PROSVETA Uradattki la epmvnlikl prostori: »«7 S. Lawndala Ara. Office of Publlcation: MIT Soatk Uwadala Ara. Taiapkoae, Rock wall 490« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CMcfco, m, poadeljek, 15. maja (Mty 15), 1933. 8tt>wc$^5 STEV.-NUMBKR M 1 far is aoction 1108, Aet of Oct. 8. m7, authorUed oa Ju nt 14, 181*___ at »poclal rata of postara pro1 Komentaiji Se ta teden bo predložen kongresu načrt u javna dela In kontrolo Industrij In davek bo odplačeval obresti od bondov Hitler zahteva eiakaprav »i Mtt v Washington, D. C.—I s , pol-uradnih krogov poročajo, da Jo predsednik Roosevelt definitiv-no Baključil, da le ta teden pred-oii kongresu načrt aa javna de-s in "vladno partnerstvo" v industrijah. Za iavsdbo tega načrta bo potrebno bondno isdanje najmanj sa tri milijarde dolar-ev in sa odplačevanje obresti od teh bondov bo naloAen federalni "aales tax" do dvsh odstotkov, ki ga bodo imenovali "upo-slltveni davek." Roosevelt je bil doalej odločen nasprotnik vaškega davka te vrste, ali adaj se Je premislil, ker nI druge poti. Računajo, da federalni davek na kupčije i blagom prineae letno do 850 milijonov dolarjev in ta vaota bo nekako pokrila obrseti od ssdollnie sa javna dela. Obljubujejo pa, da bodo naJnuJnejAe potrebščine iBvsete od tega davka. Podrobnosti glede federalne kontrole Industrij Ae niso snane. »tini kontrolirajo drftavo,i e pravično, da plačajo tu-: več davka. Največja skrb' ta skrb prinaša tudi naj-■oikov — današnje d rta ve i Kiti privatni kapital, ¡no je torej, da privatni II največ plača za to skrb. Subotlea, Jugoslavija, 14. maja—Katoliški škof Budgnovič je bil včeraj obsojen na detet dni zapor», la g plačilo 5000 dinarjev, ker Je v aadnjem januarju čl tal v cerkvi pastirski list proti vladni organizaciji Sokol. Pastirski Uit, izdan od kstollškegt eplskopsta v Jugoslaviji, je po-sval katoličane, da morajo laato-pltl is Mola, ker Je to brn-bolna organisacija. Ako škof Budanovlč ne plača globs, bo moral sedeti v zaporu 00 dni. škof nI bil navaoč, ko jo bila isrečena sodba. Njegov 8agovornlk Js dejal, da na podlagi pogodbe s cerkvijo no more biti škof sojen pred civilnim sodiščem v zsdevsh cerkvenega prSVS. - ar Dvs novs politična smors v HoflJI Boflja, Bolgarska, 14. maja— Komunistični vodja Petko Nap«, tov J« bil včers ustreljen ns ulici. Polleljs je br« zsplenils njs-govo truplo In gs ns skrivnem pokopsls, ds prepreči komunistične domonstrselje. "Polleljs sumi, ds so Nspstovs ubili prt-stašl MlhsJIovovs frskclje insoe-donsklh komltašev. Istočasno Je bil ubit Nikolaj Petrov, pristaš Protogerovove frakcije komltašev. Bovrslen sprejem Hitler je vik ministrov na Dens J« DunsJ, 14. msjs.—Avstrijski fsšlsti dsnes slsvljo 950-lstnlco zmsge nad Turki pred Dunajem In v U namen so povabili dvs fašistična ministra li Nemčije. Prišla sta v letalu pruski Justičnl minister Kerrl In bavarski Justičnl minister Prsnk. Zsstop-nik svstrljske vlsde ps Ju Js aprejst 0 sledečimi beesdamlt "Vsjln prihod v Avstrijo nI dobrodošel P Ugs ssrsdov Ism spraviti s pr-ve legslns vsjas • Ženeva, IS. maja — Llgs narodov Ims, odkar obstoji, oprs-viti s prvo legel no vojno, ko Je jtiinosmsrišks republlks Parsg-vaj uradno napovsdais vojno svoji soesdl Boliviji. Svet UfS narodov je bil sklican v izredno sejo. Bollvljs Js obvestlU ligo, ds Js Psrsgvsj prelomile usUvo Mg*. Liga nvira zdaj Isvajall sankcije. <9 5! PROSVETA TU K EN MÜHTEN »I EWT wLASII.» I» LETNIKA __________ j* AUOIINK P«l»ro«M JWWOTI nrgmm at am* raUé+aé kf N.lWul IwM Heiter Man,tnina: H MruUn. dri.». močJo novih In dra-stičnlh zakonov le bogatih posestnikov zadnje tedne. Mesto dolguje učiteljem še 12 milijonov «tolarjev v plačah za <»ktober november In december 1082. HeuH In»r«k i črnci sabedli na smrt obrnjenega tovariša Hlrmlngham, Ala. — Scotts-borskl zamorski fantje is glaeft. vite |NMllnke afere ao se zadnji četrtek stopil med seboj v zaporu in lleyw«M»d Paterson, ki Je bil le drugič obsojen na smrt, j« b|| lahko saboden s nožem. Straža Je nato sapria črnce v lo-čene celice. • \ lad« začela pnaejevatl denar farnmrjem Washington. D. C. — Vlada je naznanila, da farmarji lahko pmllneijn prošnje sa po «o j do na ivxllagl mtvegn farmskega rako. na takoj v pnndelj+k. 1« maja Največ, kar more vlada poeodt-ti. Je $ft)00. Vaa pojasnila dajejo regionalne semljlščne banke. GUUbvi B na&tbiri Zanimive bele*» fta ranih krajev O mejaki proslav» I aebne pa A«nee Wieok, ki jO New Waterferd, C. B- it S.|dlteljlca Ženske organizacije, " ga tM rudaraki distrikt eo pridružene k naši unijL Ženske m zelo aktivne v naši uniji in sodelujejo s nami na veej črti. Niti eden izmed govornikov ni pohvalno omenil govornerja Homerja. To je doka», da ao naši voditelji v resnici napredni. , , A O r Naj še omenim, da tukaj obratujeta še dva premogovnika, toda le s polovičnim obrabe/dveh rdečih zaatav in mnogoltom. Zdaj ju je pa železniška " " družba dobro "sfiksala". Nič več j{m ne da vlaka in kdor nima svoje "lise", ne more iti na delo. Nekateri delajo, drugI ao pa doma. Rova sta oddaljena okrog 1« milj in to jo malo plaveč sa "štefletencug". Tako težave ima Lewieov» skebska unija. Pozivam vee rudarje, ki ds niso z nami, naj čim prej obrnejo hrbet Lewieu; čim prej tem bolje, ker zmaga bo hitreje prišla. jfc Fr. Franke» tukajšnji soeialiati in sti, po«l vodstvom Amalgamated Workers unije, aranžirali prvomajsko proslsvo v Glare Bajrju, to je za vee rudaraki distrikt Simpatičarji iz New Waterfor-da, Reserve in Dominions so se zbrali v Doroinionu. Točno ob 12. uri je pohod odšel na Giace Bay na čelu veteranske god- napisov. V Giaee Bay ju so že čakali simpatičarji iz drugih naselbin. Tam je potem bila parada po mestu in tudi mimo gL urada Dominion Coal kompanije. Ker so na 1. maja v Glace Bay ju vse 8 maj ne obratovale, je bilo demonstrantov najmanj 1,000 manj, kakor se je pričakovalo, pa vseeno je bil pohod dolg približno eno miljo. Shod je bil na prostem. Sprejetih je bilo več reeolucij, gl. govornikov je t?ilo 6 in ob 4. uri popoldne se je vse mirno končalo. Najlepše je pa bilo to, ker ao demonstrantje imeli popolno prostost; policija jim ni delala zaprek v nobenem oziru. Štrajk brezposelnih. Za brez» posel ne imajo tukaj 2 vrsti podpore. Eni dobijo svojo podporo v čekih, ne da bi morali zato kaj delati. Drugi dobijo podporo, pa morajo zato 2 dni delati na cestah. Sedaj so pa sklenili, da vsi delati, ali pa nobeden. * Herman Drobeech. I» Se eden vodni projekt Lealj, Wash. — Governor C. D. Martin držsve Washington se je zevzel za izpeljavo velikega projekta v takozvanem kolumbijskem bazenu (v območju reke Columbia). V ta ilamen je menoval posebno komisijo, ki Je na delu, da zvezni kongres sprejme zadevni zakon, potom katerega se bo vodni projekt na Grand Coulee jezu izdelalo^ Ako kongres ta načrt odobri, tedaj se bo takoj pričelo s tem ogromnim delom. Glavni stan te akcije je v civičnem poslopju v Spokanu, Wash. Kot sem doznal iz pisma, ki mi ga je pleal zastopnik iz Washingtona, D. C., je predsednik Roosevelt kongresu že priporočil zadevni načrt v sprejem. To je vsekakor koristna ideja, kajti uresničenje velikega jeza na reki Columbia bi pomenilo velike koristi za prebivalce ondOtni dolini. Naj omenim še to, da je tukaj tudi prilika, da se investira denar v zemljo, ki je povečini okrsjna last in se je dobi le za plačilo davkov. Na ta način bi rojaki prišli do dela in doma, kajti bondi ne dajo ne dela ne jela. • John Kajlc Demonstracije progresivnih rudarjev Peoria, III. — Ker nimam drugega dela In samo čakam na pismonošo, da ml prinees Prosveto, hočem spet neksj napisati. Prosveta je ras zanimiva. Najprej pogledam doptee ln pa novice. Ne vem, kako bi mogel biti brez Prosvete. Veakdo bi jo moral #ositi v žepu, na žalost pa je še ni v vsaki slovonakl hiši. Vsak slovenski delavec bi moral imeti Prosveto; e tem bi dokazal avojo naprednost in simpatija do delavaklh organi zacij. Zdaj pa o naši rudaraki uniji. V rije in Pektna je razdaljo — Je ta na organisacljn monstrirala svojo 7. msjs. Pohod v taka manifestacija, vidri toliko Ij sem slekel vojaški sem mogel v konca, tako so progresivni kaj snorejp proti sovlm «»tankom. V pohodu so bile od bllsu In daleč, is ških rudarskih rudarji so bili od da skupno <1* svojo organizacijo, ki no dela v iika, ni baranak» Naši voditelji in go\ urniki SS tudi pokazali svoje «i>osobnootl, po- Delavstvo se Nantieoke, Pa. — Spomin uhaja v staro domovino pred 88 leti, ko sem prvikrat praznoval prasnik dela, 1. maj. Zamišljen zrem sliko tistega časa, ki prehaja pred moje oči, in jo primerjam s položajem v Ameriki. Kam plovemo» proletarpi ? V trboveljski dolini smo se veselUJ delavskega praznika že mossse vnaprej, mladina seveda ne toliko iz prepričanja, ker ni mogla razumeti, zakaj sploh praznujemo 1. maj. Na ta dan je delo počivalo in z veseljem do življenja smo ae kretali med zavednimi rudarji. Zame je bil praznik prvi maj, katerega so naiši predniki izvojsvall z žrtvami, najveselejši dan v letu. Danes po toliko letih človek žalostno zre na propadanje pri-bbrjenih pravic v tej svobodni deželi. Delavska mladina so ne zaveda svojih dolžnosti Ih pusti, da buržoazija tepta pravice, ki so jih izvojevall naši predniki. Govorimo.jp pišemp, da je k* pitalizem v razsul u, kar se seveda lepo silil in člts, toda pro-letarski trpini moramo vedeti, da dokler bo prevladovala taka zanikrnost med delavstvom kot se opaža v tej krizi, bomo že dolgo časa čakali in umirali od gladu. Se bo tekla proletarska kri, še bodo padale glave zaradi naše mlečnosti, kajti danes o-mahujejo tudi taki, ki se smatrajo naprednim. Dokler ne bo znala masa misliti, dokler ne spozna razlike med slabim in dobrim in bo sledila nazadnjaškim voditeljem, ne bomo ničessr dosegli. Vidim, da maaa izgublja še tisto razsodnost, ki Jo je posedovala in^si s tem nakopava več gorja in trpljenja. To se ne ds tsjiti, ker je žslostns resnica. Ako nočemo, ds nss potisne PONDRIje K, msM Škoda nedolžna krvi, ki je bil» in^bo ŠS prelita zaradi nevednosti* Današnji profitni sistem se , poslužujte raznovrstnih trikov, da se obdrži na krmilu. Fašizem je eden od teh trikov, kako dolgo g» bo delavstvo prenašalo, pa je odvieno od delavetva samega. Sila vlada in pomanjkanje in nadlogo tarejo delavstvo. Od diktature ne moremo pričakovati*"rešitve, pa naj bo taka ali drugačna. ' Trpimo pomanjkgnj* zaradi naše brezbrižnosti, a vseeno- ne smemo izgubiti poguma;. Moramo iti naprej, da izvojujemp naše cilje, in če jih ne bomo mi, jih bodo naši potomci. Tudi naši predniki so gradili za nas. Graditi mpramo tudi mi, ne podirati, kajti časi so resni. Ako hočemo videti uresničenje idej, ki serifražajp na delavski praznik, moramo iti na delo. V tem okrožju smo letos prvič praznovati prvi maj» Moonejr-jev obrambni komitej je vodil proslave, Id so ss vršile v Kirby parku«* Wilkes-Bsrra, Pa. Mo?» ney je žrtev kapitalističnega sistem» in delavetvo je že veli- dobo, se moramo zdramiti. Fašistična propaganda se širi in je dosegla tudi Ameriko. Prav lahko se zgodi tukaj nekaj takega kot v Nemčiji, kjer je prišel fašizem na krmilo in skuša sedaj uničiti delo socialnih mislecev. Čudim ee nemškemu delavstvu, ker ss pusti tlsčltl Hitlerju. Do tega je menda prišlo zato, ker je nemški narod prepojen s nacionalizmom. Nemčija nad vse, Je geslo nacionalistov. To js vsrok, da ss vedno delsvstvo v Nemčiji stoka pod šelesno peto Hitlerjevega režl- osvobeditsv. Shod se je lepo vršil, toda udeležba jo bilo bolj pičla. Slišali smo navdušene govone, toda ljudetvo je vse pre- damo krog tisoč ljudi so jo,udeležilo shoda, kar js veliko premalo aa tako veliko okrožje. Sedaj, 1» se vrše žogometne tekmo v istem parku, pa besni in rjuje velika množica' ljudi. To kaže, kako smo še nezavedni, za kar skrbijo meščanski listi, ki drie zlasti mladino v temi. Masni shod, |i so jo vršil 80. vencijo ^ r Svoboda kritike de fihssi. Wash. — Slovenska narodna podporna jednota je bila zgrajena na temelju svobodne kritike ki masne dfemokrsci-jo. Nobena -meni poznana slo- venska zavarovala»«vganizasUs .mogoče ns varuje princip» svobodne kri- ^ tlke bolj skrbno kot SNPJ. Zakaj? Zato, ker j* bil to prvi. in fundamental ni vzrok, da se je lz svobodnih misli male grupe slovenskih izseljencev razvila jednota- v zelo močno in vplivno organizacijo. Priporočljivo je, d« so zgoraj omenjena prvotna idej» v> bodočih pravilih bolj močno povdari kot p» je sedaj osnašena v nekaterih napol zmešanih terminih,. iz katerih nekaj, tukaj rojenih potomcev sklepa, da je SNPJ le nekakšno korito, iz katerega naj bi jedil samo Slovani. BT. Zordani iz Chicaga je izrazil v Prosveti mnenje, da bo prihodnja konvencija, nedvomno spremenila pravila tako, da bo tudi drugim narodnostim dovo- ljen vstop v jednoto. Br. Zorda- ko žrtnevalo v ¿¿u m njegovo] ni mopd* d^roJL _tt!*Hi hržkone pa ae ne zaveda, da je vsak član že po sedanjih pravilih večji "lia- bHity" kot "asset" in to v vseh sklndih jednote z morebitnim iz- mak, proteatiralo proti SkSrSZ j^SSS»* ri- mu Lan tov v svoji lastni narodnosti» kako jih bomo ps pri drsgo-nodcih, ki za kooperativno zavarovanje nimajo sploh nikakega smisla? Prosim, da mi kak "netivo son" pojasni to reč. Jas nimam prati drugim narodnostim nticakih predsodkov, ali ns verjamem, da bi konvencija sprejela tak zaključek, in če bi g* bi naredila veliko in nepremišljeno Pozdrav delegatom Hfcsejr Fork, O, — Deeeta rodna konvencija je pred durmi. De lega t je se pripravljajo na reševanje težkih - nalog, članstvo pa težko pričakuje konvenčnih rezultatov. Ako bodo delegatje zasejall dobro seme, bo članstvb želo dober sad. Slovenska narodna podporna jednota je bila do danee Vodilna jugoslovanska podporna organizacija; vse druge so jo posnemale in zajemale iz njenih pravil, f Zato je želeti, da tudi do-Seta redna konvencija saključi kaj privlačnega. Obligatni dnevnik, bi bil velik korak naprej izobrazbi. Več isobraabe pri krivičns roks v srednjeveško č,ttnih mani ho «imulanšov v jednoti. Znano je, da so simu-lantje neizobraženi, ker nimajo nobenega sramu za pridobitev Česa po krivem. 2elbn cenjenim delegatom in dslegatinjam ter glavnim odbornikom čim več složnoeti na konvenciji in čim več uspehov si koristi SNPJ in njenega član etva. Ne pozabite na stare člane ln članice! Nace 2lcmberger. Pri zobnem sdravnlku "Nič h t rahu! Stisnite sobe usts široko odprite P in "knptea dijakov ttafejprfmši učiteljev kolegija v Brank-B stavkajočim de- odprla vrat» na kooperativni finančni pašnik Tajodalssnu aprila v unijski dvorani v Wi*. 'budalost, ker bi s tem na široko kea-Barru, katerega je zasnovala federacija društev SWiPJ na antracitu skupno z enajstim organizacijami, je bti alabo obi «kan. Udeležilo se ga je le 84 oseb, vsaj jaz jih nisem našte več, pa naj še kdo reče, da ni smo v tej okolici napredni I Res škoda govornika Izidorja Zim-toMmanna iz New York», ki je mosal govoriti v skoro prasni dvoreiah'. - . Henrik Pečartf. , »r Posebno pri organi^^ > Jednota in v te^1^ Hi Ako bi V odsekih rwna interpe^, " bi bik> jasno, dT^ ^ 0 tem se***? krat prepričal na ¿¿T *F'of wdnjks m k« ciji državne delavske fed, v Washington^ na kateri vladovala najlepša, a i harmonija v aencj p, fr'spri&in sem, d* bi trajalo dlje kot obi, ^ bo mogla tako čtevilsa m mož in celo nekaj ienak d noma razumeti glede ie mM čenega števila vprašanj, UU predložena zbornici. Pri tmj je prišel na misel «tar ame^ izreki Don't cross the before you come to it Skoro bi bil pozabil aai gt odbornike, katera js nekoliko ponižati. Prav« Če imajo, pravijo nekateri; | dar ae glasuje na I naj bedo tiho, se giui drugih. Kadar ti ljudje | po jednotinih poslih, naj i z» prehrano nič ne plsb. I veden sem, koliko teh kov laatuje "peanut farna", bi značilo dobro kupčijo. V čaju, da bi konvencija vala njihove sugestije, bi 4 borniki na potovanju vrste sad zobali. Nekateri gotovo misl gl. i odborniki visoki veled tega bi bilo pri) da bi gl. odborniki v potovali, da bi tako ui ne, da so malo ali ps i proletarski berači a tere oni prejemajo. | Plača gl. odbornikon zniža nekako za polovice,] ča želja nekaterih br celo uprava jednote «t veri, recimo trem kom, kar pomeni, d« w preurediti marsikaj » r posebno glede »por™ Sedaj tvori celokupni £ tretjo instanco n zam upravni odack ne ševati legslno, ker je M tudi sam prizsdet. VP tukaj nastane, sko ne Sdnota veliko več J odgovorne po*Je Izvrševale neodgovorne, ne in netokt.čee jas bi priporočal^ me poskus. Vse vaineP« opravijo advokati, P®*"' ae objav. rsčsse. deF^ tak tisti»v ki s*UMy odbornikov ni h i Končno priporočsm. drugo publikacije. Te eo sa or-ganizacijo to, kar jo plug z» kmeta, s katerim orjo celino. Pod šifro svobodne besede pa ozki član vprašuje, čemu ae jednota bavi a takšnimi! "cajtenga-mi?" "Protection is what wo wanti « Well, next Convention should see that thle protection ie sufficiently paid tor." Nedvomno jo problem dnevnika zelo akuten in jaz zavzemam stališče, da morajo biti jednotine publikacije obligatne v kolikor se jih hsdaja in to brez izjeme. Jednota naj. Še nadalje financira domove svojih člsnov, ki so v finančni stiski. Za fcn proti temu so bHi predloženi zelo dobri in tehtni argumenti. Vsled seds-nje in kolikor jas vhHm bodoče vrednosti nepremičnin^ bi jec^* noti ne škodovalo, ako s posojili popolnoma praneh» Ako bo pa še nadalje pose jeva!» ee mori pa besedilo in zadevna rasoluei js spmmeniti, ds bo pravično aa vso člane. Po mojem mnenju jo velik» absurdnost, »ko pogojujemo samo članom, M živijo v stih, ki imajo 50,000 i» več p*» bivaloev saj samo ti Člani prispevajo v jednotine Povem kar odprto, da tern razvalina v velikih ni še danes vredna desetih tov. Cez par let bo raord»g*r rala jednota imeti sklad sa podi rsnje hiš v rasnih mestih, namesto ds bi kaj dobil» s» hiše. Kdor opszujo situacijo, bo priznal, da najnovejša ameriška smer vodLvsn iz umasanih mastnih podrtij v predmestja, kjer je več prostora, več svežegs zraka ln svobodnega gibanja, kar je pravilno. Prav lahko pride do tega, d» bo vss ameriške velemestne vslute vrag vse!. Ik Cleveland a ln od drugod se večkrat sliši ons visoka peeem « istem bratstvu. V jednoti nsj se goji le idealni pa tema! Izem. Politika in vse drugo naj se o-pustl. Radoveden som, kje dopisniki črpajo te nadebudne In-*pimelje. Morda misHjb, da je pri nnjrle^kih bratskih Offgsiliss djah "InfttaMen hot alr^ nekaj rvlšenega, eli pa kadar se poje v hstskik objemih "Suvit Ade-line." Zete verjetne M do eo še marsikoga gsnile nsgrabne bratske solze toh organizacij. Na to je treba pozsbifl, ksjti osvo-, bojUlev praletariata ne bo prttla k taks* motenja zraka fn čhmf bf morali to vedeti. »M moramo po odsekih n» prihodnji konveneijl. pravijo M Mejo. da M jih članstvo ft MJ učene, drogi pa jo lo nekaj noeegn. tragi pa zato, ker nimajo o U- kem zborovanju noh^ ma; trovan e gotove meje je pazborovaii avt^ST^ kih. posebno venci Ja okrtsčl ^J^j v naših prerilih . trab» kaj P^U> J ševne, civilizstorv^ ra, lahko d*> a» Včasi. ko te me v ssgl^^ . ee-^P-^;1 naj boše vnapee) tik»—Prask ■Mi se| * IL** lahko pokv^F FK08XST» MAJA. Vesti iz Jugoslavije UiTtrsa »M«!» trbovkijski-grDARJI podjetje je <>dpu»ti-irjev, od teh večin. , ;ad 200 rednikov in ko se je zdanilo, so jo našli tamkaj mrtvo. Holcman jo je bil pustil tamkaj, ker je hitro be-. žal nazaj v sobo po svojega sinčka, žena pa je medtem odnesla na dvorišče hčerko. Oče pa s sinčkom ni mogel več na prosto, podboji so goreH, začelo se je podirati tramovjo in tako je oče e sinčkom šel v klet, kamor se je zapri, da počaka rešitve aH smrti. K sreči so kmalu prišli sosedje ter razdrli kletno okno, da se je Holcman s sinčkom v naročju rešil. Takrat je bila njegova žena že mrtva. Ko je namreč hitela s Hčerko na piano, se ji je vnela obleka, da se je na dvorišču zgrudila in obležala na hčerki. dele sosedje so rešili deklico izpod nje; na nji pa pogasili gorečo obleko. Vso opečeno so prepeljali ženo V soboško bolnišnico, kjer pa je po nekaj dneh hudih muk umrla. Tako je siromašni kajžar izgubil Ženo in s trudom sezidano hišico, poleg tega pa je požar vzel življenje tudi šestletni rejenki,' ki jo je vzel v rejo, ker so se njeni starši morali izseliti za delom v Franci- Ljubljana, V- »P*»"-»i smo že okolnosti. v I ie Trboveljska preji družba odločila za šukcijenidarjev. Sklenilo odpustit» nad 400 t podjetje je vodstvom oih rudnikov posebej u-nj reducirajo predvsem ,opace (hajerje), ki so »|j*a kategorija najbo-ni, so že bolj v letih in iba daje družinska stali, deputatni premog, i je od 412 odpuščenih velika večina kopačev ©v družin. Mirno lahko », da so te zadnje re-ppravile v lakoto okrog I», rudarjev in njih dru-kaov. Iranih je bilo v Trbov-<• Hrastniku 110, na Oj-\ v Zagorju 167, v Hu- je so prizadeti zagorski Od tamkaj odpuščenih rjev jih je le osem sam-drugi so družinski oče-niki družin. Tako je re-wmo v Zagorju zadela 700 rudarjev in njih h članov! Nekatere ru-liijo z upokojitvijo, to-fisi še od zdravniškega ki naj ugotovi, ali je sposoben za posel ali i v Hrastniku reducira-• družinskih rednikovl teh rudnikih je od vseh ¡iranih rudarjev nad po-rfinskih očetov. Velika leh reducirancev pa je Oasm držav v carinske» premirja VVaahington, D, C. — Poleg Velike Britanije ao ša aiadsše dežele sprejele ameriški predlog sa carinsko premirje za čaaa mednarodne ekonomske konferenca: Francija, Italija, Nemčija, Japonaka, Nsrvsšks In Bal- Ons: "Kako se predrznete priznati mi svojo ljubezen, nesrs-mnež, nosorog, kana ,, , On . (dostoj snstveno): "Opozoriti vss morsm, gospodlšns, ds še nisva poročena T jok la pospešuj« prebav o. Prevsč dobrega tudi pri Ja* al dobi» . t v Pa taškam Idsanam 1» šušar nem dala» na ssdl takoj k nM. I Duševna potrftaat» skrbi, «kak, kvarijo tek; pasi Ja tu iktkffii im áu«AÍ ÉJ^iIM MÍ(U »■ MMm pvmm sarsáá prsÉsaas oMaéa* pmm k Dobro pražvsč« ns Jad Ja I» H psakai'Mmial v "mHUrn u vmó M)'v1 kvari n jamov* sšiakaalMk U M» m Inkko od ésa» da «i — To mora biti strelno, je dejala Marte, če ao ga po nedolžnem obeodili. Kako more preiti človek Uko nezaslišan kHvico?Keko je neki človeku, ki bi »molčal Uk zločin na račun druge, nedolžne žrtve? ^vala bi £a kakor ostudno, ničvredno propallcoi Dol i na r je mižal. V temi za trepalnicam ab ae prikazovale rdeče iekre, avetli kolobarčki so se lovili in družili. Mišice na obrazu ao ae mu napenjale, žila na čelu je m*no »mbrekla. Marta ae je zagledala vanj, plaho: kaj li ee godi v tem ubogem telesu? . — Oh, kako sem nespametna! si je očitala na glas. Cemu te vznemirjam s takimi stvarmi! Ne misliva na to, oče 1 Dopoldne sem bila pri Ani. Vsak čaajo pričakujem. Tudi Juetin bo prišel. . Marjeta je rahlo potrkala na vrata. Klicala Marto v kuhinjo, da pripravi zdravila in čaj, ki ga je predpisal zdravnik. ' Bolnik je a težavo obrnil glavo. Ko ao se vrata zaprla, se je z desnico oprijel vzglavja in ee s silnim naporom potegnil navzgor. V nočni omarici, ki jo je z muko odpri, je otipal fvojo britev v toku od lepenke. V nji je sprsv-ljsl vedno svojo listnico, kadar je žel »pst, v nji je bil tudi črtnik, oglst rdeč črtnik, s katerim je zaznsmenovsl hlods. Obrnil se je k steni in napisal na zid z nerodnimi, vijugastimi črksmi: Zatgal tem eamt Dolinar. Potem mu je glava padla nazaj ns blazino. Pod odejo je otipal britev, s težavo jo je odprl, ker je bila roka težka ln žibka. Pogledal je skozi okno. Ns kozolcu so sedeli golobje. Ah, to so pavčki, s čopi ns gisvl! si je domislil. Zsprl je zopet oči. Pokazali so se mu močni, rumeni zobje, ustnice je premaknil, kskor bi hotel govoriti, nato ps dvignil roko z britvijo ns vrst, zsgrgrsl neksj nerazumljivih zlogov ln zarezal. fiirok brizg krvi je planil kvišku, se razUl po atenl, beli mehurčki so ae nabirali okoli široke rane, kri je klokotala kakor potoček iz votle ekale. Glava ee mu je pričela pozibavati, oči je nekajkrat Široko odprl, dvignil je roko z nožem v srak, potem mu je padla ob posteljin rob in rezilo ae je potopilo v rdečo mlako, ki je vedno bolj naraščala, dokler ae nI razlila v vijugastih potočkih po sobi. Neksj dni po pogrebu so živeli vsi trije v nekakšni mučni, pošastni potrtosti, saj je smrt vedno etrsšns, ker nsm pobere človeka; vseeno pa je, ali verujaš v poemrtno življenje v nebesih sli v večno preansvljsnje stomov — vzame gs, za naa ga ni več. Justin Je hodil v trgovini prepsden, zamišljen ; vsako delo mu je bilo zoprno, sh, saj so bile celo e pogrebom take težave, ko tasta niao hoteli cerkveno pokopati, nato pa ihtenje in vekanje ob odprtem grobu, votli glaa krste, ko padejo prve grude na goli les, sožalja, zvonje-nje, sveče, venci, kako gre vse to človeku na živce t Zdaj je vae končano! Val gradovi, ki jih je sezidal, so se pričeli rušiti, nikjer pa ničesar, da bi podpri zidove, vaa volja mu je splahnela, nenadoma se je naveličal te štacune; kaj mi bo, saj ni moja, nikoli moja ne bo! V gostilno ne mara iti, ker ao vsi takoj pričeli vrtati po rani, hudič naj jih vzame z njihovimi klerikalci in liberalci vred, aaj drugega Itak ne znajo govoriti, kakor kako bi drug drugega požrli in strgali! Ta preobrat, ki je na mah zavrl vee njegove miselne podvige, ga je razočaral in potlačil kakor človeka, ki stavi visoko. Vee čae trdno veruje na dobitek, gs že d rti, proračun si že sestavi — pa ga ni! Padec nazaj v vso golo resničnost je hujši od resnice same. Čepel je ca svojo prodajno mizo. _ Cemu eem se neki oženil! mu je planilo v misel. Ana mu je stopila pred oči. Uredila sts si gnezdo. Udobno sta živela, na mehkih posteljah spsla, skrbi, ki bi ga tlačile, ni bilo, sedel je sa mizo in jedel, v goetilno je hodil, podpiral napredna društva, hiša bo njegove, mogoče celo ksj denarja, cesta se mu je široko odprla — na, pa ee je tsko naredilo, da ni iz vsega tega nič. Ah, nesrečna brv! Cemu prav Ana, saj je vendar na tisoče lepših žensk na svetu, na tisoče tastov, ki imsjo s kavi j i pribito premoženje! Najemnino je plafčeval zdaj poeojilnici. Drugi mesec bo dražba vsega posestva, ti pa lahko rečeš "sdijo" in greš po svetu novo srečo lovit. Preklel je trg, ves svet, samega sebe, «grabil težko utež, udaril ž njo po mizi in šel v kuhinjo. Ana in Marta sta težko prenašali očetov konec. Marta ne toliko kakor Ana, ki je živo občutila osamelost. Njena zrahljana, občutljiva notrsnjost je izgubila oporo, na katero se je vedno zanašala. Vsekakor bi hitreje pozabila to gorje, če bi bila očetova smrt lepa, naravna, ker je vae drugače, če umrje človek lepo mirno, bogu vdan; v postelji, kskor pa tako, da je do-jem konca še veliko hujši in bolj skeleč. — Najhuje je to, je dejala Ana, da nimam več svojega doma. Toliko let sem preživela v hiši, ki je ne smem nikoli več prestopiti. Zdaj je vsega konec; očeta ni, doma ni, njegovo dejanje bo večno strsšilo v tem kraju. Najrajši bi šla proč. — Dom Imaš! Tudi če grel proč, boš vedno doma. Juatin ti stoji ob strani. Mati boš! Trpko se je zagledsla v plenice, ki jih je ro- blla. — Da bi ne bilo tega! Tako sem potegnila za seboj še Justina v zlo, ki bi ga lahko sama prenašala. — Ana, česa si ne očitaš? Seveda, tebi, ki al njegova žena, se je to zgodilo. Prav tako bi se lahko zgodilo vsaki drugi ženi. Tega ti ne more nihče očitati, najmanj pa Justin, tvoj mož! Ne veš, ali bo ali ne bol Ce se zmisHm, kako ja že vae računal s hišo, s povečanjem trgo* vine, da je vedel o njegovih načrtih vea trg — zda j pa ... To ga je zelo potrlo. Vidim ga l Nič ml še ni rekel, toda bojim ee, da mi la bo ... Marta je odložila knjigo, ki jO je držala v rokah. Naslonila ae je a hrbtom na odprto okno in dejala: — Zase vem, da ne bi mogla storiti kaj takega, ker nimam nobenih takšnih želj in si težko predstavljam človeka, ki mu je cilj življenja le lov za zlatom, četudi dobro razumem očeta, ki ga je prav to pokopalo. Toda če ja že ta nujnoet v kakšnem človeku, je vendar v njem tudi ljubezen, na katero gradi svojo drugo plst življenje. Justin bo to napravil le, če Je na ljube^pn stavil hišo in doto. O tem bi dvomila, ko sem brala njegova piama, ki ti jih jepissl. (Dalja prihedajtš.) 'Tam, na nasprotni strani, v veži, je stal Batist ... Ali kaj slutijo", mu je šinilo v možganih. Mogoče sva preglasno govorila?" Iz veže so stopile poetave. Nicolo je podzavestno čuti) nevarnost "Bežite," je rekel beguncu. Begunec je zbežal. "Zgrabite ga", je zakričal Batist. (Nekaj hiš dalje eo ga ujeli. Klical je na pomoč, a naenkrat je njegov glas onemel Popolnoma onemel. Strel Nicolo ni ničesar videl. Zakaj Batist in ostali so ga potegnili hiša "Govoriti imam s teboj 1 Belji ia v sobo. Nicolo!" Nicolo je bil bled, vendar odločen. 'Sovražnika si imel skritega", je začel Batiet nenavadno mirno. Glae njegov je bil kakor jeklo. "Sovražnika? Poskušal sem gs prepričati." Zaničljiv smeh je bil odgovor. "Takšne ljudi se prepričuje pasjim bičem T Nicolo ae je spomnil razgovora S tujcem. Batistove besede so ga zadele kakor udarec s pasjim bičem. "Motiš se, Batist", je rekeL "Vsekakor si vedel, zakaj smo ga iskali. Nalagal si nas." "Radi malenkosti bi ga pohabili do smrti!" Vsi ao nejevoljni skočili. "Mslenkoeti? Naj bi prej razstrelil moet, izvršil atentat?" "8aj je vendar razloček, Če kdo . . ." "Molči," se je zadri Batist. "V svoji lastni sobi," se je sedaj Nicolo raMo nasmehnil "Se še boš morda smejsl, če ti povem, da ne smeš več opravljati svojih strankinih funkcij da imaš takoj izročiti stranki-no člansko legitimacijo in vse kar te še na zunaj veže z nami V "Po kakšnem naročilu," je vprašal Nicolo drhteče. "Po naročilu krajevnega vodstva!" Nicolo se je zrušil na stol. Za-krfl je obraz z rokami. Vsi so gs glagali in v nobenem se ni pojavil izraz sočutjs. "Delsl sem is čistih motivov Batist! Verjamete mir Hleo odgovorili. Nicolo je vstal In vzel Iz predala vse, kar ga je vezalo stranko. "Z bogom," je rekel Bstlst. O- stsli so dvignili roke. Odšli so. s V jutranjih urah je bH slišen strel. Nicolo se je ustrelil, svojem rszočsranju ni imel več moči počakati, da bi se vrnil begunec, da bi z duševnim orožjem vojevala . . . Morda pa je Nicolo odšel zato ker je čutil, da bi v tej bitki podlegel . . . še pripomni, da ee je odredila preiskava. No, čez nekaj dni je vse pozabljeno. Mogoče se odredi, če je bila nesreča vendar le prevelika, da se uvede za preostale svojce zbir-ta prostovoljnih prispevkov. A-kako se bo denar razdelil in kaj bo iz zapuščenih žena in o-;rok, za to ne vpraša že jutri ni-kdo več. |2rtve pa, ki padajo dan za dnevom, danes ta, jutri drugi, niso vsžni dogodki. Danes zaeu e samo dva, jutri pokoplje enega košara, ki je strmoglavila v M vttb iiftlihit pla- M^jk R. Neubert—Iv. Vuk: NIOOLOV SLUČAJ (Nadaljevanj* in konec.) Množica Mnotica na ulici je bila Ae vedno razgibana. Jezni glasovi kol-porterja so se še vedno «lišali. Ta brez|>omemben dogodek je napihnil v nekak velik zločin. Cel kup grotenj mu je letel iz u«t. G solen j, katere so bili v bližini stoječi črnosrajčniki takoj pri. pravljeni izvršiti. Nicolo je «poznal med množico prijatelja Ba-tt.ta. "Saj se nI pogroznil v zemljo, Je rekel nek glaa." V eno ix teh hiš «e Je skril. Preidimo. "Pri Nicoli je luč. Mogoče je ksj zspssil," je omenil Hat Int. Kolporter In Batlnt xta privedla množico, ki je «rdaj silila v hišo. Nicolo je čutil, kako je je) dregetatl, vendar je odprl vrata in stopil na stopnice. "Koga Iščete?" je vprašal. "Nekega Is rdečih peov, ki so še vedno svobodni," je rekel kol porter. « "Melo ga hočemo pretepati; tako zs spomin", je n kri Batiet s basom. "Svinja je razkrila svoje rdeče nasiranje in imel je hujekajoči govor. V svoji pij nosti Je kolporter ju. tam na o-glu. iztrgal is rok zavoj Musso-linijevlh slik." Kolporter je prišel po atopnl rah In se je nagnil čet ograjo. "NIČ", Je sakričal razočarano. "Nič," zakašljal Batist, stopajoč s stopnic. Njegovi škornji so škripali sla bo volj no. Razmotrlvaaje Nicolo je zaprl vrata ln si oddahnil. Pogledal je Izpred vrat I tod posteljo. Nič nI bilo videti od begunca. V tistem trenotku ga je sovražil. Močnejši glss njegove notranjoeti je molčsl. Čutil se je negotovega. Nič ni bilo drugega v prsih kskor dvom, obtožbs, predbaclvanje. "Dal sem ae premagati od malomeščanskih navad," je rekel. "Tisto, da ao mu očeta postavHl k steni, me je omamilo. Napo-nled imajo moji tovariši zares prav, ko mi predbacivajo. slabost. In Batiet je velikan, ker bi beguncu premlel koeti." Begunec pod poeteljo ae ni ganil. Nicolo Je nrvidno pogledal »kozi okno. Se je atalo nekaj ljudi na ulici. Nleolo je čutil auhoto v grlu. 8topil je k «hrambi in ee napil vode. "Vendar," je pomielil In čutil, da ae mu vrača pogum. Naenkrat je izginil dvom. Rešil sem človeka Ce bi ga ne ubIK. bi ga zbili in pohabHI do smrti ln zakaj? Zakaj?" V tem premišljevanju je našel vae argumente, ki so govorili zanj: "S človekom, kakor Je Batist, ae podvzems pohod ns Rim", je premišljeval Nicolo In jel hoditi po eobi sem in tja, kot da je potsbll na moža pod posteljo. "A. II kulturni drŽavi in novi družbi so potrsbni tudi vzgojitelji ne samo ruši tel j i, ne samb zavoje vatei J i ,. Zdelo se mu je, da je slišal nekako gibanje pod potfeljo in se je spomnil. "Lahko slezete Izpod postelje," je rekel že skoraj prijasno. Begunca so bolele vse koeti. Nicolo mu je pokazal divan. "Ali ne bo nikogar več?" je vprašal. "Mogoče že lahko odidem? Ne bi vaa rad še nadalje vznemirjal" "Rad bi fte nekoliko s vami pogovoril", je rekel Nicolo In je ponudil beguncu cigareto. "Prej sem vam pomagal, ker smatram, da je moja dolžnost, preprečiti surovost. Vendar, midva sva nasprotnika. Hočem reči, da ea d ramo bojevati tudi t drugim o-rožjem." Oči begunca so se zasvetila. 'To je redek slučaj. Sprejemam hvaležno. Ste torej fašist? Izjema," je hitro doetavil. — In ata bojevala. Njuno orogja je bilo logično razmotrivanje ln dokazovanja. Njuna obramba prepričanje. Tam, kjer je navadnemu delavcu manjkal znanstven material, je krepko vihtel učinkovita dejstva vaakdanjostt h Nicolo Je večkrat onemel. Bitka je bila neodločena. "Pridite še", je rekel Nicofe Previdno ga je odpeljal Is M-*e. Podala sta al roke kot stara znanca. Nicolo je pogledal prallo ramen begunčevih In vztrepetal Stara peaem. in^"' ki Jo bedo, je redekl 00 n*vzgor, dočitt navzdol. Ce kaj 2UntJ £v*duje, laže v 21 ssmo da bi »voj ho gotovo šaš rov, pojutršnjem je zlomil vozi-ček rudarju nogo, intakodalje ... Vse to ni pomembno in se ne o-menjs. In nikdo ne ve, da samo Nemčiji (kajpada tudi v vseh ostalih rudnikih sveta) pade vsak dan po več ato žrtev! Samo tisti tam doli, na fronti te večne vojne ti vedo, da padajo žrtve in zakaj se jih ne beleži Prekletstvo rova je, ki jih zabriše . .. Premog, premog in zopet premog . • • e "Koliko odstotkov ps maredi te?" "Petindevetdeset". "Kaj je to?" "Na teden še vedno 46 mark." Tako se razvija razgovor med rudarji. Samo tako in nič drugega ne govore sužnji rova. In kaj bi si tudi še naj pripovedovali? O zadnji premijeri v drami, v operi? O prijetnem potovanju? O svečanih veselicah? Živalski in rastlinski odtisi, ki jih vidijo dan na dan na premogu, niso aa nje predmet razgovora, ko jim leži na ramah le ena edina skrb: Kaj bo prineeel prihodnji plačilni dan . . . "Cuj! Sedem mark je dnevna mezda. 6krat 7 mark je 42 mark. Odštej od tega za pokojninski fond, za bolniško blagajno, za brezposelno zavarovanje in za davke . . . skupaj 12 mark. Ih kaj preostane? Beri in piši: 80 mark. In še si predstavljaš, da zaslužiš na teden 46 mark? Kaj? HV rekel V »nanje. Doklade z. jI1 k«, «tanarino ali Jt:1 Pozabil omeniti, rad pobaha in zato » ¿«pne košček za k<*JL vedno in povsod mog, premog ., ki uttvir varnosti in bedi, ki i! najtežja dela, tisti kit premog, brez katerem? lo električnega tokTbsS rega bi ne vozili vlaki? ki, ne gorela luč v dvor* bah, ne grela peč prt, in bi se ne moglo kuha? — tisti, ki kopljejo p* zemljo, tisti so od VMk že plačani .., Relativnostna ?£aJ ^eletivnostas "Zelo preprosta stvar maš v naročju lepo ti zdi ura kakor mi, sediš v Adamovi obleki" rečem štedilniku, je narobe." In to je šele kril?" Kiuk V JUGOSLAV r*S» lin, Na Hitrem Elupreut* fc PARIŠ 19. MAJA 10. JUNUA-1. 1LE DE 27. MAJA—17. UROČITE SI DNEVNIK UST Ker ps Rast Ss plaia|e pri k ssrečafari. m k šari seretetari. TereJ eešsj al drag as ilaso S. N. IM. UM Fissvsts ja v vaaH šrašfari sobšo, U M red Btel ltotveekdea. ds aa tafl TI ssroBte ss risevslk Preevete. Cm* M» Ia um trše ve la Kasete HM Sa Obara la Oba» M 1 Mak la..............4JS f taftrik la. • ti bilka la............iN t Maka to. • tsiafcs bi.....A.....MS I toUke Is. _ . _________________di Orrier v pCesra bi ri aareitte Preevete. Bet. M Je Pofassfls:—Veelej kakor hitro kateri tek členov prasaha Mi ali šs ss preeeU proč od drašiae ta ks sakteval aa« avej HS moral tisti Osa is dotttae drašlss, ki £ take akajreo I to takoj aaanaattl «pravntttva Bata, la tosvsta. Ako tags as store, tedaj deta» aa to vsoto e o e V plačilnih dnevih ao rudarji •elo malo prinašali zaslužka domov. In če je kateri zahteval večjo mezdo, se je reklo samo: Premog, premog in zopet premog ... Mnogo storitve se je zahtevalo in to s čim manj številnim o-aebjem ln a čim manjšimi varnostnimi napravami. Torej nekaj, kar je zelo težko sdružljlvo in navadno neadružljlvo. Mnogo premoga — tako zahteva podjetje In tudi rudarji morajo hotetl izkopati mnogo premoga. da je tako zaslužek nekoliko večji. Cim manj osebja — zato akr-bi ravnateljatvo. In da bi se poleg tega le mislilo na varnost — kdo more kaj takega zahtevati? . In zato se dogaja, da ssgrabi danes tega, jutri drugega. In nikdo ne smatra, da je to nekaj posebnega. Tb se more še kje v rovu nekaj drugega zgoditi. Vžgat! ee mora na primer pokalni plin in zakopati šestero, osme-ro rudarjev, da se potem vsaj suifej nekaj dni o tem govori. Včeraj ee je moralo nekaj precej velikega zgoditi. Zakaj časo-pls fa prineeel s velikimi in mastnimi črkami: "Strešna nesreča v revirjih." Drugi dan na to ae je še le o-ptsil vzrok: ^Obratno ravnateljstvo sporoča ... Intakodalje . Kriv. seveda, ni nikdo, ali pa če je krivec, to ao delavci A ča so krivi delavci, »# PtOgTETA. SNPJ, MS7 lo. Lawadek A ve* Ckka* • ta ga pripišite k Mg TISKARNA UP iniffMAVlA v tiskarsko obrt spadajoč» Tlaka vabila aa veeelice In shode, riiitsk«. knjige, koledarje, letake Itd. v slovensk«*» slovaškem, čsšksm, nemškem, sngieikem j** VODSTVO TISKARNE APELIRA NA & N. P. K DA TISKOVINE NAIOU V SVOJI TISKARNI flUi S.N.P.J. PI W74> 8a Lawnds*t^