo praviš f Skaza? Tisti Ska za, s katerim ara viaai skopaj kraue paaUf TieU Skesa, ki ae še zposdaja, da aem mu vin- ■ Zor kaj se tod Zunanjih Gori oči!" | da je to tleti 8kau kot ga opkmješ, kajti gori na Dv« ia dvajseti pravijo, da je šel mii rakom Žvižgat in Šabam p«t, o< kar ss ja on naaslil Um na Dv( in dvajseti in pripeljal s sabo 4 nekaj takih bratcev, kot je *tm js pravil Kraiovc. "Obiščem ga ie U teden in pol vem vama, da bodeva ropotala 1 Skszo, sko js to res, ksr pri po ve dnjs Krašove." Obrnil sem proti Chicagu in saiugal s pestjo! Pravil aem njims, kako aem »t prviket seznanil a Sluzo v Lju bljani, kako sem gs kssneje obi skal gori na barju, kjer južna ž«9 leznica teče proti mostu čez Ljo. bljanico. Kako se mi je ie takrat zdel, da je noi, hi reže na dva kraja. Da je Šel v klošter, ko so J mu potrgali val itriki. Zamolčal jima nisem, kako ga je "ipilal** v Clevelandu ko je hotel osvojiti sv. Vieht. Povedal sem msriikaj o njem, ksr je bilo Tonetu inJoJ letu aovoet. IpHp^^^^^H čss je bežal in polnoč jc prifls preje, kot emo jo pričakovali. Zlezli smo iotor in po več dnevik eem sopet sladko zaspal na mehkem senu, ki gs je pokozil in po-sušil Ribničsn. Ts pozdravlja — Tvoj Peter Pajzelj. Razno« MAn 18 OTKOK OPROŠČZKA. JTovr Tork, M. Y. — Mre. Mary Lonergsn/ki je msU trinsjstih o-trok, je bila oproščena kazni ta umor svojega moža. Njen sin, star 14 lat, je pričal proti njej, a njena hči Ana, stara 24 let, ki je povedala, kako kruto je njen oče poetopal s njeno materjo, jo pričala svoji materi v prilog. Aretirani sindikalisti v-Španiji. Barcelona ,29 .jun. — Slndlka-listični vodja An?el Pestana in drugi vodilni sindikaliati so biU dsnee aretirani, ker so rasširjalt antimilitaristlčno propagando v Španski armadi. ga^ksklh^Ssoi*ItttoSčanov° nai boš jo pot v Lurd. Med njimi jo bilo okoU 100 invsUdov, ki so u-pali, da Jih bo "sdravišna" moč luršks vode ozdrsvila. To se se-vsds ni sgodilo. Nekateri listi eo ee ob tej priliki čudili, da je bilo med romarji večje število duhov« nikov. Ti lieti namreč nimajo pravega pojma, kaka gorečnost ae ie zadnja leta začela polaščatl katoliške duhoščine, ko je Instinktiv. no sačutlla, da gre š njo navzdol. Duhovščina jo poatala po vojnih' grehih naenkrat strašno "pobožna" in ognjevitih besedi Uvidela js, da ss mass polašča neka pa-mst, ki Ji pravi, da ss mass pola-iča neka pamet, ki ji pravi, da so besede bres dejsnj mrtvo, fo je pa hud sunsk. Duhovščina ve, da ee ne da s savedno maso nič o praviti, sato je hoče na nov, bolj moderen način potegniti ss noi. Pa si je oblekla epokorniškO haljo, ei posula pepela na teme in I potožila, da mora ona delati pokoro sa "grehe ljudetva". In eo-lo na božja pota j* aačela v tem namenu zahajati. Ljudje, ki še oi-eo pri prqrl pameti, ao ss ustra-šili takega preobrate, češ, duhov-niki nas bodo v nebesih grdo gledali, če bodo morali tu na semlji mesto naa trpeti, ps so ubrsli stopinje sa njimi. Ubogi Saslepljen-cl! Duhovnikom je lahko delati "pokoro" in hoditi po bošjih poteh, ker nimajo drugega posla, s katerim bi e* pošteno ukvarj#l>, kadar ee oddikujejo od umsian* j nolitike tega evata, ki jo svesti Kristusovim naukom tako rsdi a-gen jejo. Snloh »o ae jim na božjih izletih dohodki le večajo, ker je po sveta dovolj bedastih ljudi, ki dajo, četudi polovieo fanetja, aa "božjo čaet". Navadno eo to bogatini aU pa ao ljudje, ki mislijo, da bo njik dober agled vplival na druga "poboine" ljudi, ki bodo potem njim posugsli. to s večjimi dsrill Danes pa sprejema darila le oni, čiger s*vednoja. Voditelji rednik strokovnih tmij niso zadovoljni a to stavko nazivajo jo "nezakonito" in "div " in cela atvar izgleda konfuzna To daje pogum delodajalcem, da »e šc nočejo ozirati na zahteve Marka rje v. sc DOLOČENI PRUELJlNlftKE KVOTI. Wa»hington, D. O. — Delavak ■epa rt men t je prav malo izpre Jenil kvote raznih, inozemeklk v določbah za prihodnje leto. ki ,c prične dne 1. julija. 0

»eb in za Italijo Ukiato. La-»v »me priti torej 42,057 tudi fiMnjc fiskalno leto v to de- telo. ^olj.ko kvoto so malo zvišali, J ^r * 21,076 na 80,977, ker ao * pntegn® še finsko okolico in ^odno tialieijo. Kuska kvota je na 24,405 ljndi. Kranco-kvou jc neizpremenjena. Av,trij,k« kvoto so akrčili na a 0|rr,ko p* »riiWi » Ofrov moro priti v prihodnjem »"mkaj 5.«Sg: Za .največ je turška kvoU. Torčiji *t •^♦rj-nlk 2,m oaeb. torej 26« J* kakor ca to leto, a Urška pa r izbila 231. Kolik0 J ug o slov en o v ame priti J^^nje fiskalno leto, ni nave-torsdevnem poročilo. To Okio— Kakor po- ročano> mi je dne 1. maja preminula štiriletna hčerka Joaepkina. Vsrok smrti jc bil v javnosti po ročaa in neumestno bi bilo ponavljati, ako bi ne imel za to viro-Že dva meseca bo minulo, kar o truplo otroka v hladnem grobu, pa še nima miru pred tukajšnjimi verskimi blazneži. Kot on otroka, ki ša.zdavnaj ne varujem v verske budaloati, se razume, da aem zahteval civilen pogreb ter ae je lati tudi vršil. To, da je bil otrok pokopan civilno, brea verskega rokus pokuša, pa je napravilo na tukajšnje versko blazne siromake ter breszobo ženice ne-iuven utis, da k danee ni k9nca ilevetanja s " Ta bretverec, otroka je pokopal brea gospoda." — 3a, verski zaslepljcnci, tako je bilo in nič drugače. Otrok je bil pokopan civilno, to pa vsled tega, kar drugače; ni moglo biti, kajti piaec teh vrstic nisem eden tistih, ki bi prodal avoje prepričanje požirek jeruŠa. Prepričanje je meni sveto ter sc temu ne izneverim za nobeno bogastvo na avetu. In ako kdo misli drugače glede moje osebe, se grozno moti, ter je vsako upanje, da bi se jas ie kdaj okrenil na pot teme, popolnoma nesmiaelno. Da, rasni ca je, da je v te j oroeiin *«' .........7-----. . »».klonil f* i* r imelo priti okoli *r*>.Ivašeg. bor-. * svoja jeae ali maščevanja nad o-trokom, pač pa bi se bil v takem »lučaju moral snositi nad menoj^i n eiccr še sdavnaj, saj ledukl za-trujejo, da je vsegsveden, torej je moral Že dsvno vedeti, da jaz verujem samo v to, kar vidim. In to bi bil edini vsrok, za kar bi bil njih bog "upravičen" znositi se nad mano* Tega ni naredil, k^co morem torej verovoti v njegovo moč. Njik "bog" je tudi že stra šansko star, torej Čisto mogoče, da mu jc odpovedal epomin, da jo popolen nevednež in ne ve, kaj ae godi po svetu. Poleg tdga gotovo ničesar ne vidi, kajti če bi imel oči in se ozrl doli na zemljo, bi cot vsemogočen ne dopustil, da bi se še nsdalje dogajale take grozovltoatl, kot se dogajajo pod sedanjim kapitalističnim redom. Korupcija, izkoriščanje, oderu iitva, krivice, laž, hinavstvo in neštete druge nezaališne grozote ao, ki smrdijo do neba., Urediti bi moral zmešane rasmere na sam lji, da bi bili val deležni njegove milosti. Če vse to vidi, ni neskon čno pravičen, temveč neskončno krivičen, kajti sedanji red je nadvse krivičen, in ker pravijo "der-vili" da je vse na svetu po boš ji volji, je potem dokasano, da ni prijatelj resnice in pravice. Čemu na eni strani mlljone la miljone bogastva, katerega la-stuje peščica ljudi, na drugi strani pa na miljone in mlljone naroda strada, šivi v siromaštvu* in ae ntora v potu svojega obraza truditi za alromašno življenje. Prijatelj, ki veruješ v verske dogme, sli je tu 'božja volja' na mestu f In ker ne vidi vseh teh krivic, ki bi jih lah]|o opazil brez daljnogleda, kako je mogoče, da bi tedaj svojo nebeško pozornost ob rščal prav na mojo malenkosti Ako bi ae bil ta nesrečni slučaj dogodil pri ljudeh, ki imajo količkaj poduka, kako ravnati v ta kem slučaju, bi deklica ne bila u mrla, a na žalost ae je ta nesreča pripetila pri hiši, kjer vlada še popolna neveda in tema. Napro dnega časopisa, ki prinaša poduk in laobrasbo, pri označeni hiši ne poznajo, kajti ao , posebne vrsta ljudje, ki sploh ne vedo, zakaj so na svetu, verujefo pa v boga ter tudi pridno hodijo v cerkev, doma pa izdelujejo 'temperenčno' brozgo in jo prodajajo notorič-nim plveem. Preklinjanje in ro1-bantenje na smrt pljsnih ljudi je redno ali|atl okoli vogalov in sama gospodinja je pri tem glavno zrcalo. Pri takih hišah ao tudi otroci vsgojenl v duhu teme, ako ne dnševno pa telesno saoatali in pokvarjeni v razvoiu. To jc ža-loetna slika, a resnična ter ne dela Slovencem nobene časti. Kako žalostni prizori se dogajajo pri o-značenl hiši, naj omenim samo e-no, dasi jih je več. Rojak Jolin Mazl, doma iz Iške vaai, fara Ig, je bil na stanovanju Čez dvajset let. Ves ta čaa si ni prihranil niti eenta in, razume šc, da tudi pri društvu ni bil nobenem. Dokler je bil zdrav, je šc šlo, delal jc po tovarnah, zaalu-žek pa noslf gospodinji. Plačeval je hrano, kar je ostajalo pa pognal po grlu. Tako je vedno ostalo vse gospodinji. Leta pa teko in moči opešajo, Če Človek ne zboli. Tako jc bilo z Masijem. Zbolel je. Pri bolezni pa je treba zdravnika in zdravnik hoče plačilo. Mož pa brez vseh denarnih eredstev in brez društva. Takoj, ko je zbolel, je bilo že čuti okoli hišnih vogalov robantenje gospodinje, da l-ma na stanovanju same 4barabe', brez centa ter da opa ne bo nikogar živela, ksr od hiše naj se pobere, kamor hoče. Debele eolze so kanile možu po velem licu, ko mi je pripovedo val: "Vidi*, Martin, toliko let sem bil pri hiši, vae, kar sem sa služil sem pnetil pri kiši, eedaj pa sem obolel, delati na morem, me pa goapodlnja naziv!je's 'barabo' in goni od hiše." Grda nehvalešaost je to in mol se mi je resnično zamislil, da aem pripomnil ogorčeno: "To pa res ni lepo, to je bressrčnoet. Kaj katoliška vera tako učit Saj ns la par drugih v tuši naselbini, kar djo itak ne zavsomajo. Ni jim brige, kaj se dogaja po svetu, samo ga vedo, da sledi adnevu noč in da ima njih želodeo vedno do-volj alkoholno brosge. To jim 'je življenje, napredek in vee ... » Rojaki, ki še niste člani nobenega podpornega društva, ne od* lasa j le s pristopom. Vedite, da k društvu lahko pristbpite samo takrat, ko ste sdravl, kajti ko abo-lite, jc preposno ter na pomaga nobeno tarnanje. In v tem osiru Sam nudi S.N.PJ. najboljšo ugo-nosti. Ne le aamo, da je to najmočnejša alovenaka podporna or- fanizaelja, temveč je tudi naj-oljša in najbolj algurna slična organizacija v Ameriki, v pri kateri ste v vsakem alučaju varno zavarovani. Zavarujete se lahko 9d enega do pet dolarjev bolniške podpore tc? od dvesto petdeset do dva tisoč posmrtnine. Sličnih razredov niaut nobena druga sloven aka podporna orgaalaaelja. Stroške zdravniško preiskave plača jednota. , Vaak Slovenec bi moral spadati pod okrilje te velike in ponosne slovanske stavbe. Rojaki v tei naselbini imate priliko, da ptistoplte k društvu "Triglav", št. 48 SNPJ., ki ja e-ao najmočnejših in najuglednejše podporno društvo v tukajšnji naeelbinL Društvo "Triglav" se bliža številu 200 članov ln to brez mladinakega oddelka. Društvo ne sprejema ' nobene pristopnine od novih kandidatov, stro-Ške sa zdravniško preiskavo pa kakor omenjeno, povrne jednota. Torej Slovenci v Barbertonu, nudi se vam najlepša prilika, da postanete člani mogočnega društva v Barbertonu ter obenem člani največje podporne oaeanisa-cije. Društvo "Triglav" iboruje vsako prvo nedeljo v meaeeu. Prihodnja seja ae vrii dne 1. julija v prostorih 436 Bollvar Road. Pričetek seje Je ob dveh popoldne. Vsem novim kandidatom kličemo t Dobrodošli! — Martin 1 ' Farrell, Pa. — Žc nekaj tednov tfajajo vroči pasji dnevL Solnce pripeka ln razgreva tlakovane Ceate ter pall velike mestne kile, da sp marsikateremu meščanu cvr» ti v glavi. Za poroš/ti imam o žalostnem dogodku, ki se je pripetil tu na Beaehwood Avc. Dne 16. junija se je vračal tukajšnji rojak Jakob Žagar preeej vinjen is neke pivnice na svoj dom. Najprej pa se ja ustavil pri rojaku Franku Htambalu. Ko je stoi>il v hišo o-m« njene ga rojaka, ga je nekdo vprašali "Po kaj ste/pa vi prišli f" Žagar je enostavno povedal, da po nič drugega kot umret. In v tistem hipu je sgrabil samokres 22 kalibra ter sačel atreljati. V tem čaau se je tudi njegova soproga nahajala pri Htambalu. Prvi strel je pomeril na svojo žsno, ki jo j* zadel v desno rsme Iq močno ranil, drugi strel je sprožil ns mrs. Anno Htambal, tretjega pa na mr. Franka Stambala. K sreči sta obe krogijl izgrešill svoj smrtonosni čilj. He dve fcrogljl pa je sebi poslsl v glavo, pa ni bil na mestu mrtev. Tsko je dokončal. Vzrok temu dejanju je bil veden prepir z ženo. Po hudi borbi sa Življenje je končno zmagala smrt v tukajšnji bolnišnici dne 19. junija ob aedmih svečer. Pogreb se je vršil civilno is bile žalosti dns 29. junija, 1923.. Pokojnik je bil doma iz Iške vasi pri Ljubljani in atar 44 let. Bil Jc član društva "Slovenec", St. 262 SNPJ. Družini Žagsr i*-reksmo globoko sožalje. — Jakob Jevt. /.vžamT^ ^vcatka Narodna Pdptria Jedaota j Uetaaavljca« a. •erila mL lak«ra. IV. )aal)« 1007 v dršavl IIUa«U. GLAVNI STAN« 30ST-M a©. LAWNDALE AV«., CHICAGO, ILLINOI3. lzvršovalni odbor: UPPRAVNI ODSEK. ' * . t*rU»4m*k V»••«•( Calakar, »odtvadsadaUi Andre« /Mriak. R. F. O. T, U.a ai, MmIivi. Pa. gt. taialk MaltUw Urk, tajalli W«UUW.«. »M.lk. UUs Navak. «t. bUaajJk Ukm V.grUk. mfdmlk tlasiU J«š» Zavartalh, upravitelj gtatUa FUlp Gadtaa. POHOTNI OOSCKi Jaka Uad«e«Md, »radaadnlk. 407 W. May S t., »prtagfteld. lil., Marti« laUamlkar, B.m «70. B«rk.M.., OkU, Fr«l A. VMse. Im OTS, El». MIm« aa. HaadaeaaavUU, Pa., Mm Garlak. 414 WTlUy It, Jmkm TwMj, I Sprt.« f UM. IH. OSREDNJI OKAOUK VZHODNO OKJtOUE BOLNIŠKI ODSEK 1 1 Bla. Novak. pr«dssšath, MIT-SS S*. Law»dal« Av, CbtoagOt M. • Jmmmk AmkmM, Bmm MŠŠ, Mmmm, ftu. Pa. Gr*A«lj, leail r.PMr Av*. ctevalaad, O. t Salar, B«s 104, OeMs. Kaas., aa JvgMapM. Mar«. B«. iaa, Bitki, MUn* aa Savan as paš. Ukm ZAPADNO OKROŽJE 1 Am%mm MikVtH|«r aaas uisk. • « Nadsorni odbori Kraak Zaita, arUsUatk. S4SS W. 2Stk Št., Chlaap,' IIL, frank .Somrak, M00 Prastar Av«., Ct«v«U»d. O., WUII«M 8ltt«r. 4404 It. Clalr St., Cl«r«laad, OkU. Združitveni odbor t Pradaodalki Pnsk Aleš, 1184 B«. Crawl«rd A v«. Chlaago. IU. j«Uw o*««, sasa w. satk st.. Cki««ff«. m. ,v" Jm. Slnik, 4404 Ort«a Ct., Cl«v«land. Okl«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. SSSS Bi. Clalr Av., Clev^aarf, a POZOR! Ksh^sh e gl. »dUrmlkt. ki deleje v glavnem «• vrti labalei / VBA PISMA, M se mtitit aa nesla al. f-Mmik* se(iSMkm Pradaednlštv* ». N. P. K S4ST-S0 B«. Law»4«U Av«., Ckl«a««. IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKI PODPORE IZ NASLOVE, •stelšb« laj-*Utv« B. N. P. J., S4ir.Se Be. LasmdaU Av«.. Chlaag* III. DENARNI POtlUATVt IN STVARI, M se ti«.)« ej. lavelavalnega «dWra In j»4».t. v«kš« as aasl«v«i TaJaUtv« S. N. P. J., SSST.Sa S«. U«s< dala Ais, Cklcag«. IU. VBK ZADEVE V ZVZZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI MneUljaje aa aaslevi »lagajaUtv* t. N. P. i.. SSST-S4 S«. Uw^daW Av«., CkUag% IU. Vae prltošbe ml«d« netievanja v gl. lavrUvali------ Frank Zalta«, prmMmlhm »adaarMge Ukm r«. Ilgnr naslov je sg^aj Vsi arlalvl aa gl. pMretnl m4*mk s« naj p«tilj«ja aa aaalsvi Jeha Undsv 407 W. Mar *l- Sprlasflold, IU ^Bi Val av«a Lavradal« Av«., t v svaal a 1 d«plti In dragi salti, naaaaatta, oglati, »araialM ta šalah vs« kar i a gl«til«as iadaal«, ae) ae »aiUja aa aasUvi "ProeveU", MST4B i dal« Av«., Caleaga, IU. ra in neki Anglež, ki ja' sapoilen pri £*.B. D. majni v Neffsu. Shoda se je udeležilo tudi nekaj rojakov ia Glenooe, Ohlo. Rojaki, ki ste bili na shodu, pojasni-te svojim rojakom po naselbinah o shodu in pridobite jih sa dobre bojevnlko V naprednem d ela v. skem gibanju. ^ Vaš posdravlja 1 — Porota-valae. Voffs, Okio. Tudi joa šalim napisati par vrstic nsšim brstom in za turSko po-Toko, kaj more neki to biti. Ali je ln kaka igrsf Ali snubitev f Vsem tistim, ki še niso videli in š« ni-čaaar ne vedo o turški poroki, bi svetovsl ln toplo priporočal, naj nikar ne camude te lepe prllikš, ki ae nam prvič nudi v Chicagu. Tor«*j še enkrat povdarjain. val na Izlet. "Danlea" je še vadno za dovoljila svoje geete. Poleg toga pa se tudi prepričamo o skrivnosti. Ki jo ims prikrito vsselični odbor. Na svidenje! — Član "Da- /M/M HI MVRDKLA. aa naJbv Caroliite Pliillpe la Urnlile, Waah., ker srm izgubila njen naalov jo proeiin, da mi pišr lil pošlje njen naalov. Mre. M. N.. P. O. l»rnowa. Pa. (Adv.) za kuhanje piva doma v ssUgl slad, hmelj, sladkor la vse drog. paleekšllae. Pesiosits lo se i>r<-i>ri/«jto, de je dama prt nas, MsTVtiM k aelUlJU I« jg nej«. lioMtl j« tučl solrfco ««4av, •Ukleele ia rasnih laaeev, Itd. Ml vam datiavtai« aaraeila pa pe IU. leča« v vee kra)#. Orecerljam. tiedJtiarj«« la v pvo- 4a)alaa iatesalae dam« prtsserao po-mm aH *a#Jlh aarašflm. PIMle pa brormeelja aai i frank oglar, Pravljica o Etni. Časniksraki poročevalci javljajo ia Sicilije, da ond^nl kmetje verjamejo, da jo bruhanje lava li Ognjenika Etno vendetta (o«vetu) velikanov, ki so nekoč A veli tamksj. Njihova pravljloa ss glasi: Neksko pred tisoč leti so prišli angelji ia nebes v Sicilijo in se poženili s siellaklmi dekleti. (Torej so sngsljl moškega spola 1> Dekleta so potem rodilo velikane, ki ao bili dolgi 80 do 30 čevljev. TI velikani so hitro ssvlsdsll nsd drugimi ljudmi in jib stiskali ter iskorlščsli kot pravi tirani. Ljudje pa niso dolgo pronašali sužao-sti i uprli so so in v vojni prems-gali velikane, katere so potem s •božjo pomočjo pregnali na? majhen Otok v bližini Siolllje. Otok j« bU Um, kjer ja adaj ognjenik Etna. Velikani so ss trudUi več let, , da bi sopet savladali, pa nI Šlo. Na otoku se jim je godilo selo sl%bo i jedli ao travd in listja. Ko so vso |>ožr.U, tako da jo oetala gola semljs, so klieali Sicilijau-ee, naj jih puste nasaj. Ker sa pa Sicilijanol niso smenUi ss klic, so velikani v veliki jeal isrekll prokletstvo nad prvimi. Rekli so, da jih bodo 10,000 let mučili s ognjem, dimom in pepelom. Nsto se je stresle semljs, Is otoks jo švignil pismen ln velikani so so pogresnili v ognjenem žrelu. Ts-koj nato je začelo bruhati goreče keinbnje is otoka, ki ae js kmalu spremenil t goro in se strtdl z bregom Hleillje. Hioilaki kmetje ln pastirji sve. to verjamejo v to pravljico. Znanje še nl prodrlo med to babje-verao Jjadstvo, ln ker si drugačo ue morejo razlagati delovanja vulkanov ln Uvora r/utopljane la ve, ae aaslsJijsjo na to pravljic«, Tako je povsod s nevednimi ljudmi. In to je naravuo. Kjer nl sna-nja, tam eo pravljice. Dokler tm je ue apoen s jo resnice, morejo verjeti v laži. Bolgijai grd° P«**" BBglašfcaga generala, London, 'J9. jun. — "Daily Cbroniele" prinaša aensašno veat, da ao belgijski earinarskl uradniki v AU-la I hapelln sadnjo nede I jo vetavlli angleškega generala (iodleya, ki ss je peljal is Porenja v Undon. Ukazali so mu. da je sa puatil apalni «ag»n in stal eno uro v sami nočni arajei na peronu. inedUm ko so prelsksll njegovo prtljago V vosu — "Chttmiele" /ahuva, da mora angleška vlada iskati pojesti i la in zadoščenja od Belgije za U "neodpustni presto l*k". ______ Angleški imigranU ss agaaja mt Islaadu. Uodon, jun. — Parnik "Hamarlja", ki je včeraj odplul prati Ameriki s JOOU angleškimi imigrauti se radi alablk razmer aa Kllie lalan<|u v N*w Yorku jstavi v Boatonu. Lastovka. ! "ploh kedaj ljubila in ali je me-j tako atar, da mn je le težko gočc ljubezen tako uničiti. Pogle- ob, ob t" —»- - | s »JT, ■■ dala je Emilijo. Truden, velik jc bil njen pogled, pogled v strašuo (Dalje.) 'JMffl Spodaj na atopnieak m zado-neli koraki in kmalu na to ac je sačulo t predsobi govorjenje. Vstopil je aodnik in se bojda bli-» žal poetelji. "Emilija, Vladko je tu, aej lah-ko vatopi?" Njegov gla« je bil mehak in je nekoliko trepetal. Ozrla aa je po-čaai, a težavo. Sledil je dolg pogled; pogled miren in čist, brez prikrivanja in brez iskanja, pogled, poln strašne resnice. On pa ga ni vzdržal; povesil je glavo, kakor jo povesi zločinec, ki ac mu prečita obeodba. Zdrznil ac jc ves zbegan in mrmral proseče: "Saj lahko vstopi, Emilija, kaj ne!" , Zazibal se je proti vratom s vb gujaatim korakom in rekel: "Prosim!" Vstopil je mornariški častnik in se neodločno bližal bolni-ei; aodnik je obstsl ves zmeden pri vratih. , Kako da ji gre, je je vprašal a priučeno vljudnostjo. In še nekaj jc govoril — ssme slabo izbrane beaede., Skoro brezglasno jc od pirala usta in gledala ponajveč Olgo, ki ae je bila v zadregi u-maknila par korakov nazaj. On ni znal veliko povedati in nastal ja čuden, dušeč molk. Tudi v dušah. Prav tistemu podoben, ki ga občuti rešitelj, ki jc redoma prišel prepozno. Zdaj fa je Emilija mirno opazovala. Morda jc v tem trenotku lp«««m praznoto, praznoto brca dimenzij — v niče vnos t življenja; pogled, ki ga Olga ni umela in ki ga je vsak človek le enkrat zmožen — na praga večnoatl Emilija zapre napol avoje velike oči, položi glavico na desno ia idi. Na Hrib ji zagorita dve mali čudno rdeči piki. Kri? Človek f Olgine misli zamro v vrtincu občutkov. Bolnica začne globoko, nemirno hropeti, zavrti glavico, usta se ji premikajo .Šepeta gr-grajoče r "Prihaja ,morje .. odprite okno, da čujem njegovo peneče valov je, ki.. utopi gorje ... opera bolečine*..." Olga se dvigi, posluša z grozo beaede neglaane, tuje misli izražajoče, misli iz večnosti. Vzpip se bliskoma, zbeži ven ki gl««no za-kliče. — fl Kakor vaako nenaraum iusflje, aa je zdrobil tudi ta boj Si me, izbruh jeze poginjajočega. Oromo- Naše razmere Odkrevaala je. '4 Visoka je vera in nizka jc nevera, " je zamrmrala tiha zaae, ne glede na soglasje in zvezo a prejšnjim. Ib Wieconaina. — Tudi jaz že-Priplazila se je tiho zaspana noč l«m napisati nekaj vrstic |poc Po Žlebovih je blebetala voda ko-!"X*£e družinske razmere", da ae pnečega sngga in v ceveh prasketajo padala. Počivalo jc drevje, zamišljeno v prestane bolečine. Tedaj ata opet prihitela pomladna duhova ter mehko božala ubo- kot ladijk na morju, ko jo vodi ac bo kdo pred ča/tom veaelil, da ao Jtihuile. Tudi dopustiti jim ne dajmo, da bi ae potopile v globo-čino morja, kar plavajo naj dalje gc ročice ter razbolelo zelenje. Zmagovita in veaela sta krenila tudi v mesto in1 obstala na željo mlajšega tudi pred sodnikovo hišo. Ta je akočil naglo k oknu — kakor pred dnevi — in pogledal v sobo. ■"Laatovka!" Soba je bila temna in pusta. Obotavljajo se je odstopil in šel plaho okrog hiše. Tam na drugi atrani ao bila okna nenavadno lepo razzrctljena. Splezal jc do njih. V mamičini sobi je vica na belem prtu, cvetju, obdana od Črni laaje. voščeni no bela obleka —- vse viti "stoj!" ,ki ukine utrip srca,]mično. Za avečami zazrla vao bornost njegove duše, voo praznoto njegovega arca, v kojem niso nikder goreli visoki plameni ailnega vgnja ljubezni. V tej moreči tišini pa ni mogel dolgo gledati v njene motreče o-čl, vzdržati ni mogel pogleda, r4z-birejočega po duši. Skcnil ja roki in se ozrl po Olgi. Nato je rekel, da upa, da ji bo šlo kmalu na. boljle ter da jo hoče le večkrat obiakati, predno da odide. Podal ji jo roko, pozdravil Olgo in ti-ko odšel. Ko so se sa njim zaprla vreta, je Olga globoko zavzdihnila In se vunlsllla. Horda je hotela rasme. kniti tajinetveno zagrinjrflo, razgaliti uganko ,doseči e mislijo tiste gonilna aile srca, ki ao razumu nejasne, nepojmljive,. Ali ga je pribijo noge k tlom, in vzame za kip celo junaku pogum, jc odmeval od juga, in zima ae je eeeedla. Zadnji zlovešči oblaki so dirjali po svodu. Dsleč zunaj pod žilnimi gorami pa ao zborovali zimski vojskovodje in sklepali, da je najbolje, ako se za letos še umaknejo življenjetvorni sili smagovite pomladi. Zabučalo je v mladem zelenju, pomladi je planila proti nepre neka nemih nebu. • O • Pred cerkvijo je Končanova Apela pripovedovala Lužarjevi Je-ri nekaj vrlo važnega, kajti pocin-cevala je a gornjim životom in polagala po povdarku roko v roke. Revno ko je prlkrevaala iz cerkve atara Meta s velikim molkom v roki, jp zazvonilo mrliču. Vela usts, ki so ji od silno dolge molitve tekla mehenično naprej, ao aa uatavila. "Kdo pa ja umrl!" ja vprašala z ubitim, tresočim glasom. "Sodnikova Milka", je zavpila Spela etarki v uho. "Kdoco!'1' Nagnila je glavo niže, prav do Špelinih u«t. "Tista sodnikova!" "Daaa "sta klmsli obe. "Jej, jej I Tako mlada in lepe -—1 Človek pa Je obrazov, ki so tiho strmeli v njo. Tedsj je za oglom težko zacvilil glas. Pomlsdcncga duha ni bilo več. Olga ae je v mučnih sanjah vso noč premetavala: Da plešejo mr tvi ne pokopališču avoj mrtvaški plen, se smejejo veselo in povriaka v njo ter šepetajo mofietarijo za družbo novega prišleca, ki mora neproatovoljno mednje. Da se pri tem vrte tako hitro, da jih ne do hajejo meglaate obleke, ki ae leno vale za njimi, tako da ae njih tele aa gibljejo pravzaprav le v notra njosti oblek. Zaatofcala Je in ae obrnila na drugo stran. Zdaj ae ji zdi, da vidi pred pokopališču imi vrati dve veliki akrlv-noatni postavi v tihem razgovoru. Filozof Žveplo tišči v desnici malo vstrepetajočo stvar, v katero ao se bili njegovi krempljaati prati tako globoko sadrli ,da curlja po njegovem koemetem zapestju kri. Strašen je njegov obraz, atrašen njegov nasmeh. Doktor Kost pa ga boža po ščetinasti roki, se veseli trpljenja mladega srca, zato noče položiti nanj hladne svoje roke, ki bi ga otela vaeh muk za večno. (Konee prihodnjič.) kapitan. Ko bi prizadeti vsaj ic apregie dalj, da "Naše flružint&e razme re" niao same na aebi krmilarie*.' vV4' '/g * . Mati jI je rekla, naj ae toči od moža in z otro-ki vred vhie v domačo hišo k roditeljem. Ali ona je to odklonila; to je skrafnji korak, ki zdaj' morda še ni potreben. Ne more priznati, da je doživela popoln polpm v zakonu ; tega ne dopušča. Nima arca, vest ji ne da, de bi prišla domov in bi vao skrb sa se in za otroke naložila na rame svojega le starega in aivolaaega očeta. Mlada je, sdrava Je, maina naj ae ne boji za njo. In pa. — ona va, da Jo ima Roman rad. če ga zdaj pahne od aebe, je izgubljen, ona mu je zdaj morda potrebna kakor še nikoli. Stric Robert je objubil, da bo pomagal in avetoval, kolikor bo mogel. Robert jo pameten mol, pozna avet, njega bo poalušela. Pspš stoji previsoko nsd ljudmi, pre-tuj jim je, prestrog je ssm aebi in tudi drugim ne more biti drugačen kakor pravičen sodnik. Ona ve, da je Roman za njega defravdant, čeprav ae jc formalno vse poravnalo. Zato ne bi moglu strpati očetovega pomilbvalnega pogleda na sebi; na bi mogla prenesti saveeti, da ga a svojo prisotnostjo vedno spominja tega, kar ac je zgodilo. > One ae mlall, da je Roman, njen mož, defravdant ; nI, ne sme biti! Zaradi njo seme ln njenih otrok S a na ameamatrate sa propalico iu ga ne smstra! e veruje vanj. % Mati je odšla nekoliko pomirjena domov v mali odlegli trg. In rekla je možu, da ae ji atvari ne ade teko obupne, da je to samo krisa, ki gotovo preide i Tilda je polna poguma Si vere. Tode Tilda v avojem srcu ni Imela toliko za-upanja. Silno ogorčene Je bila njena duša in njen' fonoa je neizmerno trpel. Zdelo se jI Je. da zmanj-jša Romanovo krivdo, ako ae preti avetom postavi na njegovo stran, ako vsem ksše, da ga še vedno smatra aa tvojega mola. Kakor da bi s tem mo-nji-ne moralne aile tudi Pogreb judanburških frtev. — Dne 2. junija je Ljubljana dostoj no in svečano spremila prah svojih junaških borcev za svobodo Jc večnemu počitku. Že prejšnji den so vsi kroji ob progi, kjer je vozil vlak s krstami, ob ogromni udeležbi naroda oddajali zadnjo east spominu padlim. Tako ao bili aprejemi v Mariboru, Celju, Zidanem mostu nad vse sijajni. Ljubljana pa jo priredila narav-Inost veličasten pogreb. ' . f Vse mesto jc bilo v žalnih zastavah. Sprevoda so -se udeležila vsa društva, brez razlike strank. V obiiem številu so prisostvovali vojaštvo. Sokoli, Orli, dalje mnogoštevilni zastopniki različnih 9-blaati. Na pokopališki pri av. Križu se je več govornikov a prelepimi govorili spominjalo, kako so ti slovenski fsntje oddali živ-ljeujc za našo svobodo in vzpodbujali narod, da čuva to njihovo ua ralo prdfci nekaj njega t — Hkoro pol leta je ostala na Zelenem vrbu pri stricu Robertu. Med tem je stric vse uredil. Sko. ro meaec dni je s Romanom in grofovim duuaj-skim inšpektorjem v Dragi pregledoval knjige In računa ia posrečilo ae mu Je napraviti toliko re-de, da ae fe našel primankljaj akoro za polovico manjU, nggo jc mialil Roman. Zahteval Je od Romana .pooblastilo, prodal v Trstu hišo njegove matere, poplačal dolgove in s ostankom v trla-ški okolici, le ne selu. kupil sa Tildo majhno k met sko hišico, ki jo jc dal prvpiaati aa njeno iaw. Romanu j« našel novo službo nekje na Koroškem. kjer Je bilo aleer mnogo dela. e malo plačo, pa le dobro, da so je totlobile. Informacij« a njegovem delovanju ao ae od povaod glasile ae lo vadržao in ljudje ao vedeli, kaj te pomeni. retirati zloglasnega Skoflanč ga Cenete iz Mokronoga, ki I na vesti celo vrrto ropov. Zin slen je bil v Bosni, sem pa tj« pa prihajal nazaj in vsakok izvršil kak vlom ali rop.H ki so ae zadnji čas lavršili v kronogu in okrog Grosuplji vsi njegovo delo. ^jj Naj^ebelejši Jugoslovan j« 8rWji v ZeJečaru hotelir Lalovič. Tehta 203 kg in ker more v vlaku skozi vrata, se vozi po želeoaiei. Tatinska dražba. 5 mladih tov, dva Luznarja. Oevirk, _ vat in Radoaevljevič v ataroati < 15—20 let se je 2 leti preživlj s tatvinami. Kjer ao mogli,, vlomili skupaj, ča ne, pa so dli vsak zase. Letos pa jih je dj letela roka pravice. Bili «o 1 sačeni, ko so odnašali blago i lodvora, kjer so že vlomili v ne tovorni vagon. Porotno sc jih je spoznalo krivim ter ju prisodilo težke ječa od 16 met cev do 1 leta. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■II VABILO NA VELIKO rLESNO VESELICO ''v I • \ l 'f VJPa*-- katero priredi • Maxhom Slovenska Godba DNE ČETRTEGA JULIJA 1923 v prostorih Slov. Del. Doma na Mazhom, Johna to wn, Pa. Kot vsako leto bdmo tudi latos obhajal) obletnico desetletnega obstanka naše Slovenske godbe na Maxhom, Pa. . Nalaljudnejša vabimo vsa društva, rojaka in sejaldnie domače ia bližnje okolice, da sa vkolikor mogoče v obilnem Številu vdelale ta naše obletniike alavnosti, ter nam pripomorete sa nadaljnl uspeh ta pomoč naši godbi. Sicer ako želimo, da ee naša godba povspae do večjega in rnočnejšejm stebla, moramo prijeti val akupaj en s drugim In dati vso pomo« «ov. Maxhom godbi na Mazhom, to pa atonmo s tem, da se vdeleiimo vai do zadnjega te veaelice dne 4. julija 11 Zašatek veselice b* tošao ob dragi aH p^sUu. Vstopnina a« asoilu j« 60c in ž.n.k. br«x ipr«nitT» 25c. J ACM>Ob ti prUUd naj Omenim, da na ta dan bodo zaigrali NOV VAL- ■ i9?*1 novih tt{encev ««dbe, katerega so sePnauČUl v prav ■ K»atki * . a Kot vaelej bode tu aadaj točna in izvrstna postrežba ss vse. ■ Torej ie enkrat posetite našo sabavo v velikem številu dne 4. julija. ! ODBOR. g ...................................... NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je nemila amrt pretrgala nit življenja naši ljubljeni hčerki - KATARINI MOČNIK. Dno 20. junija 1923 je usoda zahtevsla svojo žrtevt— Šla je s svojo prijateljico Lauro Scott kopati so v bližnjo atoječo vodo, kjer ata obe vtonilc. Pokojnica bila je rojena dne 29. oktobra, 1910 v državi Kansaa in bila sedaj stara 12 let in 8 mesecev. Tukaj zapušča mater, očma, dve sc-atri in enega brata v Kanaaau pa aapušča pet bratrancev in dve se-atrični. Pokojnica je bila prijaznega iu lei>ega vedenja iu zelo priljubljena med rojaki in drugorod-el, kar je dokazala ogromna vde-ležba pri pogrebu Pogreb se je vršil dne 23. junija, t. L po katoliškem obredu na pokopališče v llenryctta, Okla. Pokojnica je bila članica Mladinskega oddelka društva "Victoria" It. 220, 8 N. P .J. v Brjant, Okle., katerega članstvo ji je podarilo kraani venec v zadnji pozdrav. Zahvalju jemo ae vsem. ki so ji podarili vence, kakor tudi aoacatri Mladinskega oddelka 8. N. P. J. Annle Svetek za njem ginljiv govor ob odprtem grobu. Nadalje ne za-hvaljMjcmo Mariji in Htefanu Skala. Marjr Tratnik, Oert h rude Rakef in vaem drugim, ki ao nam toaaagali, ter nas tolažili ob čaeu žalostne nesreče. Tebi drsga nev pozabita nam hčerke pa želimo.' Prirej v miru in hladna naj ti bo ameriška zemlja, iajujoči o-stali: Katarina Potočnik, mati. Anton Potočnik, očem. Annle Ma-aiae iu »aneea Kraševee, omank Močnik, brst. Ilearjrelta, Oklahoma. . NA KRVAVIH POLJANAH je Ime knjige, katero je spisal Ivan Matičič in v kateri nam Živo predatavlja grozote svetovne vojne is Galicije, a DoberdoŠke piano-te, a tirolskega gorovja, od 8pacapanov, Sv. Gabrijela pa do Plja-ve, in natančen popia dogodjajev slovenskega planinskega polka od prvega do zadnjega dne. Knjiga vsebuje tudi raane znamenite slike In Življenja vojakov ln civilistov sa čaaa svetovne vojae. V resnici Je to nekaj, kar je izredno sanimivo bi bi morala Imeti vsaka hiša. Zato ne odlašajte tem reč naročita knjigo takoj. Stane samo $1.50, a vredna je v resnici veliko več. Dobi se pri bratu pisatelja na naslova i FRANK MATICIC, 323 Eugan Street -i- Chicago, IIL VARCUM NAROD VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANK največji jugoslovenski ban« KI V 2JEDINJENIH DRZAVAR dr,.v 1900 Bhao lalaml A to., vogal 19. CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PRBOSTANEK $1,250,000.00 Prodajamo _______ robrodno družbo v fagadarija ša Izdelujemo liatkrn ( ljoaiko, tar pMfrm ia