Trst-Gorica Junija 1973
Supplemento Novi List 941
spediz. in abb. I gr. bis
SLOVENSKE SKUPNOSTI
V DEŽELI FURLANIJA - JULIJSKA BENEČIJA
17. junija izpričajmo svetu in nam vsem svojo narodnostno pripadnost in socialno zavzetost
Ko je bilo leta 1971 pri nas ljudsko popisovanje, smo Slovenci zahtevali slovensko popisno polo, protestirali smo, ker ni “Ho popisovanje strogo dvojezično, tako kot se je to dogajalo na južnem Tirolskem. ?dločno smo pokazali svetu, da smo in hočemo ostati Slovenci, saj živimo tu že sto-'etja.
17. junija bo tudi ljudsko popisovanje: Rim bo štel naše glasove, štel bo glaso-Ve Slovenske skupnosti, edine slovenske stranke na volitvah, in ne bo štel, koliko glasov bodo osebno dobili razni slovenski kandidati na italijanskih vsedržavnih strankah!
To je gola resnica, to so čista dejstva! 2ato se moramo izkazati, pokazati okolici svojo moč in svojo narodno pripadnost. Kot so Korošci znali letos pomladi poka-2ati avstrijskim oblastem in glavnim strankam (demokrščanski in socialistični, kate-fih člani so skupaj s skrajno desnico trgali ■o metali na tla slovenske napise), svojo upornost in narodnostno pripadnost, tako Uioramo 17. junija tudi mi na volišča in Prekrižati naš znak, edini znak s slovenskim napisom.
Če se bomo množično zgrnili okrog našega znaka in naših kandidatov, bomo dali
vedeti drugim, da smo še tu in da tu hočemo ostati.
Če so južni Tirolci prišli do vseh svojih pravic na narodnostnem področju, so dosegli to zaradi svoje enotnosti in narodne zavesti.
Če so že v Južnotirolskem statutu zajamčene pravice nemške manjšine (naš statut nas pa niti ne imenuje!), je to zasluga politične enotnosti nemške manjšine.
Ko danes zahtevamo Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji globalni zaščitni zakon, ko zahtevamo izpolnitev vseh naših pričakovanj ter narodnostno-socialnih pravic, moramo biti čimbolj enotni in jasni v svojih hotenjih. Ko zahtevamo, da se členi južnotirolskega paketa (od dvojezičnosti do uporabe slovenščine na sodišču, od slovenskega pouka tudi v Benečiji do naših gospodarskih, kulturnih in športnih pridobitev), aplicirajo tudi pri nas, moramo biti res vsi eno: zato moramo nastopati čimbolj enotno — tudi na voliščih!
Če bomo res enotni, bomo močni in bomo kaj dosegli. Priložnost za to nam nudijo bližnje deželne volitve. Izkoristimo vsi to veliko priložnost in glasujmo slovensko, glasujmo za socialni in gospodarski napredek nas vseh, glasujmo tako, da bomo lahko s ponosom hodili še naprej po svoji zemlji!
GLAS GORIŠKE
V nedeljo 17. junija bomo slovenski volilci na Goriškem že tretjič volili listo »Slovenske skupnosti«, da primoremo k ponovni izvolitvi svojega predstavnika v deželni svet.
Kakor dokazujejo volilni izidi I. 1964 in I. 1968, je skupno število glasov, ki jih lista prejme na Tržaškem in Goriškem, zadostno, da si demokratični Slovenci priborimo eno svetovalsko mesto.
Nespametno pa so do tu ravnali v goriški pokrajini vsi tisti slovenski volilci, ki so se odločili za liste levičarskih strank. Res je, da je na njih vedno tudi kak slovenski kandidat, vendar le kot vaba in ne zato, da bi bil izvoljen. Za izvolitev so pač določeni drugi.
Pripomniti je treba hkrati, da se naša moč kaže prav v uspehu liste z »lipovo vejico«. Njena okrepitev na volitvah bi pomenila povečanje možnosti za nadaljevanje boja, ki ga v vseh teh povojnih letih vodimo za dosego naših pravic in v obrambo demokratičnih svoboščin.
Zato vabimo zveste volilce, naj tudi letos glasujejo za slovensko listo, tiste, ki pa tega niso še nikdar storili, pozivamo, naj se odločijo za ta korak.
Živimo v demokratični državi in potemtakem ni zanje nobene nevarnosti, da bi jih zaradi take odločitve preganjali. Kdor se čuti Slovenca, naj 17. junija kar brez strahu prekriža znak »lipove vejice« in naj opravi tako svojo narodno dolžnost!
»...Šli bomo odločno na pot vseh še nerešenih vprašanj v prepričanju, da bomo pri delu, ki nas čaka, imeli stalno ob sebi vse naše ljudi, od delavcev do kmetovalcev in intelektualcev. Čutimo, da so nam mlade sveže sile z vsem svojim mladostnim zagonom in idealizmom blizu tako na Tržaškem kot na Goriškem, kar je jamstvo, da naši napori ne bodo zaman... «
(Iz govora nosilca liste Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici deželnega svetovalca dr. Štoke po televiziji)
Devinsko—nabrežinska občina
Kratke krize v devinsko—nabrežinski občini je konec! Dr. Drago Legiša je umaknil svoje dimisije. Tako je Slovenska skupnost ponovno ohranila slovenskega župana v devinsko—nabrežinski občini. Našemu županu želimo zdravja, da bi mogel do konca mandatne dobe voditi občino, ki je za nas tako važna, predvsem iz narodnostnih vzrokov!
Dolinska občina
V	dolinskem občinskem svetu je bila večina (PCI in PSI) v sporu, ko je šlo za problem novih naftnih središč. Eni so govorili en jezik, drugi drugega. Naši svetovalci so se jasno izrekli proti novim naftnim napravam, saj je dolinska občina že prepolna teh zadev, ki domačinom ne prinašajo prav nobenega zaslužka, nasprotno: ustvarjajo nevarnost onesnaženja zraka ter raznih eksplozij in atentatov. Problem zase pa je seveda še razlaščanje, katerega se Slovenci bojimo kot kuge, posebno odkar velja zakon št. 865 iz leta 1971, ki je tako »napreden« in »pravičen«, da nam na podlagi tega zakona plačujejo zemljo od 80 do 200 lir za kvadratni meter.
stran 2
BESEDA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Junija 1973
SEDEM CVETK TRŽAŠKEGA DELA
Tržaško DELO, ki ga izdaja PCI v slovenskem jeziku, je v svoji številki z dne 18. maja 1973 ihtavo napadlo Slovensko skupnost in njenega nosilca na bližnjih volitvah, dr. Draga Štoko.
Napad nas seveda ne preseneča. Ko bi ga ne bilo — takega, »po enem in istem šablonu«, da uporabimo njegovo slovenščino — bi nas celo skrbelo, da je z nami že kaj narobe. Seveda bomo nanj odgovorili, čeprav se načelno raje izogibljemo ostrih polemik. Toda če ti nasprotnik po nerazumljivi politični nerodnosti naravnost ponuja argumente, je naša skušnjava premočna. Torej:
ŠTOKOVE ČESTITKE
1) »...Tajnik Slovenske skupnosti je po volitvah najprej čestital Belciju in šele nato slovenskemu poslancu« (DELO).
Od revolucionarne stranke si takšne malomeščanske ljubosumnosti nismo pričakovali. Pa je tale dr. Štoka zares važna osebnost, da se dve največji državni stranki pulita za »jus primae manus«! Izmislili so si torej nesmiselno in nepomembno »novico« samo zato, da s tem javno pokažejo užaljenost mestne gospodične. Nerazumljivo. Tisti »slovenski poslanec«, ki je na lestvici Štokovih pozdravov zasedel menda šele drugo mesto, je seveda Albin Škerk. Ne dvomimo, da je Slovenec. Kako pa je mogoče zastopati italijansko stranko, ki ima ne glede na svojo internacionalnost italijansko zastavo celo v partijskem znaku, je pa za nas skrivnost.
ANDREOTTI, DE MARTINO, BERLINGUER...
2) »Tudi volilci Slovenske skupnosti sede zvečer pred televizijo in vedo, kdo je Moro, kdo Andreotti, De Martino, Longo, Berlinguer« (DELO).
Jasno, tovariši, pa še kako dobro vemo! In o vsakem vodimo evidenco, kaj so storili za priznanje slovenskih pravic. O vsakem, tudi o vašem Berlinguerju, čigar partija je v parlamentu kolaborirala pri izglasovanju takega statuta za našo deželo, da nismo bili Slovenci v njem niti omenjeni. In ker smo že pri televiziji, naprošamo tukajšnjo komunistično partijo, naj intervenira pri vodstvu RAI-a zaradi pogostih okvar. Vsakokrat namreč, ko govorijo komunisti po deželnih televizijskih oddajah v slovenščini, se na naših domovih pokvarita »au-dio« in »video«! Pač pa vedno prav dobro slišimo slovenske besede našega poslanca dr. Štoke. Kaj če gre tu za sabotažo? Ali ne bi »tovariš poslanec« interveniral v parla-
mentu, »kjer vsi italijanski politiki vedo, da glasujejo Slovenci za komuniste« (DELO).
KRAŠKI REZERVATI
3) »Gospodje LSS, dobro veste, kdo je bil pobudnik rezervatov. Tisti Belci, ki ste zanj agitirali« (DELO).
Tu so tovarišem že nekoliko popustili živci. Pameten človek se namreč laže le takrat, ko je precej verjetnosti, da mu laži ne bodo mogli dokazati. Slovenska skupnost je nekoč svojim somišljenikom in skupinam prepustila svobodno pot izbiranja, v skladu z načeli demokracije, katero morajo vsaj tu na Zahodu spoštovati tudi komunisti. Če je to »agitiranje za Belcija«, potem je tu z logiko nekaj narobe. Sploh pa opažamo, da se komunisti ne znajo več dobro lagati. Tovariši, to je zelo huda dialektična pomanjklivost in kaže na živčno utrujenost, ki se v zlatih časih stalinizma ni nikoli pojavljala. In ker že omenjate kraške rezervate, hvaležno sprejemamo tudi ta argument. So za Belcijev zakon o rezervatih v v parlamentu glasovali tudi komunisti ali niso? In kdaj so se komunisti potem uradno izjavili proti deželnemu zakonu o rezervatih? Uradno, kot stranka seveda. Tako kot se je takoj uradno izjavila slovenska skupnost. In to kmetje ter lastniki naše zemlje dobro vedo!
4) »... dr. Štoka je javno izjavil, da se med uničenjem Krasa in popolno zaporo strinja z Belcijevo zamislijo« (DELO).
Štoka je pred pričami dejal, da je proti uničenju Krasa, proti njegovemu raznarodovanju, proti onesnaženju, zato ga je res treba zaščititi, toda ne tako, kot hoče danes deželni odbor, ki gre v popolnoma drugo skrajnost. Tudi če človek ni genij, opazi razliko med resnično in dokazano izjavo in »DELOvnim« podtikanjem Belcija. In spet skrivnost: zakaj so komunisti načeli to vendar tako delikatno temo? Kaj niso prav oni postavili največji spomenik narodnostnemu onesnaženju Krasa — imenitno italijansko naselje v slovenski občini Zgonik?
»LE GIRANDOLE«
5) Popotnik, le pelji se mimo »GIRAN-DOL«, pa boš videl, kako lepo znajo komunisti ščititi slovenski Kras! In tovariša župana pobaraj, katera 'tuja' sila ga je 'primorala’ k dejanju, da bo šel v zgodovino s pečatom odgovornosti. Potrpežljivo čakaj na odgovor, ker se zna zgoditi, da bo županov zbor prav med tem zanosno prepeval »Hej tovariši... tujec mora iz naše zemlje!«
ZAKON 865
6) »Zakon 865 je dober« (DELO).
Nam znate povedati v čem je ta dobrota? Zakon o razlaščanju predvideva v našit1 krajih odškodnino od 80 do 200 lir za kv3' dratni meter zemlje. Nekaj lir za zemljo, k' je denarno vredna tisoče, s stališča slovenstva pa sploh nima cene! Zakon 865 j® torej dober. Hvala, tovariši, za to jasno izjavo.
BENEČIJA
7) DELO omenja tudi Beneško Slovenijo-Slovenski skupnosti očita, da tam ne nastopa, komuniste pa hvali, da kandidirajo tovariša Predana. Tako primitivno formuliranje je bolj žalitev lastnih bralcev kot po napad na nas. Kdor ima le trohico dobro volje, lahko v nekaj minutah spozna, v čem so težave prisotnosti v Beneški Sloveniji-In ko bomo te težave v prihodnosti premagali — kljub koncentričnemu napadu vseh italijanskih strank, tudi komunistično — bomo z napeto radovednostjo pričako; vali, kakšen očitek bo PCI izdelala v svoji dialektnični delavnici. O komunističnem kandidatu Predanu pa tole: kdorkoli od nas ga pozna, ga resnično spoštuje. Zato nam je toliko bolj žal, da ne bo izvoljen. Je namreč SLOVENEC in še iz Benečije povrhu-To je pa za nacionalna čustva italijanske partije le malo preveč. Na inštrumentalizk ranje Beneške Slovenije še pristane, za kaj več pa ne! Se motimo? Dobro — junija vas čakamo na pragu!
ZAKLJUČKI
To je naš odgovor na nekaj najbolj »uradnih« in »spretnih« napadov iz DELA. Dodajamo še vtis o članku kot celoti. Bralec dobi občutek, da ga je pisal človek, ki je že zelo oddaljen od slovenskega mišlenja in čustvovanja. V njem je nekaj tujega: napadi so formulirani »po šablonu« velike tuje stranke, ki ima svoje volivce za resničen rezervat in razlašča slovenskega duha-Človek ima porazen vtis, da nas ne napadajo le kot ideološke nasprotnike, marveč kot nasprotnike asimilacije, torej kot Slovence.
Nič čudnega: v napadu je Partito comU-nista italiano, v obrambi pa edina slovenska volilna formacija v Italiji.
Tako daleč so prišli ljudje, ki so se ^ bistveno važni stvari odpovedali svoji samobitnosti in ki napadajo nekaj, kar je bilo sveto njihovim očetom, v preteklosti pa skoraj gotovo tudi njim samim!
Proti sleherni krivici za Rešitev vseh naših narodnostnih, socialnih in gospodarskih vprašanj
a
GLASUJMO SLOVENSKO SKUPNOST
Ivo Kralj	Ana Mikulus por Sancin	Alojz Rebula	Ladi	Rebula	Josip	Terčon
■ bbb mmm mm ih ih hi mm mm mm mm mm ^m « H d era esu mm m mm era h h
S ponosom naprej volimo
SLOVENSKO SKUPNOST
Alojz Tul	Igor	Tuta	Ubald	Vrabec	Milan	Vremec	Mario	Zahar
SLOVENSKI KANDIDATI
v tržaškem in Goriškem votivnem okrožju
Drago Štoka
Rafko Dolhar
Marjan Terpin
Slavko Bratina
NAROD NAŠ DOKAZE HRANI
1. DOKAZ
Marca meseca letos je več dni potekala v deželnem svetu razprava o zakonskem predlogu št. 375, ki je bil znan kot zakonski osnutek o ustanovitvi gorskih skupnosti. Poleg drugih svetovalcev je zakonskemu predlogu deželnega odbora predložil več amandmajev tudi naš deželni svetovalec Štoka. Njegove številne popravke, ki so predvidevali zaščito jezikovnih značilnosti slovenske narodnostne skupnosti itd., je pri glasovanju odbila vladna večina (DC, PSI, PSDI), kateri so se pridružili tudi liberalci in misovci.
Na glasovanj e je bil dan in zavrnjen tudi predlog, po katerem bi smeli slovenski zastopniki v bodočih gorskih svetih uporabljati svoj materin jezik. Proti uporabi slovenščine v svetih gorskih skupnosti so glasovale naslednje stranke: DC, PSI, PSDI, PIJ in MSI! Od PSI se je Pittoni le zbal slovenskih glasov (na podlagi katerih je prišel v deželni svet) in se ni pridružil tovarišem socialistom pri tej akciji proti uporabi slovenščine v gorskih skupnostih.
To se je zgodilo 9. marca 1973! Ta dan si velja zapomniti, saj so si bile italijanske stranke složne proti uporabi slovenskega jezika, tudi tiste, ki tako hlepijo po slovenskih glasovih. Pomislimo na to in obrnimo hrbet strankam, ki teptajo naš jezik!
2. DOKAZ
»Non possiamo e non dobbiamo creare le condizioni per cui le minoranze si uniscano in uu solo gruppo a se stante. Questo sareb-be un gravissimo errore. Le minoranze etni-che della Regione Friuli-Venezia Giulia de-
vono essere rivolte verso Roma, se cosi mi posso esprimere. Non dobbiamo consentire che per colpa nostra tengano gli occhi rivol-ti verso Lubiana: devono imparare a guar-dare a Roma. Devono guardare a Roma co-me tutti noi... Questo io lo definisco un atlo patriottico.«
On. Vittorio Marangone
(Prevod) - »Ne moremo in ne smemo ustvariti pogojev, da bi se manjšine mogle združiti v samostojno skupino. To bi bila huda napaka. Etnične manjšine dežele Furlanije-Julijske Benečije morajo biti obrnjene proti Rimu, če se smem tako izraziti. Ne smemo dopustiti, da bi se po naši krivdi obračale proti Ljubljani; morajo se naučiti gledati proti Rimu. Morajo gledati proti Rimu kot mi vsi... To je zame patriotično dejanje.«
Posl. Vittorio Marangone, član italijanske socialistične stranke; izjavil v parlamentu ob razpravi o deželnem statutu Furlanije-Julijske Benečije, leta 1962.
3.	DOKAZ
»In una trasmissione televisiva di giomi fa che rievocava le elezioni del 1948, fra I’al-tro si parlo di Trieste, del trattato di pace, dei rapporti con la Jugoslavia. II senatore Buffarini, comunista, affermo testualmente: ’Noi comunisti abbiamo sempre difeso l’ita-lianita di Trieste!’«
(Prevod) - »V neki televizijski oddaji, ki je pred dnevi prikazala volitve leta 1948, se je med drugim govorilo tudi o Trstu, o mirovni pogodbi, o odnosih z Jugoslavijo. Komu-
nistični senator Buffarini je dejal dobesedno: 'Mi komunisti smo vedno branili itd* janstvo Trsta!’«
Izvleček iz pisma uredništvu tednika »ll Meridiano« št. 20 dne 18-20 maja 1973.
Premislimo nekoliko vsebino teh treh dokazov, dragi Slovenci! V prvem dokumentu smo videli, kako so PSI, DC in PSDI skupaj s skrajno desnico glasovali proti uporabi slovenščine v deželnem svetu, glasovali so proti uporabi našega materinega jezika, kot bi bil manjvreden.
V	drugem dokumentu beremo izjavo socialista posl. Marangoneja, ki nam dokazuje, kako nas je treba asimilirati, najprej p°' kitično (morajo gledati proti Rimu...), P°' tem seveda kulturno in na koncu še na gospodarskem in športnem področju. Tako da bi postali samo neke vrste etnična zanimivost, ki bi jo jezikoslovci tako radi proučevali, kot se to dogaja v Reziji.
Tretji dokument pa je zanimiv, ker naro pove, kaj so komunisti mislili že leta 1948, ne toliko glede na vlogo Trsta in na njegovo državno pripadnost, kot glede na itali' janstvo Trsta, kar pa je nekaj povsem drugega. Komunist Buffarini ni rekel, da so se komunisti vedno borili za to, da bi Trst prišel pod Italijo, ampak da so se vedno borili za italijanstvo Trsta, kar pomeni, da so komunisti za to, da bi Trst postal ves italijanski, da bi se torej Slovenci čimprej asimilirali, oz. poitalijančili!
Je potrebno dodati še kak komentar k takim zgodovinskim izjavam? Bilo bi res škoda besed!
Zakaj Slovenci ne vstopimo v krščansko demokracijo ali druge večinske stranke
Slovenci v Italiji smo v političnem in ideološkem oziru kaj čudna zmes. Sami se v svoji politični pripadnosti razlikujemo na celo vrsto gibanj in strank, ki bolj ali manj odražajo idejne smeri italijanskega političnega življenja, razen seveda fašistov. Sicer smo pa v tem itak dediči parlamentarno demokratičnega sistema sploh, ki izhaja že od mnogo stoletij nazaj od liberalnih in demokratičnih tradicij angleške in francoske politične prakse in filozofije.
Samo na sebi to dejstvo ni prav nič slabega. Obratno, nudi nam možnost za čim širši razvoj na vseh področjih javnega življenja. Zlasti v državi, v kateri živimo, igra danes strankarski sistem veliko — če ne že preveliko — vlogo. Poleg vsega pa nam strankarsko pripadnost opravičujejo tudi splošni idejni nazori, ki jih imamo, in do katerih ima vsakdo pravico v svobodnem in zavestnem izbiranju (odločanju).
Poleg vsega pa imamo še eno posebnost: smo narodna manjšina, in zato imamo poleg prej omenjenih še svojske lastnosti ter interese, ki jih moramo zagovarjati. Toda kako? Da se poslužujemo vseh obstoječih sredstev za politično igro? Lahko. Toda pri
tem nujno trčimo na sistem političnih strank, ki se v vsedržavnem merilu po svojih načelih borijo za dosego svojih ciljev. A mi?
Če pregledamo položaj na področju slovenske narodne manjšine, lahko ugotovimo, da se danes Slovenci v okviru italijanskega političnega življenja delijo v glavnem na dva bloka: levičarski in zmerno sredinski. O desnici kot taki prav gotovo ne moremo govoriti, saj med nami lahko na prste seštejemo tiste, ki bi n. pr. lahko predstavljali kako liberalno desnico. Kar pa zadeva še posebej porazdelitev glede na Slovence, moramo takoj pripomniti, da je del Slovencev le v italijanskih levičarskih strankah.
V	te je ta del zašel iz znanih razlogov po razpustitvi samostojnega slovenskega političnega nastopanja levičarsko usmerjenih Slovencev. Šli so med italijanske socialiste in komuniste. Toda kaj imajo od njih? V glavnem predstavljajo le vabo slovenskim volilcem ob raznih volitvah, ko omenjene stranke predstavljajo tudi kakega slovenskega kandidata, ki ga pa le redno izvolijo. Omenjene stranke sploh ne morejo svojim slovenskim članom zajamčiti najmanjše po-
litične avtonomije. Že sami socialisti niso v vseh dolgih letih vlade ničesar naredili za rešitev stvarnih slovenskih problemov! Komunisti so itak v opoziciji, zato nimamo od njih kaj pričakovati. Ne eni ne drugi ni; so poslali slovenskega predstavnika, da bi na »deželni tribuni« govoril slovensko.
Še in še bi lahko naštevali vrsto negativnih pojavov, ki spremljajo sodelovanje naših ljudi v italijanskih levičarskih strankah-Zato tudi ostali Slovenci, ki ne sprejemamo marksistične ideologije in se v glavnem naslanjamo na demokratična in krščanska izročila slovenskega naroda menimo, da 7.8 nas ni mesta v kakršnikoli sorodni večinski stranki, tudi ne v Krščanski demokraciji-Vemo, da bi v tej pomenili nekaj podobnega, kot pomenijo naši rojaki v levičarskih strankah PSI ali PCI. Zato tudi v DC ni prostora za vse one Slovence, ki sicer lahko sprejemajo njen splošni idejni program, a hočejo ljubosumno ohraniti lastno slovensko neodvisnost. Prav zato sledimo naši stari tradiciji slovenske politične skupnosti.
V	tem jasno nastopamo kot ostale politično zrele narodne manjšine v Italiji, n. pr-Južni Tirolci. Edino v slovenskem političnem nastopu je zato vsak pravi smisel naše borbe in v slovenski skupnosti cilj naše akcije.
Za vsebino člankov odgovarja koordinacijski odbor Slovenske Skupnosti Trst-Gorica