Letnik 1911.
133
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XX. — Izdan in razposlan 22. dne marca 1911.
Vsebina: Št. 44. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1.
/
4 4*
Razglas ministrstva za železnice z dne 14. marca 1911.1.
o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št-186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora z ozirom na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
4.	marca 1910. 1. (drž. zak. št. 47), glasiti tak6-le:
Spisek železniških kosov, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah.
A vstrij sko-Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železniške uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. kr. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske;
toda izvzemši:
a)	naslednje dalmatinske proge c. kr. avstrijskih državnih železnic:
a)	Spljet—Siverič—Knin, ß) Perkovič-Slivno—Šibenik,
7) Spljet—Sinj;
b)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini).
2.	Lokalna železnica Aujezd-Luhačovice — Luhačovice.
3.	Lokalna železnica Hustopeč.
4.	Železnica Ustje—Toplice.
5.	Lokalna železnica Brno —Lösch.
6.	BuStëhradska železnica.
7.	Lokalna železnica Friedland—Bild.
8.	Friedlandske okrajne železnice, obstoječe iz lokalnih železnic:
Friedland —državna meja blizu Hermsdorfa ; Friedland—državna meja blizu Heinersdorfa (kos do Heinersdorfa oh T.) in Raspenau — W eißbach.
9.	Jablonske električne železnice.
10.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
11.	Moravsko-sleška delniška družba za lokalne železnice (Lokalna železnica Hrušava—Poljska Ostrava).
12.	Novojičlnska lokalna železnica.
13.	Lokalna železnicaNezamislice—Morkovice.
14.	Nižeavstrijske deželne železnice,^obstoječe
iz prog:	Gänserndorf — Mistelbach ; Gmünd —
Litschau — Heidenreichstein in Gmünd — Groß-
(Sloveoiioh.)
31
Gerungs; Korneuburg—Emstbrunn—Hohenau in Dobermannsdorf—Poysdorf; Neunkirchen d. ž.— Willendorf; Retz—Drosendorf; St. Pölten — Kirchberg ob P.—Mank—Marijino Celje—Gußwerk s krilom Ober-Grafendorf — Ruprechtshofen; Siebenbrunn— Leopoldsdorf— Engelhartstetten s krilom Breitstetten — Orth ; Zistersdorf—Dobermannsdorf.
15.	Lokalna železnica PHvoz-Moravska Ostrova —Vltkovice.
16.	Salcburška družba za železnico in tramway, izvzemši progo
c)	mala železnica mestne občine Salcburg (z električnim obratom).
17.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
18.	Steyertalska železnica.
19.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice :
d)	Brunek —Sand na T. (z električnim obratom),
e)	Grobelno — Rogatec (Rogaška lokalna železnica),
f)	Kapfenberg—Seebach— Au,
g)	Sinča vas—Železna Kapla,
h)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratom),
i)	Poličane—Konjice,
k)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
l)	Rittner-železnica (lokalna železnica Bolcan— Klobenstein),
m)	železnica čez reko Adižo (lokalna železnica Bolcan —Kaltem) in električno obratovana mala železnica Kaltem—Mendel [Mendelska železnica]).
n)	Virglska železnica (električno obratovana vzpenjača od Bolcana na ogledovalnico Virgl).
o)	Slovenska Bistrica j. k. — mesto Slovenska Bistrica.
20.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
21.	Železnica Dunaj—Aspang, izvzemši
p)	kos z zobatim kolesom Puchberg—Hoch-schneeberg schneeberške železnice.
22.	Po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnič od Lawoczna do ogrske deželne meje, od Fehringa do ogrske deželne meje, od Siankov do ogrske deželne meje’in od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ)—Šopronj — Eben-furt1) obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf — Dunajsko Novo mesto, ki je v obratu družbe za južno železnico, od Ebenfurta do ogrske deželne meje. *
t) Raba—Šopronj—Ebenfurtska železniška družba
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu zunanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanskih državnih železnicah obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
23.	pri Krminu do Krmina.
24.	pri Pontebi do Pontabla v smeri iz Italije.
25.	pri-Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ Società Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovani kos od italijansko-avstrijske meje:
26.	pri Črvinjanu do Črvinjana.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
27.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
28.	pri Salcburgu do Salcburga.
29.	pri Waldsassenu do Heba.
30.	pri Schirndingu do Heba.
31.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
32.	pri Brambachu do Heba.
33.	pri Bärensteinu do Vejprt.
34.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na Č.
35.	pri Moldavi do Moldave.
36.	pri Schör.i do Podmokel.
37.	pri Schöni do Dččlna.
38.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
39.	pri Starem in Novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
40.	pri Seifhennersdorfu do Wamsdorfa.
41.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
42.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
43.	pri Heinersdorfu ob T. do Heinersdorfa
ob T.
44.	pri Zelenem dolu do Zelenega dola.
45.	pri Neusorge do Halbstadta.
46.	pri Krftovu do Krfiova.
47.	pri Opavi do Opave.
48.	pri Boguminu do Bogumina.
49.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
50.	pri Novem Berunu do Oéwiçcima.
51.	pri Piltsclm do Opave.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v smeri iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
52.	pri Radziwilowu do Brodov.
53.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
54.	do avstrijske Nowosielice.
IV.	Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kos od rumunsko-avstrijske meje.
55.	pri Ickanih do Ickanov.
C.	Železnični kosi, ki so v obratu bosensko-her-cegovinskih deželnih železnic:
56.	Metkovič—deželna meja pri Gabeli.
57.	Gruž —deželna meja pri Uskoplju.
58.	Deželna meja pri Glavski—deželna meja pri Nagumancu.
59.	Deželna meja pri Igaju—Zelenika.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 104 do in s 121.
Italija, številka 21, 22.
Rumunsko, številka 3.
Rusko, številka 42, 43, 44, 45.
Švica, številka 29, 30.
II.	Ogrsko.
Vse proge, ki jih obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica—-Ščavnica, ‘)
lokalno železnico s pravilnim tirom Šo-rokšiir—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini.	•
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši :
I) Ostrogon-Breznica—Ščavnica.
ozkotirni kos Glinica (Gölniczbänya)—Smol-nica ‘) lokalne železnice po glinski dolini,
krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak— Tatra-Lomnica, in
železnico z zobatim kolesom Čorba—jezero Čorba.I) 3)
4.	Železnica Raba—Šopronj—Ebenfurt8) in lokalna železnica Fertôvidék, ki je v njenem obratu.
5.	Združeni železnici aradska in danâdska, izvzemši :
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes— Menyhâza in Prvo Alfoldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Zsibö-Nagybanya, ki je v njenem obratu, ter proga Bethlen — Öradna Naszdd-vidčške lokalne železnice.
7.	Železnica Mohač—Pečuh.4)
8.	Slavonska železnica po dravski dolini.
9.	Budimpeštanske lokalne železnice in po njih obratovana proga Haraszti—Râczkeve.
10.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic od Mezö-Laborcza do avstrijske deželne meje, od Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Kožice—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje, lokalne železnice Holič—Hodonin od Holiča do avstrijske deželne meje in proge ogrske severno-zapadne lokalne železnice od Kuti do avstrijske deželne meje, ki jo sicer obratujejo kraljeve ogrske državne železnice.
11.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz H0lak-Trenčinskih5 * 7) Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka-Kirâlvhida «) do avstrijske deželne meje in iz Skalice ’) do avstrijske deželne meje.
') Glinica—Smolnica.
*) Čorba—jezero Čorba.
s) Raba—Šopronj — Ebenfurtska železnica.
4) Mohač-Pečuh.
s) Hölak—Trenčin-Teplice.
8) Bruck ob L. (Bruck-Kraljevi most).
7) Skalice.
B. Železnični kosi, ki so v skupnem obratu zunanjih uprav.
Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kosi od ogrsko-rumunske meje:
12.	pri Verciorovi do Orlove.
13.	pri Rlulu Vadului do Verestoronya.
14.	pri Gyimesu do Gyimesa.
Opomnja. Gledé železniških kosov, ki jih obratujejo ogrske uprave v inozemstvu, primerjaj:
Rumunsko, številka 4, 5, 6.
Srbsko, števika 2.
III.	Bosna—Hercegovina.
1.	G. in kr. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
2.	Bosensko-hercegovinske deželne železnice, vštevši po njih obratovano električno mestno železnico v Sarajevu.
Opomnja. Gledé železnifinih kosov, ki jih obratujejo bosensko-hercegovinske deželne železnice v Avstriji, primerjaj :
Avstrija, številka 56, 57, 58, 59.
Nemško.
A. Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi. I. 2 3 4 5 6
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice in vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Saßnitzom in Trelleborgom — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
gorenjesleške krilne železnice z ozkim tirom; — zaradi parnobrodne zveze glej B, VII, 139.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnimi železnicami vred, obratovanimi po njih: Augsburg— Haunstetten, Lam—Kötzting in Röthenbach pri L. —Weiler, toda izvzemši lokalne železnice:
a)	Augsburg —Göggingen—Pfersee;
b)	AugsburŠko lokalno železnico;
c)	Berchtesgaden—Königssee.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe zasebne železnice.
8.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Warnemünde in Gjedserom; gledé te parnobrodne zveze glej B. VI, 138.
9.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
10.	Achern—Ottenhbfenska stranska železnica.
11.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
12.	Po badenskih lokalnih železnicah (delniška družba) obratovane stranske železnice:
,	___	, Hilsbach
a)	Bruchsal—Ubstadt—————— ;
Menzmgen
b)	Bühl—Oberbühlerthal (Bühlerthalska železnica) ;
Herrenalb
c)	Karlsruhe—Ettlingen — ——-—-— (Albthalska
Pforzheim
železnica);
d)	Neckarbischofsheim—Hüffenhardt ;
T¥T.	Meckesheim
,) W.esloch-Waldanee[|och
13.	Bavarske lokalne železnice, obratovane po delniški družbi za lokalne železnice v Monakovem:
a)	Kopališče Aibling—Feilnbach;
b)	Fürth—Zirndorf—Gadolzburg;
c)	Trg Oberdorf—Füssen;
d)	Monakovo—Wolfratshausen—Bichl ;
e)	Murnau—Oberammergau ;
f)	Sonthofen—Oberstdorf;
g)	Stadtamhof—Don^ustauf—Würt.
h)	Türkheim —Wörishofen.
14.	Bentheimska okrožna železnica.
15.	Biberach—Oberharmersbachska stranska železnica.
16.	Brandenburška mestna železnica.
17.	Braunschvveiška deželna železnica.
18.	Železnica Braunschweig —Schöning.
19.	Broeltalska železnica.
20.	Broltalska železnica.
21.	Železnica Butzbach —Lieh.
22.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
23.	Krefeldska železnica.
24.	Kronberška železnica.
25.	Železnica Dahme —Uckro.
26.	Lokalna železnica Deggendorf—Metten.
27.	Železnica Dessau—Orlica.
28.	Železnica Dmdenhofen—Mondorf.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Železnica Elmshorn — Barmstedt — Oldeslo.
31.	Stranska železnica Erstein—Oberehn-heim—Ottrot.
32.	Železnica Eutin—Ljubek.
33.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
34.	Freier Grundska železnica.
35.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
36.	Železnica Gera—Meuselwitz — Wuitz.
37.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
38.	Lokalna železnica Gotteszell — Viechtach.
39.	Železnica Greifswald—Grimmen.
40.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
41.	Postranska železnica Haltingen—Kandem.
42.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
43.	Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup).
44.	Lokalna železnica Kahl—Schoelkrippen.
45.	Kaysersberäka dolinska železnica, pri-vzemši železnico Kolmar —Winzenheim.
46.	Kerkerbaška železnica.
47.	Železnica Kraljevec—Kranz.
48.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Alton-skem.
49.	Okrožna železnica Eckernförde—Kappeln.
50.	Stranske železnice v okrožju bergheim-
skem.
51.	Železnica Kremmen - Neu-Ruppin—Wittstock.
52.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
53.	Lahrska cestna železnica.
54.	Lužiška železnica (Rauscha—Freiwaldau; Muskau — Teuplitz — Sommerfeld ; Hansdorf — Priebus).
55.	Železnica Liegnitz—Rawitsch.
56.	Železnica Löwenberg—Lindow —Rheinsberg.
57.	Železnica Ljubek—Büchen.
58.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
59.	Stranska železnica Meckenbeuren—Tett-
nang.
60.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
61.	Železnica Meppen—Haselünn.
62.	Postranska železnica Möckmühl—Döiz-
bach.
63.	Železnica Mödrat—Liblar—Brühl.
64.	Železnica Mosbach—Mudau,
65.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
66.	Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
67.	Železnica Novi Branibor—Friedland.
68.	Železnica neuhaldenslebska.
69.	Železnica Neustadt—Gogolin.
70.	Dolenjelužiška železnica.
71.	Železnica Nordhausen—Wernigerode.
72.	Oberschefflenz—Billigheirnska stranska železnica.
73.	Železnica Oschersleben — Schöning.
74.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
75.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
76.	Železnica Peine—Used
77.	Prigniška železnica.
78.	Železnica Reinickendorf—Liebenwalde — Groß-Schönebeck.
1	79. Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
80.	Železnica Rhene—Diemeltal (Bredelar— Martenberg).
81.	Železnica Rinteln—Stadthagen.
82.	Postranska železnica Rosheim —St. Nabor.
83.	Ruppinska okrožna železnica.
84.	Lokalna železnica Schaftlach—Gmund— Tegernsee.
85.	Železnica Stendal —Tangermünde.
86.	Železnica Stralsund—Tribsee.
87.	Strassburške cestne železnice.
88.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Frei-Weinheim — Jugenheim — Partenheim (Selctalska železnica) ;
b)	Hetzbach — Beerfelden;
c)	Hüfingen —Furtwangen (Bregtalska železnica);
d)	Mannheim — Weinheim—Heidelberg— Mannheim, vštevši krilno železnico Mannheim — Käferthal—Heddesheim na Badenskem;
e)	Osthofen—Westhofen;
f)	Reinheim—Reichelsheim ;
Breisach
g)	Riegel———— (Kaiserstuhlska železnica) ;
h)	Sprendlingen—Fürfeld;
i)	Worms—Offstein;
k)	Zell—Todtnau.
89.	Južno-Harška železnica.
90.	Teutoburgerwaldska železnica.
91 Proge, ki so v obratni upravi thürinëkih stranskih železnic:
a)	Arnstadt —Ichtershausen;
b)	Esperstedt—Oldisleben ;
r.) Greussen—Ebeleben—Keula;
d)	Hohenebra—Ebeleben;
e)	Ilmenau —Grossbreitenbach;
f)	Weimar—Berka—Blankenhain;
g)	Weimar—Raslenberg;
h)	Wutha—Ruhla.
92.	Trossinška lokalna železnica.
93.	Železnica Vorwohle—Emmerthal.
94.	Westfalska deželna železnica.
95.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
96.	Po ravnateljstvu virtemberške železniške družbe obralovane postranske železnice:
a)	Amstetten — Gerstetten ;
b)	Amstetten—Laichingen;
c)	Ebingen—Onstmettingen;
d)	Gaildorf—Untergründigen ;
e)	Jagstfeld—Neuenstadt (Kocher);
f)	Nürtingen—Neuffen;
g)	Vaihingen-Sersheim — Enzweihingen.
97.	Virtemberške stranske železnice:
a)	Aalen—Ballmertshofen — Dillingen (Härtsfeld-
ska železnica);
b)	Fildska železnica;
c)	Korntal—Weißach (Strohgäuska železnica).
d)	Reutlingen—Gönningen.
98.	Železnica Zschipkau—Finsterwalde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
99.	Po severnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnov.
100.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkenu do Prostkena.
101.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Howu do Ilowa.
102.	Po železnici Varšava—Dunaj obratovani kos od rusko-nemške meje pri Skalmierzyci do Skalmierzyce.
103.	Po železnici Herby—Czenstochau obratovani kos od rusko-nemške meje pri Herbih do Pruskih Herbov.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
104.	pri Myslowicah do Myslowic.
105.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
106.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
107.	pri Heinersdorfu do Heinersdorfa (na Gorenjem Sleškein).
108.	pri Johanngeorgensladtu do Johann-georgenstadta.
109.	pri Adorfu do Adorfa.
110.	pri Brodu v 1. do Broda v 1.
110 o. pri Haidmühle do Haidmühle.
111.	pri Pasovi do Pasove.
112.	pri Braunavi do Simbacha.
113.	pri Lochavi do Lindave.
114.	pri Wichtstadtlu do Mittelwalde.
115.	pri Mittelsteine do Mittelsteine.
116.	pri Libovu do Libova.
117.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
118.	pri Ebersbachu do Ebersbacha.
119.	pri Sebnitzu do Sebnitza.
Po buštšhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje :
120.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
121.	pri Klingenthalu do Klingénthala.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
122.	pri Konstanci do Konstance.
123.	pri Rielasingenu do Singena.
124.	pri Waldshutu do Waldshuta.
125.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
126.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno z železnico Pruntrut—Bonfol obratovani kos od švicarsko-nemške meje pri Pfetterhausnu do Pfetterhausna.
IV.	Francoskih, uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obratovani kosi od francosko-nemške meje :
127.	pri Altmünsterolu do Altmünsterola.
128.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
129.	pri Chambreyu do Chambreya.
130.	pri Novéantu do Novéanta.
131.	pri Amanweilerju do Amanweilerja.
132.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Nizozemskih uprav.
133.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
134.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
c)	pri Achenu do Achena1);
d)	pri Dalheiniu do Dalheima II. 111 *) ;
e)	pri Gronovu do Gronova1).
135.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Eltenu do Emmericha.
*) *Družba za obrat nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
a)	Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu doVlodropa (spisek: Nizozemsko B 10) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.	«
136.	Po holandski železnični družbi obrato-vani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
137.	Po holandski železniški družbi obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Altstätte do Ahausa.
VI.	Danskih uprav.
138.	Po danskih državnih železnicah skupno z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Warnemünde — Gjedser.
VII.	Švedskih uprav.
139.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah v družbi s švedskimi državnimi železnicami \obrato-vana parnobrodna zveza Saßnitz—Trelleborg.
Opomnja. Kar se t.i£e železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v zunanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 27 do in z 51.
Dansko, številka 3, 4.
Francosko, številka 18, 19, 20, 21, 22, 23.
Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11.
Rusko, številka 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41.
Švedsko, številka 58.
Švica, številka 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37.
Belgijsko.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent—Terneuzen.
4.	Mecheln—Terneuzen.
5.	Železnica chimayska.
6.	Hasselt — Maeseyck.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
7.	pri Gomines do Gomines.
8.	pri Halluinu do Menina.
II.	Luksemburških uprav.
9.	Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kos od belgijsko-luksemburške meje pri Rodangu do Athusa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v zunanjih deželah, je primerjati:
Francosko, številka 14, 15, 16, 17.
Nizozemsko, številka 12,13.
Dansko.
A.	Po danskih upravah obratovani železnični kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne zveze:
a)	čez Limfjord (Oddesund .Nord — Oddesund Syd in Nykjöbing paa Mors—Glyngöre);
b)	čez Mali (lille) Belt (Fredericia—Strib);
c)	čez Véliki (store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn] — Malmö — zaradi parnobrodne zveze Kopenhagen—Malmö glej pod B. II 5);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
f)	med Gjedserom in Warnemünde — gledé te parnobrodne zveze glej pod B. I. 4;
toda izvzemši:
po železnični družbi južnofunenski obratovani državni železniški kos Nyborg—Faaborg in
parniški kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
c)	Soro—Vedde.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nenrško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
4.	V družbi z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Gjedser—Warnemünde.
II.	Švedskih uprav.
5.	Po danskih državnih železnicah skupno s švedskimi državnimi železnicami obratovani kos
parnega broda med svobodnim pristanom Kopenhagen in Malmö.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo danske uprave v inozemstvu, je primerjati :
Nemško, številka 138.
Švedsko, številka 57.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesionarjev obratoyane proge, namreč proge od Vassya v Saint-Dipier in lokalnih železničnih prog arden-skega departementa (Carignan v Messempré, Mon-thenné v Monlhermé [Laval-Dieu], Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois), od Rambervillersa v Charmes, od Igney-Avricourta v Blamont in Cirey.
3.	Železnice Pariz—Lyon_Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesijonarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
4.	Orleanske železnice.
5.	Južne železnice.
6.	Državnih železnic, vštevši za račun departementa Indre-et-Loire obratovano lokalno železnico od Ligré-Rivière v Richelieu.
7.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
8.	Družbe za departementalne železnice.
9.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
10.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
11.	Družbe za departementalne železnico.
12.	Iz Marlieuxa v Châtillon-sur-Chalaronne.
13.	Iz Castelnaua v Margaux in iz Pauillaca v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu vnanjih uprav.
1. Belgijskih uprav.
Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kosi od belgijsko-francoske meje:
14.	pri Doische do Giveta.
15.	pri Abeelu do Hazebroucka.
16.	Po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimontu do Giveta.
17.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momigniesu do Anora.
II.	Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
18.	pri Altmünsterolu do Petit-Croixa.
19.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourta.
20.	pri Chambreyu do Moncela.
21.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
22.	pri Amanweilerju do Batilly.
23.	pri Fentschu de Audun-le-Romana.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
24.	pri Delle do Delle.
25.	pri Vallorbe do Pontarliera.
26.	pri Les Verrières Suisse do Pontarliera.
27.	pri Grassieru do Divonne-les-Bains.
Po železnici Martigny—Le Châtelard obratovani kos od francosko-švicarske meje :
28.	pri Le Châtelardu do Vallorcine.
IV.	Italijanskih uprav.
29. Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Modanu do Modana.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 127, 128, 129, 130,131, 132.
Belgijsko, številka 7, 8.
Italija, številka 18.
Švica, številka 38, 39, 40, 41.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po generalnem ravnateljstvu državnih železnic.
2.	Po družbi ,Società Veneta per costruzionc cd esercizio di fcrrovic secondante Uatiane“ obratovane proge:
a)	Staromesto — Portogruaro, s krilom od S. Gior-gia di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Červinjanu,
b)	Parma—Suzzara,
c)	Bologna S. V. — Portomaggiore, s krilom od Budria v Massalombardo,
d)	Arezzo—Pratovecchio Stia,
e)	Conegliano—Vittorio,
f)	Thiene—Rochette,
g)	Ferrara—Copparo,
h)	Ferrara—Cento, in
i)	Stazione per la Garnia—-Tolmežzo—Villa-santina.
3.	Sevemomilanske železnice v Milanu, namreč :
k)	Milan—Bovisa — Seveso S. Pietro — Merone Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como — Lecco državnih železnic)-—Incino-Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (državne železnice) in od Sevesa—S. Pietro v Gamnago (skupni kolodvor proge Ghiasso — Milan državnih železnic),
l)	Milan—Bovisa—Saronno;
m)	Saronno — Mainate —Varese Nord—Laveno Nord, s kriloma od Varese Nord v Varese (državne železnice) in od LavenaNord v Laveno Mombello (državne železnice),
n)	Saronno—Grandate,
o)	Como Lago Nord — Camerlata—Grandate— Mainate s krilom iz Camerlate v Albate Camerlata (državne železnice),
p)	Novara Nord—Busto Arsizio Nord —Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Ghiasso— Milan državnih železnic), s kriloma od Novare Norci v Novaro (državne železnice) in od Busta Arsizia Nord v Busto Arsizio (državne železnice),
q)	Gastellanza—Cairate Lonate Gepino in Val d’Olona.
4.	Po družbi srednjemorskih železnic obrato-vane proge:
Varese—Porto Ceresio in Roma —Viterbo, z odcepkom od Capranice v Ronciglione.
5.	Po družbi rimskih stranskih železnic obratovana proga Roma—Albano—Nettuno.
6.	Proga Sondrio—Tirano, ki jo obratuje Società per le ferrovie deli’Alta Valtellina.
7.	Valsuganska železnica.
8.	Železnica Santhia—Biella.
9.	Železnica Alessandra—Ovada.
10.	Železnica Poggibonsi—Colle Val d'Eisa.
11.	Po družbi Società per la ferrovia Verona —Caprino—Garda obratovana proga Verona— Caprino.
12.	Železnica Suzzara—Ferrara.
13.	Železnica Mandela— Subiaco.
14.	Železnica Reggio—Emilia.
15.	Po družbi Vallesesserske železnice obratovana proga Grignasco—Goggiola.
16.	Po Società Nazionale di ferrovie e tramvie obratovana proga Brescia—Iseo—Edolo.
17.	Po Società anonima Canaveseper la ferrovia Torino—Čirih—Lanzo obratovana proga Torino—Giriè—— Lanzo.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu zunanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
18.	Po železniciPariz-Lyon-Sredozemsko morje obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje:
19.	pri Pinu do Luina.
20.	pri Iselli do Domodossole. ')
III.	Avstrijskih uprav.
21.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smeri proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
22.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovana proga od italijansko-avstrijske meje pri Tezzu do Primolana.
Op o mn j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v zunanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 23, 24, .25, 26.
Francosko, številka 29.
Švica, številka 42.
Luksemburško.
A. Po luksemburških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1. Princa Henrika železnica.
<) Švicarske zvezne železnice oskrbujejo od Iselle transitno vlakovozno službo (odpravo in spremstvo vlakov) na račun italijanskih državnih železnic; postajsko službo oskrbujejo te železnice same.
(SlovonUch.)
32
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu zunanjih uprav.
Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane vse proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
O po mnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Belgijsko, številka 9.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandske železnice.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za^ severnobrabantsko-nemško železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
,	11. Po Bentheimski krožni železnici obrato-
vana proga od nemško-nizozemske meje pri Coe-vordnu do Goevordna.
II.	Belgijskih uprav.
11.	Po družbi za železnico Malines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La Glinge do Terneuzena.
12.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
Opomnja. Kar se tiše železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 133, 134, 135, 13«, 137.
Rumunsko.
A.	Po rumunskih upravah obratovane železnice in
železniški kosi.
1.	Kraljeve rumunske državne železnice.
B.	Železniški kosi, ki so v skupnem obratu vnanjih
uprav.
I. Ruskih uprav.
2.	Po kraljevih rumunskih državnih železnicah obratovani in po ruskih južnozapadnih železnicah soobratovani kos od rusko-rumunske meje pri Ung-henih do Rumunskih Unghenov.
II. Avstrijskih uprav.
3.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smeri iz Avstrije obratovani kos od avstrijsko-rumunske meje pri Burdujenih do Burdujenov.
III.	Ogrskih uprav.
Po kraljevih ogrskih državnih železnicah v smeri iz Ogrskega obratovani kosi od ogrsko-rumunske meje:
4.	pri Verciorovi do Verciorove.
5.	pri Rlulu-Vadului do Calnenov.
6.	pri Palanki do Palanke.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratuje rumunska uprava v inozemstvu, je primerjati:
Avstrijsko, številka 55.
Ogrsko, številka 12, 13, 14.
Rusko, številka 46.
V*.
Rusko.
«
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Ržčv— Vjazma) izvzemši oddelek v BoroviČe.
2.	Severno-zapadne železnice.
3.	Železnica Moskva—Brest.
4.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj 1 Novgorod in muromska železnica.
5.	Železnica Syzrânj — Vjazma.
6.	Jekaterinska železnica.
7.	Železnica Riga—Orël (z železnico Riga-Tukum).
8.	Železnica Libava—Romny.
9.	Vislanske železnice.
10.	Južne železnice.
11.	Železnica Samara—Zlatoust.
12.	Poleške železnice.
13.	Južnozapadne železnice.
14.	Permska železnica.
15.	Sibirska železnica.
16.	Transkavkaške železnice
17.	Severne železnice.
18.	Taškentska železnica.
19.	Srednjeazijska železnica, s progami: Krasnowodsk — Andishan,
Merw—Kuška,
Černjajevo—Taškent in Gorčakovo—Margelan.
20.	Transbajkalska železnica.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
21.	Železnica Varšava—Dunaj.
22.	Vladikavkaška železnica.
23.	fcodžska železnica.
24.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
25.	Železnica Moskva—Kazanj.
26.	Železnica Moskva—Windau—Rybirtsk.
27.	Železnica Rjazanj —Uralsk.
28.	Južnovzhodne železnice.
29.	Železnica Belgorod—Šumy.
30.	Lokalne železnice I. družbe za lokalne železnice v Rusiji:
Pernau—Reval, s progami.
Walk—Pernau,
Moisekull —Fellin,
Fellin—Revalski pristan,
Allenkull—Weißenstein.
Swjenzjany ;
Južne železnice, s progami:
Rudnica—Olyviopol,
Dochno—Čečelnik,
Beršad—Beršad-tvornica,
Žitomir— Gaiworon,
Holonewskaja — Zemka,
Voronovici—Vinica.
31.	Lokalna železnica Novozybkov.
32.	Železnica Gherby — Öenstochow.
33.	Livlandska lokalna železnica (Walk —Marienburg—Stockmannshof)-
C.	Mejni kosi, ki so v skupnem obratu vnanjih
uprav.
I. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-ruske meje:
34.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
35.	pri Otločinu do Aleksandrova.
36.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
37.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
38.	pri Protskenu do Grajeva.
39.	pri Illowu do Mlawe.
40.	pri Szczypiornu do Kališa.
41.	pri Herbih do Ruskih Herbov.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovani kos od avstrijsko-ruske meje:
42.	pri Szczakovi do Granice in
v smeri v Rusijo obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
43.	pri Brodih do Radziwilowa.
44.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
45.	pri Nowosielici do Nowosielice.
III.	Rumunskih uprav.
Po južno-zapadnih železnicah obratovani in po kraljevih rumunskih državnih železnicah soobrato-vani kos od rumunsko-ruske meje:
46.	pri Unghenih do Ruskih Unghenov.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 99, 100, 101, 102, 103.
Avstrijsko, številka 52, 53, 54.
Rumunsko, številka 2.
Švedsko.
A. Po švedskih upravah obratovani kosi.
1.	Švedske državne železnice, izvzemši po njih obratovani kos Luleâ—državna meja s kriloma Gelliware — Malmberget in Gelliware — Koskulls kulle1), toda vštevši parnobrodno zvezo:
a)	čez Öresund med Malmöjem in Kopenhagnom
— glej pod B, I, 57 ;
b)	čez Iztočno morje med Trelleborgom in Saß-
nitzom — glej pod B, II, 58.
2.	Bergslagernaške železnice.
3.	Blekinške obrežne železnice.
4.	BorâSke železnice.
5.	Železnica Borâs-Alfvesta.
i) Na kosih od 'švedsko-norveške meje do Char-lotlenberga in od švedsko-norveške meje do Storliena, ki ju obratujejo švedske državne železnice, oskrbujejo službo v vlakih norveške državne železnice.
6.	Železnica Börringe — Östratorps.
7.	Železnica Dala — Hälsinglands.
8.	Dalslandska železnica.
9.	Železnica Frövi —Ludvika.
10.	Železnica Gäfle—Dala.
11.	Železnica Göteborg—Boräs.
12.	Železnice Hälsingborg — Hässleholms och Klippan—Eslöfs.
13.	Železnica Härnösand—Sollefteä.
14.	Železnica Hvetlanda—Sässjö.
15.	Kalmarska železnica.
16.	Železnica Kalmar—Berga.
17.	Železnica Kalmar—Torsäs.
18.	Železnica Karlskrona—Växjö.
19.	Železnica Karlstad—Munkfors.
20.	Železnice Kristianstad—Hässleholm.
21.	Železnica Käflinge-—Barsebäcks.
22.	Landskrona in Halsingborške železnice.
23.	Železnica Landskrona—Käflinge.
24.	Železnica Landskrona—Käflinge—Sjöbo.
25.	Železnica Lund—Käflinge.
26.	Železnica Lund—Refvinge.
27.	Železnica Lund—Trälleborgs.
28.	Železnica Lödöse—Lilla-Edets.
29.	Železnica Malmö—Ystads.
30.	Železnica Mariestadt—Moholms.
31.	Mellersta Södermanslandska železnica.
32.	Železnica Mora—Vänerns.
33.	Železnica Nordmark—Klarälfvens (Hag-fors — Munkfors ; Edebäck—Sjögränd).
34.	Norra Södermanlandska železnica.
35.	Železnice Norsholm — Västervik—Hults-
fred.
36.	Železnica Nybro—Säfsjöström.
37.	Železnica Nässjö —Oskarshamns.
38.	Železnica Oxelösund—Flen— Västman-
land.
39.	Siljanška železnica.
40.	Železnica Skâne—Smâland.
41.	Železnica Stockholm—Västeräs—Bergslagen.
42.	Železnica Stockholm —Saltsjön.
43.	Železnica Stockholm Roslagen.
44.	Železnica Södra Dalarne.
45.	Tidaholmska železnica.
46.	Železnica Trälleborg—Rydsgârd.
47.	Železnica Uddevalla—Vänersborg—Herr-ljunga.
48.	Železnica Uppsala—Galle.
49.	Železnica Växjö—Alfvesta.
50.	Železnica Ystad—Brösarp.
51.	Železnica Ystad—Eslöfs.
52.	Železnica Ystad —Gärsnäs—St. Olof.
53.	Železnica Ystad—Skifarp.
54.	Železnica Atvidaberg—Bjärka-Säby.
55.	Železnica Örebro—Köping.
56.	Östra Centralna železnica.
B. Železniški kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih \	uprav.
I. Danskih uprav.
8.	Po švedskih državnih železnicah skupno z danskimi državnimi železnicami obratovani kos parnega broda med Malmöjem in svobodnim pristanom Kopenhagen.
II. Nemških uprav.
9.	Po švedskih državnih železnicah skupno s kraljevimi pruskimi državnimi železnicami obra-tovana parnobrodna zveza Trelleborg—Saßnitz.
Opomnja. Kar se tiše železniških kosov, ki jih obratujejo švedske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemško, številka 139. '
Dansko, številka 5.
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železnični kosi
I. Železnice s pravilnim tirom.
1.	Švicarske zvezne železnice, izvzemši po njih obratovano vrvno železnico Cossonay kolodvor J. S. — Cossonay mesto.
2.	ŽeleznicaBern—Neuenburg (direktna proga).
3.	Emmenthalska železnica.
4.	Železnica Freiburg —Murten—Ins.
5.	Neuenburška železnica čez Juro.
6.	Železnica Langenthal—Huttwil.
7.	Železnica Martigny—Orsières.
8.	Železnica önsingen—Baisthal.
9.	Železnica Pont —B ras sus.
10.	Železnica Pruntrut—Bonfol.
11.	Železnica Rorschach—Heiden.
12.	Železnica Saignelégier—Glovelier.
13.	Seetalska železnica.
14.	Sensetalska železnica.
15.	Sihltalska železnica.
16.	Južnovzhodna železnica.
17.	Thunerseeška železnica.
18.	Železnica tössthalska.
19.	Železnica Uerikon—Bauma.
II. Železnice z ozkim tirom.
«
20.	Železnica Aarau — Schottland.
21.	Železnica Bellinzona—Mesocco.
22.	Železnica Bern—Worb (kos Gümlingen— Worb).
23.	Železnica Martigny—Le Châtelard.
24.	Berner Oberlandske železnice, izvzemši železnico na Schynige Platte in po Berner Oberland-skih železnicah obratovano železnico Lauterbrunnen —Mürren.
25.	Rhatiška železnica.
26.	Wengernalpska železnica.
27.	Wynentalska železnica.
28.	Železnica Yverdon—St. Croix.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu vnanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovana kosa od avstrijsko-švicarske meje:
29.	pri Buchsu do Buchsa.
30.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
31.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
32.	pri Stettenu do Basla badenska železnica.
33.	pri Leopoldshöhe do Basla badenska železnica.
34; pri Grenzachu do Basla badenska železnica.
35.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana s’pojna železnica med Baslom badensko železnico in Baslom švicarsko zvezno železnico.
36.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos tod nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basla švicarske zvezne železnice.
37.	Po železnici Pruntrut—Bonfol skupno z državnimi železnicami v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri Bonfolu do Bonfola.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
38.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
39.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
40.	pri La Plaine do Genf-Cornavina.
41.	pri Le Locle-Col-des-Roches do Locla.
IV.	Italijanskih uprav.
42.	Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Chiassa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v vnanjih deželah, pri-meijaj :
Nemško, številka 122, 123, 124, 125, 126. Francosko, številka 24, 25, 26, 27, 28.
Italija, številka 19, 20.
Srbsko.
A.	Po srbskih upravah obratovane železnice in že-
lezniške proge.
1.	Kraljeve srbske državne železnice, izvzemši male železnice Čuprija—Ravna-Reka in Gičevac— Sv. Petar.
B.	Železniške proge, ki so v obratu ali skupnem
obratu vnanjih uprav.
2.	Po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovana proga od ogrsko-srbske meje sredi mosta čez Savo do Beograda.
Globinski s. r.
(Slovenlsch.)
33