GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI VELETRGOVINE MERCATOR LETO X. LJUBLJANA, MAREC 1972 ST. 3 Mercator Akcijski program osnovne organizacije ZK Mercator Na podlagi sklepov II. seje konference ZKJ, sklepov CK ZK Slovenije, obsežnih nalog članov ZK v političnem delovanju na vseh področjih samoupravnega in poslovnega življenja kolektiva je osnovna organizacija ZK Mercator na svoji konferenci 7. III. letos sprejela naslednji akcijski program svojega delovanja: 1. Člani ZK v Mercatorju se bomo dejavno vključili v prizadevanja za dosledno vsebinsko uveljavljanje ustavnih sprememb, še Posebno XXI. in XXII. ustavne spremembe, ki opredeljujeta samoupravni položaj zaposlenih delavcev, predvsem omogočata vsem delavcem uresničevanje samoupravne pravice glede pridobivanja in delitve dohodka ter upravljanje zadev in sredstev družbene reprodukcije, tako da je zagotovljeno ekonomsko poslovanje podjetja in sta zastopana red in disciplina v izvajanju poslovne politike podjetja. Za dosledno izvajanje in uveljavljanje teh ustavnih določil ob- vezujejo komunisti predvsem sebe, pri čemer poudarjajo, da pa so odgovorni za izvajanje ustavnih določil organi upravljanja podjetja, organi upravljanja poslovnih enot, kolektivni izvršilni organi, individualni izvršilni organi, vodilni, vodstveni ter strokovni delavci ter družbenopolitični delavci, zlasti tisti, ki so voljeni v vodstva ZK, zveze sindikatov in mladinske organizacije. Delavcem je potrebno omogočiti neposredno uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev pri urejanju medsebojnih razmerij pri delu, upravljanju zadev in sredstev družbene reprodukcije, glede delitve dohodka in drugih vpra- šanj svojega družbenoekonomskega položaja, tako da ne bodo neposredno sodelovali le pri sprejemanju predlogov, pač pa že pri snovanju in oblikovanju predlogov. Za tako sodelovanje jih je potrebno spodbujati. V primerih, ko bi bilo prav ugotoviti, kakšne so težnje, želje in mnenja večjega števila delavcev ali celotnega kolektiva, bo potrebno organizirati ankete z jasnimi, nedvoumnimi vprašanji, oziroma organizirati zbore delovnih ljudi, da se tako neposredno lahko odločijo o zadevi, ki je pomembna za vso organizacijo. Pred katerokoli obliko neposrednega odločanja pa je potrebno kolektiv vsestransko strokovno in politično poučiti o vsebini, namenu in pomenu odločitve. Pri tem poudariti vse prednosti in morebitne negativne posledice za razvoj podjetja in položaj posa- Nadaljevanje na 2. strani V takem potrošniškem okolju bo v bližnji prihodnosti trgovala naša blagovnica v Beogradu O zaključnem računu je razpravljal CDS Zaključni račun podjetja za leto 1971 je centralni delavski svet podjetja obravnaval na 13. zasedanju, dne 7/3-1972. Člani centralnega DS so pred zasedanjem prejeli celoten prikaz oziroma obračun dohodka vseh enot podjetja za leto 1971 ter tudi skupen rezultat poslovanja za podjetje kot celoto. Poleg tega je gospodarsko-računski sektor izdelal in predložil centralnemu DS tudi pregled vplačanih skupnih sredstev od leta 1965 do leta 1971, po posameznih enotah. Na osnovi teh podatkov so lahko člani CDS že pred zasedanjem pregledali poslovanje in finančni uspeh podjetja kot celote ter hkrati ugotavljali in primerjali poslovanje in finančni uspeh posameznih enot med seboj. Na zasedanju je podal poročilo o zaključnem računu podjetja za leto 1971 direktor gospodarsko-računskega sektorja tov. Anton Legat, ki je med drugim obravnaval celotni dohodek, izdatke in končno razdelitev dohodka. Se posebej je govoril o skupnih sredstvih podjetja, ki jih je podjetje imelo do uveljavitve amandmajev ter še ostalih vloženih sredstev enot, ki so bila vložena in porabljena za investicije v zadnjih letih ter sredstev, ki so v bodoče za to namenjena. Poudaril je, da je konkretni prikaz in primerjava vloženih in porabljenih sredstev mogoča šele sedaj, ker so razen treh, vsi drugi objekti že zaključeni in izročeni uporabi. Zgrajeni objekti so bili dodeljeni posameznim enotam, predvsem po krajevnem principu, ne glede na to, ali je enota vložila ustrezen del sredstev v določen objekt ali ne. Glede na to so člani CDS v diskusiji ugotovili, da še niso dovolj precizno urejeni odnosi med posameznimi enotami in podjetjem kot celoto, glede vloženih sredstev in dodeljenih objektov. Ugotovili so, da sedaj, ko je znan celotni finančni rezultat podjetja, bo to mogoče točneje določiti z bodočim sporazumom in na osnovi sklenjenega sporazuma, sprejetih ustreznih internih aktov podjetja. Zato so menili, da je prav, da podjetje in posamezne enote čimprej pristopijo k sklepanju sporazuma o medsebojnih odnosih ter o združevanju del in sredstev ter k nadaljnjemu urejanju teh in ostalih odprtih vprašanj. Po končani diskusiji je delavski svet podjetja zaključni račun za leto 1971 potrdil. V. A. K tej številki je priložena posebna priloga, v kateri objavljamo Pravilnik o zaščiti tajnosti NA ROB ZAKLJUČNEMU RAČUNU Plan smo uresničili s 118 odstotki Po zaključku poslovnega leta smo dolžni s podrobno analizo ugotoviti, kako smo uresničili zastavljene naloge. Zaključki analize so nam kažipot za odpravljanje Elementi Celotni dohodek................ Porabljena sredstva............ od tega amortizacija .... Dohodek ....................... Zakonske obveznosti............ Pogodbene obveznosti .... Osebni dohodki (bruto) .... Skladi (bruto)................. Povprečno število zaposlenih . Celotni dohodek na zaposlenega Dohodek na zaposlenega . . . Porabljena sredstva na zaposlenega .......................... OD na zaposlenega (mes. neto) Bruto skladi na zaposlenega . . Iz priložene tabele »finančni pokazatelji« so razvidni obseg, rast in struktura »Mercatorja«. Indeksi večine pokazateljev sami dovolj zgovorno govore o hitrosti razvoja. Ce jih povzamemo, moramo ugotoviti, da se v strukturi dohodka zmanjšuje delež stroškov in osebnih dohodkov v korist Dohodek ...................... Zakonske obveznosti .... Pogodbene obveznosti .... Osebni dohodki................ Skladi........................ Tabela prikazuje, da so svojo udeležbo v doseženem dohodku zmanjšale zakonske in pogodbene obveznosti. Pri pogodbenih obveznostih so se zmanjšale obresti za kredite, in sicer za 15 °/o v primerjavi z letom 1970. Ostale postavke pogodbenih obveznosti pa so se povečale v primerjavi z letom 1970. Ukinitev plačevanja obresti od poslovnega sklada v pomanjkljivosti in za sprejemanje novih poslovnih odločitev. Realizacija nalog je bila v primerjavi z letom 1970 naslednja: 1970 1971 71770 1.302.165.409 1.730.210.702 133 1.167.449.899 1.569.279.395 134 26.043.346 39.833 319 153 13'4.715.510 160.931.307 119 11.868.987 10.959.988 92 9.430.169 8.777.880 93 89.890 641 110.680.040 123 23.525.713 30.513.399 130 3.363 3.604 107 387.204 480.081 124 40.058 44.654 111 347.145 435.427 125 1.467 1.770 121 6.995 8.466 121 skladov pod pogojem, da od skupnih stroškov odštejemo' amortizacijo nad predpisano stopnjo in za ta znesek povečamo doseženi dohodek in s tem tudi znesek za sklade. Strukturo delitve doseženega dohodka za leto 1970 in 1971 pa prikazuje naslednja tabela: 1970 1971 Index 71/70 100 "/. 100 "/. 8,81 6,81 77 7,00 5,46 78 66,73’ 68,77 103 17,46 18,96 109 letu 1971 je imelo za posledico zmanjšanje udeležbe zakonskih obveznosti v doseženem dohodku za 23 %. Ostale postavke zakonskih obveznosti pa so se v letu 1971 v primerjavi z letom 1970 precej povečale. Udeležba osebnih dohodkov v doseženem dohodku se je v letu 1971 povečala v primerjavi z letom 1970 za 3% z istočasnim povečanjem udeležbe Iz PE Hladilnica: Tovariš Jože Pevc s svojimi sodelavci Ilijo Vidovič, Serifom Caušegičem in Ivanom Pevcem skladov za 9 °/o ob sporednem povečanju amortizacije za 53 °/o v primerjavi z letom 1970. Celotni dohodek............... Porabljena sredstva........... od tega amort.............. Dohodek ...................... Pogodbene obveznosti .... Zakonske obveznosti .... OD............................ Skladi........................ OD mesečno na zaposl.......... Povpr. štev. zaposlenih . . . Prikazani podatki kažejo, da je podjetje preseglo planirane naloge. Vzrokov za dobro realizacijo zastavljenih nalog je več. Eden od glavnih činiteljev za prekoračitev planiranih nalog je v pričetku obratovanja novih trgovin (Blagovnica Idrija, Tržič, SP Črnuče, SP Brdo itd.). Drugi in obenem zelo važen činitelj za povečani promet je dobra in večja količinska prodaja in pravilna izbira asortimenta, delno pa tudi povečanje cen. Tudi razdelitev celotnega dohodka je ugodnejša, kot smo jo predvidevali v planu, ter tudi boljša, kot smo jo dosegli v letu 1970. S planom smo predvideli 134,5 milijona dinarjev dohodka, ustvarili pa smo ga za 20 %> več. Večji dohodek se pozna tudi pri ostanku sredstev za sklade, ki znašajo Naloge, ki smo si jih zastavili s planom za leto 1971, smo realizirali tako, kot kaže naslednja tabela: Plan 1971 Realizacija 1971 Index R/P 1.463.470.316 1.730.210.702 118 1.328.937.444 1.569.279.395 118 29.487.690 39.833 319 135 134.532.872 160.931.307 120 8.991.326 8.777.880 98 11.870.414 10.959.988 92 95.527 264 110.680.040 116 18.143.868 30.513.399 163 1.662 1.770 107 3.585 3.604 30,5 milijona dinarjev, kar je za 68% več, kot je bilo predvideno s planom. Poslovno leto 1971 smo torej ugodno zaključili, čeprav so nas spremljale določene težave. Poleg prizadevanja zaposlenih v neposredni prodaji in proizvodnji, je k temu pripomoglo veliko prizadevanje strokovnih služb in vodstva podjetja. Doseženi rezultat je eden najboljših od ustanovitve podjetja. Plan prometa za letošnje leto predvideva ponovno povečanje prometa v primerjavi z doseženo realizacijo v letu 1971 za nadaljnjih 13 %. Kljub temu pa je vprašanje, kakšen bo finančni rezultat, glede na položaj, ki je nastal z zamrznitvijo cen in drugimi ekonomskimi ukrepi, ki so že sprejeti ali pa še sledijo. C. J. Akcijski program osnovne Nadaljevanje s 1. strani meznika. Enako je potrebno ravnati, kadar gre za variantne predloge. Vse te naloge izhajajo iz ustavnih sprememb, njihove druge faze, v kateri bi naj presadili v življenje, kar smo naoisali v spremembah ustave. Zato se bomo člani ZK zavzeli za uresničevanje teh nalog in spodbudili k enakemu ravnanju tudi vse druge odgovorne delavce v delovni organizaciji, politične in samoupravne organizacije. Od strokovnih delavcev pa pričakujemo, da bodo pripravili ustrezne vsebinske in metodološke strokovne predloge, tako kot to narekujejo ustavne spremembe. Posebej se bomo zavzeli za usklajanje medsebojnih interesov s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem o združevanju del in sredstev ter urejanje drugih medsebojnih odnosov. Pri tem je potrebno spoštovati zakonitosti ekonomike, red in čimprej začeti ustanavljati temeljne organizacije združenega dela, sprejeti ustrezne samoupravne sporazume in prilagoditi statut in druge samoupravne akte aktivnejši novejši zakonodaji. 2. Člani ZK v Mercatorju se bomo vselej zavzemali za take poslovne odločitve in take gospodarske načrte podjetja, ki bodo zagotavljali naj večje možne uspehe za celotno podjetje in za njegovo gospodarsko rast in perspektivo. Skupno z vsemi člani naše delovne skupnosti si bomo prizade- vali povečati storilnost, dohodek in akumulacija tako, da bomo bolj smotrno izkoriščali sredstva za delo in ustrezno razdeljevali dohodek. Člani ZK bomo na delovnih mestih, v političnih organizacijah in samoupravnih organih vztrajali pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov in v ta namen: — preprečevali uveljavljanje ozkih interesov posameznikov ail interesnih skupin; — po potrebi sprejeli politična stališča in predlagali po redni samoupravni poti ukrepe za izvajanje ekonomske politike podjetja in se potem zavzeli za njihovo izvršitev; — zahtevali zaostritev sankcij za neizpolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti in javno obravnavali neposredno odgovornost za stabilizacijo v primerih, če bi jo posamezniki ali skupine ovirale ali če ne bi izvajali sklepov in nalog. V ta namen je potrebno izdelati podrobnejše določbe o odgovornosti delavcev, ki bodo skladne z resolucijo o odgovornosti nosilcev samoupravnih in drugih družbenih ter javnih funkcij. Kršitve je treba dosledno sankcionirati. Zato je tudi potrebno zaostriti odgovornost za vse delavce, ki onemogočajo izvajanje sklepov in nalog. Pri obravnavi kršitev pa je treba zagotoviti objektivnost postopka. Dvajsetletna pot enote »Rožnik« Letos 1. marca je minilo dvajset let, odkar je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje »Rožnik«. V prvih desetih letih je poslovalo kot samostojno podjetje. Leta 1962 pa se je priključilo k Veletrgovini Mercator, kot njena poslovna enota, s samostojnim žiro računom in samostojnim ugotavljanjem dohodka. Skromen začetek Začetek v letu 1952 je bil dokaj skromen. Poslovalnice so bile opremljene s predvojnim inventarjem, ki pa je obenem predstavljal tudi vsa osnovna sredstva, s katerimi naj novoustanovljeno joodjetje trguje. Torej v osnovnih sredstvih podjetja ni bilo hladilnikov, blagajn, tricikljev, kar je za normalno poslovanje nujno potrebno. Bilo je 16 prodajaln, skladišče in uprava. Osem prodajaln je podjetje, oziroma enota v dvajsetih letih ukinilo ali odstopilo drugemu podjetju. Trgovski lokali in poslovni prostori so bili drug od drugega precej oddaljeni, saj je skladišče poslovalo na Dolenjski cesti, uprava na Titovi cesti, poslovalnice pa v vseh predelih ljubljanske okolice, razen treh, ki so bile v centru. Zategadelj je bilo poslovanje precej otežkočeno, saj podjetje ni imelo prevoznih sredstev za prevoze blaga. Kljub težavam in pomanjkanju najnujnejših sredstev za uspešno poslovanje, je 56-članski kolektiv zastavil svoje pionirsko delo. Že od začetka je racionalno gospodaril s skromnimi ustvarjenimi sredstvi. Šele v letu 1956 je podjetju uspelo s 50 %» bančnim kreditom kupiti tovorni avto, ki je nadomestil dotedanje tuje prevozno sredstvo — konjsko vprego. Danes je težko razumeti, da je trgovsko podjetje moglo poslovati brez lastnih prevoznih sredstev. Vendar je začetek »Rožnika« bil tak. Obnovljene prodajalne, modernejša oprema Z nepopustljivo vztrajnostjo- in racionalno razporeditvijo dohodka je kolektivu uspelo, da so že v prvih letih svojega obstoja reno-virali nekaj najbolj potrebnih poslovalnic. Vsa nadaljnja leta so nenehno skrbeli in si prizadevali, da bi se tudi »Rožnik« s svojim poslovanjem čimbolj približal poslovnim partnerjem, tako z obnovo trgovskih lokalov, ki so bili predvojna dediščina, kakor tudi z dostavo blaga potrošnikom na dom. Zato je dosežena finančna sredstva delavski svet, kolikor je bilo mogoče, ob vsakem zaključnem računu razporejal v sklad kot investicijska sredstva. V poznejših letih je ostanek dohodka, poleg skladov, razporedil delno tudi na osebne dohodke. Iz doseženih investicijskih sredstev je podjetje organizacije ZK Mercator 3. Zavzemali se bomo za tak sistem nagrajevanja, ki bo slonel na samoupravnem sporazumu, hkrati pa upoštevali specifične razmere v podjetju in objektivna merila za vse vrste fizičnega in umskega dela. Pri tem bomo skrbeli, da bo pravilnik jasen in nedvoumen. 4. Pri zagotavljanju nekaterih potreb družbenega standarda se bomo člani ZK zavzemali še posebno za reševanje neurejenih stanovanjskih vprašanj, zlasti delavcev z družinami in nižjimi osebnimi dohodki. 5. V vsem političnem ravnanju m delovanju moramo biti komunisti enotni. Pravočasno moramo ugotoviti, kaj nas morebiti ločuje, katere razlike slabijo našo idejno akcijsko enotnost. Dosledno in brezkompromisno se bomo spoprijeli z vsakim, ki bi se zoperstavljal ali zaviral uveljavitev konkretnih interesov kolektiva. V interesu pravne in ekonomske varnosti slehernega člana kolektiva bomo spoštovali in dograjevali načela solidarnosti in vzajemnosti, kot jih določa samoupravni sporazum in drugi samoupravni akti. 6. Sekretariat OO ZK in vsi komunisti bomo dejavni pri stalnem vključevanju novih članov v članstvo ZK, predvsem iz vrst delavcev. Pri tem je potrebno še posebno paziti na ustrezno vključevanje mladine in žensk. 7. Komunisti moramo v polni meri sodelovati pri organizaciji splošnega ljudskega odpora. Obramba v naših razmerah ne zajema samo obrambe nacionalne suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, ampak je tesno povezana z obrambo samoupravnega socialističnega sistema, zlasti pa izraža življenjsko potrebo in skupni interes vseh narodov Jugoslavije. Ce želimo uveljaviti in uresničiti pričujoči akcijski program, se komunisti zavedamo, da tega ne bomo' opravili zaprti v lasten krog ampak, da se moramo zliti z vsem kolektivom, tenkočutno prisluhniti hotenjem, željam in osebnim stiskam delavca, človeka. Pri tem ne smemo pozabiti na svoje revolucionarno poreklo in poslanstvo, ki pomeni boj za napredne odnose med ljudmi, za socialistične samoupravne odnose, v katerih naj sodelujeta z ramo ob ramo kot samoupravljavca delavec komunist in nekomunist. Pripis: Na konferenci so člani osnovne organizacije ZK Mercator, Ljubljana, dali tudi naslednjo pobudo vsem osnovnim organizacijam ZK Veletrgovine Mercator: Predlagamo ustanovitev skupnega organa ZK — Svet zveze komunistov Veletrgovine Mercator, ki bi ga sestavili po paritetnem sistemu: iz osnovne organizacije Mercator, Ljubljana — 4 člani, Idrija — 1 član, TMI — 1 član, PE Panonija — 1 član, PE Metlika — 1 član, PE Standard, Novo mesto — 1 član, PE Preskrba iz Tržiča — 1 član in iz Trgoprome-ta, Kočevje — 1 član. do leta 1962, ko se je priključilo Mercatorju, obnovilo svojih šest poslovalnic, nabavilo še 1,51 ka-mionet, motorne triciklje, hladilnike, bojlerje ter kavne mlinčke, tako da se je uvrstilo za takratne razmere v sodobno poslovanje. Po pripojitvi k Mercatorju V poletnem času leta 1962 pa je podjetje po integracijskih procesih v gospodarstvu, prenehalo poslovati kot pravna oseba ter se s pripojitveno pogodbo vključilo k Veletrgovini Mercator kot poslovna enota s samostojnim žiro računom in samostojnim ugotavljanjem dohodka. Kako je enota v teh letih po integraciji poslovala ter se razvijala, nam pokažejo naslednja dejstva. Delovno dolžnost direktorja enote je po sklepu DS prevzel član kolektiva tovariš Anton Stančič, ki je svojo nalogo v nadaljnjih desetih letih vestno in uspešno opravljal. DS je ob reelekciji v letu 1971 ponovno 100 °/o glasoval da v nadaljnji štiriletni mandatni dobi vodi enoto dosedanji direktor Anton Stančič. V enoti je danes 136 zaposlenih v osemnajstih trgovskih lokalih, dveh bifejih, v eni mesnici in upravi. Lastno skladišče je enota ukinila v letu 1968. Od integracije dalje je enota z lastnimi sredstvi renovirala in moderno opremila tudi s hladilnimi napravami enajst že obstoječih prodajaln. Večji del izmed teh že drugič v dvajsetletni dobi. V letu 1968 pa je prav tako z lastnimi sredstvi ustanovila prvo samopostrežno trgovino z bifejem in galanterijsko prodajalno v Rožan-ski ulici. Samopostrežna prodajalna dosega danes povprečno 806 tisoč din prometa mesečno. Poleg nove samopostrežne trgovine v Rožanski ulici je enota tudi na novo odprla bife in mesnico na Dolenjski cesti ter ju z lastnimi sredstvi opremila. V letu 1969 pa je od svojih prvotnih prodajaln ukinila prodajalno na Titovi cesti 49 nasproti Gospodarskega razstavišča in jo renovirala v letu 1965. V zameno za to prodajalno je enota v istem letu s svojimi sredstvi odkupila nov lokal v Spodnjem Rudniku in ga moderno opremila. To leto je nabavila tudi nov osebni avto Fiat 750. Vidni dosežek glede na integracijo je enota dosegla v letu 1971, ko ji je bila dana v upravljanje nova mini samopostrežna trgovina na Cesti na Brdo. Bila je zgrajena in opremljena iz skupnih naložb za investicije pri veletrgovini Mercator. Vrednost te investicije je izkazana v znesku 1,492 000 din za zgradbo in 407.000 din za opremo. Poleg tega pa je enota že v letu 1971 iz svojih sredstev do-polnilajo opremo še za din 35.000 Pripomnimo naj, da enota skozi vsa leta po integraciji redno vlaga v sklad skupnih naložb, kakor to določa pripojitvena pogodba in dodatni sklep DS in CDS. Poleg tega pa še nenehno obnavlja, re-novira in s hladilnimi napravami dopolnjuje svoje poslovalnice. V zadnjem letu je enota za uspešnejše poslovanje nabavila tudi deset računskih strojev za poslovalnice, prav tako tudi dva elektronska za upravo. Prizadeven, produktiven kolektiv Pri investiranju novih prodajam, modernizaciji in renoviranju starih, ne moremo mimo prizadevnosti kolektiva, ki se trudi za čimboljši uspeh enote. Omembe vredno je, da uprava enote z računovodstvom vred, pri tako povečanem obsegu poslovanja, uspešno deluje kljub temu, da števila zaposlenih iz leta 1952 ni povečala, pač pa je v obdobju 15. let v celotni upravi delalo le sedem uslužbencev. V zadnjih letih pa se je sestav z ozirom na število izenačilo z letom 1952, to je osem uslužbencev. Prav tako je število zaposlenih v posamezni poslovalnici minimalno, tako da je storilnost v enoti resnično zadovoljiva. Samoupravni organi enote so v letih po integraciji nudili pomoč svojim delavcem pri reševanju stanovanjskih problemov (sicer skromno — največ do 30.000 din). Tako je iz sklada skupne porabe, ki se formira iz dohodka, odobril dolgoročne kredite petim delavcem, iz namenskega stanovanjskega sklada pa nadaljnjim šestnajstim delavcem Enako' so samoupravni organi ves čas tesno sodelovali s sindikatom. Vsako leto je iz doseženega dohodka odobril temu organu primerna denarna sredstva za rekreacijo njegovih članov. Ob zgoraj navedenih uspehih pri razvoju enote moramo priznati, da je kolektiv prek svojih samoupravnih organov vseh dvajset let dobro gospodaril in z razmeroma slabim začetkom dosegel zavidljiv uspeh. Ne smemo pa tudi prezreti, da je v prvih desetih letih prejemal izredno nizke osebne dohodke v primerjavi s svojimi trgovskimi partnerji in drugimi delavci v gospodarstvu. To je bil tudi vzrok močni fluktuaciji v tej dobi. Končno so bili nizki osebni dohodki nujni, če je hotel »Rožnik« v korak s splošnim razvojem trgovine. V naslednjih desetih letih pa se tudi glede osebnih prejemkov ni pritoževati. Zaposleni v enoti dosegajo povprečje drugih enot. V zadnjih dveh letih ga celo presegajo, to pa kot že rečeno, na osnovi višje storilnosti. V minulem obdobju je DS tudi razporejal sredstva za izobraževanje trgovskega kadra. Posebno skrb smo posvetili strokovnemu izpopolnjevanju delavcev v samopostrežni trgovini v letu, ko je ustanovila prvo prodajalno te vrste. Nekvalificirani kader je imel možnost za pridobitev kvalifikacije, tako da je danes v enoti le še nekaj nekvalificiranih delavcev, ki pa jih je splošna služba enote, zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, v zadnjih letih sprejela v delovno razmerje. Kolektiv enote je danes pono'-sen na dosežene uspehe v dvajsetih letih, kar je prav gotovo rezultat prizadevanj in odpovedi, rezultat vztrajnosti in nepopustljivosti. Če pogledamo razvoj podjetja oziroma enote še v številkah, nam bo njen uspeh še bolj jasen. (izraženo v novih tisočakih) Realizac. Osnovna Poslovni St. v v sredstva sklad zaposl. trgov. upravi leto 1952 2.040 14 23 56 48 8 leto 1966 16.902 1.928 1.544 89 81 7 leto 1971 44.138 4.189 3.948 102 94 8 MINKA MRAK NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NA »Rožnikovi« jubilanti Prav na začetku meseca, točno prvega marca, je naša poslovna enota Rožnik praznovala velik jubilej — dvajseti rojstni dan. Skupaj z njo je slavilo ta jubilej tudi sedem sodelavcev, ki so prehodili skupno službeno pot. Nekaj dni po uradnem datumu praznika smo se prav vsi našli v sobici direktorja PE Rožnik, tovariša Ivana Stančiča. Želel sem malo poklepetati z njimi o tem jubileju 'in bežno pogledati na dvajset let dolgo pot. Kdo so naši jubilanti? Ivan Stančič, direktor PE Rožnik, Angela Belič, vodja splošne službe in Marija Petrič, kalkulant. Vsi ti so že ves čas zaposleni na upravi podjetja. Ostali štirje slavljenci pa so poslovodje iz Rožnikovih prodajaln in sicer: Slavka Novak, Francka Krese, Karel Mlakar in Ivan Povirk. Zanimalo me je o samem začetku Rožnika, o razvoju podjetja in še marsikaj in tovariš Stančič je začel pripovedovati: Anton Stančič »Ustanovljeni smo bili 1. 3. 1952. Preprosto, v roke so nam potisnili odločbo, da moramo ustanoviti trgovsko podjetje. To je bil sila skromen začetek. Začeli smo pravzaprav brez osnove. Od bivše Preskrbe smo podedovali zelo slabe trgovine. Lovili smo skupaj inventar in vse druge potrebne osnove stvari. Dobili smo seznam poslovalnic, ki so bile dodeljene našemu podjetju. Tako smo začeli s petnajstimi poslovalnicami, morali pa smo ustanoviti skladišče, komercialno službo, skladiščno službo, finančno službo itd. To je bil začetek. Težak začetek. Takrat je uprava podjetja štela samo pet ljudi. Postavljen sem bil na delovno mesto šefa komerciale; v mojih rokah je bila celotna organizacija formiranja podjetja. Takratnega direktorja pa je imenovalo ministrstvo za trgovino in preskrbo.« Povedali ste o prvih korakih takratnega Trgovskega podjetja Rožnik. Danes poslujete v sestavu Veletrgovine Mercator. Kaj vse ste dosegli v tem času? »Vse trgovine smo obnovili, modernizirali in opremili z lastnimi sredstvi. Lani pa smo skupaj odprli samopostrežno prodajalno z bifejem na Cesti na Brdo. Zdaj imamo enaindvajset poslovalnic; samopostrežni sta dve, druge so klasične prodajalne, mesnice, bifeji. Ko smo začeli, smo imeli 230 milijonov prometa letno, zdaj pa smo dosegli že 4,3 milijarde letno. To smo dosegli na račun modernizacije trgovine, izobraževanja kadrov in na račun storilnosti. Od vseh enot pri Mercatorju je pri nas naj večji promet na zaposlenega. Vedno smo poudarjali izobraževanje naših delavcev. Mnogo jih je pridobilo polkvalifi-kacijo in še kvalifikacijo. To tudi zahtevamo, ko damo razpisa za nove delavce. Težimo za tem, da dobimo ljudi s srednjo izobrazbo. V zadnjih dveh letih pa je nastala velika fluktu-acija delovne sile. Precej dobrega kadra, ki smo ga vzgojili pri nas, je odšlo. Pobrale so ga trgovske hiše.« Hotel sem izvedeti še o načrtih za prihod-njost. Tovariš Stančič je povedal tole: »Da gre trgovina v korak s časom, jo je treba modernizirati. Vse naše prodajalne smo že najmanj enkrat obnovili, nekatere celo večkrat. Zdaj imamo v načrtu adaptacijo samopo- Angela Belič strežbe v Rožanski ulici. Predračun zahteva približno 80 milijonov. Na koncu naj povem še to, da vsem jubilantom čestitam k tej obletnici. Zahvaljujem se jim za dosedanjo delo in jim želim še veliko uspehov v prihodnje.« Dajmo še besedo drugim jubilantom, dvajsetletnikom. »Ko smo začeli pred dvajsetimi leti,« je dejala Angela Belič, vodja splošne službe, »nas je bilo okrog šestdeset. Prikrajšani smo bili že na samem začetku, saj smo podedovali same slabe trgovine. Začeli smo tako rekoč od nič, kupiti smo morali prav vse od A do Z. Težav je bilo že na samem začetku veliko. Dostikrat sem bila tako jezna, da bi delo kar pustila. Saj si v takem trenutku gotovo vsakdo misli, da bi šel drugam. Toda pomislila sem na to, da je morda marsikje še slabše. Vztra- Francka Krese jala sem; nerada bi menjala službo. Ko smo začeli z adaptacijami, so bili osebni dohodki nizki. Ko smo bili še Trgovsko podjetje Rožnik, smo kupili prostore za poslovalnico v Rožanski. Leta 1962 smo se priključili Mercatorju. Vsekakor se mi zdi to dobro, da se majhna podjetja združujejo. Ime Mercator daje podjetju renome.« Francka Krese je poslovodkinja v klasični prodajalni na Titovi 8. Svojo prvo zaposlitev pri trgovskem podjetju Rožnik je dobila v prodajalni na Dolenjski 53. Tam je delala osem let kot trgovska pomočnica. Za tem je bila devet let namestnica poslovodje na Smar-tinski 14. Zdaj je že nekaj let poslovodkinja v prodajalni na Titovi 86. Karel Mlakar »Vedno sem bila zadovoljna s svojim delom. Ko sem se poročila in imela otroke, mi je podjetje nudilo to ugodnost, da sem delala izmenično. Nerada menjam službo, saj je to kaj neprijetno, ko se navadiš na ljudi. Srečuješ se z raznimi strankami; zadovoljen si, če lahko stranke lepo postrežeš, če jim lahko nudiš ti- NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NAŠI JUBILANTI • NA sto, kar žele. Zdaj so sicer težave, ko vsega blaga ne moreš dobiti. Toda ljudje so v glavnem že toliko poučeni, da položaj razumejo in ne krivijo nas, trgovcev.« Tovarišica Marija Petrič je kalkulant na upravi Rožnika. Takole je pripovedovala o sebi: Že od vsega začetka delam na upravi. Letos poteka trideset let, odkar sem v službi, od tega seveda celih dvajset let delam pri Rožniku. Dvajset let je dolga doba; to je tako kot zakon, vse mogoče doživiš. Dnevi so enolični, drug drugemu podobni; le postaraš se. Ljudje na upravi se menjajo. V začetku nas je bilo tako malo, da smo opravljali po tri različna dela. Dolgo časa sem vodila blagovno kartoteko, embalažno kartoteko in še pisala fakture. Nato se me je precej časa držala embalaža, zdaj pa že osem let delam kot kalkulant. Slavka Novak Nikoli ne bomo pozabili, kako nam je včasih šlo težko. Bilo je na začetku, ampak ta začetek je kaj dolgo trajal. No, zdaj je nekaj let boljše, lepo. Vedno smo imeli slabše plače kot industrija. Da se uredi osnova, da prideš na zeleno vejo, je potrebno precej časa. In kaj si želim v naprej? Seveda to, da bi dobro napredovali. Vsaj tako kot je doslej.« V hiši na Titovi cesti 172 je trgovina že nekaj desetletij. Zdaj je tam poslovodja tovariš Karel Mlakar, ki tudi praznuje 20-letnico deda pri Rožniku. Takole je stekel najin pogovor: »Se kot vajenec sem delal v tej trgovini; tod delam že od leta 1935, ko smo blago vozili še s konji. Všeč mi je delo v trgovini, saj je trgovina pestra. Ampak zdaj se preveč spreminja, predvsem cene. Včasih so bile iste cene celo nekaj let. Stranka je bila včasih zadovoljna. Zdaj pa se cene neprestano spreminjajo. Ko pride v prodajo nek nov artikel, so stranke sprva zadovoljne z njim. Toda samo nekaj časa; naš potrošnik se kmalu preobje vsega. So nekateri taki, ki ne-razumejo, zakaj določenega blaga na prodajnih policah nimamo. In imam občutek, da tudi podražitev večji del ne razumejo. Ce se nek artikel podraži, planejo po drugem. Dostikrat kaj kmalu razgrabijo blago s prodajnih polic. Prodajalna, kjer sem zaposlen^ je bila v začetku slaba. Nismo imeli hladilnih naprav, inventar je bil slab. Začeli smo jo preurejati. Zadnjič smo prodajalno renovirali leta 1968 in stranke so bile s pestro izbiro blaga zelo zadovoljne. Zdaj pa čas že kliče in sili k novi adaptaciji.« Se dva jubilanta sta spregovorila o sebi. Dajmo najprej besedo Slavki Novak, ki je zdaj poslovodkinja v klasični prodajalni na Smartinski 14 »Ko sem bila še otrok, se spominjam, da sem se vedno rada igrala trgovino. Rada bi tehtala, zavijala, računala. Ko sem končala šolo in hotela v trgovino, sem naletela na težave. Bila sem zelo suha in tako sem tehtala dva kilograma manj kot je bilo določeno. No, bila sem uporna, kajti trgovino sem si res tako zelo želela in tako sem se konec koncev le začela učiti v tem poklicu. Pri Rožniku sem začela leta 1952 v prodajalni na Titovi cesti 86. Tam sem bila poslovodja do leta 1962. Ravno v tistem času so na Titovi cesti delali podvoz. Več kot eno uro sem potrebovala, samo od doma do službe. No, prosila sem, da me premestijo v drugo trgovino. Tako sem prišla na Šmartinsko 14. Trgovina je klasična, dvakrat smo jo že renovirali; pa spet kaže potrebo po adaptaciji. Novi artikli prihajajo skoraj vsak dan. Prostor pa je vedno enak. Sicer pa sem zadovoljna tu. Tudi s strankami. V tolikih letih vsakogar dodobra spoznaš in veš, kaj žele, kaj lahko s katero govoriš.« In tako smo pri zadnjem jubilantu. Tovariš Ivan Povirk, poslovodja na Dolenjski 103 je tudi že dvajset let pri Rožniku. »V prodajalni v Bernekerjevi ulici sem bil poslovodja kar devetnajst let. Tam je bilo dela veliko in dostikrat sem moral delati celo pozno zvečer. Skladišče smo imeli v začetku na Dolenjski cesti in težko je bilo voziti blago od tam v trgovino s tricikljem. No, pač treba je bilo. Ko je pred leti v bližini naše trgovine Prehrana začela z non-stop poslovanjem, smo izgubili nekaj strank. Nato smo tudi mi prišli na tak način poslovanja. Za tem je Prehrana spet uvedla novost. Njihova prodajalna je bila odprta tudi ob nedeljah dopoldne. Tudi mi smo kmalu lahko postregli naše stranke tudi ob nedeljah. Pa je v zadnjih letih okrog zraslo precej novih trgovin. Nisem več imel veselja do dela v Bernekerjevi. Tako sem zaprosil za premestitev. Toda nisem prišel tja, kamor sem želel, ampak na Dolenjsko 103. Ta prodajalna je majhna in stranki ne moreš pokazati vsega blaga. V takšnem lokalu je težko delati. Nimamo pa možnosti, da bi prodajalno razširili. V začetku marca so pri PE Gramada praznovali pomemben jubilej. Minilo je dvajset let, odkar so pričeli redno poslovati. Trgovsko podjetje Grmada je bilo ustanovljeno že prej, natančneje 20. decembra 1951. leta. Nastalo je iz decentraliziranih podjetij Hrana, Preskrba in Koloniale. Tedaj je štelo podjetje 17 poslovalnic. Vodstvo podjetja je ob ustanovitvi prevzel danes že pokojni tovariš Miro Ovem Začetni predmet poslovanja je bil zelo skromen. Trgovali so le z živili, gospodinjskimi potrebščinami, mešanim 'industrijskim blagom, tobakom in tobačnimi izdelki, cigaretnim papirjem in vžigalicami. Ivan Povirk Prijetno se je bilo pogovarjati z našimi jubilanti, Vsak je povedal delček svojega iz poti, ki so jo skupno prehodili v dvajsetih letih. Naj jim ob koncu tudi v imenu glasila Mercator zaželimo še veliko' uspehov v bodočem delu in tiudi osebnega zadovoljstva. DEJAN V nekaj naslednjih letih so pridobili nekaj novih poslovalnic, bistveno pa se je razširilo poslovanje v začetku leta 1961, ko sta se k podjetju pripojili bivši trgovski podjetji Pri Kekcu in Bežigrad. Po tej združitvi je poslovalo v sklopu podjetja že 53 prodajaln. V dvajsetletnem obdobju so pri Grmadi zgradili 17 novih trgovin, obnovili 2, vzeli v najem 11 trgovin zgrajenih poi vojni jn 19 obnovljenih. Nekatere izmed njih so morali zapreti ali ukiniti bodisi zaradi rušenja, zaradi neprimernosti lokala, ker so jih odstopili drugi poslovni enoti ipd. Nadaljevanje na 6. strani Nasmejani jubilanti PE Grmada. Dvajset let so delali za kolektiv, ki danes beleži lepe poslovne uspehe Dvajseti rojstni dan PE Grmada IZ TRŽIČA POROČAJO: Kako smo gospodarili v minulem letu Na 14. rednem zasedanju DS enote, 2. marca, smo obravnavali zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1971. Že na 13. zasedanju DS enote sredi februarja, ko smo obravnavali zaključni račun in delitev dohodka, smo sklenili, da bomo na podlagi ugotovljenih rezultatov na prvem prihodnjem zasedanju DS enote podrobno obravnavali poslovno poročilo. Sklep DS smo izpolnili. Člani DS so najprej poslušali obširno poslovno poročilo. V letu 1971 smo' povečali promet v primerjavi 1970 za 50 °/o. To je nedvomno rezultat dobrega gospodarjenja in na novo odprte blagovnice. Zaloge blaga so se povečale za 42%>. Stroški poslovanja so se povečali in porasli za 30 n/o. Povprečni osebni dohodki so se povečali, v primerjavi s preteklim letom, za 19,9 °/o. Masa OD se je, v glavnem na račun povečanja zaposlenih, povečala za 3'9 °/o. Omeniti je potrebno, da smo med 50 delovnimi organizacijami v Tržiču po izplačilu OD na 17. mestu. Med poslovnimi enotami pa smo bili tako' v' prvih šestih, kakor tudi v devetih mesecih po izplačilu OD na 19. mestu. Od celotnega prometa in to blagovnega v občini Tržič, je bila naša udeležba leta 1970 43 %>, vletu 1971 pa je naša udeležba 52 °/o. Celotni promet se je odvijal v 27 prodajalnah in to 26 v občini Tržič, ena pa v občini Kranj. V tem letu se je povečal prodajni prostor za približno 1500 m2. Tako ima naša enota konec leta 1971 2453 m'- prodajnega prostora. Količnik obračanja se je povečal od 5,74 na 6,31. Prodaja blaga na potrošniška posojila je porasla v tem letu za 236 %>. Tako je bilo leta 1971 posojilo odobreno 1807 prosilcem v vrednosti 875 milijonov starih dinarjev. Amortizacije za skupne naložbe je bilo ustvarjene v tem letu za 72 milijonov starih dinarjev. Celotni ustvarjeni čisti dohodek znaša 54 milijonov starih dinarjev. Skupno s sredstvi amortizacije smo ustvarili razmerje med osebnimi dohodki in skladi 72,78 : : 27,22 v korist OD. Ce pa izločimo amortizacijo za skupne naložbe pa dobimo razmerje 86,29 : 13,71 v korist OD. Iz navedenih podatkov lahko sklepamo in ugotovimo, da je bilo leto 1971 za našo enoto1 v Tržiču uspešno-. Tega uspeha so veseli vsi zaposleni, kar je bilo razvidno tudi iz same razprave članov DS enote. Organi upravljanja pa se zavedajo, da se na lovorikah ne kaže uspavati, posebno ne v tem času, ko se je potrebno odreči nekaterim dovoljenim maržam zaradi zamrznitve cen ter vsak dan večjemu pomanjkanju blaga v trgovinah. Iz razprave je bilo' sklepati, da bo v letu 1972 treba posvetiti posebno pozornost zalogam blaga, povečanju prepotrebnih obratnih sredstev, prizadevati si bo treba za čim boljšo postrežbo- in izbiro blaga, kajti prav ti elementi prodaje so garancija za večji promet. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti v letošnjem letu zmanjšanju stroškov poslovanja, posebno še kalu in razsipu blaga. Zato je nujno, da se poostri odgovornost vsakega zaposlenega na delovnem mestu. Po obširni in večurni razpravi je DS enote sklenil, da se v celoti potrdi zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1971. DS enote je tudi sklenil, da bo na prvem prihodnjem zasedanju konec meseca marca na podlagi današnje razprave in ugotovljenih rezultatih, ki naj bi bili napotki za delo v tem letu, obravnaval izhodišča za stabilizacijski načrt v naši enoti na podlagi XXI. in XXII. ustavnega amandmaja ter ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva. Uspelo in veselo sankaško tekmovanje V današnji številki časopisa Mercator vam obljubo iz prejšnje številke izpolnjujem in sporočam udeležbo 'in rezultate sankaškega tekmovanja naše sindikalne organizacije. Tekmovanje je bilo v nedeljo 6. februarja v Lomu nad Tržičem. Lepa in prilično hladna nedelja je privabila na tekmovalno progo 26 tekmovalcev naše sindikalne organizacije. Po pravi tekmovalni borbi z natančno meritvijo tekmovalnega časa so med tekmovalkami zasedla prva tri mesta: 1. mesto Cvetka Zaletel s časom 4 min, 11 sek. 05 des. sek. 2. mesto-: Milka Šarabon s časom 4 min. 15. sek. 03 des. sek. 3. mesto Jožica Telič s časom 4 min. 22 sek. 06 des. sek. Med tekmovalci pa so prva tri mesta zasedli: 1. mesto: Franc Rožič s časom 3 min. 49 sek. 05 des. sek. 2. mesto: Jože Mokorel s časom 3 min. 58 sek. 01 des. sek. 3. mesto: Anton Košir s! časom 4 min. 00 sek. 00 des. sek. Po končanem tekmovanju smo za tekmovalce pripravili okrepčilo, objavili rezultate in razdelili med tekmovalce lepa praktična darila. Taka tekmovanja in razvedrilo si zaposleni še v prihodnje želijo. Sindikalna organizacija pa takim željam rada ustreže, zato že sedaj pripravlja na Ljubelju kegljaško tekmovanje. Šport krepi zdravje, zato je treba s takimi tekmovanji nadaljevati tudi v prihodnje. Lep pozdrav iz Tržiča! MARJAN GRADIŠAR Grmada razširja predmet poslovanja V zadnjem mesecu so pri enoti Grmada v treh potrošniških centrih pričeli s prodajo obutve vseh vrst in sicer v Savskem naselju, Tugomerjevi in Soseski 6. Na teh območjih ni doslej nihče prodajal obutve, čeprav so to veliki mestni centri. Naši potrošniški centri so na površini in opremi sposobni prodajati čevlje, saj vsak opravi letno več kot milijardo starih din prometa in to brez čevljev. To dokazuje, da potrošniško zaledje je. Dejstvo je, pravijo v Grmadi, da so s prodajo obutve še novinci, vendar so jih že prvi uspehi opogumili in prepričali, da so se prav odločili. Trenutno je najtežji problem v tem, da se obutev v glavnem naroča samo dvakrat na leto in ne dnevno kot kruh, mleko, sveže meso itd. Prodaja čevljev je mnogo bolj zapletena kot prodaja živil, je težja in težko je primerjati prodajo moke s čevlji. Ne smemo pa pozabiti, da smo trgovski delavci in naša dolžnost je, da se hitro vključimo tam, kjer se pokaže potreba, torej tudi na področje prodaje čevljev. v Se enkrat o Al vrečkah O Mercatorjevih reklamnih vrečkah smo že toliko napisali, pa vendar naj tudi tokrat nekaj povemo o njih. Odločili smo se namreč, da bomo odslej imeli na zalogi samo velike »m« vrečke z ročaji. S tem upamo, da smo ustregli številnim poslovodjem, ki so to že večkrat predlagali. Malih reklamnih vrečk zdaj ni več na zalogi. Pač pa so vam odslej v našem galanterijskem skladišču na voljo neomejene količine velikih »M« vrečk. DEJAN Akcijski program mladinskega aktiva Svoje dejavnosti ne mislimo pokazati le s prirejanjem zabav in plesov. Segati mora mnogo dalj, na področja, ki naj mladim približajo našo skupnost, naš kolektiv, ki naj jim omogočijo mnogo več splošnega izobraževanja in podobno. Na vse to smo mislili, ko smo sestavljali program dela mladinske organizacije v našem podjetju. Naš aktiv ni številčno močan, čeravno bi lahko bil v primerjavi z nekajkrat večjim številom mladih. Navsezadnje to ravno niti ni tako hudo, važno je, da bomo' tisti, ki smo se odločili za delovanje v tej organizaciji, tudi zares kaj naredili. Izobraževanje mladih Želja vsakega človeka je, da sl vedno znova širi svoje znanje. Največje možnosti, za to imajo ravno mladi ljudje, ki si zlahka najdejo prosti čas za izobraževanje. Tu ne mislim samo na tisto v šoli, temveč tudi obisk raznih predavanj, tečajev, razgovorov, seminarjev. Tudi ogledi gledaliških predstav, razstav in obisk koncertov so privlačne poti pridobivanja splošne razgledanosti. V ta namen želimo organizirati tečaj italijanskega jezika, povabiti nekaj predavateljev, ki nam bodo predavali o tem in onem. Za teme se še nismo dokončno odlo^ čili, bodo pa takšne, ki bodo: dani trenutek najaktualnejše. Enkrat mesečno bi si ogledali tudi eno izmed kulturnih prireditev, pač po želji. Sodelovanje v organih upravljanja Želja mladih je, da bi nas več sodelovalo v samoupravnih organih. Predlagali jih bomo in podprli njihovo kandidaturo. Mladi se morajo vključevati v proces upravljanja, morajo nastopati tudi s svojimi predlogi. Tudi organizacija ZK v našem podjetju naj bi se pomladila. Tudi zanjo bomo izbrali primerne kandidate. Mladinci bi včasih povabili v svojo sredino tudi katerega izmed vodilnih delavcev in se z njim pogovorili o uspehih in težavah podjetja. Priprave proslav Že nekaj let je, odkar nismo imeli nobene proslave ob večjih državnih praznikih. Odslej naprej naj bi jih pripravili mladinci, in to za 1. maj, 29. november in dan žena, eventualno tudi kak zabavni program za novo leto. Šport, zabava Brez plesa in športa ne bo šlo. Večkrat naj bi bili plesi kot je bil tisti v sodelovanju s tremi viškimi organizacijami. Tudi športne dejavnosti ne sme manjkati. Za začetek morda namizni tenis in šah. Omenimo naj še izlete, medsebojne razgovore. Ob koncu naj napišem tudi to, da naš aktiv sodeluje z občinsko konferenco ZM in nekaterimi aktivi iz delovnih organizacij v viški občini. Predvsem si želimo sodelovanja in izmenjav izkušenj z mladimi iz Idrije in morda tudi drugih enot. Morda je komu izmed mladincev, ki se še niso vključili v naš aktiv, všeč ta program. Največje priznanje nam bo, če se nam bo priključil. Moja učna doba Moja želja, da bi nekoč postala prodajalka, izvira še iz otroštva. Še kot majhna deklica sem uživala, če smo se otroci »šli« trgovino. Dokončala sem osemletko in moja odločitev za poklic ni bila težka. Vložila sem prošnjo na Veletrgovino Mercator PE Hrana. Čakal me je še sprejemni izpit na trgovski šoli, ki sem ga uspešno opravila in že sem se znašla v trgovini. Dodeljena sem bila v manjšo samopostrežno trgovino na Viški 29. Dobro se spominjam svojega prvega dne, ko me je spremljala mama do trgovine. Imela sem tremo, nisem si mogla predstavljati, da sem že storila svoj prvi korak v poklicu, ki sem si ga vedno želela. Sprejela me je namestnica poslovodje. Peljala me je v garderobo, kjer sem si prvič oblekla belo delovno haljo. Bila sem presenečena, zdelo se mi je kot da odkrivam čudežno deželo. Vse je bilo tako lepo. Kmalu sem spoznala, da le ni vse tako, kot sem si predstavljala. Ko sem se lotila čiščenja, se mi je zazdelo, da je vse skupaj dolgočasno. Privadila sem se in tudi tisto, o čemer sem vedno sanjarila, se mi je izpolnilo. Pomagala sem streči. Tako nerodno mi je bilo, ko sem prvikrat postregla stranko. Nisem vedela, kako naj se obnašam, da bom naredila dober vtis. Toda, človek se vsega navadi. Minilo je leto, minili sta dve in le še dober mesec me loči od zaključka šole. Učne dobe bo konec, postala bom pomočnica. Nadaljevanje na 11. strani Majhna pozornost ob dnevu žena. Iskrena čestitka predsednika sindikalne organizacije tovariša Aljančiča in knjiga, ki bo marsikateri ženski pomagala pri aranžiranju cvetja Soley, so/e/ Bil sem nekam osamljen, nekam žalosten. V meni je bila praznina, dokler nisi prišla nazaj. Samo malo bliže pridi na mojo stran. Kaj ne bi prišla še bliže k meni, ko lenariva v pesku. Sonce, sonce... To je pesem mladih, pesem o ljubezni. Všeč nam je in prav nič čudno ni, da jo je bilo kar nekajkrat slišati tudi na mladinskem plesu, ki je bil v prostorih jedilnice v upravni zgradbi na Aškerčevi. Naš; gostje so bili še mladi iz Tobačne tovarne, Ilirije in tovarne vijakov. Dvainosemdeset nas je bilo. Dekleta v miniju, midiju in maksiju pa fantje z brki in poraščeno brado. Zares pisana množica obrazov in oblek. Le v nečem smo si bili vsi enaki, bili smo mladi. In mladost je norost, pravijo. Štiri ure plesa skoraj brez odmorov ob do konca odprtem gramofonu, to je bila poslastica. Tudi tiste, ki niso plesali, ta glasnost ni prav nič motila. Zakaj neki bi jih, saj smo imeli »prima plate« Beat. Pravite, da le to hodi mladini po glavi. Ni vse tako kot nemalokrat menijo o mladih. Res je, všeč nam je sodobna glasba. To ni samo tista razbijaška, zna biti tudi lepa, kvalitetna muzika, ki poje o ljubezni, nesreči in veselju. Kaj ni to tema, ki je že od nekdaj privlačila mlade? Večer smo popestrili tudi z žrebanjem vstopnic. Dobitke so prispevala podjetja povabljenih mladincev in seveda tudi naše. Največ sreče so imele ravno naša dekleta, ki so pobrala kar tri nagrade, Mercatorjevo košaro z) vsemogočimi dobrotami, lepo število cigaret Astor in Filter 57 tobačne tovarne in skoraj celoletno zalogo šamponov in su-brin tovarne Ilirija. Če ne bi imeli bobna za žrebanje, bi gotovo še kdo kaj posumil, kajneda? Samo to ne vem, kako so šle cigarete v promet. Dekle je bilo nekadilka in tudi med domačimi ni imela nikogar, ki bi rad katero prižgal. Še ena zanimivost pri žrebanju se nam je zgodila. Tovarna vijakov je v ta namen prispevala dve knjigi in sicer o jugoslovanski ljudski armadi. Obe sta dobila arabska študenta, ki sta slučajno- s prijatelji prišla na naš ples. Zares prijetna zabava je bila. V prijateljskem vzdušju smo se spoznali mladinci iz štirih viških delovnih organizacij, prav tako smo se razšli. Bilo je to srečanje brez alkohola na mizah, brez kakršnih koli kršitev morale. Bil je le sobotni ples, ki je trajal do pol enajstih zvečer. Ob koncu se naš mladinski aktiv zahvaljuje vodstvu podjetja in sindikalni organizaciji za razumevanje, ki ga je pokazalo ob organizaciji tega zabavno plesnega večera. N. L. Kolektiv samopostrežne trgovine v Borovnici Preurejena samopostrežna trgovina z bifejem v Borovnici Kakšna sprememba! Staro, tesno klasično trgovino so razširili in preuredili v moderno, prostorno samopostrežno trgovino V Borovnici so dobili samopostrežno prodajalno Teden dni po otvoritvi prenovljene, moderno urejene samopostrežne prodajalne KRIM v Borovnici, sva se z našim fotografom oglasila tam. Medtem ko so dekleta, zaposlena v prodajalni, ogledovala fotografije, posnete ob otvoritvi, sem se malo sprehodil med prodajalnimi policami. Trgovina je lepo urejena in dobro založena. In tudi vse, kar gospodinja potrebuje ob vsakodnevnem nakupu. Prehrambeno blago je na voljo v samopostrežnem delu prodajalne. Razen tega pa je v lokalu še klasični pult, za njim pa ob na policah razvrščena steklenina, porcelan, keramika, šolske potrebščine, tekstilna galanterija, metrsko blago 'in drugo. Še mene, naključnega obiskovalca, je napolnilo zadovoljstvo, da ima kraj, kakršen je Borovnica, tako lepo urejeno trgovino. Nedvomno so tudi domačini veseli nove pridobitve. Ob nakupu sem zato zmotil Ano Žerjav, gospodinjo iz Borovnice. Tole je povedala: »Ja, z veliko večjim veseljem pridem sedaj nakupovat, ko je prodajalna tako lepo urejena. Prej je bila tod klasična trgovina, ki seveda ni mogla nuditi tako širokega izbora blaga. Pa tudi zdi se mi, da je večja izbira blaga, odkar je tu Mercator. Všeč mi je samopostrežni način prodaje, toda zdaj na začetku smo še malo bolj nerodni, ne znajdejo se. Človek v taki trgovini pusti več denarja. Pri nakupu ti mimogrede pride v košarico tudi kaj takega, kar prej nisi nameraval kupiti.« »Borovnica je kraj, ki se v zadnjih letih močno razvija,« mi je dejala poslovodkinja Irena Osterc, »zato je bilo že nujno, da smo dobili večjo trgovino. Izbira in po- nudba blaga je sedaj veliko večja kot prej, stranke pa so seveda tudi mnogo bolj zadovoljne. Prodajalna je bila odprta 11. februarja in že se pozna na prometu. V preteklem letu smo imeli naj večji promet za Silvestrovo, okrog 2,8 milijona dinarjev. Zdaj pa smo že prvo soboto ob otvoritvi dosegli promet 3,1 milijona dinarjev. Začetek je kar lep in vesela bi bila, da bi šlo tako tudi naprej.« V Borovnici sta dve tovarni; Liko in Donit. V njih so zaposleni tudi delavci iz drugih krajev. Zanimivo je, koliko se to pozna na prometu. »Veliko več denarja zdaj ostane v domačem kraju, medtem ko se je prej odlival v Ljubljano. Prodajalni prostor je precej večji, izbira blaga bolj pestra. Največji promet imamo zdaj ob sobotah dopoldne, pa tudi desetega v mesecu, na izplačilni dan.« Potem mi je tovarišica Osterče-va pokazala še lepo urejena skladišča in čisto na koncu še majhen prostor in ob tem dejala: »Poglejte, tole je bila stara klasična trgovina; tu smo prodajali, medtem ko smo pripravljali novo prodajalno. Štirinajst dni so naša dekleta delala od jutra do večera v tem tesnem prostoru. In trudili smo se, da ne bi izgubili ene same stranke. Zaslužijo vse res prav posebno pohvalo.« Veliko prometa si želimo, so dejali v prodajalni. Začetek je lep in zadovoljiv, naprej bo_ sigurno tudi tako. Saj tu lahko potrošnik dobi razen špecerijskega blaga tudi kruh, mleko, meso in mesne izdelke pa tudi razno galanterijsko blago. In če želi, se lahko tudi okrepča v prijetnem bifeju ob prodajalni. DEJAN Prvi zadovoljni kupci Redko zaidemo mednje Alojz Kranjc, zaposlen v bifeju od lanskega leta. Kot gostinski poslovodja s prometom zadovoljen, vendar meni, če bi pritrdili napis »Bife«, bi »kšeftal« še bolje Marija Obreza, poslovodkinja trgovine Laze pri Planini. Trgovina in bife Laze pri Planini V trgovini dela že skoraj 24 let Veleslalom v Mojstrani Moja učna doba Nadaljevanje z 9. strani V teh letih sem doživela mnogo lepega, pa tudi kaj neprijetnega. Najbolj sem bila srečna, kadar je bilo veliko dela, saj mi je takrat čas hitro minil. Tisto neprijetno pa je bilo, če sem morala pospravljati za starejšimi, ki so puščali blago vsepovsod, čeprav bi lahko pospravili za seboj. Dolga doba so tri leta, a naučila sem se veliko. Se bi rada hodila v šolo. Odločila sem se za komercialno, toda to mojo odločitev mora podpreti tudi naša uprava, ki pa ni preveč navdušena nad tem. Ni rečeno, da bi s tem, ko bi šla naprej v šolo, opustila svoj prvotni poklic, le veselje imam do učenja in mislim, da bi ml le koristilo. Ta trenutek sem pomislila na to, da bi se morala še enkrat odločati za poklic. Prav gotovo bi se za istega. Delam z veseljem in zavedam se, da je vljudnost predpogoj za delo s strankami, ki so v današnjem času vedno bolj zahtevne. In ni lepšega kot s prijetnim nasmeškom na obrazu povprašati kupca: »S čim lahko postrežem, prosim?« MAJDA VELKAVRH 3a Šola za prodajalce Ljubljana V Mojstrani je bilo dne 18. februarja občinsko prvenstvo v smučanju in sicer v veleslalomu. Na tem prvenstvu je sodelovalo skupna trinajst ekip, ki so jih sestavile sindikalne organizacije iz območja občine Vič-Rudnik. Tokrat so sodelovali tudi naši fantje. Po številu sodelujočih smo bili sicer med zadnjimi, saj je naša ekipa štela samo pet tekmovalcev. Mnoga podjetja so na tekmovanje poslala številčno precej močnejše ekipe in so tako imela tudi več možnosti za dobro uvrstitev njihovih tekmovalcev. Na startu je bilo skupaj 109 tekmovalcev. Nekateri med njimi so že pred vožnjo odstopili, tako da jih je tekmovalo nekaj manj. Tekmovalci so bili razvrščeni v več ekip, glede na njihovo starost. Naši fantje so imeli precej visoke startne številke. Najnižjo startno številko in sicer 50 je imel Peter Pušlar. V isti skupini sta sodelovala še Marjan Safar s startno številko 59 in Bojan Mre-žar s startno številko 65. V drugi skupini sta za Mercator vozila Rajko Igličar pod številko 83, Jože Mihelič pa je imel startno številko 106. Proga je bila dokaj slaba, zaradi vremenskih razmer. Od naših je v prvi skupini zasedel najboljše (deveto) mesto Peter Pušlar, v drugi skupini pa je med 26 tek- movalci Jože Mihelič pristal na devetem mestu. Skoda, da je imel visoko startno številko, saj je bila proga že skrajno uničena. Nagrad sicer nismo pobrali, toda tudi to je že nekaj, da smo sodelovali na takem tekmovanju. DEJAN Udeleženci veleslaloma v Mojstrani: Bojan Mrežar, Marjan Safar, Jože Mihelič in Peter Pušlar MNENJE STROKOVNJAKA Kakšen bi moral biti prodajalec Ko smo prodajalno primerno uredili, to je pripravili prodajni prostor, ga opremili z ustrezno, za kupce in zaposlene udobno opremo, na kateri smo razmestili in dobro osvetlil blago, lahko rečemo, da je hiša pripravljena za sprejem gostov, kupcev. Obiskovalci prodajalne, vsak obiskovalec v prodajalni je namreč tudi potencialni kupec, so zaželeni in pričakovani, dragi gosti, od razpoloženja in počutenja katerih v veliki meri je odvisna njihova odločitev o nakupu, a od tega tudi večja ali manjša poslovna uspešnost zaposlenih, ki so vsi v tem primeru gostitelji oziroma člani gostiteljeve družine. Vsak uniformirani član delovnega kolektiva prodajalne od najmlajšega vajenca pa vse do poslovodje je gostitelj, ki s svojim obnašanjem in odnosom do gosta prispeva k njegovemu boljšemu ali slabšemu razpoloženju ter sploh k vzdušju (»■klimi«), ki vlada v prodajalni. Urejen prodajni prostor, ustrezna prodajna oprema, razsvetljava in blago ter drugi podobni tehnični pogoji, kot vidimo še daleč niso vse, kar more maloprodajnemu obratu zagotoviti njegov poslovni uspeh. Hiša še ni povsem pripravljena za sprejem gostov: potrebujemo še najvažnejše, in sicer manjka še prijazen, postrežljiv gostitelj, ki naj bi sam in njegova družina poskrbeli za toplo, ugodno vzdušje, v katerem bi se gosti — kupci dobro počutili. Svojim gostom bomo lažje in bolje ustregli, če bomo čimveč vedeli o njih, njihovih navadah in njihovih »muhah«. Zato najprej nekaj skopih besed O KUPCIH... Kupci so v pretežni večini ženske, ker nakupujejo za sebe in za svoje družine. Po ameriških podatkih, ženske gospodarijo s 70 do 80 °/o vseh družinskih »proračunov« ter nakupujejo 85 % vsega tekstilnega blaga, 95 °/o vseh kozmetičnih in toaletnih potrebščin, 75 %> vsega stekla in porcelana, 65%) usnjenega blaga ipd. V neki ameriški veleblagovnici so registrirali, da so ženske kupile za moške celo' 65 ^/o kravat, 35 %> moških srajc, 75% moških nogavic, 50 °/o puloverjev itd. V povprečju od 7 kupcev je v trgovini 6 žensk. Iz njihovih rok steče v blagajne trikrat več denarja kot jz moških. Kupujejo predvsem mlajši ljudje, ker jih je več in ker več potrebujejo. V svetu je razmerje mladih proti starim 20 :1! Tudi tedaj, ko mladi samo spremljajo starejše pri nakupovanju za slednje (na primer ko gresta mati in hči kupovat obleko za mater), tudi tedaj mlajši zelo vplivajo na odločitve starejših o nakupu. Mlajši svet skrbneje zasleduje spremembe aktualne mode in hitreje na te spremembe reagira. Kupci kupujejo »z očmi« in ... ne z ušesi! Ljudje namreč hitreje in globlje doživijo tisto, kar vidijo, kakor tisto, kar slišijo. Tudi bolj spontano reagirajo na to, kar so videli. Zato, pokazati kupcu blago pome^ ni v prodajalni za prodajo veliko več, kot mu o blagu še tako prepričevalno pripovedovati. Na tej kupčevi lastnosti je zgrajena vsa sodobna tehnika prodaje, samoizbira in samopostrežba, tehnika, ki v zadnjem času daje tudi pri nas tako pomembne poslovne rezultate. Kupci so polni zavesti o lastni pomembnosti za prodajalno in zaposlene v njej. Zavedajo se namreč tega, da lahko povsem po lastni volji odločajo o nakupu v tej, ali v kateri drugi prodajalni. Vedo tudi, da živijo prodajalne in zaposleni v njih od prodaje blaga in zato upravičeno menijo, da se tega še bolj morajo zavedati zaposleni sami. V tej zavesti kupci pričakujejo od zaposlenih v trgovini, da storijo vse, kar morejo, da bi bilo nakupovanje v njihovi prodajalni za kupce tudi prijetno. To so v kratkih besedah poglavitne značilnosti ogromne večine kupcev, značilnosti, ki jih mora poznati in na vsakem svojem koraku dosledno upoštevati vsak zaposleni v prodajalni, če mu gre za uspeh prodajalne, za lastne večje dohodke. Nobeden uniformiran zaposleni v prodajalni ne bi smel niti za trenutek pozabiti, da večina kupcev, predvsem pa ženske, uživajo pri nakupovanju in da ijiora vsak zaposleni skrbno paziti, da jim tega užitka z neko nerodnostjo ne pokvari. Če nakupovalka pri nakupu uživa, se laže in hitreje odloča za nakup. Še več! Prodajalno, v kateri je kupec dobro kupil in pri nakupu užival, si kupec dobro zapomni in se rad vanjo vrača. Zapomni si tudi prodajalca, ki ga je- na njegovo za- Razgovor Med vodilnimi in vodstvenimi delavci smo obravnavali položaj naših vajencev ter na sestankih z njimi ugotavljali njihove težave, šolske uspehe in praktično delo v trgovini. Ugotovili smo, da je njihov šolski uspeh v povprečju na zelo nizki ravni. Nekateri jemljejo izobraževanje za trgovski poklic zelo neresno, kar je znak, da so si Sestanek z učenci sektorja v trgovini na drobno dovolj stvo postregel in bo pri svojem ponovnem obisku želel, da ga postreže zopet. Kako ustvariti prijetno vzdušje? Zapišimo sedaj nekoliko osnovnih pravil in praktičnih nasvetov, ki bodo prodajalcu pomagali bolje ustreči kupcem in s| tem prispevali k »toplejši klimi« v prodajalni: 1. Vsi kupci, vsi gosti v prodajalni pričakujejo, da jih gostitelj pozdravi, brž ko jih zagleda. Kupčev prihod ne sme ostati ne-zapažen. Pri tem niso potrebne nobene ceremonije: zadostuje tudi samo zainteresiran, prijazen pogled, ki bo kupcu sporočil, da ga nekdo od zaposlenih pozdravlja. V samopostrežnih prodajalnah mora kupca pozdraviti vsak uniformiran zaposleni, v skrajnem primeru — blagajničarka. Nič hudega ne bo, če bo kupec na ta način pozdravljen večkrat! Vsekakor je bolje večkrat, kot no-benkrat... 2. Kupca je treba nagovoriti prijazno: preprost, a prijazen pozdrav, smehljaj. Tudi telo naj sodeluje: korak, nagib proti kupcu ipd, so znaki vljudne, prijazne pripravljenosti prodajalca; kupca pozorno poslušati in postreči. Kupca gledati v oči in nagovoriti po imenu, če je prodajalcu znano. Slednje kupcem ugaja, ker jim dviga pomembnost! 3. Mali znaki velike pozornosti prispevajo k toplejši klimi: postreči z informacijo, sprostiti kupcu roke, odvzeti pakete; tudi pri zavijanju in izročitvi blaga Nadaljevanje na 13. strani z učenci izbrali ta poklic po sili razmer. V ta poklic se vključujejo skoraj samo dekleta, ki Imajo po končani osemletki zelo malo izbire za druge poklice ali — za nadaljnje izobraževanje. Naša želja pa je, da bi pritegnili v našo stroko več fantov, ki bi jih nujno potrebovali pri prodaji pohištva, železnine, gradbenega materiala itd. Pri tem poslu dekleta ne morejo pokazati toliko zmogljivosti, kjer je pač treba tudi nekaj fizične sposobnosti. Mogoče bi bilo dobro za te vrste trgovske dejavnosti določiti boljše stimulanse, ki bi fante pritegnili v te poklice. Nič ni prikrito, da bi se marsikateri fant odločil za poklic trgovskega delavca posebno s podeželja, če bi mu finančne zmogljivosti to dopuščale oziroma, čei bi imel na razpolago v bližini delovnega mesta možnost bivanja in prehrane. Na sestankih smo seznanili vajence o njihovih pravicah, o njihovih dopustih, štipendijah in nagradah. Pogovarjali smo se tudi o njihovem življenju pri opravljanju prakse. Nekateri so imeli pripombe na deljen delovni čas. Glede tega se ne da dosti napraviti, ker posamezne trgovine ne prenesejo neprekinjenega odpiralnega časa. Seveda dela to težave posebno tistim, ki nimajo blizu delovnega mesta. Po sklepu centra za blagovni promet je v lanskem letu odpadla obvezna praksa za čas šolanja. Kljub temu so nekateri vajenci to prakso še vedno nadaljevali. Mnenja smo, da bi bilo potrebno tem vajencem dodeliti nekakšno priznanje. Na splošno ugotavljamo, da je tako snidenje z vajenci koristno v prid vajencev, kakor tudi za nadaljnje planiranje trgovskega kadra. A. R. OBRAZI IZ KOLEKTIVA Jože Pevc Ondan sem premišljevala o tem, da smo to letošnjo zimo kar poceni odnesli. Tisti pravi mraz, ki te s svojo ledeno roko boža po licih, ki riše čudovite bele rože po oknih, se na svoji poti po svetu ni ustavil pri nas. Pa ne da smo užaljeni. Kje neki! Še tistih nekaj njegovih pozdravov ne bi bilo treba. Mnogo nas je, ki so nam odveč mrzli zimski dnevi, ko živo srebro pade tja na —20° C. Kaj pa porečejo tisti, ki skozi vse leto delajo v prostorih s takšno ali še nižjo temperaturo? Tudi v našem podjetju so ljudje, ki si »v mrazu« služijo svoj vsakdanji kruh. Enega izmed njih vam predstavljam. To je Jože Pevc, pomočnik skladiščnika pri PE Hladilnica. Doma je iz okolice Novega mesta. Med vojno so bili njegovi starši skupaj s šestimi otroki 'izseljeni v Nemčijo. Tam se jim je leta 1943 v Frankfurtu rodil Jože. Po osvoboditvi se je številna družina vrnila domov med zelene griče rodne Dolenjske in se še povečala za dva člana. Jože je odraščal v skromnih razmerah, a vseeno je danes postaven in zdrav mož. Z osemnajstimi leti se je zaposlil kot delavec v hladilnici. Danes je eden tistih, ki so najdalj pri podjetju. Že deseto leto je kos nizkim temperaturam, že enajsto leto si prizadeva, da bo poslovanje njegovega podjetja uspešno. V enajstih letih se je marsikaj spremenilo, le temperature so vedno iste. Tovariš Pevc se spominja: »Ko sem prišel sem, nas je bilo le pet delavcev. Delali smo ročno, imeli smo slabe zaščitne obleke. Danes imamo dve hladilni hali, staro in novo, kjer je zaposlenih 24 ljudi. Nabavili smo nove stroje, viličarja, imamo tir za meso. Zaščiteni smo z dobro obleko' in obutvijo.« »Ste morda deležni še kake druge zaščite kot samo obleke?« »Vsako leto grem v okrevališče. Lani sem bil štirinajst dni na zdravljenju v Dobrni. Stroške za to je nosilo podjetje, poleg tega mi je dalo še teden dni dopusta. To ugodnost imajo vsi naši delavci, ki delajo tukaj več kot dve leti. Izogibamo se temu, da bi kdo zbolel, zato smo si uredili tako, da en dan delaš notri, drugi dan zunaj.« »Pri kakšnih temperaturah delate?« »Delamo v prostorih, ki imajo temperaturo od največ +7°C do najmanj —35 °C.« »Kako se kaj človek počuti v teh prostorih?« »Da ne boste mislili, da nas zebe. Še vroče nam je, ko delamo. Le v obraz nas zebe in poleti, ko prideš ven, vročina kar puhne vate.« »Ste dobro plačani za svoje delo?« »Smo že boljše zaslužili. S pridnim delom si prizadevamo, da bi bile plače spet boljše.« »Kaj vse in koliko blaga se hladi v teh celicah?« »Hladimo meso, konserve, sadje, zelenjavo, sladoled. Lani je bilo pri nas nad tisoč ton piščancev. V stari del hladilnice gre kar za štiristo vagonov blaga, medtem ko gre v novi še nekaj več.« »Še to, koliko časa je blago v hlajenju?« »Različno. Najdalj smo hladili meso dve leti.« Lahko rečem, da je tovariš Pevc srečen človek. Ima ženo, hčerkico in stanovanje, pa seveda čut za delo in družino. Pripovedoval je: »V podjetju sem dobil posojilo za nakup stanovanja. V naši enoti, je glede tega dobro urejeno, ker nas je malo.« »Kako pa kaj izkoristite svoj prosti čas?« »Ni ga dosti, ker sem v službi večkrat tudi po ves dan, predvsem poleti. Včasih sem se več ukvarjal s smučanjem in nogometom. Sedaj preživim prosti čas z družino ali grem pomagat mami, ki je ostala sama na kmetiji-" Poln načrtov in želja je Jože Pevc. Bolj miren in redkobeseden je, a vseeno mi jih je zaupal. »Želim, da bi dokončal osemletko ini šel na trgovsko šolo. Nisem imel možnosti za šolanje, pa bom sedaj nadoknadil. Imam le šest razredov osnovne šole in tečaj za skladiščnika.« Nikdar ni prepozno za dobre sklepe in dejanja. Le voljo je treba imeti. In kdo bi dvomil, da je tovariš Pevc nima. Kaj niso dokaz leta, ki jih je prebil globoko pod ničlo. NADA LOMBARDO Kakšen bi moral biti prodajalec Nadaljevanje z 12. strani je zbirna vrečka, čvrsto zavit paket, pentlja za bolj udobno nošenje in podobne malenkosti zgovorno znamenje prodajalčeve skrbne pozornosti. 4. »Obleka ne dela človeka« . .. in tudi kupca ne! Tudi slabše oblečen obiskovalec, ki se nerodno lovi na blestečih tleh sodobne prodajalne, si je svesten svoje pomembnosti in bo užaljen, če ga obravnavamo kot manj pomembnega. 5. Ne poučevati, marveč svetovati, je naloga prodajalca. Zato velja biti tudi v strokovnem razgovoru skromen in diskreten. Po-, uk mora biti neopazna vpleten v razgovor kot nekaj, kar je kupcu že znano ali je samo po sebi umevno. Ce kupec svetovanja izrecno ne zahteva, le-to ne sme izzveneti kot pouk. 6. Slabo prikrito podcenjevanje in neprijaznost bridko prizadeneta kupčevo samozavest. Prodajalci naj se zlasti vzdržijo skomiga-nja z rameni, spogledovanja z drugimi prodajalci (češ: »ali si ga slišal!?«), zasmehljivega prizvoka v svojih odgovorih in podobnega »dajanja duška« svojemu neraz-položenju in čustvom. V razgovoru s kupci ni treba varčevati z besedami »hvala« in »prosim«. 7. Vse, kar dviga kupčevo pomembnost v njegovih lastnih očeh prispeva k skladnosti odnosov v konkretnem primeru in k »toplejši klimi« sploh. Olajšuje prodajo in dviga prodajalčevo uspešnost. Zato v razgovorih s svojimi kupci mora prodajalec upoštevati in spretno izkoristiti še naslednje: — Moški so ponosni na svoje delovne uspehe, na uspehe v ljubezni, na svojo duhovitost ipd.; v razgovoru spretno vpletena priznanja v tej smeri radi slišijo . .. — Zenske prenesejo tudi direktno hvalo njihovega okusa, obleke, frizure, tena, postave itd. — Otrokom ugaja, če jih obravnavajo in z njimi govorijo kot z odraslimi. — Starejši ljudje pričakujejo spoštljivo pozornost (z njimi je treba govoriti glasneje in direktno!), radi so vprašani za mišljenje, radi svetujejo. 8. Kupčevo zaupanje pridobiti in obdržati je interes prodajalne in prodajalca V borbi za to zaupanje prodajalec uspeva: — Če o blagu, ki ga prodaja, resnično veliko ve in govori o njem strokovno, čimbolj konkretno, stvarno ter brez splošnih superlativov, kot so npr.: »prekrasno«, »sijajno«, »perfektno« ipd. Prodajalec mora kot strokovnjak opozoriti kupca na tiste lastnosti ponudenega blaga, zaradi katerih bi kupec sam sklepal o njem, da je »perfektno«! — Če v svojih izvajanjih upošteva možnost drugačnega, tudi nasprotnega kupčevega mišljenja. Zato je prav, če svoje trditve nekoliko omili (čeprav so stvarne), na primer tako: »Morda ne boste verjeli, da ...«, zveni skoraj neverjetno, toda...« — Če je točen, soliden in če izpolnjuje svoje obljube. — Če je diskreten: ne govori slabega o odsotnih, jih ne opravlja. Posebne lastnosti prodajalca Prodajalec, kakršen bi moral biti, bi moral razviti v sebi naslednje posebne lastnosti: — Dobrohotna, naklonjena komunikativnost — dostopnost. — Sposobnost vživeti se v kupca ter videti in ocenjevati stvari tudi iz njegovega zornega kota. — Taktnost, to je sposobnost upoštevati in prijazno reagirati na kupčeve prigovore tudi, če se z njimi ne strinja. Te lastnosti lahko prodajalec prinese s seboj od doma in iz šole, lahko pa jih pridobi in razvije že na delovnem mestu z velikim zavestnim prizadevanjem 'in samodisciplino. Pridobljene na tak ali drug način, mu bodo te lastnosti ne le olajšale delo v trgovini, marveč mu bodo olepšale občevanje z drugimi ljudmi v njegovem zasebnem življenju. IKA ha ha ha ha ha ha Ni imel rad slano Fantek sedi v parku na klopi, lupi pomarančo in jo krhlja. Krhlje potem lepo potrese s soljo in jih meče v koš za odpadke. Zraven sedeča gospa opazuje to početje in si ne more kaj, da ga ne bi vprašala: »Zakaj pa soliš pomarančo in jo potem mečeš,« pravi. »Veste gospa, jaz nimam rad slano,« ji pove fant. Ni bila zrela V zavodu za duševno bolne sta upravniku te ustanove ušli, dve papigi in odfrčali. Ker sta bili živalci prijazno udomačeni, bi se dali prijeti. Zato upravnik prosi enega izmed bolnikov, naj spleza na drevo in papigi ujame. Pacient se takoj poda na drevo in prinese upravniku samo rumeno papigo. »Zakaj pa še ta zelene nisi prinesel,« ga vpraša upravnik? »Veste, kar pustiva jo še nekaj časa, ta še ni dozorela,« odgovori pacient. Nesposoben Bilo je pred vojno pri naboru. Postaven kmečki fant bi rad šel služit vojake h konjenici. Pri tem rodu vojske je moral vojak imeti zdrave zobe, s katerimi si je pomagal pri sedlanju in zategovanju prsnega jermena. »H konjenici ne moreš,« mu pravi ofidr, »ker nimaš prednjih zob.« »Ja, hudiča,« se začudi fant, »kaj se tam grizejo, jaz sem pa mislil, da se streljajo.« Obiskali smo Mercator v Savinjski dolini Marsikaterega turista zanese pot v prelepo Savinjsko dolino. Kul-turno-zgodovinske znamenitosti, lepi smučarski tereni in še marsikaj privablja ne samo domače, ampak tudi tuje turiste. Tudi mi smo pred kratkim obiskali ta lepi košček slovenske zemlje. Pa žal nismo imeli toliko časa, spoznati se s tisočerimi lepotami in zanimivostmi Savinjske doline. Namenjeni smo bili v Luče, Ljubno^ in Gornji grad na obisk v nekaj naših prodajaln. Najprej smo se zapeljali do Luč. V majhnem kraju je toliko lepih z lesom opaženih stavb, da bi težko izbral najlepšo. S svojim posebnim stilom se prav lepo podajo v okolje. Tudi naša samopostrežba in prodajalna s konfekcijo, ki smo ju obiskali, je v eni izmed takih stavb. »Že prej so nam povedali, da je prišel nekdo od časopisa,« mi je dejala Valerija Matijeve, ko smo se začeli pogovarjati. »Prav veseli smo, da ste prišli. Veste, imam občutek, da smo malo odrezani od ostalega Mercatorja.« Kraj, ki šteje približno dva tisoč prebivalcev, se s tako lepo trgovino res lahko ponaša. Samopostrežna prodajalna s prehrambenim blagom je lepo založena in nudi pestro izbiro blaga. Pa tudi prodajalna s konfekcijo je dobro založena. Zanimalo me je, kako so s prometom zadovoljni v trgovini, kaj so njihove želje. Trgovski pomočnici Valerija Matijovc in Anica Urh sta povedali takole: »S samim prometom smo zelo zadovoljni. Mercator imajo potrošniki za boljše podjetje; imajo ga radi. Zadovoljni so s postrežbo in seveda z izbiro blaga. V kraju ima svojo trgovino tudi Kmetijska zadruga, toda stranke vedno raje zahajajo k nam. V teh zimskih mesecih je promet normalen, precej pa se poveča v poletnih mesecih. Tik ob trgovini vodi pot v Logarsko dolino in zato se pri nas ustavljajo številni turisti. V tem času tudi prihajajo na dopust delavci, ki delajo- v tujini in njihov obisk v domačem kraju prinese precej denarja, tudi deviz. Lep promet imamo tako v samopostrežbi, kot tudi v oddelku s konfekcijo in galanterijo. Skušamo ustreči tudi posamezniku. In kaj nas tare. V glavnem dostava blaga iz našega skladišča. Nemalokrat dobimo kamion v času, ko je trgovina zaprta. Včasih nas pridejo iskat celo na dom. Tako moramo večkrat delati tudi čez poldne.« Še bi lahko klepetali in se pogovorili o tem in onem, toda kazalec na uri nas je silil, da se poslovimo. Čakala nas je še pot do Ljubnega in še v Gornji grad. Poslovili smo se z željo, da se kmalu spet srečamo. In tako smo se odpeljali proti Ljubnemu na kratek obisk v blagovnico. Le-ta stoji v samem središču kraja, le dva, tri korake od avtobusne postaje. Tudi tu je trgovina v izredno lepi stavbi, s katero se bi lahko- ponašal katerikoli drug kraj. V pritličju stavbe je samopostrežna prodajalna in bife, v prvem nadstropju pa lahko dobiš veliko izbiro konfekcije, obutve, tehničnih predmetov, pa tudi pohištvo lahko izbereš. Poiskal sem poslovodjo blagovnice, tovariša Albina Zamernika, ki mi je povedal naslednje: »Bilo je leta 1967, ko smo dobili to blagovnico. To je bila po- treba in želja naših potrošnikov. S tem, ko je Mercator zgradil to hišo, smo pridobili tudi mnogo strank. Začeli smo prodajati mnogo izdelkov, ki jih prej nismo imeli. S tem smo zajezili odtok kupne moči iz kraja. Mislim, da pri nas lahko postrežemo 90 °/o strank. Kmetijska zadruga in Agropromet imata v kraju sicer tudi svoje trgovine. Morda je za tako majhen kraj to kar preveč. Toda zaradi tega nismo oškodovani. Morda, nam lahko poberejo kakšno stranko le pri špecerijskih artiklih. V samopostrežbi v glavnem kupujejo le domačini. V blagovnici in železnini pa je veliko kupcev iz okoliških krajev. Turistična sezona je za nas zelo donosna. Lani na primer, so tuji turisti pokupili veliko konfekcije. V glavnem pa devize prihajajo od domačih ljudi, ki so zaposleni v tujini. Stranke so z izbiro blaga zadovoljne, saj jim v veliki meri skušamo ustreči. Mislim pa, da smo mogoče malo prikrajšani pri nabavi, ker vsak poslovodja sam nabavlja. Z večjimi količinami lažje dobiš določeno blago. Tako pa vsak ponudi tisto, kar lahko že povsod dobiš. V komercialnem pogledu smo bolj sami. Finančni rezultat imamo dober, prometa imamo mesečno približno 50 milijonov. Edino kar je, so zaloge pri tehničnih artiklih, kjer pač mora biti velik asortiment blaga. In morda še to: za nakup tehniškega blaga nudimo svojim kupcem tudi kredit.« Naš obisk v Ljubnem smo končali ob skodelici kave v bifeju pri samopostrežni prodajalni. Obiska imajo vedno dovolj. Morda še celo več kot v hotelu nasproti blagovnice. Pred lokalom je avtobusna postaja in tako je prehodnih gostov veliko. Pa tudi gospodinje, ki nakupujejo, v samopostrežbi, rade skočijo še na skodelico kave. Kuhinje nimajo in tako razen sendvičev ne nudijo ničesar drugega za pod zob. Piva in Vina prodajo veliko, žganih pijač pa precej manj. Posloviti smoi se morali in pošteno pritisniti na plin, če smo še hoteli obiskati kakšno prodajalno v Gornjem gradu. Tja smo prišli prav zadnji hip, kajti ko smo se ustavili pred poslovalnico 4, je poslovodkinja Marija Rifelj ravno zapirala. Pa smo jo vseeno zaprosili za kratek razgovor. Povedala nam je, da je v zadnjem času zaradi zamrznjenja cen pro- blem dobiti nekatere artikle. Precej stvari manjka in stranke niti ne verjamejo,, da so temu krive razmere na tržišču. Dan se je prevesil v večer in z našim obiskom po Savinjski dolini je bilo treba končati. Skoda, da je čas vedno tisti, ki tako priganja. DEJAN Samopostrežna trgovina v Ljubnem Samopostrežna trgovina v Gornjem gradu Tokrat: krvodajalci iz TMI »Operacije srca so samo ena izmed nalog, ki jih opravljajo kirurgi po številnih bolnišnicah. In pri tem so potrebne velike količine krvi. Da bi zadostili potrebe po krvi, potrebujemo samo v Sloveniji 70.000 krvodajalcev letno, oziroma dvesto na dan.« Takšne in podobne vrstice lahko beremo vsak dan v naših časopisih ali zasledimo na TV zaslonih. Pa ti pozivi niso zaman, kajti na zavodu za transfuzijo krvi imajo vsak dan polne roke dela. Tokrat sem se tam mudil s skupino krvodajalcev iz naše Tovarne mesnih izdelkov. Kar štirideset se jih je prijavilo. Prišlo pa jih je celo nekaj več. Delavci iz Tovarne mesnih izdelkov se rednO! udeležujejo krvodajalskih akcij že od leta 1959 dalje. Včasih pridejo darovat kri celo dvakrat na leto. Vedno kadar je čas za to, pridejo kot skupina. Vsako leto jih pride okoli dvajset, vsako leto' pa je v njihovih vrstah tudi nekaj novih. Hinko PUST, ki je predsednik sindikalne organizacije in vsako leto tudi organizira krvodajalske akcije, tudi sam daje kri. Ko je bil pri vojakih, se je prvič odločil za to. Zdaj je svojo! kri daroval že desetič. Doslej je dobil že srebrno in zlato značko. Nikdar ni imel težav in upa, da bo svojo kri lahko daroval še večkrat. Dragica BELINU je uslužbenka v TMI. Sodi med tiste člane v kolektivu, ki so svojo kri darovali največkrat. Tokrat je prišla na odvzem že dvanajstič. »Humana stvar je to. Lahko se zgodi, da slej ko prej vsakdo potrebuje- kri. Sem zdrava in jo lahko dam.« Ivanka PERŠE delavka v skladišču: »Imela sem hudo bolno sestro. Ko so jo operirali, je potrebovala ogromno krvi. Sploh krvi veliko rabijo, nikdar je ni preveč. Nekako čutim dolžnost, da tudi jaz darujem kri, da pomagam tistemu, ki jo potrebuje. Če me je strah? Ne, sploh ne. In tudi to lahko še rečem, dajdanes krvi ne dajem zadnjič.« Marija KOZLEVČAR je zaposlena v črevami. Ko se je prvič odločila, da da kri, je šla na odvzem, ko je akcijo organizirala sindikalna organizacija. To je bilo leta 1961. »Nato sem nekako mislila, da ne bi šla več. Ne vem zakaj,« je dejala. »Pa se je prav takrat mož hudo ponesrečil in zamenjati so- mu morali vso kri. Takrat, ko sem ga obiskovala v bolnišnici, sem sklenila, da ne bom prenehala darovati krvi. Če se bo le dalo, bom vzdržala naprej. Res mi ni težko in celo druge nagovarjam k temu. Danes sem prišla na odvzem sedmič.« Marija MILIČ se je odločila postati krvodajalka pred leti, ko so v službi organizirali odvzem krvi. Včasih je bila precej bolna. Tolikokrat je bila v bolnici. In šestkrat je tudi dobila sama trans- Krvodajalci iz TMI čakajo na odvzem krvi Sindikalna organizacija TMI je pripravila za darovalce krvi zakusko. V ospredju: Dragica Bohinc, Marija Milič, Marija Kozlevčar in Ivanka Perše fuzijo. Zdaj je zdrava in je sama postala krvodajalka. Nikdar nima težav in še lažje se počuti, če da kri. Doslej je prišla na odvzem krvi že desetkrat. Naj še omenimo to, da je vsako leto precej mladih, ki se prvič odločijo za to humano akcijo. Tudi letos so se nekateri prvič odzvali vabilu. Naj jih nekaj naštejemo. To so Peter Božič, Drago Sešet, Stane Tropec, Jože Penič, Rozi Mrkonja, Franc Košir in drugi. Pa naj ob koncu omenim še tiste, ki so se odvzema krvi udeležili že velikokrat. Jože Glavič je kri daroval že 5-krat, Janez Zbašnik 8-krat, Martin Kuret in Milan Brezovec prav tako 8-krat, Vinko Perme 9-krat. Med njimi pa je tudi nekaj veteranov. Franc Zakovšek je prišel na odvzem krvi tokrat trinajstič, Anton Kum-še celo sedemnajstič, tovariš Henrik Muzga pa je tokrat daroval kri že osemnajstič. Te podatke so nam pred dnevi poslali iz Tovarne mesnih izdelkov. Na koncu pisma pa so pripisali, da se tistega dne iz TMI zaradi delovnih dolžnosti nekateri člani kolektiva niso mogli udeležiti krvodajalske akcije. Torej je pri njih res lepo število krvodajalcev. DEJAN NOGOMETAŠI MERCATORJA V SPOMLADANSKEM DELU TEKMOVANJA Ponoviti jesenski uspeh Nogometaši Mercatorja so kot novinci v II. zvezni zahodni ligi v jesenskem delu dosegli zelo lep uspeh. Osvojili so 16 točk in pristali na solidnem dvanajstem mestu. S tem so demantirali vse skeptike, ki so pred začetkom tekmovanja predvidevali, da se bo Mercator boril za obstanek v ligi. Kljub neizkušenosti, kar se je predvsem poznalo na tekmah v gosteh, je moštvo Mercatorja zabeležilo nekaj pomembnih zmag (Zagreb, Split, Ljubljana), poleg tega pa je prikazalo zrelo- igro in nogomet, ki je številne privržence kluba navdušil. Kljub solidni uvrstitvi v jesenskem delu pa Mercator ni mogel biti brezskrben za svojo usodo. Čakal ga je še spomladanski del, za katerega je znano, da je veliko težji kot jesenski. Točke je težko dobiti, ker se moštva z vrha lestvice borijo za prvo mesto, moštva z repa lestvice pa se obupno borijo za golo življenje oziroma za obstanek v ligi. Da ne bi prišlo do neljubih presenečenj, je uprava Mercatorja okrepila svoje vrste z dvema napadalcema, saj je splošno znano, da je ravno napad slabši del moštva. Priprave za novo sezono so bile zelo vestne. Moštvo se je prir pravljalo izmenoma v telovadnici in na snegu. Ker so bile vremenske razmere le preslabe, je moštvo odpotovalo v Koper, kjer je ostalo 14 dni in med tem odigralo nekaj tekem za trening. Rezultati so bili nad pričakovanjem, med drugimi je Mercator premagal tudi Olimpijo, Reko in Istro, z Mariborom pa je tesno izgubil. Po vrnitvi v Ljubljano so se priprave odvijale po načrtu, čeprav je blatno igrišče otežkočalo delo z žogo. Pač pa so si fantje na takšnem igrišču pridobili kondicijo, ki jim bo v spomladanskem delu prišla zelo prav. Večina igrišč bo vsaj v začetku prvenstva blatnih in bodo zahtevala od igralcev ogromno moči. Mercator se lahko pohvali, da ima precej ugoden razpored tekem. Na svojem igrišču igra tekma več, kar mu daje realne možnosti, da se bo obdržal v ligi. To so tudi želje vseh igralcev, ki poudarjajo, da je najvažnejše obdržati se v ligi, si pridobiti izkušnje in v naslednji sezoni poizkusiti prodor k vrhu lestvice. Vendar so prve tekme pokazale čisto drugo sliko. Kar tri tekme zapored je moštvo izgubilo in se znašlo v situaciji, da se bo moralo z vsemi močmi boriti za obstanek. Fantje so nekoliko precenili svoje moči, blatna igrišča in neobjektivni sodnik v Zagrebu, so tudi prispevali svoje. Pa tudi športna sreča jim je obrnila hrbet. Kljub temu pa moštva ni zajela panika. Mirno in vestno se pripravlja za naslednje tekme, ki bodo pokazale pravo vrednost moštva. Kolikor ne bo nepredvidenih poškodb, smo prepričani, da se bo Mercator obdržal v ligi in tako dosegel cilj, ki si ga je postavil pred prvenstvom. N. M. Dobro ga poglejte! Predstavnik najmlajših navijačev nekam zaskrbljeno zre skozi ograjo na igrišče. Verjame pa v moštvo, sicer ne bi tako čvrsto stisnil svoje zastavice Mercator Matična evidenca in delovna organizacija Matična evidenca (ME) o zavarovancih in upokojencih je za zavezance in delovne organizacije, pa tudi za službe socialnega zavarovanja novost, ki ureja vrsto pravic in dolžnosti in je v precejšnji meri spremenila dosedanje delo v zvezi s pokojninskim in socialnim zavarovanjem. Prednosti novega sistema so: 1. za zavarovance, ker bodo uveljavljali svoje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja brez zamudnega zbira- nja dokumentacije ter brez nepotrebnih potov. Za vsakega aktivnega člana se bo vodil nekak »tekoči račun podatkov«, na katerem bodo zbrani vsi, za odmero pravic, potrebni podatki: od prvega vstopa v delovno razmerje pa do zadnjega leta pred upokojitvijo, nato pa še za ves čas pokojnine vse- dotlej, dokler bo zadnji družinski član dobival družinsko pokojnino; 2. za organizacijo, ker ne bodo več vsak dan obremenjene z zbi- ranjem in dajanjem podatkov zavarovancem in službam socialnega zavarovanja. Enkrat na leto —-predvidoma po zaključnem računu — bodo ugotavljale in sporočale službi matične evidence podatke o zavarovalni dobi in osebnem dohodku za vse delavce, ki so bili v preteklem letu v rednem delovnem razmerju z delovno organizacijo; 3. za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo imela možnost postaviti svoje de- lo na modernejše osnove. S tem bo skrajšala in pocenila svoje poslovanje, čeprav so bila in nekaj časa še bodo začetna vlaganja precej velika; 4. za vse ostale koristnike podatkov, ker bodo le-ti registrirani tako, da bodo vsak čas dosegljivi za razne analize, statistike ter druge potrebe samoupravnih organizacij pri izvajanju socialne politike (za občine, službo zdravstvenega zavarovanja, statistično službo itd.). Prehod na nov sistem je prinesel veliko bistvenih sprememb v dosedanjem delu v zvezi z matično evidenco, zato je združenje knjigovodij SRS organiziralo posvetovanje za delavce, ki bodo prišli v stik z vodenjem ME v delovni organizaciji. Posvetovanje je bilo 2. 3. 1972 v Ljubljani, vodil ga je tov. Albert Heric, načelnik oddelka za matično evidenco pri direkciji skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani. Posvetovanja so se udeležili tudi naši delavci, ki opravljajo delo v zvezi z matično evidenco. Kaj je matična evidenca? Matična evidenca je nekakšna banka podatkov za vsakega zavarovanca in vsebuje tele podatke: 1. splošni podatki, ki se nanašajo na identifikacijo zavarovan-ca, 2. indikacijski podatki, ki opozarjajo na posebne okoliščine, ki vplivajo na obstoj posamezne pravice npr.: udeleženci NOV, beneficiran staž, 3. podatki o celotni pokojninski dobi zavarovanca in 4. podatki o osebnem dohodku zavarovanca od 1. 1. 1965 dalje. Te podatke zbira in jih nato pošlje službi matične evidence delovna organizacija za vse svoje delavce. Postopek delovne organizacije v zvezi s prijavo podatkov zavarovancev: Ko je ugotovljen osebni dohodek in izračunana zavarovalna doba za prejšnje koledarsko leto, mora delovna organizacija pismeno obvestiti o tem vsakega zavarovanca. Če se zavarovanec z ugotovitvijo delovne organizacije ne strinja, ima v roku 15 dni po sprejemu obvestila pravico zahtevati od delovne organizacije odločbo o ugotovljeni zavarovalni dobi in osebnem dohodku za prejšnje leto. Delovna organizacija mora v roku 15 dni od prejema zavarovančevega ugovora izdati odločbo, zoper katero je možno vložiti ugovor pri organu, ki je za to pristojen po statutu. To bo nov organ, do njegovega konstituiranja pa bodo to delo opravljali najvišji samoupravni organi delovne organizacije. Ta organ mora v roku 15 dni po prejemu ugovora o njem odločiti. Ta odločitev je dokončna, možno je le še izredno pravno sredstvo — upravni spor, s tožbo na republiškem vrhovnem sodišču. Odločbe morajo obvezno vsebovati pravni pouk o sredstvih, ki jih ima zavarovanec za zaščito svojih pravic. Delovna organizacija javlja službi matične evidence podatke o osebnem dohodku in zavarovalni dobi vsakega zavarovanca, ki je Nadaljevanje na 17. strani TA PROSTOR SMO ODSTOPILI PROIZVAJALCU Losion proti prhljaju Prhljaj je prekomerno luščenje kože lasišča in je pogost pojpv. Luščenje je lahko tako močno, da je lasišče z luskami kar posuto in se pri česanju luske vsipajo iz las kot sneg. Poleg srbenja, ki ta pojav pogosto spremlja, moti prizadete predvsem neestetski izgled lasišča. Pri obilnem prhljaju se nabirajo luske celo na obleki, na ramenih. Medicinska literatura omenja, da je prhljaj bolezenski pojav, ki ga ni preprosto’ razložiti. Zdravljenje te bolezni je zelo različno, trajni uspehi pa so redki. In res, sami vemo, da je danes na tržišču že kar precej šamponov, vodic in losi-onov, ki obljubljajo izgubo prhljaja, pa gre pogosto po uporabi za več ali manj isto kot napravi vsak šampon, — po pranju glave je prhljaj za zelo kratek čas odstranjen z lasišča. Ljubljanska tovarna farmacevtskih, kemičnih in kozmetičnih proizvodov LEK, pa ponuja prav zdaj novi proizvod: Duet losion proti prhljaju. Presenečajo predvsem samozavest in strokovna priporočila, ki zagotavljajo’ trajnejši uspeh pri odstranjevanju prhljaja s tem preparatom. Uporaba preparata je preprosta. Na dobro šamponirano in nato oprano, vendar še mokro lasišče se nanese za dve jedilni žlici losi-ona in se ga s prsti razdeli po lasišču. Lasišča se ne sme masirati. Losion učinkuje na lasišču 5 v hujših primerih 10 minut, nato pa se lasišče izpere z vodo in posuši. V začetku se uporabi losion na 7 ali 14 dni, kasneje pa le v daljših presledkih. Daljše testiranje, ki so ga opraviti dermatologi, je pokazalo, da je bilo zdravljenje že po tretji uporabi losiona uspešno; 35 0/o ljudi je za vedno odpravilo prhljaj in ponovna uporaba losiona ni bila potrebna. Pri nekaj več kot 40 n/o ljudi je bilo potrebno uporabiti losion pri približno vsakem tretjem ali četrtem pranju glave. Zanimivo je, da je bil uspeh najboljši pri tistih pacientih, ki so imeli največ prhljaja. Velja omeniti tudi pacientke, ki so ponovno dobile prhljaj po obisku v frizerskem salonu, ponovitve pa ni bito', če so si urejale lase doma. Ta ugotovitev ni nova, saj v dermatoloških ambulantah pogosto spravljajo začetek prhljaja v zvezo z obiskom pri frizerju, po uporabi določenega glavnika in podobno. V navodilu, ki je priloženo Duet losionu proti prhljaju tovarna Lek zatrjuje, da je ta losion doslej naj učinkovite) še sredstvo pri odstranjevanju prhljaja. Novo iz razvojnih oddelkov naše industrije Poslej bomo to stran odstopili naši industriji in ji tako dali priložnost, da predstavi svoje nove in novejše izdelke. S tem nimamo namena reklamirati novih izdelkov posameznih proizvajalcev, ampak le prispevati k boljšemu poznavanju blaga na prodajnih policah, k bolj učinkovitemu svetovanju potrošnikom in zato k lažji in učinkoviti prodaji. Danes odstopamo del prostora ljubljanski tovarni LEK in njenemu novemu izdelku losionu zoper prhljaj. Matična evidenca in delovna organizacija Nadaljevanje s 16. strani bil zaposlen v prejšnjem letu, na posebni prijavi — obrazec M 4 — najkasneje do 30. 4. v letu (za letošnje leto točni datum še ni določen). Prijavo odda pri krajevno pristojni podružnici službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katera pregleda predložene prijave ter s kontrolorji tudi preizkusi pravilnost javljenih podatkov., Če ugotovijo kakšne nepravilnosti, vloži služba matične evidence pri delovni organizaciji v roku 90 dni po prejemu prijave zahtevo, da se podatki popravijo. Delovna organizacija podatke popravi, če smatra, da so pripombe utemeljene, popravljene podatke pošlje službi matične evidence, istočasno pa mora zopet obvestiti zavarovanca. Če pa smatra, da so njeni podatki točni, sporoči to službi matične evidence. Popravljene podatke ali zavrnitev pripomb mora delovna organizacija sporočiti v roku 30 dni po prejemu pripomb. Če služba matične evidence še nadalje vztraja, da podatki niso pravilni, mora v 90 dneh po prejemu obvestila vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Ugotavljanje osebnega dohodka Delovne organizacije ugotavljajo le tisti osebni dohodek zavarovanca, ki se šteje v pokojninsko osnovo. Ugotavljajo ga po letnem Skupni znesek OD zaključnem računu v neto zneskih. Podatki se morajo vzeti iz evidence o osebnem dohodku, katerega so delovne organizacije dolžne voditi po temeljnem zakonu o evidencah s področja dela. V osebni dohodek, ki se računa kot osnova za pokojnino, štejemo le osebni dohodek, ki je plod dela na delovnem mestu in ki velja kot tak po osnovah in merilih določenih s splošnim aktom organizacije. V ta osebni dohodek ne štejemo: 1. osebnih dohodkov, ki niso bili ustvarjeni po osnovah in merilih določenih s splošnim aktom organizacije; 2. prejemke za opravljena dela izven rednega delovnega mesta (nadomestovanje za čas rednega letnega dopusta); 3. nagrade za delovno dobo in podobno; 4. dohodke, ki pomenijo povračilo potnih stroškov, provizije itd.; 5. dohodke v naravi (stanovanje, hrana...), ki načeloma tudi ne štejejo v osnovo. Tako dobimo skupni znesek osebnega dohodka, katerega delimo s skupnim številom možnih opravljenih rednih ur in dobimo urni osebni dohodek. Tega pomnožimo s številom rednih OPRAVLJENIH DELOVNIH UR in tako dobimo osebni dohodek, ki je podlaga za ugotovitev pokojninske osnove. skupn. št. možnih rednih ur štev. rednih opravljenih umi OD X delovnih ur Skupno število opravljenih rednih delovnih ur — ure, za katere se prejema osebni dohodek, torej tudi ure državnih praznikov, čas letnega dopusta, čas vojaških vaj itd. Sem ne štejemo delovnih ur, za katere dobi zavarovanec nadomestilo iz skladov: zdravstvenega zavarovanja (za bolezen nad 30 dni) in delovne organizacije (bolezen do 30 dni). Prav tako ne štejemo sem delovnih ur, za katere je zavarovanec dobil nadomestilo za skrajšan delovni čas, ampak samo dejansko opravljene ure. Zaposleni, ki delajo dlje, kot šteje redni delovni čas, pa lahko uveljavijo kot redno opravljene le tiste ure, ki izvirajo iz naslova prisilnosti opravljanja dela zaradi preprečevanja naravnih katastrof, velike škode itd. Matična številka Vsak zavarovanec bo imel svojo matično številko, sestavljeno iz 11 številk (4 skupine števil, ki bodo že same po sebi povedale precej o zavarovancu: republiko, spol, rojstni datum, serijska in kontrolna številka). Številka bo tudi onemogočala zamenjavo zavarovancev z istimi priimki in imeni. Določi jo pristojni zavod za socialno zavarovanje, ko dobi prvič podatke o zavarovancu oziroma upokojencu, da jih vpiše v matično evidenco. Da se zbere in poveže dokumentacija, ki je potrebna za uvedbo in vodenje matične evidence, se uvede osebna številka zavarovancev in upokojencev. OD osnova za pokoj. Vsak zavarovanec še nima matične številke, ker vsi zavarovanci še niso zajeti, zato moramo do njihove podelitve uporabljati prehodno — pomožno številko, ki jo lahko podelimo takoj ob prvi prijavi. Zato je predpis uvedel tudi osebno številko, ki jo ima vsak zavarovanec že nalepljeno v delovni knjižici. Od dne, ko se uvede za zavarovance in upokojence matična številka, ni treba več voditi osebne številke. S pomočjo osebne številke združuje služba matične evidence vse podatke o zavarovancu, ki prihajajo na raznih obrazcih: 1. Obrazci matične evidence o zavarovancih — obrazec PS Prijava podatkov za matično evidenco o zavarovancih — obrazec M-l Prijava zavarovanja — obrazec M-2 Odjava zavarovanja — obrazec M-3 Prijava o spremembi med zavarovanjem — obrazec M-4 Prijava podatkov o ugotovljenem osebnem dohodku in ugotovljeni delovni dobi za leto 19 ... — obrazec M-5 Prijava podatkov o osebnem dohodku, dosežen s prejemanjem nadomestila osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja za leto 19... — obrazec M-6 Prijava podatkov o osebnem dohodku, doseženem s prejemanjem nadomestil in oskrbnine iz invalidskega zavarovanja za leto 19 .. — obrazec M-7 Prijava o pozneje ugotovljeni pokojninski dobi oziroma povečanju zavarovalne dobe — obrazci M-8, M-9, M-10 Prijava sprememb podatkov, javljenih z obrazcem M-4 Prijava sprememb podatkov, javljenih z obrazcem M-5 , Prijava sprememb podatkov, javljenih z obrazcem M-6 2. Obrazci matične evidence o upokojencih — obrazec P-l Prijava podatkov za invalidskega upokojenca — obrazec P-2 Prijava podatkov za starostnega upokojenca —- obrazec P-3 Prijava podatkov za družinskega upokojenca — obrazec P-4 Prijava podatkov za upravičenca do invalidnine — obrazci P-5, 6, 7 in 8 Prijave o spremembi podatkov v prijavi podatkov za invalidskega, starostnega, družinskega upokojenca ter uživalca invalidnine. VASJA BUTINA Novo v prodajnem programu obratne enote »Investe« ASTORIA expres aparat za kavo, na dve, tri in štiri ročke. Izdelan je iz specialnih materialov najboljše kakovosti in konstruiran po zahtevah moderne tehnike. Je majhnih dimenzij, tako da zavzema malo prostora, vsi sestavni deli so lahko dostopni, kar olajšuje čiščenje, vzdrževanje in če je potrebno, zamenjavo delov. Posebne prednosti ASTORIA express aparata: — količina vode, potrebna za kavo, priteka od ročke neposredno iz vodovoda; — aparat ima avtomat za reguliranje dolžine kave, avtomatični izklop in depurator (mehčalec vode, ki zmanjšuje količino apnenca v vodi); — ker je v aparat vgrajena črpalka, deluje tudi brez pritiska vode in brez priključka na vodovodno omrežje; — na aparatu je stalno ogrevan prostor za skodelice in krožnike. Etiketirni strojček ETIREX 2, ETIREX 512 in ETIREX 612 za etikiranje in označevanje cen artiklov v samopostrežnih prodajalnah. Natančno in čitljivo označuje cene v sredini etikete, je lahek in rokovanje z njim je preprosto. Pri modelu 512 je možno nastaviti ceno s petmestnim številom, pri mo- delu 612 s šestmestnim številom, pri modelu 2 z osemmestnim številom, poleg tega pa je pri zadnjem mogoče označiti še artikel, datum ter po želji tudi znak firme. Za označitev firme je potrebno vstaviti kliše. Pri Investi je možno dobiti tudi etikete z že natisnjenim znakom firme. Iz sankaškega tekmovanja sindikalne organizacije PE Preskrba v Tržiču »Investa« ponuja MERCATOR IN NARODNA OBRAMBA Protipožarna zaščita v vojni in miru Salamoreznica BERKEL, model 863, z vertikalno postavljenim nožem zavzema malo prostora 'in je enostavna za čiščenje in vzdrževanje. Nož ima 255 mm premera, . : ' ' • . - FAB 88 strojček za pomivanje kozarcev očisti in pomije v eni uri tudi nad 850 kozarcev. Zavzema malo prostora in odstranjuje najbolj trdovratne madeže: od masti, kreme, črtala za ustnice kar omogoča rezanje vseh vrst mesnih izdelkov. Salamoreznica je posebno priporočljiva za rezanje vseh vrst suhomesnatih izdelkov. itd. Postopanje z njim je zelo enostavno. Vse informacije: OE INVESTA, Ciril Metodov trg 1, telefon 20 909 ZBRALA: M. HOČEVAR Protipožarna zaščita zajema preventivne požarne ukrepe, ki naj odstranijo nevarnost požara ter gasilske enote, ki se urijo in pripravljajo vse potrebno za gašenje požara. Med preventivne požarne ukrepe uvrščamo: a) gradbene ukrepe, b) izpraznitev podstrešij, c) požarne preventivne ukrepe v stanovanjih. Glavna naloga gasilskih enot v civilni zaščiti je, da začetni požar lokalizirajo in onemogočijo, da bi se razširil. Lokaliziranje in gašenje začetnega požara je možno, če ukrepamo takoj. V našem podjetju uspeh ne bo izostal, če bo naša gasilska enota pravočasno stopila v akcijo. Če začetnega požara ne pogasimo pravočasno, se bo razširil na vse vnetljive predmete v neposredni okolici, se spremenil v velik požar in dosegel morda katastrofalen obseg. Požar lahko uniči ne samo posamezna poslopja, ampak tudi cele bloke hiš oziroma dele naselja. Gašenje razbesnelega požara zahteva izurjene in dobro opremljene gasilske enote. Gradbeni preventivni ukrepi Da bi dosegli čim večjo varnost pred požarom, so v vsaki hiši, trgovini in skladišču potrebni naslednji gradbeni preventivni ukrepi: — postaviti je treba pregradne zide na podstrešju, da preprečimo širjenje požara z enega dela podstrešja na drugega; — omogočiti je treba lahek dostop na podstrešje. Ce ni odprtine oziroma stopnic na podstreho, jih je treba narediti: — po možnosti je treba okrepiti tla na podstrešju in jih posuti s peskom najmanj 5 cm visoko; — leseno podstrešno konstrukcijo je treba obložiti s plastjo mavca ali azbesta, oziroma jo impregnirati s posebnimi protipožarnimi pripomočki. Izpraznitev podstrešij S podstrešja moramo izprazniti vse lahko vnetljive stvari, ki bi utegnile razširiti požar, to pa so zaboji, papir in drugo. Izpraznitev podstrešij je učinkovit protipožarni ukrep, ker zmanjšuje nevarnost požara. Zato je treba skrbeti za take stvari že v mirnem času. Preventivni ukrepi v stanovanju Začetni požar v stanovanju lahko pogasimo, če imamo ustrezno količino peska (za vsako sobo najmanj 5 kg). Pesek spravimo v vreče ali zaboje in to v predsobi blizu vhoda. Prav tako ga moramo pripraviti tudi za podstrešje. Poleg peska pa moramo pripraviti še posodo za vodo, ki jo bomo potrebovali za gašenje požara. Hiše z ravno streho, ki nimajo podstrešja, je treba oskrbeti z opremo glede na število stopnišč. Snovi in pripomočki za gašenje požara Za gašenje požara uporabljamo snovi, ki znižujejo temperaturo gorečih predmetov ali pa preprečujejo dostop kisika in s tem gasijo ogenj. Za gašenje požarov poznamo tri osnovna sredstva: — sredstva, ki hladijo, — sredstva, ki preprečujejo dostop kisika, — sredstva, ki hkrati hladijo in odvzemajo kisik. Preprost pripomoček za gašenje požara je voda, ki gorečemu predmetu odvzema toploto. Ce je voda, ki jo uporabljamo za gašenje, razpršena v kapljice, potem je potrebujemo manj. Vode nikakor ne smemo uporabljati za gašenje tedaj, ko gre za lahko vnetljive tekočine, električne napeljave, tam kjer so karbid, negašeno apno in podobno. Vodnega curka ne usmerimo na razbeljene kovinske plošče, ker tedaj nastane pokalni plin. Najpreprostejše gašenje z vodo je z vedrom ali drugo ustrezno posodo. Za gašenje začetnih požarov imamo tudi tipizirana tovarniška sredstva in to: ročno črpalko, aparate in drugo. Pri vsaki ustanovi, prodajalni in skladišču v našem podjetju mora viseti na zidu aparat za ga-šanje. Kolikor ga kje ni, se mora v najkrajšem času nabaviti. V večjih prodajalnah, posebno v skladiščih, mora biti večje število aparatov. Mercator Glasilo delovne skupnosti veletrgovine »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domajnko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupelj, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Glavni urednik: Marjan Pogačnik — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tehnični urednik: Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska: tiskarna »Toneta Tomšiča«, Ljubljana Mercator PRAVILNIK o zaščiti tajnosti Na podlagi 151. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) 79. člena zakona o podjetjih, 1. člena uredbe o merilih za določanje tajnih podatkov narodne obrambe in ukrepih za njihovo zavarovanje (Uradni list SFRJ, št. 56/69), 1. člena pravilnika o merilih za določanje podatkov, ki so vojaška tajnost in o načinu njihovega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 15/70) in člena 257 c statuta Veletrgovine »Mercator«, je centralni delavski svet sprejel naslednji PRAVILNIK o zaščiti tajnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa vrste podatkov, pomembnih za narodno obrambo, kateri so tajni iz delovnega področja podjetja, ukrepe in postopke za njihovo zaščito ter pogoje, pod katerimi se ti podatki dostavljajo ali sporočajo drugim osebam 'izven podjetja. 2. člen Tajni podatki narodne obrambe v smislu tega pravilnika so vsi dokumenti, ukrepi, materialna sredstva, objekti in drugo gradivo, kar je pomembno za narodno obrambo in kar bi lahko škodovalo narodni obrambi dežele, če za njih zve nepoklicana oseba. 3. člen Vsakemu tajnemu podatku, ki se oceni kot tajni podatek narodne obrambe, se določi stopnja tajnosti. Dokumenti, ki vsebujejo podatke iz 2. člena tega pravilnika, se na določenem mestu označijo s predpisano stopnjo tajnosti. Dokumenti o tajnih materialnih sredstvih ali objektih imajo osnovo tajnosti, ki je določena za materialna sredstva ali objekt, na katerega se nanaša. V elaboratih, načrtih, študijah, analizah in v podobnih listinah ter v tehnični in drugi dokumentaciji, o materialnih sredstvih in objektih imajo vsi dokumenti in priloge tako označbo tajnosti, kot jo ima podatek z najvišjo stopnjo tajnosti. 4. člen Tajnost podatkov se določa v začetku dela oziroma zbiranja gradiva ali izvajanja določenih ukrepov, opravil in nalog. Tajnost podatkov narodne obrambe določajo vodja in upravitelj vojnega načrta podjetja. Stopnjo tajnosti podatkov o narodni obrambi lahko spreminjata samo osebi iz drugega odstavka tega člena. 5, člen Delavci podjetja morajo varovati tajne podatke o narodni obrambi pred nepoklicanimi osebami. Dolžnost varovanja tajnosti ne preneha s prenehanjem delovnega razmerja. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo za podatke, ki so si tem pravilnikom določene za tajne, kot tudi za tiste podatke, ki so določeni s predpisom ali aktom pristojnega organa, z njim pa razpolaga delovna organizacija. Opustitev od obveznosti varovanja tajnosti iz delovnega področja delovne organizacije lahko da direktor podjetja. 6. člen O pogrešanih ali na drug način odkritih podatkih narodne obrambe iz delovnega področja delovne organizacije morajo* delavci takoj obvestiti direktorja podjetja ali upravitelja vojnega načrta, sami pa ukrepajo, da se odvrnejo škodljive posledice in ugotovijo okoliščine, v katerih je prišlo do odkrivanja tajnih podatkov. 7. člen Direktor podjetja oziroma njegov pomočnik ali upravitelj vojnega načrta organizirajo in usposabljajo svoje delavce za izvajanje varnostnih ukrepov in zaščito tajnosti narodne obrambe. Delavci podjetja so se dolžni usposabljati pri varnostnem usposabljanju za zaščito tajnosti narodne obrambe. II. TAJNI PODATKI NARODNE OBRAMBE 8. člen Tajni podatki, ki so pomembni za narodno obrambo*, vključno o oboroženih silah, iz delavnega področja delovne organizacije so lahko državna, uradna ali vojaška tajnost. 9. člen Državna tajnost so za narodno obrambo pomembni podatki iz delovnega področja delovne organizacije, za katere se ugotovi, da bi lahko postale škodljive posledice za obrambo in varnost države, če bi bili izdani nepoklicani osebi. Državna tajnost so zlasti naslednji podatki: 1. razvojni vojni načrt podjetja, 2. vojaško-politična predvidevanja in pregled potreb in drugih možnosti delovne organizacije za vojno, 3. skupni podatki o vrsti, količinah in razmestitvi blagovnih rezerv, ki so predvidene za primer vojne, 4. podatki o zmogljivosti vojne proizvodnje v delovni organizaciji, 5. analize in podatki o stanju vojnih priprav v delovni organizaciji, 6. ukrepi za posebno obrambno pripravljenost, ki so predvideni za primer neposredne vojne nevarnosti. 10. člen Uradna tajnost so za narodno obrambo pomembni podatki iz delovnega področja delovne organizacije, ki po svojem značaju ne pomenijo državne ali vojaške tajnosti, pa se zanje ugotovi, da bi lahko škodovalo narodni obrambi, če bi bili izdani nepoklicani osebi. Uradna tajnost so zlasti naslednji podatki: 1. podatki o sistemu zavarovanja delovne organizacije, 2. navodila, dopisi in sporočila, ki vsebujejo podatke o izdelavi vojnih načrtov, 3. dokumenti, ki vsebujejo podatke o vrsti in količini proizvodnje ter storitvah, pomembnih za narodno obrambo v vojni, 4. poročila in informacije z inšpekcijskih pregledov o vojnih pripravah v delovni organizaciji, 5. skupni podatki o organizaciji, sestavi in razvoju civilne zaščite ter o sredstvih osebne in kolektivne zaščite, 6. načrt obveščanja in alarmiranja v delovni organizaciji, 7. skupni podatki o vrstah 'in zmogljivosti za zaščito ljudi in materialnih dobrin podjetja v vojni, 8. osnutki uredb in vojnih predpisov, 9. skupni podatki o kadrovski sestavi v upravi in organu za narodno obrambo, 10. skupni podatki in načrti o evakuaciji materialnih dobrin. 11. člen Za podatke, ki imajo pomen za oborožene sile 'in se morajo varovati kot vojaška tajnost, se štejejo podatki, ki se nanašajo na dejavnost enot in zavodov JLA, ter enot in služb teritorialne obrambe, za katere se sumi, da bi lahko nastale škodljive posledice za oborožene sile, če bi bili izdani nepoklicani osebi. 12. člen Za vsak vojaški podatek se določa stopnja tajnosti: Stopnje tajnosti so: STROGO ZAUPNO, ZAUPNO in INTERNO. 13. člen Strogo zaupni so tisti podatki, za katere se ugotovi, da bi lahko nastale škodljive posledice za oborožene sile, če bi bili izdani nepoklicani osebi. Za strogo zaupno se štejejo predvsem podatki, ki se nanašajo na: 1. mobilizacijski načrt partizanskih enot, 2. načrt operativnega razvoja partizanskih enot, 3. poročila in analize o bojni pripravljenosti partizanske enote, 4. načrt in podatek o opremi partizanske enote, 5. načrt perspektivnega razvoja partizanske enote, 6. ureditev ozemlja in posameznih objektov, ki imajo poseben pomen za obrambo. Na dokumente, ki vsebujejo strogo zaupne tajne podatke, se zapisuje označba: »STROGO ZAUPNO«. 14. člen Zaupni so tisti podatki, za katere se ugotovi, da bi lahko nastale škodljive posledice za izvrševanje nalog enot in zavodov oboroženih sil, če bi bili izdani nepoklicani osebi. Za zaupne podatke se štejejo zlasti naslednji podatki: 1. organizacija in formacija poveljstev, partizanske enote ter zavodov oboroženih sil, 2. številčno stanje partizanske enote in oborožitev, 3. materialno-finančno poslovanje, pouk in vaje partizanske enote, 4. pravila, instrukcije, posamezni predpisi in poročila o materialno političnem stanje In kadrovskih sprememb v partizanski enoti. Na dokumente, ki vsebujejo tajne podatke, se zapisuje označba: »ZAUPNO«. 14. člen Stopnja tajnosti »INTERNO« se določa za tiste tajne podatke, ki niso strogo zaupni, za katere pa smejo vedeti samo osebe v službi oboroženih sil, državnega organa in določene delovne ali druge organizacije. Na dokumente iz prvega odstavka tega člena se zapisuje označba: »INTERNO«. 16, člen Ukrepi in postopki, ki so določeni za zavarovanje tajnih podatkov z označbo »državna tajnost« so obvezni tudi za zavarovanje strogo zaupnih podatkov. III. UKREPI IN POSTOPKI ZA ZAVAROVANJE TAJNOSTI NARODNE OBRAMBE 17. člen Delavci podjetja so pri opravljanju nalog ma svojem delovnem področju dolžni organizirati in izvajati ukrepe za zaščito tajnih podatkov, predpisanih z zakonom, drugimi predpisi in s tem pravilnikom. Delavci podjetja so dolžni varovati tajne podatke, ki so jih zvedeli na svojem delovnem mestu ali na kakšen drug način. Obveznost varovanja tajnih podatkov nastane v trenutku, ko se delavec z njimi seznani. 18. člen Tajne podatke narodne obrambe, ki izvirajo od državnih in drugih organov in organizacij, delavci podjetja uporabljajo, hranijo in z njimi ravnajo glede na stopnjo tajn(osti, ki jo je določil organ oziroma organizacija, od katere izhajajo> izvirni podatki. Podatki iz prejšnjega odstavka lahko delavci podjetja prenesejo drugim osebam samo z dovoljenjem direktorja oziroma njegovega pomočnika ali upravitelja vojnega načrta. 19. člen Sprejem in odpošiljanje tajnih dokumentov in podatkov se vpiše v posebni delovodnik z oznako1 določene tajnosti. Vsi tajni dokumenti in podatki, ki gredo iz podjetja, morajo imeti označbo »državna tajnost«, »uradna tajnost«, »strogo zaupno«, »zaupno« ali »interno«. Dokumente in podatke, označene pod »državna tajnost« ali »strogo* zaupno« izroča upravitelj delavcem podjetja ali upravnim organom v delo prek evidenčne knjige s podpisom prejema. 20. člen Podatki, dokumenti in drugo* gradivo, ki je označeno kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«, se mora hraniti v za to določeni sobi podjetja; podatki, označeni kot »uradna tajnost« ali »zaupno« pa v ustreznih blagajnah ali pločevinastih omarah, katere se morajo zaklepati in zapečatiti. Dokumenti, označeni kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«, se pošiljajo samo s kurirji. Pri prenašanju s tehničnimi sredstvi se mora uporabljati kriptografska zaščita. Dokumenti, označeni kot »uradna tajnost« ali »zaupno«, se lahko pošiljajo po pošti kot priporočene pošiljke, če ne vsebujejo podatke o vojnih načrtih in konkretnih rešitvah vojnih priprav. 21. člen Odnašanje tajnih podatkov iz podjetja je prepovedano. V primeru potrebe (usklajevanja načrtov in drugih ukrepov vojnih priprav, zahtev pristojnega organa), da se dokumenti in podatki označeni kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno« odnašajo iz podjetja, kjer so izdelani in shranjeni, odloča upravitelj vojnega načrta. Prepovedano je snemanje tajnih dokumentov in podatkov ter vnašanje aparatov za snemanje v prostore, kjer so taki podatki. 22. člen S podatki, označenimi kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«, ne sme delavec, pri katerem se nahajajo v obdelavi ali pri katerem so shranjeni, seznaniti drugih delavcev podjetja, če to ni nujno za opravljanje določenih skupnih nalog in obveznosti. s V tem primeru mora delavec na dokumentu označiti, kdo in kdaj je imel vpogled v podatke, označene kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«. 23. člen Pri izdelavi tajnih dokumentov se na določenem mestu označi, v koliko izvodih so izdelani in kam so dostavljeni. Po končani izdelavi dokumentov, ki so označeni kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«, se mora komisijsko uničiti indigo, matrice, izračuni, grafikoni, skice in drugo pomožno gradivo, katero je bilo uporabljeno pri izdelavi. Dokumenti, ki so označeni kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«, se izročajo pooblaščenim osebam samo s pismenim potrdilom prejema. Delovno mesto oseb, ki uporabljajo ali hranijo podatke, označene kot »državna tajnost« ali »strogo zaupno«, se sprejema oziroma predaja zapisniško. 24. člen Postopek s posnetim gradivom s seminarjev, posvetovanj, poročanj in drugih sestankov, kjer se obravnajo vojne priprave, se določi za vsak primer posebej. Snemanje dovoljuje delavec, ki organizira posvetovanje, seminar ali sestanek. Posneto gradivo se presoja in če se ugotovi, da predstavlja uradno ali državno tajnost, se zavaruje in hrani po ustrezni stopnji tajnosti ter evidentira v tajnih dokumentih. 25. člen Zaščita tajnih materialnih sredstev in objektov, s katerimi razpolaga podjetje (sredstva za zveze, objekti vojne lokacije in podobno), obsega predvsem čuvanje v tajnosti kraja, kjer se nahajajo, njihov pomen in tehnične karakteristike. Tajna materialna sredstva in objekti se obvezno maskirajo. Delavci podjetja, ki uporabljajo tajna materialna sredstva ali skrbijo za nadzor tajnih objektov, so dolžni zagotoviti evidenco dovoljenih obiskov, komu so materialna sredstva pokazana, s čigavim dovoljenjem in zakaj. 26. člen Ne šteje se za kršitev dolžnosti varovanje tajnosti, če se sporoči podatek, ki se sicer šteje kot tajnost po tem pravilniku: 1. pooblaščenim organom federacije, republike, mesta in občine, ki to zahtevajo, 2. pooblaščenim organom federacije, ki izvajajo inšpekcije, 3. drugim organom in organizacijam v določenem obsegu, kadar je to potrebno za opravljanje skupnih nalog in za usklajevanje vognih in razvojnih načrtov ter drugih ukrepov s področja narodne obrambe. S tajnimi podatki iz prejšnjega odstavka lahko seznanita druge osebe direktor in upravitelj vojnega načrta. 27. člen Obveščanje javnosti o pripravah s področja narodne obrambe ter ukrepih in delu podjetja je pravica direktorja podjetja oziroma osebe, ki jo on pooblasti. IV. ODGOVORNOST ZA KRŠITEV DOLŽNOSTI VAROVANJA TAJNOSTI 28. člen Za kršitev dolžnosti varovanja in zaščite tajnih podatkov z delovnega področja podjetja, katerih tajnost je določena z zakonom ali drugimi predpisi in s tem pravilnikom, delavec podjetja odgovarja kazensko, če kršitev dolžnosti varovanja in zaščite tajnih podatkov predstavlja kaznivo dejanje po določbah kazenskega zakonika. Kazen odgovornosti iz prejšnjega odstavka ali če kršitev ne predstavlja kaznivo dejanje, delavec podjetja odgovarja za hujšo kršitev delovne dolžnosti: 1. če ne obvesti direktorja ali upravitelja vojnega načrta o odkritju tajnih podatkov, 2. če ne varuje in ne ščiti podatkov, katerih tajnost je določena s predpisom in s tem pravilnikom, 3. če ne izvaja ali ne spoštuje ukrepov in postopkov, predpisanih za zavarovanje in zaščito tajnih podatkov. V. KONČNE DOLOČBE Ta pravilnik je bil sprejet na seji centralnega delavskega sveta podjetja dne 7. marca 1972, objavljen pa je bil 26. marca v glasilu delovne skupnosti Mercator ter se od tega dneva uporablja. Generalni direktor: Osterc Adolf 1. r. Predsednik CDS: Vera Aljančič 1. r.