!
MAJ
1	S Filip in Jakob
2	C Vnebohod
3	P Najd. sv.Križa
4	Monika_
5	N 6. po Vel.
6	P Janez z Dam.
7	T Stanislav O
8	S Sv. Mihael
9	Č Gregorij
10	P Antonin 3E
11	S Mamert
KANSKi Slovenec
flm BEOYENSKI3CU3T M OTERIKI
pMlrs Pi wrf bi nurM ~~ i« *r«»l<3o In r«nte» — »9 W* & m*y«]
SLABILO SLOV. KATOC. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOHETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI I CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four Slovenian Organization*}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBI, JUH SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AUERlSKIH..
Razni govorniki povdarjajo, da čas, ko bo morala Italija' V	T/O 1KJI 7
aktivno nastopiti, ni več daleč. - Izražajo sim "	VOJNI Z ,
napram Nemčiji - O zapadnih zaveznicah se trdi, da	---------"
skušate najti načine za razširjenje vojne.
Rim, Italija. — Izjave, ki so jih podajali koncem tedna razni italijanski govorniki, so ponovno povdarjale, da čas, ko bo morala Italija aktivno stopiti v vojno, ne utegne biti več daleč, ter so obenem opozarjale prebivalstvo, naj bo tsalno pripravljeno za ta slučaj.
Med glavnimi, ki so izrazili to mnenje, je bil zopet urednik glasila zunanjega mini-sterstva, G. Ansaldo. T a j e direktno dejal, da "je nemogoče za deželt), kakoršna jc Italija, da bi nedogledno ostala iz konflikta." Neki drugi govornik je povdarjal, da se ne bo "nobena preostalih oaz miru" mogla rešiti, da bi se ne "nalezla."
Omenjeni Ansaldo je dejal, da mora biti Italija, bolj kakor katera druga država, pripravljena na "red, ki pride " Istočasno pa je jasno nazna-čil, na kateri strani se bo Italija bojevala, kadar stepi v vojno, rekoč: "Mi usmerjamo vse naše žolje napram uspehu nemškega orožja ter s« pridružujemo Nemčiji v pozdravu nemškim vojakom, kateri so padli na norveških tleh."
Neki drugi vodilni fašist, namreč Virginio Ga.vda, ki navadno izraža mnenje Mus-solinija samega, se je izrazil, da Angi;ja in Francija namenoma dajete v svet govorico, da skušate Nemčija in Italija razširiti vojno v druge države. Dokaz temu, pravi, so neki letaki, ki so se zadnji petek razdajal! po Ljubljani, v katerih še je zahtevalo, da se imajo kosi jugoslovanske zemlje, ki so točasno pod Italijo in Nemčijo, vrniti Jugoslaviji. Konzula obeh teh držav sta vložila pri ljubljanskem banu protest proti tem letakom.
Vodilni italijanski krogi so ;?i dokaj, edini v tem, da nameravate zapadni raveznici razširiti voj" v druge države, prvič zato. da boste obvarovali svoje lastno ozemlje pred direktnimi posledicami vojne, in drugič pa zato, da bi mogli priti Nemčiji kje za hrbet, vendar pa so mnenja, kako mislite to izpeljati, različna. Dočim nekateri menijo, da boste vso razpoložljivo moč vrgli na Norveško in od tam padli , na Nemčijo, so pa drugi zopet prepričani, da ne boste zaveznici ničesar dosegli na Norveškem, marveč boste morali iskati kako drugo ranljivo točko. Najbolj verjetno, pravijo, je, da utegnete skušati odrezati Nemčiji dovoz ruskega petroleja. V to svr-ho boste morali poslati svoje brodovje v Črno morje. To se bo pa moglo zgoditi le, ako jima Turčija dovoli prevoz skozi Dar-danele.
Ako pride do tega, je gotovo, da bo Italija takoj nastopila, in docela verjetno je, da tudi Rusija ne bo trpela zavezniškega brodovja v Črnem morju, katerega smatra nekako za svojega. V tem slučaju bi se vojni požar razširil na Balkan, severno Afri ko, Egipt in Palestino.
OSTER SPOR V ZBORNICI
Srdita debata o zakonu glede ur in mezd.
Washington, D. C. — V poslanski zbornici se je vršila zadnji petek ostra debata glede raznih predlogov za izpre-membo sedanjega zakona o urah in mezdah. Na silovit odpor so zadeli posebno predlogi, ki jih je stavil poslanec Barden iz N. C., po katerih se naj bi vzeli izpod določb tega zakona delavci, ki so zaposleni pri predelovanju farmar-skih produktov. Nasprotniki so povdarjali, da 'bi ti predlogi zopet vrgli kakih milijon delavcev nazaj v suženjstvo, da bi morali delati po 5 do 10 centov na uro.
-o--
NA DANSKEM IN NORVEŠKEM MALO KATOLIKOV Vatikan. — Izpremenjeni položaj v severnih državah, Danski in Norveški, katoliške cerkve, kot take, ni občutno prizadel. V teh dveh državah je katoličanov k; maj on odstotek od skupnega prebivalstva. Na Danskem, kjer .je tri in pol milijona ljudi, je katoličanov okrog 22,000, na Norveškem pa jih jo med tremi milijoni prebivalcev le 3,226.
-o-
Z WPA ODPUŠČAJO
NORVEŠKO
Hitler proglasil vojno stanje z Norveško.
Berlin, Nemčija. — Ko so
nazijske čete vdrle na Norveško, se je objavilo, da bodo vzele to državo le pod nemško "protekcijo," da jo varujejo pred Anglijo in Francijo. Ker pa so norveške čete pod-vzele oboroženi odpor proti nazijski armadi,je Hitler zadnji petek objavil, da je vsled tega nastalo pravo vojno stanje med Norveško in Nemčijo, ter je obenem imenoval Jos. Terbovena glavarjem nad zasedenimi norveškimi pokrajinami. Ta je pa nasprotno še isti dan naznanil, da se bodo dosedanji norveški civilni uradniki bo obdržali na svojih mestih.
DELAVCE
Chicago, 111. — manjkanja v tozadevnem skladu se širom cele dežele odpuščajo delavci z vladnih WPA projektov in od tega bo prizadeta tudi država Illinois. Kakor se je izrazil državni WPA direktor, Ch. E. Miner, bo tekom meseca maja odpuščenih 29,175 delavcev.
-o-
ŠE VEČJE AEROPLANE
IMAJO V NAČRTU Tusla, Okla. — Na konferenci avijatikov, ki se je vršila tukaj zadnji petek, se je objavilo, da so že izdelani načrti za graditev še večjih potniških aeroplanov, kakor so zdaj v uporabi. Tako je pripravljen neki načrt za gradnjo aeroplana, ki bo nosil 100 potnikov in, ki čaka le, da se bo izrazila potreba po njem. 1
-o-
HOMER MARTIN RE-SIGNIRAL
Detroit, Mich. — Homer Martin, ki je svoječasno dosegel, da se je v uniji avtomobilskega delavstva izvršil razkol, je zadnji petek objavil svojo resignacijo s predsedniškega mesta avtomobilske unije, ki spada pod delavsko federacijo. Dejal je, da se bo povrnil v privaten biznes. Ta unija se je svoječasno odcepila od CIO unije, ko se je Martin spri z vodstvom CIO.
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
FRANCIJA SKRBI ZA DRUŽINE
Pariz, Francija. Pre d kratkim so stopile v Franciji v veljavo odredbe, ki imajo za cilj pospvsevati število rojstev. Delavci z večjimi družinami namreč dobe posebne denarne doklade za vsakega otroka v družini. Tako je določeno, da dobi oče, ko se rodi tretji otrok, doklado, ki znaša 20 odstotkov njegove plače. Enako je država tudi pri davkih obzirna napram v družinam s tremi ali več otroci. Istočasno se je pričelo skrbeti tudi za to, da se mladina moralno ne izgublja. Tako je izginila iz javnosti večina predvojnih nedostojnih revij Radi po- in listov.
ŠTEVILO KATOLIČANOV NEKOLIKO NIŽJE
New York, N. Y. —Iz uradnega katoliškega poročila za leto 1940 se razvidi, da je število katoličanov v Zed. državah in njih posestih točasno 21,403,136. To število je nekoliko manjše kakor pred !e tem dni, namreč za 3,371. Povdarja pa se, da je to nazadovanje izkazano zato, ker so letos vključeni v seznam le tisti katoličani, ki v resnici obiskujejo cerkevt, dočim so bili lani všteti tudi tisti, ki so ie po imenu katoličani. Dalje kaže seznam, da je v Ameriki 19 nadškof i j in 97 škofij, skupno število duhovnikov pa je 33,912, kar je za 382 več kakor lani. Izpreobrnjencev v cerkev je bilo tekom leta 73,-077.
BELGIJSKA VLADA SE PREMISLILA
Bruselj, Belgija. — Tukajšnji vladni kabinet, sestavljen iz koalicije katoličanov, soci-jalistov in liberalcev, je v četrtek zadnjega tedna sklenil, da resignira, ko so trije ministri javili, da ne 'bodo podpirali vladnega vzgojnega programa. Na posredovanje kralja Leopolda pa se je vlada drugi dan premislila ter se odločila, da ostane. Kralj je opozoril vlado, da država nima časa, da bi se igrala z armada stoji na straži ob me-vladnimi krizami med tem, ko ji.
PO KATNSVETU
—	Rim, Italija. — Posebni poslanec predsednika Roose-velta, M. C. Taylor, je bil zadnji petek sprejet v privatni avdijjenci od papeža Pija. Tekom zadnjih dni -'^»a, je imel več posvetovanj z raznimi fcsebnostmi papeževega tajništva.
—	New York, N. Y. — Pokojni kardinal Hayes je zapustil premoženja $69,862. Od tega gre, glasom pokojnikove oporoke, okrog polovica newyorškemu nadškofu v u-porabo za cerkvene potrebe, večino ostalega pa dobi kar-dinalova sestra.
—	Vatikan. — Kakor že poročano, bo 2. maja proglašena svetnicam bi. Eufrazija Pelletier. Znamenito pri tej bodoči .svetnici je, da je bila ob rojstvu, v letu 1790, krščena od lastnega očeta. Tedaj je namreč divjala francoska revolucija, med katero javni verski obredi niso bili dovoljeni.
—	Rim, Italija. — Neki misijonski duhovnik, po imenu Cyril Lefevere, je prišel lani po 35 letih zopet v Evropo. Postalo .pa mu je po življenju na misijonih tako dolgčas, da se je odločil, da zopet odide v kraj svojega delovanja.
PREPIR GLEDE NORVEŠKE
Nemčija in zaveznici se medsebojno obdolžujejo, da so imele načrte za napad na Norveško.
Stockholm, Švedska.—Predsednik norveškega parlamenta, C. J. Hambro, je v nedeljo zanikal resničnost trditev, ki jih je izrazil dan prej nemški zun. minister, von Ribbentrop, namreč, da bi bile zavezniške čete nameravale zasesti Norveško in, da so jih nemške čete takorekoč v zadnjem tre-notku prehitele. Ne samo, da to ni resnica, je dejal Hambro, marveč res je nasprotno, namreč, da so na roki dokazi, da je Nemčija že več mesecev sestavljala načrte za zasedbo Norveške. Na ta način,je pov-daril, se je Nemcem posrečilo, da so s svojim napadom v resnici presenečili Norveško in obe zaveznici.
Ribbentrop je izrazil omenjene obdolžbe v soboto in so bili v to svrho sklicani k zborovanju tujezemski časnikarji. Dejal je, da je neovrgljivo dokazano, da so bile angleške in francoske čete na poti na Norveške še celo prej, kakor je Anglija objavila, da je položila mine ob norveški obali. Ti dokazi, pravi, so bili najdeni v uradih norveškega zunanjega ministerstva v Oslo ter v uradih raznih konzulatov. Norveško vlado je govornik obdolžil, da je sodelovala z načrti Anglije in Francije.
-o—-—
DEKLETOM PRIPOROČA
ŠIVANJE Akron, O. — Direktor neke organizacije za vodstvo otrok, dr. Schumacher iz Clevelan-da, je v svojem govoru, ki ga je imel tukaj, priporočal, naj bi se pričela dekleta zopei učiti šivanja namesto stenografije. Vse preveč gre sedanja vzgoja za tem, da se ž > i-ske izobrazijo za delo v biz-nesu, je dejal, in to utegne povzročiti polomijo v modernem družinskem življenju. Prezira se namreč dejstvo, da je ženska ustvarjena, da postane gospodinja, žena in mati ter stvaritelj ica domačega ognjišča.
iz Jugoslavije
Strašna nesreča šestnajstletnega fanta v Calearjevi žagi na Trati v Škofji Loki. — Številne žrtve neprevidnega streljanja ob praznikih. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja.
ITALIJANSKA MORNARICA NA MANEVRIH
Pred dobrim tednom dni je Italija koncentrirala velik del svojega vojnega brodovja pri Dodekane-skih otokih, blizu Dardanel. Sama je dejala, da so to le navadni manevri, toda tujezemstvo je videlo v teh manevrih" pomembno važnost.
Jermenje ga je zagrabilo
Škofja Loka, 25. marca. — Vso sosesko je globoko presu-nila novica o strašni smrti, ki je doletela 16 letnega žagarč-ka Franca Brenka iz Virmaš 26.
Brenk, čigar oče je delavec, je bil poslednje čase zaposlen liri podjetju, ki ima v svoji lasti tudi bivšo Calearijevo žago na Trati pri Škofjeloškem kolodvoru. P r i d n e g a fanta so uporabljali za lažja dela. Vezal je butarice, nosil je žaganje in izvrševal manjša naročila. Francku so gospodarji nekajkrat zabičevali, naj se ogiblje žage, kadar je v obratu, da ne bo nesreče. Zal je Brenk to svarilo pozabil in svojo neprevidnost plačal z življenjem.
Bilo je pred prazniki proti večeru, ko se je mudil Brenk v spodnjem delu žage, kjer je speljano od glavne osi' trans-misijsko jermenje. F a n t je moral prezreti, da se je preveč približal jermenicam in že ga je pograbilo. Verjetno, da se je zapletel v spodnji ustroj žage njegov predpasnik in silovita nesreča je bila tu. Kakor blisk je potegnil polnojarmenik nesrečneža s seboj in ga ubil. Fanta je pogon žage sukal, obračal in metal kakor igračo in ga strahovito razmesaril. Revčku je odtrgalo roko in nogo, pa tudi sicer so bile njegove poškodbe tako obupne, da je o-stala na tleh le krvava gmota. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bilo po komisijskem ogledu samo še potrjeno, da je fant postal žrtev nesreče. Pokopali so ga v Ljubljani.
---o--
Žrtve neprevidnosti
Maribor, 26. marca. — Med našim narodom je zelo v navadi, da se za večje praznike in cerkvene slovesnosti strelja s topiči, kar zelo povzdigne ljudsko razpoloženje. To streljanje navadno opravljajo starejši in mlajši fantje, ki so dostikrat vse premalo previdni in tako se dogajajo razne nesreče. Tudi za zadnje velikonočne praznike se je dogodilo več takih nesreč. Tako je pri Dornavi streljal z možnarjem 39 letni Ivan Mohorič, ki je dobil pri tem poškodbe na telesu, zlasti na rokah. Na Cer-šaku je naboj odtrgal prste 27 letnemu Alojziju Šauperlu. 13 letni Hugo Lampreht iz Zgornjega Radvanja je pri streljanju s karbidom doibil opekline na rokah. Drobci možnar-ja, ki je bil preveč nabit in ki se je zaradi tega razletel, so občutno poškodovali na nogah 35 letnega Aleksandra Kolarja s Kozjega vrha. Nevarne poškodbe na očeh ima 24 letni posestniški sin Josip jZemljič iz Radencev, ki je
streljal z možnarjem in pri tem napačno ravnal. Bati se je, da bo ob vid. 20 letnemu krojaškemu pomočniku Petru Žlahtiču se je predčasno sprožil možnarjev naboj. ZlahtiČ je obležal z groznimi poškodbami po obrazu. Njegovo stanje zbuja resno skrb. Vše poškodovance so odpremili v mariborsko splošno bolnišnico.
--o-
Nesreča pri delu S sekiro si je presekal kite na levi roki Jože Papež, posestnikov sin iz Brezovega dola pri Novem mestu in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Terezija Jankovič, skrita dobrotni-ca revežev in betežnih, mati slovenskega izseljeniškega učitelja Janka Jankoviča v St. Privatu na Francoskem stara 73 let. — Na Spodnjem Brniku pri Kranju je umrl Jože Jereb, posestnik, oče notarja Dr. Petra Jereba v Radečah. — V Ljubljani je umrla Uršula Dermastja. rojena Hafner, stara 80 let.
Kap ga je zadela
i
Ko je šel na veliko noč Janez Bizjak, upokojeni rudar iz Trbovelj k maši, ga je med potjo zadela kap. Že nekaj dni poprej se ni počutil prav dobro, vendav je hotel na velikonočno nedeljo biti pri sv. maši, dasi so mu domači branili. Pa mu je med potjo postalo slabo in pri Društvenem domu je klical hišnika na pomoč, a preden je ta prišel, je bil Bizjak že mrtev. Star je bil 75 let.
Dragocena zbirka metuljev
V	Petrovgradu je trgovec Josip Petrikovič, ki že 15 let zbira metulje. Nedavno je svojo zbirko razstavil. Zbirka šteje 25.000 metuljev iz vseh delov sveta in je vredna 250.-000 dinarjev.
-o-
Zlatnino je kradel
V	Kranju je neki Branko Horvat iz Radeč odnesel urar-ju Dragu Segregarju razne zlatnine za skoro štiri tisoč dinarjev. Horvata so prijeli in našli pri njem še skoro vse pokradene predmete ter jih vrnili lastniku.
-o--
Odkritev spominske plošče
V	Teharjih so na velikonočni ponedeljek v cerkvi slovesno odkrili in blagoslovili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom teharske župnije. Po slovesnosti je predsednik odbora obdaroval revne potomce padlih vojakov in vojaške invalide.
-o-
Najnovejše vesti najdete v j dnevniku "Amer. Slovencu!"
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. aprila 1940
(Mutropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZAN IN OGENJ V THORU
/Da imS
vkimoffi&a* .sxwsm
Ker je bila pri Prosveti zadnje mesece nevihta in dež, sta Molek in Garden vedrila pod marelo. Zadnji teden je

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnsvov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ___
Za pol leta Za četrt leta___
45.00
2.50 1.50
Za Chitago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________$6.00
Za pol leta___3.00
Za tetrt leta__________________1.75
Posamqgjp čtcvilka________________ 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by; EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ._______________
For half a year
For three months____________
Chicago, Canada and Europe
For one year_________$6.00
For half a year______ 3.00
For three months____1.75
Single copy-------------------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo WK*j flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača.
Eftteted as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kakšen družabni red pride?
prišel izpod marele Garden, oznanujoč, da je nevihta po-\cleveIandski Slovenci v tem jenjala, da bo zdaj zopet modroval po tetki Prosveti. oziru smo dolžni temu delav"
Radi slovenskega dneva v Penni je bilo zapisanih in izraženih mnogo pikrih besed na letnih sejah nekaterih naših podpornih organizacij. Molek, kateremu Stalinovi sopotniki povzročajo velike skrbi, da revež ne more radi njih niti mirno spati, je pikro jezikoval proti JSKJ. in uredniku njihovega glasila. Tone, ljubitelj sončnih rož in cvetk, ki Moleka pozna od blizu še iz prejšnjih let, je pa enostavno zavihal rokave in postavil Moleka v žehto in ga pošteno nažajfal. Ko se mu je Molek izmuznil, mu je po svoji stari znani navadi pokazal osla in izjavil, da Tonetova žajfa ni za nič. Umazanost mora biti velika, ker niti žajfa nič ne izda!
Odkar postoji svet in ljudje na njem, nahajamo na svetu tudi boj za boljši družabni red. Zgodovina in dogodki v njej uče, da so vse borbe v svetu nastajale največ vsled neznosnih razmer v družbi. Kadar je začelo odpo-vedavati gospodarstvo in ni bilo več izhoda lepim mirnim potom, tedaj so začele nastajati revolte in odpori v raznih državah. Po vsakem uporu pa so nastale na eni strani boljše razmere, na drugi pa največkrat še slabše. Starodavni vladarji so se posluževali čestokrat čisto navadnega piratstva. Napadali so slabotnejše dežele, jih oropali, ljudi. zasužnili, samo zato, da so se sami opomogli na račun slabotneje države. Tudi danes se v svetu godi isto. Kaj so diktatorji Hitler, Stalin in Mussolini drugega, kakor nekaki moderni pirati? Napad na Abesinijo, ni bil nič dru gega, kakor pravi piratski nastop. In Hitlerjev napad na Avstrijo, pozneje na Češko in Poljsko in zdaj še na Norveško ni nič drugega, kakor roparski napad, da nagrabi zemlje in surovin za nemštvo, drugi naj pa magari poginejo, samo da se bo Nemcei>i dobro godilo. Tudi komunisti ne verujejo več v nekdanji komunistični pravoverni Mar-ksov evangelij, marveč nastopajo s silo tako, kakor kažejo interesi njihove komunistične države, ne glede, če ostali svet jutri od vsega hudega propade.
V Aziji in v Evropi so diktatorji s svojimi bojnimi pohodi uničili stari red. Razun v Angliji in Franciji ter par drugih državah ni danes več dosti kake demokracije. Vojna in njene okoliščine so celo v Angliji in Franciji morale podrediti demokracijo in svobodo zahtevam vojne, tako je v Evropi do malega izginila demokracija in vsaka svoboda. Iz vsega tega sledi, da bo družba po sedanji vojni morala uvesti nov gospodarski red. Novi gospodarski red pa bo imel silne težkoče. Nastal bo na razvalinah starega reda in tu bo mnogo truda predno bodo odstranili razvaline in pripravili prostor za novo gospodarsko in socialno stavbo. Zaceliti bo treba obenem vse rane, ki jih bo zadala narodom in državam v vseh mogočih ozirih sedanja vojna. V isti sapi pa bo morala družba zidati novi red. Opraviti bo treba dvojno delo, kar pa ni lahka stvar.
Če zmagajo totalitarne države, bo malo upanja za kako demokracijo in svobodo. Vse socialne pridobitve, ki jih je delavstvo v Evropi izvojevalo tekom dolgih stoletij, bodo uničene in treba bo silnih bojev, da si bo delavstvo pridobilo nazaj pravice, ki jih je pod diktatorji zgubilo. Zraven bodo velike gospodarske težave, ki jih bodo povzročili ogromni stroški vojne. Kaj naj svet pričakuje? Dobrega ne mnogo, le slabo.
Družabni red, ki ga je svet imel doslej sicer ni bil po-polen, vendar na precej visoki stopnji je bil že marsikje. Nekaj neke demokracije je bilo tudi v Evropi. Diktatorji so jo v zadnjem desetletju potlačili pod mizo in za naprej, če ostanejo totalitarne vlade na svojih mestih, bo demo-v kracije presneto malo. Vse bo udinjeno po naukih narodnega socializma le skupnosti države, zasebno in družinsko življenje bo na drugem mestu. V ruski Sovjetiji je v tem oziru še slabše.
Družabni red je odvisen tudi od gospodarstva. Sodobni diktatorji, ki so zabredli s svojo osvajalno pohlepno politiko v vojno, pa gospodarstvo le uničujejo. Ne zidajo, ampak razbijajo. Vse pa bo treba na novo pozidati in plačati? Diktatorji? Kaj še! Davkoplačevalci in še pozni rodovi za njimi bodo nosili težo teh žalostnih posledic. Če so bili davki zdaj visoki, bodo po vojni še enkrat višji. Neprilike bodo tudi v ureditvah valut, kakor je to bilo po zadnji svetovni vojni. Izkoriščanje bo brezmejno. Račun pa bodo plačevali mali ljudje, kakor vedno.
Kakšen družabni red pride? Težko vprašanje in še težji je pa odgovor. Vendar pa naj bo to vprašanje še tako težko in odgovor nanj še težji, čas je, da ljudstva in narodi vseh držav o tem temeljito razmišljajo. Ljudstva sama bodo rešila to .vprašanje, ne njihovi diktatorji, kajti tem rojijo po glavi le osvajalne pustolovščine in pa načrti, kako bi zakovali narode in države v nova robstva.
PO KAMPANJI
Pueblo, Colo.
Prav lepa hvala vsem za številne glasove, ki so mi jih poklonili tekom zadnje kampanje Amerikanskega Slovenca ter mi tako pomagali, da sem dosegla v kampanji drugo mesto med številnimi kandidati. Hvala vsem še enkrat in Bog plačaj.
Poznana mi je naša glavna predsednica Slovenske ženske zveze Mrs. Marie Prisland, ki bo slavila 50 letnico svojega življenja in pa tudi jubilej tolikega požrtvovalnega dela med nami. Rada bi tudi kaj storila za zlato kampanjo SŽZ, pa smo tukaj menda že vse v tej organizaciji. Vi, Mrs. Prisland, bote slavili 50 letnico, jaz pa 60 letnico. Jaz sem že 12 let pri Slovenski ženski zvezi in sem tudi že dobila zvezino broško pred desetimi leti. — Hvala vam za glasove!
J. M.
ZANIMIV DOPIS IZ AMERIŠKE BELE LJUBLJANE
Cleveland, O.
Clevelandski dopisniki smo postali res preveč brezbrižni. Prav malokdaj se kaj oglašamo, dasi je v naši veliki vasi dosti novic. Ker smo Slovenci večinoma sami delavci, je gotovo, da tudi najraje pišemo o delavskih razmerah. Vsak dopisnik omeni kaj o delu. Dela dandanes res ni veliko in je srečen kdor ga ima. Tovarnarji se izgovarjajo, da ni kupčije in tako naprej 'vsi jamramo iz dneva v dan. Vmes pa tudi modrujemo, kako bi izboljšali razmere. Pri nas imamo pristaše ta-kozvanih tehnokratov, ki včasih prav dobro kaj priporoča^ jo. Ampak kaj, ko je tudi vsak njihov nasvet le glas vpijočega v puščavi. Tovarnarji hočejo slepo udanih delavcev, da bi jim dosti napravili kar najhitreje mogoče, pa da bi jirti malo plačali, da bi bili sami deležni večjega profjta. Tako tudi trgovci. Koncem konca pa seveda ni drugega, kakor le zabavljanje eni čez druge.
Letos imamo zopet volitve vse križem te dežele. Bilo je že dosti ropotanja v primar-
nih volitvah in še več ga bo v jeseni, ko bomo volili predsednika. Tudi med nami Slovenci v Clevelandu se politično gibljemo dobro. Letos bo-*mo imeli tudi slovenskega kandidata za kongres in sicer v našem 20 kongresnem dis-triktu. Kandidat je, kakor je bilo že v tem listu poročano naš poznani slovenski odvetnik bivši mestni koncilman Mr. Wm. Kennick. Ne bom povdarjal kaj je naša slovenska dolžnost v tem oziru. Kdor je pravi Slovenec bo na vso moč gledal in pa tudi delal, da bo volil sam in tudi njegovi znani in prijatelji za slovenskega kandidata. Ali bi ne bilo nekaj častnega, ko bi imeli Slovenci svojega rojaka tudi v zvezni poslanski zbornici? Vprašam vas vse naročnike in čitatelje, ali bi ne bil to za nas vse res velik pomen? Zato pai ne zamudimo prilike. Agitirajmo na vso moč, da pride Slovenec 'v ta urad. O tem bom še pisal prihodnjič.
Kulturno gibanje med nami clevelandskimi Slovenci je močno razgibano. Največja zasluga v tem oziru gre našemu marljivemu in res na vso moč delavnemu duhovnemu pomočniku pri sv. Vidu č. g. Matiju Jagru, ki toliko žrtvuje za dramatiko in za slovensko pesem med nami. Te žrtve niso majhne. Samo pomislimo, koliko večerov in prostih ur ta delavni gospod žrtvuje za to, da imamo cle-velanski Slovenci na' našem odru lepe dramske predstave, koncerte, itd. Samo pomisli mo, kako prijetno je ob ve čerih sedeti doma v naslanja ču, čitati časopise, knjige ali pa poslušati radio programe in živeti lepo v božjem miru? Ali bi ne bilo to prijetno tudi za tega delavnega kulturnega voditelja in učitelja č. g. Ja-gra? Seveda bi bilo. Ampak kaj bi pa naša največja slovenska naselbina v Clevelan du imela potem? Nič drugega ne, kakor zastoj, spanje in nazadovanje. Ali ni torej prav, da smo clevelandski Slo venci hvaležni č. g. Jagru za njegovo tako izredno delav nost na kulturnem polju? Mi
nemu gospodu veliko zahvalo za njegovo tako veliko požrtvovalnost in njegov veliki trud za slovensko kulturo med nami. Zadnjo sezono smo imeli celo vrsto krasnih iger, ki jih je nam prirejal in igral naš zasluženi voditelj. N a j mu dobri Bog povrne vse to v obilni meri na svoje načine. Mi clevelandčanje se zavedamo, da ko bi njega ne imeli, bi vsega tega ne imeli. Tako pa nam ta blagi gospod redno skrbi, da imamo dosti bogatega kulturnega užitka pri sv. Vidu.
Med klenim zrnjem je pa skoro povsod tudi najti pleve. Tudi v Clevelandu nismo brez njih. Zato pridno skrbijo naši liberalčki, socialisti in zadnje čase smo dobili celo komunistično slovensko glasilo v našo naselbino. Da liberalni, socialistični in zdaj še komunistični listi izhajajo med nami, se imamo pa v veliki meri zahvaliti neprevidnosti in omejenosti naših ljudi, ki vso to navlako podpirajo, misleč, da zraven vrše se dobro delo. Nad to veliko in skoro neod-pustljivo nezavednostjo je že mnogokrat potožil tudi naš vrli voditelj dramatike in petja v svojih govorih. Ampak tistim, katerim so namenjeni jih menda ne čujejo, ali pa ne razumejo. Imamo katoliške družine in može, pa mevzasto podpirajo liberalne in socialistične liste. Kako bo potem drugače med nami, če sami nočemo, da bi bilo drugače? Dokler bomo nekateri katoličani tako plitvi v svoji zavednosti, se bodo nam nasprotniki še in še lahko smejali v pest. Dokler bomo take miroljubne ovčice, bodo razni Bar-biči, razni Jankoviči in druge razne zgage še in še tolkli pA nas.
Pri nas v Clevelandu je
zadnje čase tudi nekaj zanimanja za naš muzej, ki so ga začeli. Stvar sama na sebi ni napačna, ampak bojim se le, da bo vse dišalo po enostran-stvu, kakor je že navada, kadar vodijo kako stvar ljudje iz takozvanih naprednih vrst. Kar mene zanima je, če bodo prišle v muzej tudi kake do-tične stvari, ki so v Clevelandu pred kakimi 27. leti izginile. V mislih imam pesniško zbirko pokojnega č. g. Smre-karja. O tej stvari namreč se je prejšna leta mnogo pisalo in govorilo. Zadnje čase se zbira tudi neke dokaze o tem, s katerimi se upa razčistiti megleno ozračje v zadevi. Raziskovalcem mnogo sreče in uspeha!
No, zdaj je pa menda čas, da jenjam in se bom še kaj o-glasil o drugi priliki.
Ločan
-O---
TO IN ONO
UMETNO SRCE
Francoski zdravnik dr. Be-cart, specialist za prenos krvi, je izumil majhen stroj, ki sestoji iz neznatne črpaH:e,dveh cevi. dveh kanalov ter stojala s števcem in regulatorjem. Ta stroj je spe soben nad :mesto-vati človeško srce.
Priprava poganja kri v srce, in sicer z rednim ritmom <50 do '100 utripov r.,j minuto. Pre I u; dega navala Krvi se ni bati, a id vključila, modro, belo in i dere, omogoč ijo točno odmerjanje številu utripov, ki se po potrebi zviša ali zniža.
Znano je, da se je prof. Carrel v N,ew Yorku s polkovnikom Lindberghom dolgo trudil, da bi zgradil umetno srce, dr. Becartu pa je to sedaj uspelo. Njegov izum bo imel gotovo velik pomen za obravnavanje srčnih bolezni ter bo omogočilo nove raziskave o vprašanju življenja in smrti.
BOGATA BERAČICA
V vasi Kopanici blizu Dja-govega je umrla 70 letna be-račica Ruža Stevanovič, ki je zapustila imetje 40.000 d i n. Ruža se je od svoje rane mladosti preživljala s prosjače-njem in poleg tega se je bavi-la tudi z mazaškim poslom. Z uroki in raznimi rastlinami je zdravila bolne ženske in pri tem precej dobro zaslužila. Živela pa je zmerom v veliki bedi. Pred nekaj meseci je zbolela in dolgo časa prosila, da bi jo kje sprejeli pod streho. Toda vsakdo se je bal njene nadlege. Naposled se je je usmilila revna kmetica, ki je skupno z neko ciganko negovala beračico pred smrtjo. Ko je beračica umrla, se je zbrala velika množica radovednežev, ki so hoteli videti, kakšen bo njen pogreb. Ko so vrgli starkino uborno ležišče na dvorišče, je bila med drugimi cunjami tudi umazana vrečica, ki je bila precej težka. Ko so jo odprli, so našli v njej 100 zlatih dukatov, kar predstavlja vrednost 40.000 d,in. Zdaj pa so se naenkrat oglasili razni ljudje, češ, da so daljni sorodniki beračice in da so jo v njeni bedi podpira-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
6,034 NOVIH ZDRAVNIKOV V ZED. DR.
Chicago, 111. — Kakor poroča glasilo zdravniške zveze zadnje srede, se je število zdravnikov v Zed.- državah pomnožilo zadnje leto za (5,-
034. Umrlo pa je isto leto slim da. Javno zapišem tu, da okrog 4,000 zdravnikov.
Konvencija Ameriške-Jugoslo-vanske zveze
Chisholm, Minn. — Letošnja letna konvencija Ameri-kansko-Jugoslovanske Zveze v Minnesoti se bo vršila 9. junija v Boveyu, Minn. Na konvencijo je povabljen tudi jugoslovanski generalni konzul Dr. g. Pero Cabrič iz Chicage, ki bo tudi glavni slavnpstni govornik.
Materinski dan na Gilbertu
Gilbert, Minn. — Organizacija katoliškega ženstva v tem mestu se pripravlja, da primerno in dostojno proslavi .materinski dan dne 5. maja. Vsem materam bodo priredili skupni slavnostni zajutrek. V odboru, ki delujejo na programu so izvoljene tudi tri Slovenke in sicer: Mrs. Jakob Drobnič, Mrs. Louis Prosen in Mrs. John Potočnik.
Smrt rojakinje
Lorain, O. — Tukaj je nenadoma preminula dobro poznana rojakinja Mrs. Ella Justin, ki je po smrti svojega soproga vodila gostilno na East 28th Street.
Poroka
Pueblo, Colo. — V nedeljo 21. aprila sta se tukaj poročila Mr. Alex Prelesnik, sin že pokojnih Mr. in Mrs. Anton Prelesnik z Miss Uršulo Raspet, ki je hčerka dobro poznanih Mr. in Mrs. Louis Raspet. Poročne obrede je o-pravil g. župnik Rev. Anton Roitz. Zenitovanjsko kosilo se je vršilo na ženinovem domu, kjer so g. župnik, Mr. John Germ in Mr. John Mramor, iineli lepe govore na noVopo-ročenca. Potem se je razvila vesela zabava, katero je Mr. John Germ s svojim petjem in harmoniko izredno poživil. Pritiskal je na harmoniko, kar se je dalo in bilo je res prav luštno. Zvečer sta novoporo-čenca odpotovala na ženito-vanjsko potovanje v sončno Kalifornijo v mesto Los Angeles. Novoporočencema vsega božjega blagoslova v novem li. Toda slednjič so z inter- gtanu> lia potovanju in v Ka-vencijo občinskih oblasti na- iiforniji pa mnogo zabavo in pravili tako, da sta si dukate tudi sre£ne vrnitve zopet v razdelili siromašna kmetica Pueblo. — To jima želi njuna
in ciganka, ki sta pred smrtjo negovali beračico.
-o-
KAKO SI IZBOLJŠAMO VID?
Izvrsten pripomoček, da si utrdimo vidne živce in vid sploh, je ta, da si veke, obrvi in senca vsak dan, najbolje tik preden ležemo spat, ovla-žimo z mrzlo vodo. Ni v resnici boljšega pripomočka, da si trajno okrepimo živčno silo oči in te obvarujemo preobilnega pritoka krvi, ki je glavni vzrok večine očesnih nevšečnosti, nego jo ta preprosta obravnava. Opraviti bi jo morali večkrat na dan, če ima oko posebno dosti dela.
Smrtno ponesrečen v avto nezgodi
Chisholm, Minn. — Anton Govednik, 28 let star, sin tu-kajšne slovenske družine Go-vednikove,ki se je te dni smrtno ponesrečil blizu Elk City, Oklahoma, je bil prepeljan domov. Mladi Govednik je služil v zvezni mornarici v Galveston, Texas in je po odpustu nameraval v Kalifornijo v San Francisco. Pokopan je bil iz tukajšnje slovenske cerkve sv. Jožefa. Zapušča očeta,'tri brate in dve sestre. Vsem sožalje pokojniku pa R. I. P.
Ko je bil že čisto tik njega, se je u-stavil in se oddahnil ter se pripravil za napad. Toda v tem trenutku se je nočni stražnik ozrl. Zc je hotel zalJri-čati na pomoč, toda Ukah je bil hitrejši. Z levico ga je prijel za goltanec, / desnico uiu je pa porinil ostri meč naravnost skozi hrbet.
"Vrata, D'Arnot! Odpri hitro!" je poltiho siknil Ukah Arnotu, ki je takoj razumc'1 in v nekaj skokih že bi1 pri težkih vratih, katera! so bila močno zapahnjena. Trenutek pozneje so bila vrata že odprta in ybenetu je tudi likali naglo s.kočil k slonom, ki so stali v bližini.
"Hitro, hitro odveži slone," je priganjal D'Arnot. Ključavnica na verigah je zaklenjena," potoži Ukah; "stopi naglo k mrtvemu stražniku in pri-nesi ključ, ki ga ima gotovo ob pasu." D'Arnot je naročeno hitro opazil in kmalu našel pri mrtvem stražniku ključ, ki ga je dal tovarišu.
Sjfcu je bil odvezan, toda nevarnost se je bližala. Ostali stražniki, ki še niso trdno spalu so zaslišali zamolkel stok napadenega stražnika in hiteli pogledat, kaf it;. Slon je nova gospodarja kmalu najožil na svoj hrbet, toda tudi Thorijanci so se bližali v naglem teku.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. aprila 1940
KRITIZIRAL NEW DEAL
Nedeljski kotieek
J. M. Trunk.
PRVA NEDELJA V MAJU
"Kako dolgo omahujete na dve strani (3 Kralj. 18, 21) ?"
Ce se odločno postaviš in resno izvoliš pot čednosti, si premagal največjo težavo, ki ti dela pot težko in trnjevo. Resna, stanovitna in od Boga potrjena volja vse premaga, nič se ji ne more ustavljati, nič ni ji pretežavno. Ako se ji pridruži še prava ljubezen do Boga, je zmaga tvoja. Kakor ljubezen vse premaga, tako tudi ni težave, ki bi premagala ljubezen. V čem se pač razločuje gorečnik od mlačneža- svetnik od grešnika? V tem, da je eden močan, drugi slab? Da eden nikoli ne pade, drugi vedno greši? Nikakor ne. "Sedemkrat pade pravični in zopet vstane ; hudobni pa se v hudo pogrez
-------- *	- - drevo,in sad njegov bo dober;
nejo (Preg. 24, 16) . Razlo- aH ysadite slabo drevo> in sad
oa \r voanAm trnnpm.	.	, ,	, -. <-»
čujeta se v resnem, trdnem, svetem delovanju; pravični vedno zopet vstane, če pade v male grehe, in tako postane, v dobrem močan, grešnik pa ne rabi nobene sile in tako se končno v hudobijo pogrezne. Pogostoma misli na besede Zveličarjeve: "Kdor ni z me-
čil z motornim kolesom na sti med Št. Vidom in Vipavo.
-o-
Določbe o prodaji nepremičnin Uradni list objavlja spremembo zakona z dne 3. junija 1935, ki je urejal prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah države. Nova določba se glasi: Vsako popolno ali delno prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah je treba predložiti v odobrenje pre-fektu. Prefektovo odobrenje je potrebno tudi pri prodajah na dražbah. Brez tega odo-brenja je vsaka prodaja pravno neveljavna. Prefekt vpraša v vsakem slučaju za mnenje vojaško oblastvo in odobrenje izda ali odbije v teku treh mesecev. Proti prefektovi odločitvi je mogoč priziv na vlado.
Izločeni iz svobodnih poklicev
Pokrajinski sindikati svobodnih poklicev so pred kratkim črtali iz svojih seznamov ali vrst židovskih zdravnikov arhitektov itd. Tako je bilo izločenih iz svobodnih poklicev v tržaški pokrajini 6 arhitektov 6 kemikov, 1 komercialist, 6 farmacev tev, 55 zdravnikov, 1 zobotehničarka, Vse je odvisno le od tega, 12 gospodargkih svetovalcev, L-ats™	t* nnvdaiR. Ce v puljski pokrajini 2 kemika,
v reški 2 gospodarska svetovalca itd. Izločeni v Italiji ne
noj, proti meni je (Mat. 12, 30)". Čemu je Bogu tak zo-pern? Ker Bog zahteva, da* mu služiš popolnoma, iz vsega srca, iz vse duše in z vsemi svojimi močmi. Pravico ima to tir j ati od tebe, ker le on je tvoj Gospod, tvoj začetnik in konec, on ti je dal vse moči, da mu služiš. Napol mu ne moreš služiti, ker to je njega nevredno.
Sploh pa med dobrim in hudim ni nobene srednje poti. Eno ali drugo si. Res si slab, ko grešiš, pa zopet nisi slab, ako si prizadevaš, da čim preje zopet vstaneš. Slab pa si, kadar si ne prizadevaš in ne vstaneš. Postal si slab, pa si slab le v enem slučaju, ko obležiš. "A 1 i vsadite dobro
Predsednik CIO, John Lewis, ki je nedavno govoril na zborovanju avtomobilskih delavcev v Detroitu. V govoru je kritiziral New deal, češ, da ni zmožen odpraviti brezposelnosti.
njegov bo slab (Mat. 12. 33)".
kakšna volja te navdaja. Če imaš voljo vstati, si tudi slab še dober in boš dober, če nimaš volje vstati, si res sla'b. V hudem boš končal.
PRIMORJA IN ISTRE
Zima napravila veliko škodo na ozimini
Gorica, marca 1910. — Letošnja dolga in izredno muhasta zima je pustila po Goriškem in Vipavskem zelo hude posledice, zlasti na polju. Do prve polovice marca so bili še vsi travniki in njive, posejane z ozimino, rjave in osmo j ene od burje in mraza. Vsa ozi-mina je uničena kar je ni pokončal mraz jo je pokončala burja, ki jo je ponekod tudi z zemljo vred odnašala z njiv. Pred veliko nočjo ni bilo na Goriškem še nobenega znaka pomladi — nobenega zelenja, nobenega brstja. Močna burja je popolnoma osušila zemljo tako, da se je ne da niti obdelati. Kmetje bodo morali vso jesensko setev še enkrat preorati, vprašanje je le, če imajo Še toliko semenja na kaščah in v hramih, da bodo uničene njive lahko znova posejali in posadili. Mraz in bur ja sta povzročila tudi veliko škode na figovih drevesih, ki so ponekod pozebla tako, da ne bodo najbrže nikoli več o-zelenela. Naš kmet je upravičeno v skrbeh kaj in kako naj ukrene, kako naj obdeyla polje, da mu ne bo prihodnjo jesen in zimo družina/stradala.
Oskrba tržaške oko',ice z vodo
Vasi na Krasu v neposredni okolici Trsta so še zmerom zelo slabo oskrbovane z vodo, Čeprav spadajo po večini k tržaški občini, ki ima po obnovi svojih vodovodnih na-parv. dovršenih že pred nekaj leti, na razpolago dovolj vode, da bi jo mogla napeljati prav do poslednjega naselja na svojem ozemlju. Vasi na bližnjem Krasu so bile vse doslej v glavnem navezane le na vodo iz starih, večinoma nehigienskih vodnjakov. Pro-Mem vode je postal še posebno pereč, odkar se je število prebivalstva v vaseh, ki spadajo k tržaški občini,in še nekaterih drugih, ki bi spričo svojega tujskoprometnega po mena prišle neposredno v po-Htev za oskrbo za vodo iz mestnih vodovodov, v poslednjih letih naraslo že kar na 40.000.
Šele te dni je bilo končno
objavljeno, da je mestno vodovodno podjetje pripravilo načrte za razširitev vodovodnih napeljav na bližinje kraško področje. Po teh načrtih bodo napeljali vodo iz rezervoarjev na Greti in pri Sv. Mariji Magdaleni mimo Opčiri ter preko Golega vrha na Pro-sek, v Repen, Sežano, Trebče, Gropado, Bazovico ter še nekatere manjše vasi v tem območju.
T»i prometne nesreče
N,a cesti proti Kanalu se je pred dnevi smrtno ponesrečil 15 letni Ciril Žabar iz Kanala. Fant se je nekaj časa vozil na težkem tovornem avtomobilu, ko ga je na nekem ovinku vrglo z avtomobila, tako da je padel prav pod kolesa priklopnega voza. Poškodbam je takoj podlegel.
— V noči po cvetni nedelji se je smrtno ponesrečil 29 letni Peter Podberšič iz Gorice, ko je s svojim motociklom zavil na Oglejsko cesto. Zaletel se je v zid neke garaže s tako silo, da si je ob njem še sam prebil lobanjo. Trije vojaki, ki so prvi opazili nesrečo, so poskrbeli, da je bil takoj prepeljan v bolnišnico. A bilo je že prepozno. Podberšič je ma lo pozneje umrl. — Prav tako je v goriški bolnici podlegel hudim poškodbam 19 letni Franc Mislej, sin lesnega trgovca iz Budanj na Vipavskem. Tudi on se je ponesre-
bodo smeli več izvrševati svojega poklica.
-o-
KRATKE NOVICE
Novi grobovi. V Trstu so umrli vdova Amalija Sosičeva, stara 41 let, Anton Besednjak v starosti 86 in Anton Žcrjal
v starosti 36 let.
*
Pazinski konvikt se je letos preselil v nove prostore. Poslopje «o doslej v glavnem že adaptirali. Sedaj je ministrstvo za javna dela pristalo še na poslednje kredite za dokončno ureditev poslopja in zemljišča okrog njega. Napravili bodo več igrišč, vrt in veliko dvorišče. Konvikt, v katerem se vzgaja srednješolska mladina, je prav po svoji strogi fašistični vzgoji posebnega pomena za vso srednjo Istro.
*
103 leta je doživela Ana
Ohorjeva iz Idrije. Skoraj vse življenje je preživela v Trstu, kjer se je skoraj pred 70 leti tudi poročila. Imela je tri sinove, ki pa so že vsi umrli. Pred 33 leti ji je umrl še mož Viktor. Odtlej je živela kot vdova v svoji hišici na Škor-koli. Pred tremi leti je v krogu svojih sorodnikov praznovala-svojo stoletnico. Pred kratkim je tudi njo vzela smrt.
*
Nova žrtev granate. Med
nabiralci granat je nesreča zahtevala zopet novo žrtev. V bližini Vrtojbe se je ukvarjal Ciril Podberšič s staro, nekje na bližnji gmajni najdeno granato. Pod udarci s kam nom mu je eksplodirala. Fant je dobil nevarne rane po vsem telesu in jim je dva dni pozneje podlegel v goriški bolnišnici.
Z vlaka je skočila
Z drvečega vlaka je skočila 39 letna Kata Hampeličeva, ki se je peljala na progi iz Subotice v Sento. Vračala se je s pogreba svojega očeta domov v Gabričevo. Ko je vi-delai, cla se vlak v Gabriče-vem ne ustavi in je na postaj) opazila svojega moža, ki jo je čakal, se je odločila, da bo skočila z vlaka. Nepremišljeno se je pognala skozi vrata in obležala s tako hudimi poškodbami, da je kmalu na to poškodbam podlegla.
Italijanski kulturni zavod v Ljubljani
Jugoslovanski Kurir poroča vest iz Beograda, da je bil dne 9. aprila v Ljubljani o-tvorjen Zavod italijanske Culture, kakor je že bil prej odprt v Beogradu in Zagrebu. Pri otvoritvi je bil navzoč laški poslanik na jugoslovanskem dvoru Francesco Giorgio Manelli.
Mater je vrgel z vlaka
Na progi med Dubrovnikom in Sarajevom sta v vlaku potovala Andja štajbekova in1 njen sin Anton. Blizu postaje Ostrovca je sin prosil mater, da bi stopila z njim na hodnik, da ji bo nekaj pokazal. Mati je šla, čez čas se je pa sin sam vrnil nazaj v kupe in povedal potnikom, da je mati padla iz vlaka. Toda njegovo obnašanje je bilo ves čas tako sumljivo, da so ga v Konjiču aretirali. Pri »jem so dobili večjo sVoto denarja in prstane, ki jih je bil snel ma-tgri. Kmalu se je vdal, da je mater na hodniku ubil, oropal in jo nato vrgel iz vlaka.
Čeprav je ta vedel, da gre za šalo, se je vseeno pripognil Gjurič je medtem po neprevidnosti pritisnil na petelina in že je odjeknil strel, ki je zadel uradnika Paška Nikoli-ča, kateri je sedel za Matoše-vičem. Nikolič se je zgrudil in na mestu izdihnil. Gjurič se je dejanja tako prestrašil, da je začel jokati kot otrok, nato se je sam javil državnemu tožilstvu.
Župnika je udaril
V vasi Drinovcu v Dalmaciji, je župnik izključil od cerkvenega petja solista Ivana Bačiča., ki je navadno vsako leto pri obredih velikega tedna na Veliki četrtek prepeval kot solist 'jok Marije Device." Njegovo mesto je prevzel drugi solist in ljudje so ga hvalili, da je lepo zapel. To je Bačiča tako ujezilo,da je pred cerkvijo pričakal župnika in ga udaril s palico po glavi s toliko močjo, da je župnik bil clelj časa v nezavesti in v nevarnosti za življenje. Bačič je moral zaradi tega pred sodišče in je bil obsojen na poldrugo leto robi je.
Razneslo ga je
V Rogoznici pri Trogirju se je na strašen način smrtno ponesrečil pri ribolovu kmet Malo Vidovič; pripravil se je, da bo z dinamitom lovil ribe, pa mu je nenadoma dinamit eksplodiral v roki in ga popolnoma raznesel. Njegovo razmesarjeno truplo so našli neki ribiči -in o tem obvestili oblasti.
Ameriški poslanik v Kanadi, J. Cromwell (v sredi), ko je prisostvoval ne davni poroki 42 letnega igralca Geo. Jcssela s 16 letno Lois Andrew.
Jubilej županovanja
Dvaj setletnico župan ovan j a je pred kratkim slavil pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah Josip Kajnih, ki je bil prvi-trat izvoljen za župana obči ne Jablance, sedaj občine Korena, oz. Sv. Barbara v Slov goricah. Je eden najboljših županov v Slovenskih goricah in je splošno priljubljen zaradi svoje delavnosti v javnosti.
Tudi nekaj
Iznajdljiv Pohorcc se je u-stavil v Slovenski ulici v Mariboru, vsedel se na kovčeg in si napolnil pipo. Potem je s pomočjo povečevalnega stekla zajel sončne žarke v žarišče in si tako prižgal pipo. Seveda, — tako poročajo, — se je takoj nabralo okolu njega radovednežev, katerim je iznajdljivi Pohorec razodel, da je to take vrste vžgalnik, ki ga še zapleniti ne morejo.
-o-
Neprevidnost vzrok nesreče V trošarinskem uradu splitske občine je neki Milan Gju rič pregledoval vojaško puško in je z njo v šali pomeril na uradnika Jakoba Matoševiča
DENARNE POŠILJAT VE
se še dostavljajo v Jugoslavijo in	< Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari; kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po	J sto, kot 100, 200, 300. 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošHjatev po-	__
tom kabla (brzojavu), lahko sto-	j
ri po znižani ceni za $1.00, kar je	<
treba namreč dodati k cenam za	J
gotove svote dinarjev. (Ta zniža-	<
na cena za kabeliranjo velja le	]
za Jugoslavijo.)	j
Naše cene so zdaj:	\ JUGOSLOVANSKI
DINARJI:	i
Za $ 2.30.................... 100 Din	J
Z;i $ 4.40.................... 200 Din	(
Za $ C.S0.................... 300 Din	J
Za $ 8.43.................... 400 Din	<
Za $10.25.................... 500 Din	J
Za $20.00....................1000 Din	<
Za $39.00....................2000 Din	|
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25................... 50 lir
Za $ 5.90...................... 100 lir
Za $11.50..........:........... 200 lir
Za $17.00...................... 300 lir
! Za $28.00........................ 500 lir
i .
! Nakazovati pošiljatve, da bi se
[	izplačale v ameriških dolarjih
i	zdaj ni mogoče. | Vse pošiljatve naslovite na:
| JOHN JERICH
> 1849 West Ccrmak Road, »	CHICAGO. ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. aprila 1040
kem polju
s boste dolgo čakali nanjo," fineta in hotela še nekaj reči, eno kriknila.
se je pojavil zastaven in ve-s širokimi ramami in prijaz-
i	očmi. Rokavi njegove plat-30 bili zavihani do komolcev ržal mesarski nož.
e bil Longhijev Pavle, mesar, ienke je ves v zadregi menil: ; ustrašili mojega noža, go-eta?"
apil k postelji: "No, mala le-nisliš vstati?"
je nad deklico, ki se je lahno ;er jo z nežno vedrostjo krep-a lista.
ii	lahko postrežem, gospodič-ato obrnil k Nineti. "Danes oštrunje meso . . ."
. rekla sem že Pepini . . Pri-nisem prišla zaradi mesa." ;? Tako čudno bledi ste." te izvedeti," je naposled rekla jboljše bo, če vam takoj polar povejte!"
)rejle nalagali slamo tam na polju, smo našli mrtvo žen-Longhi. Truplo mladega de-
ibraz, ki je imel sicer lepo, 3, je obledel. Mučen molk je stal, tako da se je slišal glo-i je prišel od postelje, kjer je a.
vzkliknil Pavle. "Umor tako še, a jaz nisem ničesar slišal ? čal, prav gotovo ne. Prav go-il slišal, ker imam zelo rahlo :>i bil kaj slišal, bi bil takoj wvjim se nikogar. Deset jih nad mene. Pravite, da je tru-dekleta! Ali ste jo spoznali?" Dta je," je skoro šepetaje re-Nineta.
5repo pogledal dekle in zajec-)ta je . . . umorjena? Saj ni
je prijel za čelo in se pogladil 1 je, da se mu je začelo vrteti ladno pa je strašno zakričal, alo kot nekaka divja grožnja: ideti . . . hočem jo videti!" i odrinil Nineto proč in planil rina je negibno ležala v poste-
njenega obraza so bile čudno
✓
da te moram zdaj zapustiti," eta. "Moram na policijo." i.
la Pepina spet sama. Njene zmedeno zrle v steno, kakor i bratu in nato gledale, kaj se la Poganskem polju, topil skozi ograjna vrata na ilje in se pognal kot blaznik 'delo se mu je, kakor bi bil red očmi. V teku se je spo-tino in padel. Pa se je spet rjal naprej mrmraje neraz-
(Dalje prih.)

S.P.D.
sv.Mohoija
Jatanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 19XS-SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1940:
Predsednik: Jos'Zicherl, 2001 W. 19th Street
Podpredsednik: John Mlakar, 1925 \V. 22nd Place.
Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street
Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave.
Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue
Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Pl. _
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chenuch,
2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017
\V. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in
Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Naše mesečne seje se vršijo vsako prvo sredo večer ob pol 8. uri v mesecih od maja do septembra. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa se vrše ob pol 2. uri v mesecih: od oktobra do aprila, v dvorani sv. Štefana,
na 22 n d P^ce in Wolcott Ave.	. . ,
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 ns teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnint, jn nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost » »sake-ga Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo druibot
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnit« M družbenega tajnika ali pa predsednika.
Pisano polje
J. M. Tresk
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v sredo dne 1. maja točno ob osmi uri zvečer. Vabljeni ste, da se vde-ležite v velikem številu.
Ponovno vas prosim, da plačujte redno vaše prispevke.
Ali ste že pridobili novega člana za našo Družbo? Apelira se posebno na starše, da vpišejo svojo mladino v to domačo Družbo.
Z sobratskim pozdravom,
» JOS. J. KOBAL, tajnik.
DOBER BI2NES Z AVTO-BILI
Chicago, 111. — Glasilo avtomobilske industrije .izdano zadnji teden, poroča, da gre prodajanje novih avtomobilov hitro izpod rok. Obenem ob-
javlja, da se je tekom enega tedna izdelalo skupno 101,405 novih avtomobilov, dočim se jih je lani v istem tednu postavilo na trg le 88,640.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
ŠMARNICE
ki jih priporočamo ČČ. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik:
I.	EVHARISTIČNE ŠMARNICE .......................................$1.50
2 MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH,
Jože Vole .............................................................................$1.00
3. SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00
4* LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše..........................$1.00
5. MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA........................$1.00
6 MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA,
pr. Kruljc .............. ..................................................................$1.00
7.	NA SV. GORO, M. Brumat ................................... ..........$1.00
8.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lavtižar $1.50 g. POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše ........................$1.00
10 ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Fr. Knific,
Broš...........................................................................................$0.75
II.	ŠMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA ..................-..........$1.00
12! ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ................................$1.00
13.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mihael Opeka....................$1.00
14.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA............................$1.00
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
"Proletarec" ima tvoje "komentarje." Kratki so. Kakšni še? Abrahama Lincolna so podregah, naj napravi nagovor. "Moram imeti uro časa, da premislim," odvrne. "Sa-mole kratek govor," silijo, "kakih 15 minut." "Potem pa," zagodrnja slavni mož, "moram imeti štiri ure časa." Koliko časa je Lincoln študiral na govoru, zgodovinar ne pove, ampak sledil je nagovor v Gettysburghu, in svet še ni slišal kaj takega, kar je Lincoln v kratkih besedah povedal.
"Komentarji" so kratki. Kakšni so po vsebini, mora vsak sam presoditi. Kadar se dotaknejo m o j e fajmeštrov ske malenkosti, so kratki in medli. Janez T r u n k, Ivan Trunk, Rev. Trunk je "zelo( naiven" in "v hribih" in "sanjari," in povrhu še piše, pa bi ga moral g. Jerič "poslati med ljudi," ker to, kar piše ni za ljudi. Pri slovenskem dnevu je izpustil tajnika, in roba o ogroženi domovini so le prazne sanje praznega hribovca, da se piscu "komentatorjev" izvije iz prs vzdih: "Pamet, Janez, pamet." Hvala za skrb in za sočutje pri tako žalostni mentalni bolezni, ko je šla pamet fuč.
Sicer je pa zopet ta brez-pametni fajmoštrovski in hrib-ski Janez malo nekega šmen-ta, ker je vsaj A. S. "uveril" o "slovanski Rusiji' in je morda vplival še v Moskvi, da so šli na agresivno politiko na Finsko, kjer so finski socialisti slabo odrezali. Drugič je ta šment A. S. uveril, da bo komunizem propadel, na kar pa pri "Proletarcu" ne verujejo, ker bi potem gami propadli, ko so pri naziranju o življenju isti s komunisti, in tretjič je ta Janez in "rusofil v colo-radskih hribih" še v temi, "ni na jasnem. . .kakšen režim bo Rusija po padcu komunizma dobila," in "bi bilo zanimivo vedeti," pravijo pri mizi komentarjev, in bi jih zanimalo,
ko bi jim ta "zelo naivni" Ivan Trunk v ti hudi temi prižgal malo luči. G. Jerič, dajte 110 spravite tega Janeza med ljudi, morda zadobi nekaj neke pameti, da pri sosedu ne bo treba pisati — komentarjev o Janezu in pameti.
Sosed John Pintar, R O C k
Springs, Wyo., piše v "Prosve-ti" o "nazadnjaki ga lomijo." Svobodno je vsakemu, če se postavlja za sodnika čez druge in — obsoja. To je le človeška sodba, pa še ni končna sodba. Go'spodin, pomiluj. Ce sam gledam nazaj na precej dolgo življenje, moram, žal, sam priznati, da so bile večinoma le polomije, in pri "Pisanem polju" sodijo drugi, da so zopet le polomije. Niti lastna, niti sodba drugih pa še ni zaključna sodbh. Ta še pride.
Govori o aferi g. Grdina. Stvar bi bila nekako, da je g. Grdina 1. .1928, ko je imel govor v Slovanskem domu baje "metal ogenj in žveplo na SNPJ in njene uradnike." Zdaj pa bi bil jo 011 sam "polomil," in to bi bil "povračilni dan." Well, zopet bi vsaj jaz rekel, da bo zaključna sodba šele prišla, in tji litegriq t biti drugačna. Tedaj sem sam slišal več govorov. G. Grdina je jasno ločil jednoto od dela uradnikov. Kaki konjski tatovi uradniki seve niso, ampak o delu teh uradnikov imam tudi jaz svoje mnenje, sodba pa bo zopet šele prišla. Ako je delo uradnikov tako, da bo j pri končni sodbi malo ali prav nič hvale, pač pa dosti graje, potem ti uradniki še nikakor ; niso opravičeni, če -bi jo bil tu-di g. Grdina "polomil." Ker j g. Pintar precej ostro sodi o j afei*i, pride lahko tudi 2a njega "povračilni dan," kar pa je njegova zadeva.
Jaz bi hotel le to poudariti, da kaki naprednjaki še nikakor niso nobeni svetniki, in če "ga nazadnjaki še tako lomijo," in sem "ga polomil" tudi jaz, ko sem to zapisal.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v f Združenih Državah Ameriških, je:

-0-
editve, ki so oglašane v Slovencu" so vedno tie.
uje vse vrste tiskovine, za a, organizacije in posa-ke, lično in poceni.
site bi prepričajte sel
KRASEN KRIŽ
kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov.
Narejen je po novem praktičnem načii nu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
i	3 (V
Knjigarna Amerikanski Sloveiiec
1849 West Cemak Roarf,^ Chicago, Illinois
Kranjsko-Slovenska ^ Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 47. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%.
K. S. K. Jednota ima nad 36.500 članov in članic v odraslem in
mladinskem oddelku.
SKUgNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $7,400,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjslco-Slovenski KatoliSki Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto nzplačano v gotovini.	.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednotj, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti 6d 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila i° navodila pišite nk glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Stre*, Joliet, Illinois.