143. flevfflfo. o Uiuiiani, v nedeljo 24. Jonlja WZ3. Leto LUI. Izhaja Tiak dan popoldne, Urama! sedeli* te praznik«. •nseratl: do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 petit vrtt a 1 D 50 p. večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratal davek posebej. Vprašanjem glede inaeratov naj se prfloll znamka za odgovor. Vptavntttvo »Slov. Naroda" te »Mi ulica it 5, pritUtao. — Telefon *t- 304. Urodatttvo „Ilov. Bar*««" Knanova ulio a it S, I« nadatropie Tela'on ifw. 34. Dopise spreleoia lo podpisaus ia zadostno frankovane. •^r Rokopisov so no vroCo. W Posamezna Številk*: H v Jugoslaviji wae dni po Oin 1*— v inozemstvu navadna dni Din 1, nedelje Oin 1*25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod- velja: V JngosTTrlji V InoienstT« v Ljubljani po poiti 12 mesecev...... Din 144 — Din 144 — Din 264«— . 72- . 72'- . 132*— 36 — . 36'— . 66-— 1 t • 12- . 12'- 22*_ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na; pošljejo v prvič naročnino vedno 0QV P° nakarnld. Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Italija proti francoski nadvladi. Italija s srdom zasleduje francosko približevanje Srednji Evropi, zlasti Celi oslo vaški in Jugoslaviji. Ni jej dosti mar za tako akcijo Francije napram Avstriji ali Madžarski, ker Italija meni, da je v teh dveh deželah njen prestiž precej silen, toda kadar čujejo v Rimu o kakih razgovorih in pogajanjih med Francijo in Čehoslovaško ter Jugoslavijo, takrat zatrepetajo živci italijanskih državnikov in hitro mislijo na protiak-cljo, da bi se francoski vpliv ne oprijel Čehoslovakov in Jugoslovenov, katere oboje treba slabiti, da ne zavlada končno njihova moč v Srednji Evropi in na Balkanu namesto italijanske. Boj za primat na tem velikem ozemlju, ki obeta lepo bodočnost, bijejo Italijani z vsemi mogočimi sredstvi včasih prikrito, včasih očito, kakor kaže tre-notni položaj. Bolgarsko revolucijo smatrajo v Rimu za souspeh italijanske zunanje politike in veseleč se ugodnega rezultata iz spletkarjenja proti Jugoslaviji, kateri se v obraz dobrikajo, za njenim hrbtom pa nizkotno intrigiralo proti njej, so dobili pogum, da govore in pišejo na naslov naše države najpre-drznejše, kažoč pri tem svoje namene proti nam, ki so taki da bi nas radi vrgli pod italijansko peto. Italijani hočejo po vsej sili ojačiti Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo proti Jugoslaviji ter držati daleč od njenih stikov Romunsko in Grško, vznemirjati Albanijo, tako da bi bili Jugosloveni obkroženi od vseh strani od samih nasprotnikov, med katerimi bi bili glavni Italijani. Jugoslavija v takih kleščah bi bila manj vabljiva za Češkoslovaško, pred vsem pa ne za Francijo, katera bi bila vedno manj vplivna v Srednji Evropi in na Balkanu, ako bi se italijanske nakane uresničile. Ali mi smo tega mnenja, da se ne uresničijo. Po bolgarski vojni se je razkrila marsikatera tajnost, naperjena proti nam, in odkritosrčnejši glasovi v svetovnih listih nas podučujejo, kje so naši prijatelji in kje naši sovražniki. Razprava o bolgarskih dogodkih traja dalje in posebno mnogo imajo povedati Italijani, ki hočejo nas z Bolgarijo ustrahovati ter se obračajo pri tem tudi proti Franciji, o kateri trde\ da stoji za Jugoslavijo proti Italiji. Značilen v tem ozi-ru je komentar k sofijskemu prevratu iz peresa V. Mantegazza v reviji »Ec-chi e Commenti«. Sklicuje se na dvoje franeoskih poročil: prvo je list »Les Dčbats«, ki pravi, da upostavitev nove vlade na Bolgarskem s pripadniki kralja Ferdinanda ne more pustiti kabinetov v Atenah, Beogradu in Bukarešti ravnodušnih. Tudi velesile ne smejo prezreti v tej revoluciji turškega, nemškega in boljševi-škega vpliva, ki porablja vsako priliko Conan Doy1e: 9 Razpad in vstajenje svetovja. Roman, »No, in, gospod tovariš,« je vprašal Summerlee ponižno, »kaj mislite o sedanjem stanju?« »Z vašim dovoljenjem bom izprego-voril nekaj besed o tej zadevi.« Vsedel se je kar na svojo pisalno mizo in zibal svoje noge sem in tja. »Priče smo nekega strašnega, uprav grozo izzivajočega dogajanja. Po mojem mnenju je napočil konec sveta!« Konec sveta! Nehote smo se ozrli k velikemu oknu na prelestno poletno pokrajino, na široko razprostrto cvetočo poljano, na lične vile, prijazne kmečke hišice in na športnike. Konec sveta! Kolikokrat smo Čuli to besedo! Toda, da bi se utegnilo kdaj spremeniti v strahotno dejstvo, da to ne pomeni samo povsem negotovega trenotka, temveč prav določni »zdaj«, — »danes« — o, ta misel je bila poražujoča, blazna. Kar obnemeli smo in strme čakali, kaj nam bo Challenger še razodel. Njegova mogočna osebnost je njegovim besedam dala za maščevanje. Drugi list na katerega se sklicuje g. Mantegazza, je »Le Journal«, ki na podlagi izjave enega izmed bolgarskih ministrov zanika, da bi bil prevrat delo makedonstvujuščih. Iz obeh navedenih časopisnih poročil pa sledi, da bi dogodki imeli lahko odmev ne le na Balkanu, marveč da ie ž njimi prizadeta cela Evropa. Prevrat da je postal po obisku Stambolijskega v Beogradu in po podpisu niške pogodbe neizbežen. Stambolijskega je morala zadeti enaka usoda, kakor njegove prednike Stambulova in Petkova, dasi se je to zgodilo na nekoliko drugačen način. Proti njemu so se zarotili oficirji, nahajajoči se sicer v rezervi, ker je mirovna pogodba reducirala stanje vojaštva, ki pa se smatrajo še vedno kot del armade. Režim Stambolijskega, oprt na zemljo-radniško stranko, je postal vsled svojega nasilja odijozen. Volitve so bile izvedene s skrajnim terorizmom: ne Ie. da je bila zaprečena vsaka nasprotna agitacija, ukinjena glasila nasprotnih strank, nasprotniki so bili celo z orožjem prisiljeni voliti zemljoradniške kandidate. Ta režim bi ne bil trajal tako dolgo, da ni tekom osemletne vojne poginilo mnogo inteligence. Bolgarski kmet sam se ne zanima mnogo za politiko, glavno mu je sedaj, po osmih letih vojnih grozot, da ga puste pri miru. Zato tudi ni simpatizira! z makedonstvu-juščimi, ker je vedel, da mu grozi od njih nevarnost nove vojne. Zarota proti Stambolbskemu je bila posledica njegove makedonske politike. Ni pa zarota delo makedonstvujuščih: to smatra nova vlada za potrebno, da poudari, ker predobro ve. da bi Jugoslavija takoj vkorakala v bolgarsko ozemb'e. ako ne bi bili makedonstvuiušči dogodkom popolnoma tuji. Ta nevarnost je tudi tekom zadnjih dveh let makedonstvuiušče zadrževala od vsake prevratne akcije. Izjavili so to odkrito, in to je, kar dela nasilje Stambolijskega Še bolj nerazumljivo. Makedonci vedo prav dobro, da bi ne bilo Srbom nič boli dobrodošlo, nego nastop makedonstvuiuščih: vedo tudi. da je neka ve!es«te. ki podpira to politiko In da5e Beogradu v tem upanju poguma. »Journal« poudarja izjavo bolgarskega ministra dede ne-udeležitve makedonstvujuščih: drugi pa — glej n. pr. »Debats« — misijo, ko govore" o mogočih zaptetljajih, očl-vidno na svojo varovanko Jugoslavijo, ki naj se priprav! proti Bolgariji, da bi imeli bolj proste roke v evropski politiki. Francija, katera stremi za portiše-njem in popolnim uničenjem Nemčije, je docela sporazumfjena z Jugoslavijo, katera ima, sledeč njenim stopinjam, kot cilj uničenje Bolgarske. Bolgarija, ponižana do skrajne nemoči, jači male dr- žave Vzhodne Evrope, izmed katerih si hoče napraviti Francija toliko satelitov, kakor jih je imela Nemčija, ko je gospodovala v Evropi. V tem smislu in z ozi-rom na gorenja izvajanja ne more pustiti vse to, kar se dogaja na balkanskem polotoku z Bolgarijo, ravnodušnih ne nas ne vseh onih, ki ne morejo pripustiti, potem, ko so se bo:evali proti eni nadvladi, da se po'avi nova.« Po dolgem praznobesednem zagovarjanju makedonstvuiuščih se razlušči iz izvaiani ost proti Franciji. Za nadvlado gre. Nadvlade pa Italijani ne trpe. Bojevali se niso proti nemški nadvladi zaradi tega, da bi se sedaj pojavila nova, to je francoska. Glavni njeni »sateliti« bi bili Čehoslovaki in Jugosloveni, po niškem sporazumu med Jugoslavijo m Bolgarijo bi stopili v njihovo vrsto tudi Bolgari. Kako skrajno nesramna je trditev, da hoče Jugoslavija uničiti Bolgarijo, ko se je v resnici pod Stambolij-skim iskalo dobrih stikov med obema državama na eni in drugi strani! Ti stiki pa seveda niso po godu Italijanom, slovanska vzajemnost na Balkanu križa njihove račune, za*o pa so rovarili in sedaj krlče o nadvlad? oni, ki v resnic? snmi zase iš*če»o nadvlado v Srednji Evropi in na Balkanu. Prav je, da se razkrivajo pred nami Ital;iani, da jih vsak dan bolj spoznavamo. To spoznavanje pa nas veže vedno krepkejŠe na ono velesilo, od katere nas hočejo odtrgati. To naj si dob*-^ zapomnijo! Naše stališče napram Bolgariji in kralju Borisu. Te dni se je nepričakovano razširila vest. da se namerava bolgarski krali Boris v kratkem poročiti z najmlajšo sestro naše kraliice, romunsko princezinjo Tleano. Javnost je tako* postala pozorna in naši pa tudi srbski listi so posvetili temu predstoječemu dogodku članke, v katerih so nekateri oprezno pozdravljali idejo krvnega sorodstva med vladaiočimi rodbinami po-samnih balkanskih držav, drugi pa so na vaiali različne tehtne razloge, ki govore proti tej ideji. Vest je sedai uradno ovržena in tako bi bilo na prvi pogled to vprašanje rebrno brez nadalinih kom-olikacij. Ni sicer znano, odkod in s kakšnim namenom se je razširila ta govorica, vendar pa se nam zdi, da ni dima brez ognja, in da to. kar se morda danes iz raznih nolitičnih ozirov še skrbno prikriva, lahko postane v doglednem času očitno in aktueluo v tolik* meri da ne bo odveč, če ze sedal spregovorimo nevai be*^d o vpr«*>nJu, fci *e za nas načelne važnosti. Odigrano je prvo deianie bolgarske tragediie, in kdo nam jamči, da mu kmalu ne bo sledilo še drugo? Prevrat v Bolgariji, ki je že definitivno preuredil notranje razmere in usmeril zunanjo politiko sosedne države proti Rimu in Budimpešti, je iztaknil na površje tudi vprašanje bolgarskega kralia Borisa, in kakor vse kaže, bo to vprašanje rešeno v prid niegovega prestola, ki je bil do najnovešega časa tako v notranji kakor tudi zunanji politiki Bolgarije brez vsakega vpliva in pomena. Nas ne zanima toliko osebnost mladega Borisa, ki do prevrata itak ni mogel pokazati svojega pravega obličja, pač pa bolgarska dinastija kot taka. ki je bila in ostane naivečje zlo za jugoslo-venski narod. Ta dinastija je sedaj na poti k popolni restavraciji in ni dvoma, da bo njen reprezentant sčasoma postal predmet splošnega zanimanja in vsakovrstnih zakulisnih intrig. Nova sofijska vlada se bržkone ne bo mogla na^la-n'ati na neposredne sosede, zato ji bo dobrodošel Boris kot ženin, ki mu bo treba naiti primerno nevesto. Ženinov prestol je začasno sicer rešen, toda za vsak slučaj bo dobro, če se Še nekoliko utrdi, da se mu ne bo treba v bodoče bati diktature te ali one strank*, in zato bi bilo naibolj priporočljivo staro, pogosto preizkušeno sredstvo, ki bi gotovo ne ostalo brez učinka. Dinastične vezi so sicer izgubile svojo nekdanjo veljavo, vendar pa igrajo v mednarodnem življenju zlasti za balkanske razmere še važno vlogo, in naravno je, da nam ne more biti vse eno, s katero vladajočo rodbino se zveze bolgarski kralj. Če bi sklenil zakon z romunsko prinee-zinjo. kar je gotovo Iskrena želja ita-llianske, madžarske in bržkone tudi angleške diplomaciie, M Mala antanta lahko zabeležila nov fiasko svoje zunanje politike, kajti nieno orožje za eventuel-ni nastop proti Bolgariji bi bilo popolnoma skrhano. Mogoče je, da so niego-vi pokrovitelji že sondirali tla v Bukarešti, pa so dobili negativen odgovor, ali pa so nalašč alarmirali javnost, češ, kaj poreče o tej nakani. Oofovo pa je eno, da bodo namreč kralia Borisa prej ali slej skušali oženiti, in ker bo s tem korakom bolgarski prestol dobil novo močno ZT^mbo. bo za nas nesreča, pa naj bo bodoča bolgarska kraljica iz te ali one vladarske hiše. Če mu poiščejo nevesto v zvezni prijateljski državi, se bo razmerje med njo in našo kraljevino znatno ohladilo, če pa sklene Boris sorodne vezi s kako drugo dinastijo, ki je nam Že sedaj sovražna, se bo to sovraštvo še poostrilo. Vsekakor je to vprašanje za našo zunanjo politiko zelo kočljivo, in zato moramo biti skramo oprezni, da nas prebrisani sovražniki ne speljejo ponovno na led. Se bolj pereča pa je okolnost, da so nam nedavni sofijski dogodki servirali težko prebavlji- vo jed, ki nas bo tiščala v grlu morda še dolga leta. Po slavni zmagi balkanskih držav nad turškim orožjem se je tedanja mala Srbija znatno utrdila, nieno ozemlje se je povečalo in njen vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov je postal tako nevaren, da se je koburška dinastija začela bati za svoj prestol. Ni bilo namreč izključeno, da bi pri ugodnih razmerah polagoma dozorelo vprašanje personalne unije med Srbijo in Bolgarijo, zakaj razliko med Koburžani in Karad/^rdže-viči so čutili ne samo Srbi. temveč tudi vsi slovansko misleči B^lsari. Samo bo;azen pred preveliko močjo naše dinastije je bila kriva, da je bolgarski narod no uspešno končani balkansko - turški vojni zahrbtno napade! Srbe in izvršil gnusno dejanje izdaistva nad lastmmi brati. Sporno vprašanje glede Makedonije in izhoda na morje je bilo le izgovor, za katerim so tičali drugi bolj tehtni vzroki. K temu zločinu, ki je bil deloma maščevan že trdaj. je seveda mnogo pripomogla nemška in avstrijska diplomacija, ki je imela v oseb! Ferdinanda svoicga zanesljivega eksponenta. Bolgarska dinastija je takrat zakrivila zločin, ki ji ga ne more oprostiti noben iskren Slovan, najmanj pa mi Jugosloveni. Usodepolna bitka ob Bregal-nici, čije desetletnico praznujemo koncem prihodnjega meseca, je vrgla med srbsko in bolgarsko pleme prvo iskro sovraštva, ki je še danes rak-rana na našem narodnem organizmu. Toda nenasitni pangermanizem se ni zadovoljil s potoki prelite slovanske krvi in zahteval je od bolgarskega in srbskega naroda še večjih žrtev. Ko se ie vnela svetovna vojna, so centralne države s pomočjo svojega koburškega valpeta, znova poslale Bolgarijo proti Srbiji Zm?ga zavezniških držav je podrla močno deblo nemškega nasilja v Evropi, ni pa izruvala njegovih korenin, k! Še danes poganjajo svoje brstiče v po-samnih premaganih državah, posebno globoko pa so se zajedle v organizem bolgarskega naroda. Ferdinand Kobur-ški je moral po tej zmagi pasti, ker je bil preveč eksponiran in njegova ger-manofflska politika preveč očitna, toda ostal je še Boris, ki tik pred obletnico usodepolnih dogodkov zopet stopa na plan. Ne glede na to, kakšne so njegove vladarske vrline in zunanjepolitične težnje, moramo ob tej priliki z vso resnostjo poudariti, da v njegovi osebi živi med znatnim delom bolgarske javnosti duh zloglasne koburške dinastije in da je on glavni predstavitelj tiste protislovanske struje, ki nosi vso odgovornost za fatalno srbsko - bolgarsko sovraštvo. S stališča državnih interesov je bolgarska dinastija za nas oni usodni faktor, ki je in bo oviral naravni proces kulturne, gospodarske in končno tudi politične spoiitve obeh narodov v tako tehten in težek poudarek, da smo za hip pozabili vso trdost m nerodnost tega moža, ki se nam je zdaj zazdel veličastno velik, visoko nad vrstami navadnih Zemljanov. Zatem pa se mi je — vsaj meni — povrnila tolažilna misel v spomin, da se je namreč mož že dvakrat, kar smo bili tu, kar vil vsled premočnega smeha. Mislil sem, da so tudi duševni zmedenosti dane meje. Kriza vendar ne bo tako preteča in neizogibna. »Predstavite si vinski grozd,« je dejal, »ki ga pokriva množica neskončno majhnih, škodljivih bacilov. Vrtnar seže po strupu, da bi na grozdu zamoril škodljive zajedalce. Strup jih uniči. Naš večni vrtnar tam zgoraj dela isto. Tudi on hoče očistiti solnčni sestav tega ujed-ljivca-človeka, ki se je vgnezdil na zem-sko skorjo.« Spet je nastala mučna tišina, Nenadoma je pri telefonu rezko zazvonilo: »Nekdo od naših bacilov stoka po pomoči,« se je učenjak grenko nasmehnil, »ta bitja so začela uvidevati, da njihovo življenje ni nikak bistven pogoj za obstoj vesoljstva.« Za dve minuti nas je pustil same in odSel iz sobe. Dobro še vem, da smo v njegovi odsotnosti ves čas molčali. Naše stanje je bilo vzvišeno nad vsako besedo. »Vodja zdravstvenega urada v Brightonu,« je dejal ,ko je spet vstopil. »Vsled neznanega vzroka se simptomi posebno pogosto pojavljajo na morskih obalah. Naša sedemsto čevljev visoka lega nam je zelo uspešna. Zdaj so začeli ljudje spoznavati, da sem na tem polju prvi strokovnjak. Očividno te to vpliv mojega pisma v »Timesu«. Oni, s katerim sem ob vašem prihodu telefonsko govoril, je Župan nekega podeželskega mesteca. Saj ste ujeli nekaj mojih besed. Menda se mu je zdelo njegovo življenje slino važno, toda jaz sem mu že postavil pamet na pravo mesto.« Med tem je Summerlee vstal In stopil k oknu. Njegove tanke m koščene roke so kar trepetale v razburjenju. »Challenger,« je vsiljivo dejal, »ta položaj je preresen za vsako besedičenje. Ne mislite morda, da vas hočem s svojimi vprašanji kakorkoli dražiti. Vendar bi rad še nekai pojasnil, kajti morda so vaši sklepi in domneve le napačne oziroma zmotne. Glejte, kako vedro siie solnce na modrem nebu, kako divna je poljana, ki jo krasijo preproge cvetk, kako brezskrbno pojo ptički po rrmeh. Lrudje se zabavajo po igriščih, poliski delavci žanjejo žito. Vi pa trdite, da se mi vsi nahajamo pred pogibeljo — da je ta poletni dan dan konca sveta, o katerem je s strahom sanjalo človeštvo vseh vekov. Na kaj opirate to svojo strašno trditev? Na malenkostno abnormalnost spektralnih črt, na poročila o dogodkih na Sumatri, na nenavadno razburjenje, ki smo ga opazili drug na drugem. Toda ta poslednji simptom pač ni toliko močan, da ga ne bi znali obvladati z malo odločnejšo voljo. Gospod Challenger, govorite z nami prav prijateljsko, saj smo nekoč že skupno zrli smrti v obraz. Odkrite in brez ovinkov povejte, kako je z nami in kaj mislite o bodočnosti.« Te besede so bile krepke in prisrčne, veren izraz odločnega, močnega značaja, ki se je skrival za robi in ostrinami starega naravoslovca. John se je dvignil s sedeža in toplo stisnil profesorju roko. »Tudi laz sem istega mnenia. gospod Challenger«, je dejal, »povejte nam, kaka usoda nas <*aka. D^bro veste, da nismo nikaki plašljivci Toda, ker smo prišli semkaj na poset in ker smo — — na žalost — morali zvedeti, da drvimo s polno paro v vesoljni potop — boste vendar toliko prijazni in nas potolažili s kakim pojasnilom. Kaka nevarnost nam grozi? Ali je velika? Kaj naj ukrenemo, da se ji izognemo?« Stal je pokonci kot sveča, oblivala ga je solnčna svetloba, ki se je pretakala skozi visoko gotsko okno, roko pa je imel naslonjeno na Summerleejevi rami. Jaz sem sedel v naslanjaču, v ustnicah sem držal ugaslo cigareto in se zibal v nekaki čustveni motnjavi, ki mi je posebno jasno omogočala dovzetnost za vsakovrstne vtise. Tudi to stanje je bilo najbrže nova stopnja zastrupljenja: vsi nepreračunljivi impulzi so me minili in prevzela me je neobičajna jasnovidnost, ki ji je bila primešana čudna tf> post. Bil sem samo opazovalec. Zdelo se mi je. da me vse to prav nič ne zadeva. V moji bližini so se nahajali trije močni in pogumni možje, in izvanredno zanimivo je bilo opazovati njih vedenje. Challenger je mršil goste obrvi in si gladil brado, predno je začel govoriti Videlo se mu je, da je vsako svojo besedo pazljivo pretehtal. Ukor zre za popust pri davku iz imetja in davka iz prirastka k imetju administrativnim potom. Druge velike naloge se odložijo do konca aprila. Na proračunu za leto 1924. se marljivo deluje v RaSinovfh tradicijah. Zmanjšanje osebnih izdatkov in stvarnih bremen za 10 do 20 odstotkov ter vzdrževanje ravnotežja, kolikor le mogoče, ostaja dU in temelj Češke finančne politike, ki se je jaotno jugoslovensko državo. Čim prej tudi nikogar ne odžene. Od jgilgn> *o ta ovira izginila, tem bolje bo za I strank pa zahteva brezpogojno solidar-las in tudi za Bolgare. Zemljoradnička I nost v izvrševanju skupno dogovorjene-itranka pod spretnim vodstvom po- I ga programa. Njegovo geslo, na katerem fojnega Starabolijskega bi Jo bila prej I se je trdno ustalil, se glasi: Vestno in ili slej odstranila, in mi moramo samo I postopno izpolnjevanje vseh delov koa-jbžalovati, da so jo dogodki prehiteli J ličnega programa ali nahod. Pogajanje p da so ji tuje sile to preprečile. I mu sicer polagoma aH vendar dobro : V trenotku, ko je kralj Boris pod- I uspeva. iisal ukaz o imenovanju nove vlade In I Zbornica se snide 28. t m., da reši re z navdušenjem pridružil revolucijo- I v par dneh nekatere najnujnejše stvari že obnesla in pridobila republiki ugled >anem, se je povrnila v aktivno poti- Tako se ugodi zahtevam agrarcev, ko- I in tradicijo v tujini J. K. S. jično čivljenje oseba, ki bo znova stala 1 kakor strašen memento med srbskim in bolgarskim narodom. Vse obljube nove-ja kabineta, Če da bo napram naši državi lojalen in da je izprememba državnega krmila samo posledica neurejenih no-jranjih razmer, nič ne pomaga. Resnica •stane resnica, pa naj jo prebrisani po-ttiki še tako prikrivajo. Bolgarija, ki je lila komaj storila prve korake, da se >trese svoje protislovenske politike, je Rastopila rakovo pot in vprašanje likvidacije našega spora je zopet položeno arhiv. Vrhovni reprezentant te reak- Teletonsha In brzoiaona poročila Vlada prepovedala veliko Radićevo skupščino v Zagrebu. Motivacija prepovedi — hrvatska republikanska »stava. — Protesti Radićeve stranke. — Grožnje Beogradu« — Beograd, 37. junija. (Izv.) Komite ministrov za proučevanje hrvatske- ga vprašanja, obstoječ iz ministrov dr. Laza Markovića, dr. Velizaria Jankovima, Vujičića in Marko Trifkovića, je ^ijonarne Bolgarije je danes kralj Boris, I pod predsedstvom g. Pašića včeraj do- zi so mu pod zaščito naših nasprotnikov krastle peroti tako, da je začel že pomišljati o nadaljnih pripomočkih za svoje bodoče delovanje, in to naj bi bila v ^rvi vrsti ženitev. Seveda je on pri tem a igrača v rokah protivnikov jugoslavenske moči na Balkanu in šahovska Igura, s katero hoče ta gospoda napovedati naši družbi z Bolgarijo mat. Že iama vest o zaroki z romunsko prince-feinjo, dasl je neresnična, vzbuja resne tomisleke in domnevo, da stojimo pred lovim presenečenjem. Sovražne sile fco na delu In zato moramo biti skrajno oprezni, da Še pravočasno preprečimo aventuelno nesrečo, ki je pozneje ne bo mogoče popraviti. Pismo iz Prage. Umirjena situacija. — Nevtralnost napram novemu bolgarskemu režimu. — Razmerje do Poljske poslabšano. — Uspešno delovanje min. predsednika Svehle. — Poslanska zbornica. — Delo za ravnotežje v proračunu. 22. junija. Politična situacija se je pri nas nekoliko umirila. Napadi, ki so se vršili na ]eni strani med dr. BeneŠem in ludovci, na drugi strani med njimi in narodnimi "demokrati, so prenehali Zmagalo je spoznanje, da tako prerekanje, ki se razvija po shodih in novinah, ne more lati v korist ne koalični zvezi ne drza-jvi Utihnili so tudi spori, ki so se poia-vjK psi presojevanju bolgarskih zadev. Po tej strani je prevladalo prepričanje, $a so dogodki v Sofiji notranja skrb [bolgarske države, katerih se ne more firesojevati z omejenega strankarskega StaHŠča, marveč edino le z vidika razmerja države do države. Tu se vzdržuje napram novemu bolgarskemu režimu Nevtralnost Priznava se, kar je zajeti in ustreljeni Stamboliiski storil za dobro sosedstvo s Srbijo, toda ni se mogla odobriti metoda njegove vlade, katera se je h koncu zatekla deloma k na-sustvu, deloma h komunizmu in zatiranju inteligence. Sedaj čakamo, ali se uveljavi Cankovljev kabinet kot gospodar v deželi. Ako mu to uspe, ga naša vlada dejansko prizna, k čemur prispeva tudi dejstvo,, da se ta kabinet ni polastil vlade sam za sebe, marveč da ga je imenoval kralj povsem konstitucijo-nelno. G. Daskalov je še nekoliko dni po prevratu upal, da njegov šef zmaga v boju z novim ministrstvom in da se vsa dežela vzdigne za njega. Potem pa je umolknil. Naša vlada presoja njegovo tukajšnje bivanje povsem hladno, Ker je DaskaJov zanjo službeno prenehal biti diplomat, politik in uradnik bolgarske 'države v onem trenutku, ko je bil odpoklican in ko je njegova domovina zašla v revolučno stanje. Tu se ga smatra »goli za privatnika, ki ima ugodnosti in dolžnosti vsakega tujca. Uživa azil enako, kakor ga je užival na primer Karo-lym O kaki izročitvi njega.ne more biti govora. Pa tudi ni misliti na zahtevo kake izročitve, ker bi bila nezdružljiva % mednarodnim pravom in s tradicijami Daskalov lahko biva tu in živi, dokler mu za to zadoščajo sredstva in dokler se bo gibal v mejah, določenih za pripadnika tuje države. Ako bi jih prekoračil, se bo postopalo z njim kakor z vsakim drugim. Razmerje do Poljske se z nastopom nove vlade ni zboljšalo, obratno, še poslabšalo se je. Pozdravna brzojavka, poslana dr. Benešu s strani novega poljskega zunanjega ministra, je povzročila nekako vlažno atmosfero, ki se pa je shladila z ministrovo izjavo v sejmu in z njegovimi pariškimi akcijami y zadevi tJavorine. Ministrski predsednik Svehla poravnava notranja nesoglasja med koalični-mi strankami blaži in pripravlja pot za kompromise, ako je treba, pa tudi pokara, kogar si bodi. Na jugu je izdatno premišljeval o opoziciji naše države v Evropi, o njenih ugodnostih in potrebah ter o neizogibnosti njene koalicije, dokler ne pride do priznanja za državo od nekaterih opozičnih strank, in to so Nemci komunisti ali slovaški ludovci m poldne razpravljal o političnem položaju na Hrvatskem. Komite je odobril sklep, da se z ozirom na sedanje razpoloženje v Zagrebu ne sme dovoliti velika, za nedeljo 24. t. m. napovedana skupščina Radićeve stranke. Prepoved je bila takoj brzojavno javljena v Zagreb in obenem so bila odposlana pokrajinskemu namestniku dr. Cimlću obširna navodila, kako vzdržati v Zagrebu javni mir in red. Prepoved je v revizl-jonističnlh krogih povzročila veliko ogorčenje in je verjetno, da revizljonl-stični blok načelno spremeni svojo dosedanjo politično taktiko. Parlamentarni krogi računajo, da zapustita dr. Korošec in dr. Spaho Beograd, odloči se v tem ozlru tekom današnjega in jutrišnjega dneva. Revizijonisti so tudi ogorčeni, ker se njih nade niso izpolnile in ker vlada ni sprejela gotovih zahtev glede Bosne in Slovenije. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Minister notranjih zadev Vujičić je izdal pokrajinskemu namestniku v Zagrebu ukaz, da se ima Radičeva skupščina prepovedati SledUa so takoj potrebna navodila za ohranitev miru in javnega reda na Hrvatskem. — Zagreb, 23. junija. (Izv.) Pokrajinsko namestništvo je preko policijskega ravnateljstva obvestUo vodstvo Radićeve stranke, da je za nedeljo napovedana skupščina na ukaz notranjega ministra prepovedana. V blokaških krogih je prepoved Izzvala veliko ogorče- RAZPOLOŽENJE RADIKALNEGA KLUBA NAPRAM POVIŠANJU DAVKOV. Dolga in burna razprava v klubu. — Ultimat g. Pašića. nje. Radić jo napovedal popolno prokl-njenje stikov z Beogradom. — Zagreb, 23. Junija. (Izv.) Takoj po objavi prepovedi je bila sklicana seja zagrebškega odbora Radićeve stranke. Zvečer sta bila k pokrajinskemu namestniku dr. Cimlću od strankinega vodstva odposlana dr. Maček in dr. Krnjevlč, ki sta protestirala proti prepovedi Delegata nista vzela na znanje motivacije za prepoved, naglašujoč, da ne more biti zabranjena velika ma-nlffestacijska skupščina, kor je zastopstvo hrvatskega naroda dalo zadostne garancije za mir In red. Zastopnika sta dalje pooblastila pokrajinskega namestnika, da takoj javi v Beograd, da smatra Radfćeva stranka prepoved skupščino za čin, ki onemogoča kaka nadalj-na pogajanja s delegati vlade. Obenem je bil na pokrajinsko vlado od Radićeve stranke vložen priziv proti prepovedi. Ta priziv se ima rešiti v najkrajšem roku. Za slučaj prepovedi velike skupščine se imajo jutri na 20 raznih krajih vršiti zaupni sestanki Na teh sestankih je dogovorjeno, da govorniki nastopijo v zelo ostrih kritikah proti beogradski vladi, kar se je popreje nameravalo opustiti, če bi bila dovoljena velika javna skupščina, na kateri je imel Radić odgovarjati na znani Paši-ćev govor, kakor smo že bili včeraj javili — Zagreb, 23. junija, (izv.) Glavna motivacija prepovedi zborovanja od strani vlade je, da je po sedaj veljavni naredbi prepovedano nošenje hrvatske republikanske zastave. Radić pa stoji na stališču, da republikanska zastava ne more biti glavni razlog za prepoved skupščine. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Tekom zadnjih dni je bila v radikalnem klubu opažati gotovo napetost. Vlada je z ozirom na nujnost nekaterih zakonov brez predhodnega posvetovanja v plenumu kluba predložila zadevne zakonske predloge narodni skupščini tako proračunske dvanajstine, zakon o linearnem povišanju indirektnih davkov in zakon o občinski tlaki Med vrstami radikalnih poslancev — kmetov iz Srbije in Vojvodine je nastal velik odpor in splošno nezadovljstvo, ker poslanci-kmetje nikakor niso pripravljeni glasovati za povišanje zemljiškega davka in za razširjenje zakona o tlaki na vso državo. V klubu so se radi tega pojavili odločni protesti in so poslanci zahtevali, da vlada popreje, predno predloži kak zakon, važen za državne, gospodarske in finančne interese, povpraša tudi za mnenje kluba, za mnenje poslancev. Poslanci so zahtevali od finančnega ministra točna in izčrpna pojasnila. Vsled tega razpoloženja v klubu je bil ministrski predsednik g. Pašić primoran, da se je sklicala plenarna seja, kateri je tudi on prisostvoval dalj časa. Po informacijah iz radikalnih vrst, silijo notranji in zunanji politični dogodki sedanjo homogeno vlado k temu, da se Čimnajbolj požuri spraviti najnujnejše zakone pod streho, radi tega je tudi nemogoče, da bi se vsak zakon popreje razmotrival in v podrobnostih proučava!, kakor to žele številni po-slancl-kmetje. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Na včerajšnji plenarni seji je radikalni klub razpravljal o novem zakonu glede Izenačenja indirektnih in direktnih davkov. Debata je bila živahna. Končno je bilo sklenjeno, da se čimpreje ta zakon pred- loži skupščini v razpravo, kar je nujno z ozirom na finančni položaj države m da se Čimpreje vzpostavi ravnotežje v državnem proračunu. — Beograd, 23. junija. (Izv.) O dolgi in mestoma burni seji radikalnega kluba so znane nekatere podrobnosti in zanimivosti. Seja je najpreje trajala od 16. do 19. Prisostvoval je seji tudi g. Pašfc, Debata je bila živahna. Razpravljalo se je pred vsem o povišanju davkov. Govorilo je 12 poslancev, med drugimi posl. Žujović, Nastas Petrovič, minister financ dr. Milan Stojadinovič in zunanji minister dr. NinČić. Dr. Nin-Člć je skušal dokazati da znaša povišanje zemljiškega davka pro ha samo petkrat toliko, kakor pred vojno, dočim se se dohodki zemljišč povišali za 50 krat od onih pred vojno. V debato je posegel tudi ministrski predsednik g. Pašić ter je končno izjavil, da pričakuje odgovor kluba glede predloženih zakonov tekom današnjega dopoldneva. Govore celo, da je g. Pašić zagrozil z demisijo vlade. Ob 19. je bil odrejen odmor. Po večerji je klub nadaljeval debato do 21. zvečer. Po odmoru se g. Pašić ni udeležil seje ter se je opravičil, da je po poslih zadržan. Tekom današnjega dopoldneva nadaljuje razpravo o položaju v parlamentu. Opozicija v radikalnem klubu, obstoječa izključno Iz zastopnikov kmetov, je tudi proti uradniškemu zakonu, naglašujoč, da so plače uradnikov itak visoke. Zahteva, da se izvede izenačenje zemljiškega davka in da se kmetska posestva obremene še le po točni cenitvi in po napravi katastra, dalje je proti občinski tlaki ker popravljanje potov in cest je stvar samoupravnih oblasti GROŽNJE KLERIKALCEV BEOGRADU. Vznemirjenje klerikalcev. — Klerikalci zapuste parlament? —* Klerikalni kmetje zagovorniki abstinenčne politike. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Klerikalci so začeli groziti vladi Kakor je Vaš dopisnik informiran iz parlamentarnih, klerikalno politiko dobro pozna-vajočih krogov, so klerikalci zadala tedne nepiestauo in sistematično pripravljali teren za svoje stališče, ki so le zavzeli zadnjo dneve povodom kreditnih debat v narodni skupščini Opažati pa je, da radikalnih krogov in vlado te klerikalne grožnje nikakor ne mirjajo, marveč so radikali povsem notranjepolitičnih dogodkov. Smatrajo, da bodo grožnja, Če tih klerikalci v letnici uresničilo in izvedejo, mnogo več škodile Sloveniji m Slovencem, momen-tano bo tudi mogoče to škodRvo za državni dobrobit, toda radikalna vlada In radikalna stranka ste odločeni z vso fZtraJnosUo nadaljevati dosedanjo po-Bttko v korist države in državnega edlnstva. — Beograd. 23. junija. (Izv.) Nezadovoljni in ogorčeni nad postopanjem 1 slada nsoti n*»iirttin»—— vinKit «o za* fceH klerikalci groziti z »abstinenčno politiko.« Včerajšnja načelna in odločna prepoved Radlčevega nedeljskega hoda v Zagrebu, Je še povečala razburjenje in ogorčenje klerikalcev. Dr. Kosec nocoj odpotuje v Zagreb in ima, kakor Ja sklenjeno, poročati Radićevl stranki o političnem razpoloženju Beograda. Za slučaj, da se končno vendarle dovoli velika skupščina v Zagrebu, bo dr. Korošec govoril o srbsko hrvatskem sporazumu. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne Je obiskal dr. Korošec predsednika vlade g. Pašića. V razgovoru je bil nad pol ure. Dr. Korošec je tolmačil ministrskemu predsedniku nerazpo-loženje in nezadovoljstvo svojega kluba proti vojaškemu zakonu In proti računskim dvanajstinam. Kakor javljajo, razgovor ni imel nikakega pozitivnega uspeha. Zanimivo je, da ministrski predsednik g. Pašić voditelju klerikalcev ni dal nobenega pojasnila o nameravani prepovedi nedeljskega shoda v Zagrebu. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Kako razpoloženje vlada med vrstami Jugo-slovenskega kluba in med muslimani ie najbolje razvideti iz raznih izjav, ki sta jih dala voditelja revizijonističnega bloka dr, Korošec in dr. Spaho zastopnikom tiska. Prve so te iziave včeraj objavile beogradske »Novosti«. Dr. Korošec je izjavil: »Zakonski načrti, ki jih je sedaj vlada predložila narodni skupščini, so oznevoiiili naše pristaše. Naša velika organizacija v Sloveniji, Jugoslovenska i? Doslej se je Imenovala »Slovenska«. Ali Je spremenila Ime?) kmečka zveza, v kateri so organizirani naši kmetje, ie sklenila« da pošlje svojim poslancem poziv, da zapuste Beograd, če ne pride do sporazuma In tudi če bo skupščina sprejela povišanje davkov in na drugI strani nI vlada dala nikaklh gospodarskih hi kulturnih koncesij Sloveniji Med našimi volllcl se od dneva do dneva utrjuje prepričanje, da le samo z abstinenco mogoče doseči naše avto-nomlstične cilje. Poslednja dva dneva je Jugosloven-ski klub imel več sej. na katerih je bilo sklenjeno, da da meni svobodne roko za sklicanje seje. na katari se Ima rešiti vprašanje, da zapustimo parlament Ce zapustimo mi in muslimani parlament, tedaj je smatrati parlament za »čisto srbski parlament.« Dr. Spaho pa je Izjavil: »Ni točno, da smo storili sklep, da zapustimo skupščino, toda izkušnje, ki smo jih dobili zlasti v vojnem in iinanc-čnem odseku, kjer se niso vzeli v obzir niti najbolj upravičeni naši predlogi, nas morejo prisiliti da zapustimo skupščino. Odgovori ministrov na interpelacije naših poslancev so dokaz, da vladi ni ničesar do ustave niti do zakonov, ampak da so zanje važnejši strankarski politični interesi. Napadi na katoličane in muslimane v Bosni so naše pristaše privedli do prepričanja, da je naša prisotnos* v skupščini iluzorična.« Odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko. Poročilo sofijskega poslanika, važnimi spremembami v n — Beograd. 23. junija. (Izv.) Naš poslanik v Sofiji g. Rakić je včeraj ob 9. dop. predložil zunanjemu mrofstru dr, Nhičiču đal'Še poročilo o sedanji sKuaciji na Bolgarskem. Posl. je ministru predložil originalni izjavi bolgarskega min istrske ga presed-nika g. Cankova in zunanjega ministra g. Kalfova, da ie bolgarska vlada resno pripravljena izvršiti vse obveznosti, izvirajo-čih Je mednarodnih pogodb, izvesti posebno določbe mirovne pogodbe, kakor tudi nisTo; sporazum. Sofijska vlada se bo Izogibala vsakim korirpfllkacttam, posebno pa vojnim. 2e1f iskrenih odnoSajcv med obema sosednima državama. Naša vlada prouči predloge bolgarskpe. Poslanik Rakfč ostane več dni v Beogradu. Poslanik ni dal novinarjem nfkakih pojasnil. Ob istem času ie obiskal zunanjega ministra trtvš! bolgarski poslanik na našem dvoru Kosta Todorov. — Beograd, 23. junija. (Izvir.) Iz Lau-sanne Je včeraj zjutraj prispel v Beograd bivši bolgarski poslanik na našem dvoru Kosta Todorov. Njegov prihod nima nlka-keea oflcfielnega značaja. Poslanik je prispel v Beograd, da se poslovi od svojih — Akcija Todorova. —» Pred ašem sofijskem poslaništvu. znancev jn prijateljev. Tekom dopoldneva je imel daljše razgovore z novim ponovnim odpravnikom g. Mlnčevom v bolgarskem poslaništvu. Ob \l. dop. je g. Todorov obiskal zunanjega ministra dr. Nlnčiča. pri katerem se je informiral o stališču nase vlade napram vladi 2. Cankova. Kakor poročajo, nekateri listi, odpotuje g. Todorov za nekaj časa v Pariz, kjer ima kot bivši francoski častnik In dobrovoljec na solunski fronti proti Bolgarom zelo dobre in intrmne zveze. Kakor sc je g. Todorov te'avil zastopnikom tiska, namerava še nadali« ostati v zemljeradniškl stranki ter prevzame akcijo, da se stranka še boli okrepi in utrdi. Zemlieradniška stranka nikakor ne bo likvidirala m bo Se nadalje vodila borbo proti novemu režimu. — Beograd* 23. juni)a. (Izvir.) Po-sla-nfk g. RakKS le Imd včeraj dopoldne dalifil razgovor z zunanjim ministrom g. dr. Nin-JHČem. Po informacijah poučenih krogov Je pričakovati, da se g. Rakič ne povrne ve£ nea svoje mesto, ker se Je Ukazalo, da )• bil popolnoma neorijentiran o razvoju dogodkov na Bolgarskem. Pričakujejo, da se Izvedejo važne diplomatične tzprcmembf v našm sofijskem poslaništvu. Prezident Harding za mednarodno konsolidacijo. Amerika proti Društvu narodov. mm Berila. 23. lunija. (Izv.) »Vosslschc Ztf.« poroča iz S t. Louis: Prezident Harding je nastopil v četrtek v daljšem govoru v zaSčito ideje vstopa Amerike v mednarodni sodni dvor. Med živahnimi protesti zborovalcev le prezident v glavnih potezah očrtal pomen tega sodi-Sča. Naglašal je, da morata biti prej Izpolnjena dva predpogoja in sicer: l.) sodišče bi moralo tudi v praksi odgovarjati teorijam* ki so ga ustanovile in bi morajo bit) popolnoma neodvisno od Društva narodov, 2.) Zediniene države bi morale sodelovati v njem na enakopravni stopnji z ostalimi velesilami. Ameriški narod Se nI b!l nikoli tako sovražen napram Društva narodov, kakor seda] in sato Jo treba v prvi vrsti zahtevati, da bi sodišče ne imelo s to Institucijo nobenega opravka. Sodišče bi bilo mogoče na dva načina ločiti od DreStva narodov: 1.) priznana bi mu morala biti pravica, da se loti kakršnegakoli problema, ne da bi vprašalo kako drugo Instanco; 3) mednarodni sodni dvor bi se moral izpre-meniti v razsodišče in člani tega razsodišča bi morali uživati vse predpravice, ki pripadajo sedaj Društvu narodov In njegovemu plenarnemu zborovanju. Prezident ie zaključil: To so v glavnih potezan predlogi, lft jih hočem staviti senatu pri otvoritvi kongresa, da začnemo pogajanja z velesilami. Cilj teh pogajanj le v prvi vrsti ta. da se potom mednarodnega, res merodainega m neodvisnega razsodišča spravi s sveta mednarodna sporo in prepreči za vedno ne" varnost nove volne. Samo z odtočno* nt* omajano In Iskreno voljo je mogoče vzpostavit! mir. — London. 23. junija. CVVolff.) Posebm* dopisnik »Daliv Telegraph« poroča, da se je prezident Harding v svojem govoru v St Louis dotaknil reparacljskega problema n nastopnimi besedami: Iskrena in odločna želja našega svobodoljubnega naroda Je bila vedno, da pozdravi zmago demokracije nad avtokracijo in da ideja vladanja ljudstva nadomesti monarhistične težnje. Resno upamo, da bo v Evropi dano zadoščenje, o katerem nočemo podrobno govoriti, ki bo zadovoljilo demokratično FrancHo in da no sedanji spor urejen tako, da bo Nemčija mogla izpolniti svoje reparacijske obljube. HARDINOOVO POTOVANJE. -~ London, 22. junija (Iz v J Predsednik Združenih držav Harding se je odkpeljal na potovanje, katero bo trajalo dva meseca. Obišče tudi angleško Kolumbijo m Panamski kanal. Na svojem dolgem potovanju bo imel. kakor je določil, 19 govorov, v kate-rfh se bo dotikal tudi vprašanja ameriške udeležbe na mednarodnem razsodišču v Haagu. Govoril bo tudi v Vancouveru v KofambtJt tn tako bo on drugi ameriški predsednik, ki govori v inozeinsrvii. Vodi. telil republikanske stranke so precej vznemirjeni vsled tega Hardmgovega potovanja, ker mlsHJo, da ne »prinese korist! bodoči volflnl kampanijj. Tudi se boje, da bi vprašanje mednarodnega razsodišča lahko razdelilo republikansko stranko v dva nasprotna al tabora. URADNIŠKI ZAKON. — Beograd. 23. Junija. (Izv.) Za včeraj popoldne je bila določena plenarna seja zakonodajnega odbora, da prične Specijalno debato o uradniškem zakonu. Ob 17.30 pa je predsednik odbora Marko Gjurtčfč naznanil elanom odbora, da seja odpade, ker Imalo razni parlamentarni klubi svoja klubova posvetovanja. Seja ie določena za torek ob 16. popoldne. PRORAČUNSKE DVANAJSTINE. — Beograd, 23, Junija. (Izv.) Seja finančnega odbora Je včeraj radi posvetovanj v klubih odpadla. Prihodnja seja ie v torek popoldne. Nadaljevati se ima razprava o proračunskih dvanajsdnah. DEMOKRATJE PROTI PRORAČUNSKIM DVANAJSTINAM. —. Beograd, 23. junija. (Izvir.) Po daljši debat! je demokratski klub na včerajšnji seji sklenil, da prične na »odločnejšo opo-sJcUo prem zakonskem« predlogu o proračunskih dvanajstinah. Demokratski klub Je tudi sklenil glasovati proti zakonu o ČEŠKOSLOVAŠKA PRIZNALA BOLGARSKO NOVO VLADO. — Praga 23» junija. V političnih krogih še vedno vzdržujejo vest, da češka vlada ni priznala nove bolgarske vlade m da čaka na odločitev Iz Beograda. Te) vesti nasproti prtobčuje »Češkoslovaški Denntk« poročno, da Je ministrski predsednik Svehla takoj po prvem sestanku kabineta priznal bolgarsko vlado, ker Jo Je Imenoval kralj Boris. Dosedanji '^rOtaljfli tN^tojpg Svjfifc t! PRIHOD RADIKALNEGA DELEGATA V ZAGREB- — Zagreb, 23. junija. (Izv.) Z današnjim beogradskim brzovlakom je prispel v Zagreb radikalni poslanec Velja Popovlć, bivši šef kabinetne pisarne ministrskega predsedstva. G. Popović Je zatrjeval vašemu dopisniku, da ima njegovo potovanje popolnoma privaten značaj, ni pa izključeno, da prihaja g. Popovlć v posebni politični misiji. NARODNA SKUPŠČINA. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Skupščinski predsednik g. Ljuba Jovanović je točno ob 9. otvoril plenarno sejo skupščine. Po odobrenju zapisnikov in po končanih formalnostih je minister pravde predložil skupščini zakonski predlog o dopolnitvi zakona glede državnega sveta in upravnih sodišč z dne 17. maja 1922, kakor tudi predlog zakona o vršitvi advokature v področju dalmatinskega višjega deželnega sodišča. Gre za priznanje advokature tega področja advokatom, ki so optirali do 2. februarja 1922. za italijansko državljanstvo. Minister Marko Trifkovifc le razo odgovoril na interpelacijo posl. Vo-jislava Lazića o nujnih podporah kmetom in poškodovancem po toči Minister je izjavil, da zakona o podporah poškodovancem po toči še ni mogel predložiti, ker Se niso zbrani točni podatki. Iz poročila, ki so prispela dose-daj ministrstvu poljedeljstva, je razvidno, da znaša škoda po toči v vsej državi približno 80 milijonov dinarjev. Ugotoviti pa mora tudi, da je letošnje leto za setev najugodnejše povojno leto. Pričakovati je, da bo odbor razpravo o tem zakonu dokončal tekom 15 dni. Zbornica je nato prešla k razprav! o naknadnih in izrednih kreditih za ministrstvo javnih del. Posl. Ivan Stanov-n i k (kler.) se je pritoževal nad postopanjem vlade proti Sloveniji, kritiziral je posebno finančno zakonodajo ter se zavzemal za cestarje. Njegov govor so radikalci večkrat prekinjali z živahnimi medklici PosL Ivan Pucelj (SKS) je kritiziral dvolično politiko klerikalcev. Ironizira! je izvajanja svojega predgovor-nika. Za njim sta govorila Se Mita D i -mitrijevilč (rad.) in posL S a v č i Ć (dem.). Zbornica je nato z veČino glasov odobrila izredne in naknadne kredite ministrstva javnih del. Zbornica je za tem prešla g pođfrj* bni debati o izrednih in naknadnih kreditih ministrstva saobračaja. PosL Krem ž ar (kler.) je izjavil, da glasuje proti kreditom. Seja je bila nato ob 13. zaključena. Manjšinske pravice na Madžarskem. Budimpešti, 23. lunila. (MBU.) Ne današnji seji narodne skupščine Je ministrski predsednik grof Bethlen predložil zakonski načrt, po katere« le znanje Jezika narodnih manjšin na sodiščih in upravnih uradih zajamčeno. V motivacijo tega zakonskega načrta se navaja, da Je v sedanji Madžarski število prebivalstva, ki govori tuji jezik, absolutno in relativno majhno. Samo Nemci in Slovaki žive v skupnih na* selbinati, toda tudi oni so pomešani s pripadniki drugih narodnosti. V nekaterih občinah in mestih pa dosegajo narodne manjšine 20% prebivalstva, torej povprečno število, ki za sedanje mednarodno razumevanje zadostuje, da se jeziku narodne manjšine prizna odgovarjajoče mesto. ETNA. — Rim, 22. junija. (Izv.) Vlada fe objavila poseben komunike o bruhanju Etne ter izrazila ostro grajo nekaterim italijanskim listom, ki so priobčevali pretirana, v gotovem oziru za državno gospodarstvo škodljiva poročila. Vlada konstatira, da ne gre tu za nikako katastrofo, človeških žrtev ni bilo. Materijalna škoda je si cer velika, toda se da popraviti .V državi uvedena pomožna akcija lepo napreduje. Papež je že v drugič naklonil podporo v znesku 25 milijonov lir. — Rim, 22. junija. (Izv.) Bruhanje Etne ponehuje. Celokupno škodo eenljo na 70 milijonov lir. Popolnoma uničene so tri vasi: Carazza, Catena in Cera — Rim, 22. junija. (Izv.) Etna se Je precej pomirila. Bruhanje sicer še vznemirja prebivalstvo, toda sila bruhanja se manjša in tok lave je vedno počasnejši is nižji. Lava je drvela po strminah nizdol s hitrostjo 60 m na uro, sedaj znaša hitrost le še 5 metrov. Zasuta je Casazza. malo sele Catena, dalje Cerro, Lavinars je ogrožea. Linguaglossa je rešena, ker leži med njo ia lavo višina 200 metrov. Sv. Egidija so postavili prav blizu toka lave, da jej zabrani pohod na mesta Te dni je zopet velik nemir in nered, ker se je raznesel glas, da hočejo fašisti ukrasti svetnika, ženske so kričale kot divje, zbralo se je mnogo ljudstva, pokali so streli in prišlo Je do pretepa. Slednjič so se razgrete glave pomirile in sv. Egidij vrši dalje nemoteno svojo gtražo pred lavinim tokom. Zadaja poročila sodijo, da mora bruhanje v kratkem povsem Jenjati. Župan Llnguaglosee je v pogovoru s kraljem eenil doslej nastalo škodo na 70 milijonov lir. V Unguaglossi Je bil tudi predsednik Mussolini, ki je šel tudi na bližnje gorovje gledat bruhanje Žrel i« Et-ae. Denarni zavodi, občinski zastopi in privatniki nakazujejo velike svote v pomot nesrečnemu prebivalstvu Beguncev, ki se zapustili ogroženo in porušeno zono, je nad a&ooa Politične vesti. s Kaj čaka Slovence in Hrvate, ako bi se uresničila zahteva klerikalcev in radičevcev, da se Hrvatska in Slovenija odcepita od državne zajednice in tvorita posebni neodvisni državi, nazorno opisuje »Samouprava«, glasilo narodnoradikalne stranke v uvodniku z dne 21 t. m. »Samouprava« izvaja: »V svetovni vojni so bili Hrvati in Slovenci na strani premaganih drŽav. Ako bi ne bili vstopili v državno zajednico s Srbijo in Črnogoro, bi morali deliti tudi usodo premaganih držav. Na tem temelju bi se moralo tudi urediti vprašanje o državi Hrvatov in Slovencev, ki danes svojevoljno odklanjajo koristi, ki jim je to ujedinjenje prinesla ob zaključku mirovne pogodbe. Ako bi se torej stvari razvijale v tej smeri, bi Srbija kot država, ki je zmagala v vojni, imela polno pravico, da bi proti premaganim Hrvatom in Slovencem ukrenila vse potrebno za uveljavljenje svojih pravic, ki jih ji daje zmaga, in za uveljavljenje odgovornosti, ki ga nalaga Hrvatom in Slovencem vojni poraz. Ako bi mi bili napram Hrvatom in Slovencem manj dobri bratje, kakor smo, bi imeli v resnici vspričo sedanjega postopanja Radiče-vih Hrvatov in Koroščevih Slovencev dovolj tehtnih razlogov želeti, da bi se razmere razvijale v tem pravcu in da bi odgovornost za na daljne posledice pri tem preobrata prepustili Radicevun Hrvatom m Koroščevim Slovencem. Toda mi kot neapoljskl del našega naroda (izraz je to pok. dr .Kreka) moramo trezneje misliti m gledati v bodočnost radi splošnih interesov našega tro-hnenskega naroda. Zato moramo Iskreno obžalovati sedanje brezumno, blazno In brezvestno postopanje hrvatskih in slovenskih naših bratov in storiti vse, kar je v naših močeh, da bl to postopanje ne prineslo onih slabih sadov, ki bi jih sicer moralo donesti hrvatskemu in slovenskemu narodu, ako bi ta dva vstrajala v sedanjih Radfcevih in Koroščevih zmotah.« — Z drugimi besedami povedano: Ako bi Slovenci m Hrvati tvorili državo zase, ne da bl bili združeni s Srbijo, bi jih zadela ista usoda, kakor Avstrijo hi Madžarsko, prevzeti bi morali vsa bremena, ki jih Je naložila mirovna pogodba premagancem, predvsem pa bf morali plačevati reparacije Srbiji. — Če bi bil položaj Slovencev in Hrvatov v tem slučaju bolj rožnat kakor Je sedaj, o tem naj premišljujejo tisti, ki jim še niso zmedle možgane Radlceve in Koroščeve meglene teorije. = Stara nemška mentaliteta. Nedavno tega so v Celovcu priredili skupščino koroške mladine, katere prireditve so se udeležili tudi odposlanci iz Nemčije. Na tej prireditvi je neki dr. Volkmann iz Nemčije imel govor, katerega je zaključil z vzklikom: »Oeduld! Es kommt der Tag, da wird gespannt ein einzig Zel t ob ali en deutschen L and. Geduld! Wir stehen einst um ein Panlev und wer uns scheiden will, den m o r d e n wir.« — (Potrpljenje! Napoči dan, ko se razpne nad vsemi nemškimi pokrajinami en sam šotor. Potrpljenje! Nekoč se zberemo okrog enega praporja in kdor bi nas hotel znova ločiti, tega ubijemo.) — Nemško mišljenje hi Čustvovanje je ostalo isto, kakor pred vojno in med vojno. Katastrofa svetovne vojne jih ni izučila in izpame-tovala. Ubijanje in jnorjenje je še vedno točka, okrog katere se vrte vse nemške misli. = Poslanske dijete dr. Marka La-ginje. Bivši hrvatski ban dr. Matko La-gmja je vložil na predsedništvo narodne skupščine prošnjo, naj bi se mu izplačale vse dnevnice, ki so mu pripadale svojeČasno kot narodnemu poslancu, dasl ni zaradi abstinence hrvatskih poslancev — zajedničar je v — prihajal k sejam. Predsedništvo narodne skupščine je to prošnjo zavrnilo, ker nI kompetentno, da rešuje prošnjo, o kateri bi moralo odločiti predsedništvo prejšnje narodne skupščine. v Prošnja bivšega hrvatskega podbana. Bivši hrvatski po d ban dr. Vladimir Nikolić-Podrinjski, čegar hčerka je omožena z bivšim nadvojvodo Sal-vatorjem, je vložil prošnjo, da mu naša drŽava prizna in všteje v pokojnino vsa leta, ki jih je prebil v avstro-ogrski državni službi. « Italijanska volilna reforma bo sprejeta. Takoj, ko je predložil Mussolini poslanski zbornici načrt volilne reforme, je zapisal glavni organ fašistov »Giomale di Roma« ukaz, da mora biti volilna reforma sprejeta tako, kakor jo hočejo fašisti, in zagrozil je zbornici in morebitnim nasprotnikom volilne reforme, da jim bo gorje, ako se ne pokore fašistovskemu ukrepu glede sestave bodočega parlamenta. Fašisti bi napram nasprotnikom ne poznali nobenega obzira. V komisiji, ki se bavi z načrtom voline reforme, so sicer p opol ari nastopili precej energično za proporčni sistem, toda večina vstraja pri predloženem načrtu, v katerem se morda kaj malega izpremeni, v svojem bistvu pa ostane nedotaknjen. Popolari so po dolgih debatah zahtevali, da bi se večina glasov predložila z dveh tretjin na tri petine, tako da bi večina dobila 321 in m 356 mandatov« manjšina pa 214 mesto 169. Po razpoloženju v popolarni stranki sodijo fašisti, da je to samo previden strategičen umik in ne bo nika-kega znatnejšega odpora proti volilni reformi s strani popolarov, socijalisti in drugi skoro ne pridejo v poštev, tako da bo Mussolinijeva volilna reforma gladko sprejeta. Potem bo imel diktator pred seboj povsem poslušno in pokorno zbornico. 80?n»rfarstV0. ŽELEZNIŠKA ZVEZA SLOVENIJE Z MORJEM. Temelj lepši bodočnosti in gospodarski neodvisnosti naše ožje domovine je bil položen dne 22. julija 1922, ko je bila gradnja železniške zveze Slovenije z morem — zasnovana po načrtu naših domačih železniških strokovnjakov — uzakonjena glasom zakona o državnem zunanjem posojilu (takozvanem emerfkanskem posoji-lu). Na podlagi tega zakona je Ministarstvo Saobračaja odnosno Direkcija za gradnje novih železnic ustanovila v Ljubljani v mesecu febr. ti., sekcijo za trasiranje novih Železnic v Sloveniji, katera pod vodstvom g. inž. R. Kavčiča — ima nalog iz-trasirati železniške proge: te Kočevja Ia Črnomlja preko Lukovdola do postoječe proge Zagreb-Sušak (v bližini postaje Vrbovsko) ter St. Janž na Dol.-Sevnica, Po preteku par mesecev trajajočega sekcijskega delovanja v (pisarni fn v terenu, nam je danes že možno objaviti definitivni potek trase v podrobnem. Iz postoječe železniške postaje Kočevje teče nova proga bolj po sredi kočevske doline do km 8, kjer leži postaja Mozelj, približno v sredini med Gornjim Mozljem In Črnim potokom ob kolovozni poti v bll-žrri deželne ceste. Železniška proga je položena tako visoko, da jo povoden), ki skoro redno poplavi deželno cesto, ne doseže. Postaja Mozelj je središče za bližnje vasi: Rajndol, Gornji In Spodnji Mozelj, Črni potok, Zajčji vrb, Lfvold ter velike važnost! za občine: Novi Lazi, Kočevska Reka, Koče, Gotenica Itd. — Od postale Mozelj se dviga proga z povprečno ll°/nA hi drži južno pod Rajndolom, potem preide na severno stran deželne ceste ter tprivozi blizu vasi Rimsko v postajo Knežjalipa (okoli 16 km). — Zapusttvš! to postajo prodre trasa sedlo med kočevsko m poljansko dolino z 1500 m dolgim predorom. Vhod predora leži na kot) 545 in blizu kapelice ob dežemi cesti, odkoder začne proga ipadatl * 19°/«i»- Pri izhodu predora se nudi potnikom krasen razgled na poljansko dolino, kakor tudi na hribovje onstran Kolpe. Iz predora krene proga severno aad vasjo Zadere na vzhodno pobočje pollanske doline te pride pri km 22 v postajo Cepile. Ta postaja leži blizu kote 490 ob deželni cesti ter je izhodišče za občine: Koprivnik, Nemška loka, Čeplje to Dolenja Podgora. — Dalje (pada trasa z 25°/AA do postale Stari trg ob Kolpi (27km); ta postaja leži vzhodno Galgove gorice. — Za postajo Start trg preide proga na pobočje kolpske doline in se odpre mikaven pogled na globoko v dolini tekočo zeleno vodo in ob njei strmo padajoče bregove. Na pobočju nad vas'o Spodnje Radence se nahaja pri km 32 postaja Radence. Pred to postajo neha padec 25°/on. za postajo premosti trasa reko Kolpo. — Onkraj mostu se začenja proga vzpenjati z 16%»* po desnem bregu Kolpe. Nasproti vasi Speharije zapusti proga kolpsko dolino In zavije proti jugu ter pride pri km 38 v postajo Lukovdol. Tik za postajo, ki leži na nasipu fe predo-rovega materijala, stopi proga v 4900 m dolg predor Lovnik, ki konča v dolin! Dobre, približno 2 km, severno postoječe postaje Vrbovsko na žel. progi Zagreb— Susak. Kratko od izhoda predora se snide nova proga z Imenovano postoječo žel. na novi jpostaii Vrbov&ko-sever. — Dolžina cele proge K očevi e-Stari trg-Lukovdol-Vrbovsko sever — meri 44 km. Iz postoječe postaje Črnomelj zavije trasa pri Vojni vasi proti jugu, premosti Lahinjo, drži potem vodoravno po kraški planoti skozi postaflcl Butoraj m Belčivrh v postajo Vinica (km 16), ki leži v kotu med cestama v Črnomelj in Sinji vrh. _ Zapustrvši Vinico teče proga v minimalnem vzponu mimo vasi Učakovce ter premosti Kolpo pri Zdihovem. Onstran mostu tik pri tem selu se nahaja postajališče Zdiho-vo, katero leži ob splošno znani, veliki Lu-jizni cesti. — Pri Zdihovem začenja vzpon 16°/nn. Pri km 24 prfvozimo v postajo Severni na Kupi, odkoder drži proga naprej na južnem pobočju kolpske doline v skupno postajo Lukovdol. — Dolžina proge črno-melj-Vinica-Lukovdoi meri 30 km. Kakor zgoraj omenjeno pna ljubljanska sekcija za trasiranje novih žel. obenem nalog izdelati podroben načrt proge št Jani na Dol.-Sevnica. Trasiranje glavnega poteka te trase je že končano, sedaj se med drugim še proučuje varijanta za začetno postajo Tržišče in način sveze pri Sevnici in sicer take, da se ustvari istočasni dh-ekten spoj v smeri Zidantmost m Zagreb, ne da bi bili primoram v eni teh smer obračati vlake. — Smer Zidanimost-Sevnlca-St. Janž-Trebnje-Novomesto-Črno-melj-Lukovdol-Vrbovsko sever je glavna smer te nove zveze, ker aa tak način ae dobi samo Kranjska, ampak tudi cela štajerska od inozemstva neodvisno svečo % našimi Jadranskimi lukami. Ker Je fzplačflo drugega obroka ame-rfkanskega posojila v znesku 10 milijonov dolarjev pred durmi, se približujejo te v zakonu zajamčene žel. sveze v Sloveafl! zopet za dober korak svojemu uresničenju. Z oztrom na to pa, ker je zadeva naših novih železnic do danes Že tako daleč dozorela, da je detajlni potek vseh tras definitivno določen, so najprošeni vsi me-rodani faktorji, da zastavijo vse svoje sile za pospešitev in končno uresničenje te zares življenskovažne žel. zveze z našim morjem. a e —g Žitni frf. Pretekli teden je ostala tendenca čvrsta radi živahnega iskanja. — Postavno baška postaja, notirajo: pšenica 4.40, moka »0a 6.70 do 6.75, zdrava korrza 2.70. oves 3 06 — V Ljubljani notirajo: mo* ka »0« 7.35, »3« 6.15. »4« 5.60, »7« 4.—. ko* ruza 3.40. oves 3.60. Moke »0« primanjkuje. —g Svinjski semenj v Mariboru. Na svinjski semenj dne 22. junra se je pripeljalo 216 svin'. Cene v kronski veljavi: 5— 6 tednov stari 600—1000 K, 7—9 1200—1600 3—4 mesece 2600—3000 5—7 4500—4600 8—10 5500—5800, 1 leto 8000—9000. 1 kg žive teže 95—100, 1 kg mrtve teže 110— 120. Vsled slabega vremena zelo slab semeni, cene za mlade praške so padle, za stare še so se zvišale za 500— 1000 kron. I. Hllbert. —g Zagrebški žitni trg. Zacreh. 22. junija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja .notiraio: baška pšenica 76 kg (77 ke) 42t do 435. žolta koruza 260 do 270, defektna 1^ do 200. rž 71 kg (72 kg) 350 do 360. ječmen za pivovarne 325 do 330, za krmo 200 do 300. oves 295 do 310, p:sani fižol 500 do 600, beli 500 do 600. pšenična moka »0« 66" do 690. »2« 640 do 665, »4« 615 do 640. za krmo 220 do 210, ržena 4T0 do 475, drobni otrobi 145 do 155. debeli 200. Tendenca mirna, neizpremenienn. — Novosadska blagovna b~r^a, 22. junija. Na produktni borzi notirajo: baška pšenica 77 (78) kr. ? do 3% primesi 4 vag. 440, ista 76'77 kg, 3 vag. 437.50, baški ječmen 64'^ kg, ponudba 200. baški oves 5 vag. 300, baška koruza 38 var. do ?6'. okrona baška 5 vag. 265 do 267.50. bela banatska 2 vagona 302.50 do 305. sremska 100%, zdrava 1 vag. 278, banatska mo^a 1 vag. 655. baška »0« 2 vag. 667.50. h*»-ška »2* ponudba 635. »5« ponudba 570, »6« V/z vacr. 487.50, baški otrob", juta, ponudba 135. papir, ponudba 130. Tendenca neizrjremenjena. BflBMP''Pr™'P1**>lm<^Pe*i*viHPa|^t*viiiBaaBli^B Mariborsko nismo. I V Mariboru. 21. t. m. Ne Ljubljana, ne Zagreb nista pričela prve povojne dobe s takim živahnim razmahom, da si ustvarita svoje narodno gospodarstvo, kakor je to storil Maribor. Od bregov Adrije. iz centrov države ter inozemstva je vse vrelo in hitelo v Maribor z namenom, da so udeleži na tem jugoslovenskem gospodarskem pokretu. Zdelo se je, da bomo že v enem letu vsaj pretežno izpodrinili staro nemško gospodarstvo, ubili nemški kapital in z njim rudi nemSki živelj, da postanemo torej ne samo politični, nego tudi dejanski gospodarji Maribora ter sploh severnega obmejnega ozemlja. Po ulicah Maribora je bilo videti vse polno vnanicev in inozemcev. Ljubljančani in Zagrebčani so tudi zaradi izredno ugodnih cen živinskega in živilskega trga tako vzljubili Maribor, da nam jih je bilo nazadnje že preveč. V mestu in bližnji okolici so rastla nova podjetja, da le sami nismo vedeli, koliko in katera. Primorci in Kranjci so tekmovali v nakupu hi?, posestev in gostiln. Hrvatje In 5rbl v carinskem posredovanju In Špediciji, tujci v trgovski agenturi, domači kapitalist! v ustanovitvi novih Industrij in trgovin, skratka vse je kazalo, da bo Maribor v najkrajše« času prekosil morda celo Ljubljano. Vsi. ki so s treznim očesom zasledovali ta nepričakovani razmah, so slutili že takrat, da pride kmalu čas razočaranja, ko bodo prekrižani preoptimi-stičnt računi. Zal, da se niso motili. Res je, da je denarna kriza vsepovsod rodila zastoj narodnega gospodarstva, zlasti kar se tiče industrije in trgovine. Toda res je tudi, da ta kriza ni rodila v drugih mestih takih žalostnih posledic, kakor Jih je v Mariboru. Nekateri mislijo, da je temu vzrok indolenca jugo-slovenskega konzumenta, kl raje podpira tuja podjetja nego domača. Res je ta indolenca mnogo zakrivila na današnjem žalostnem položaju Maribora, vendar to ni edini in to ni niti pravi vzrok naše narodne gospodarske reakcije. Živo v spominu nam je še čas, ko se je iugoslovenski konzument dobro zavedal svoje narodnosti in dolžnosti podpirati svoja domača podjetja. Da je prenehal biti idealist v praktičnem izvajanju gesla »Svoji k svojim«, to so zakrivila naša podjetja sama. Videla so pred seboj samo tekoči dan, ne pa tudi daljne bodočnosti. Hoteli in hiteli so že danes ali vsaj do jutri obogateti, da se pojutršnem z nabiralnimi zakladi lahko umaknejo v brezdelni tusculum kje v vinorodni bližini Maribora. Taka trgovska špekulacija je prestrašila tudi najbolj zavednega slovenskega konzumenta. Pričel je kriti svoje potrebščine tam, kjer mu je najugodneje kazalo. Pa ta iugoslovenski greh bi se dal le popraviti, ker so zmernejši in uvi-devnejli iugoslovenski podjetniki tekom časa sami prišli do spoznanja, da si s stremljenjem po prehitrem obogatenju sami kopljejo svoj grob. Večji greh a hujšimi posledicami so povzročili oni elementi, ki so bili pred prevratom vse drugo, le ne trgovci, k! pa so se pola-komnili uspehov in dobičkov cvetoče trgovine in industrije v rokah stanovsko izobraženih. To velja zlasti za lesno trgovino, ki je bila v strokovnih rokah velikih solidnih družb, kakor a. pr. »Drava«, in naravnost ponos ne samo Maribora, nego vse Slovenije. Ma-lokje ima letna industrija tako ugodna tla, kakor v Mariboru. Ako bi bila lesna trgovina ob Dravi ostala v svojem prvotnem stan u v veščih rokah solidnih pod etnikov, bl b:1a blag dejno vplivala tudi na ves ostali razvoj obdravskih mest, posebno seveda Maribor kot center te panoge. Toda bal na to trgovino so se vrgli ljudje, ki niso imeli niti pojma o lesu, še manj pa o lesni industriji ter sploh o trgovini. Včeraj je bil nepoznan pomožni uradnik v kakšnem ma-L-m uradu, danes je že nastopal kot ka-vi v\r z naslovom lesni trgovec. Iz kazenskih sodnih aktov je znano, kakšne vrste lesni trgovci so to bili. Mladi fantje, niti 20 let stari, brez vsake trgovske naobrazbe pa ti: J i brez najmanjšega kapitala, vse na put vse na 'lahkomiselno špekulacijo. Prišlo je tako da-l?e, da se danes stari, poklicni lesni trgovec sramuje v odlični družbi se sklicevati na svoj poklic. Slične fi;aske doživljamo ttidi v raznih drugih obrtih. Da pa so taki nepoklicni elementi mogli izrabljati ugled naše solidne trgovine in da so mo^li postati člani tudi najodu'Čnejsih družb, temu je kriva korupcija, s katero je veseli bratec alkohol inficiral ves Maribor. Nihče ne vpraša, s kakšnim denarjem se plačujejo ponočne orgiic, glavno je. da *e plačujejo. Prišli .smo že tako daleč, da nas ni sram. ako po takih orgijah vidimo tnke kavalirje sedeti pred poroto ali pred kazenskim senatom. Po prestani kazni se ista družba zbira v istih lokalih in se nič ne briga, ako je tak kavalir zamenjal prejsen naslov z razpečevaleem ponareienih lir ali s tihotapstvom. Glavno je in ostane — da plača. Skra'ni čas je, da se vsa poklicna In solidna trgovina vzdrami iz dosedanje apatiie. iztrebi izmed sebe ter požene iz Maribora vse, kar ji dela sramoto in kar ji izpodkopuie tudi v inozemstvu star ugled. ■MsaVeVHBaVB P KUPUJAE SREČKE COSPOSVETSKEGA ZVONA za jutrišnjo tombolo! Josip Resel. k 130oblctniei njegovega rojstva. Narodna zavest in fdeja slovanske vza-ieianosti ste one veri, ki najjačje prikleneta Čeha k slovenskim tlom, ako išče med Slovenci novo domovino. Brezdvorrmo pa le fmela tnako moč slovanska sorodnost tudi v dobah, ko narodne zavesti fn slovanske ideje v ljudskih masah sploh Se ni bilo. Ko le prfšel 24letnl Ressel L 1817 kot gozdar v Pleter je na Dolenjskem, gotovo sta bila slovanska govorica m slovanski značaj ljudstva, ki sta za, ne da bi se tega zavedal, spominjala njegovega rojstnega kraja v češki ravnini. Srn matere, ki je govorila le češko, deček ki je zajemal prvt> »nanje na Češki osnovni šoli v Chmdlmta. sf i# br©« dvoma ohranil podzavest svojega slovanskega rodu vzlie nadalinemu nemškemu šolanjn in pa vzlic poznejšemu občevanju v krogih kjer je bila nemščina aH italijanščina Izključni občevalni jezik. Ko je po smrti svoje prve soproge, rojene OrebiČeve i* Bakra, izbral družico fz ljubt:anske rodbine Kasteličeve, je bila ona, ki ca je spajala s slovensko zemljo. Njegova usoda je bila v malem slična takratni usodi češkega naroda: delaven, vztrajen, je bil izkoriščan od vsakega s komur Je prišel v dotiko, pri tem pa, če ni bil ravno preziran vsaj bagateliziran. Sin chrudimskega dacarja poseča Češko šolo v Chrudimu, gimnazijo v Linzu. topničarsko šolo v Bud:ejevlcah. univerzo fn slednlč gozdarsko akademijo na Dunaju Studije, ki iih je moral vsled pomanjkanja sredstev prekiniti, konča po protekciji cesarskega lakaja Jelinka. Le-ta je namreč pokaza! cesarju Francu I. Resljevo rizbo bitk« pri Lipskem in cesar mu le dal iz lastnih sredstev štipendijo, da konca štu-dfe. Služil je pri gozdarski in pomorsM oblasti v Pleterjah, Motovunu, Trstu, Be. netkah in zopet v Trstu. Le tam se je novic lotfl svoje Idele, da sestavi vrtuljo za pogon ladij, s čemer se je bavil že na univerzi. Po nekaterih uspešnih poizkusih Je zgradil čoln za egiptovskega podkralja Meh meda. Alf njegovemu naročilu novih čolnov n{ mogel ustreči radi pomanjkanja denarnih sredstev. Poizkuse s parno ladjo ki niso dosti uspeli radi slabega parnega stroja, Izdelanega na Angleškem, je prepovedala tržaška policija. Ressel je na to odšel v Pariz, da vstopi v stik s tvrdko Rivier, Piccard ct Malar, ki se Je zanimala ra njegovo iznardbo. Od teh izkoriščan fn yaraa, je zgradtl, da si prodobi sredstev za povratek, tovarnarju barv Messonlerfa, tovarno po lastnem patentu. Za ves trud le dobil 1000 Irankov, s katerimi se je vrnil. Radi pravde s svojimi brvšiml kompanjoni v Trstu je zabredel v dolgove. Njegovo prizadevanje, da si ohrani prfjoriteto m pridobi nagrado za iznaldbo gonilne vr-tuUe se Je fzlalovflo radi nebrižnosrl avstr. poslaništva v Londonu. Toda razočaranja iz tega neuspeha hi več doživel. Umrl je na inšpekci:skem potovanju po ljubljanskem barju °. oktobra 1857 in je bi.1 pokopan pri Sv. Krištofu v Ljubljani. To Je usoda moža, k! ie dal svetu Iznajdbo na;pomenljK'ejših pomorskih iznajdb v prvi polovici 19 stoletja. Češkoslaven-ska obec v.LiubPani je prenovila Ressliev spomenik an starem pokopališču in praslavi dne 27. trn. ob 18. pri njegovem grobu 130 letnico nTegovega rojstva. Te proslave se bodo sigurno tudi udeležil! zastopniki oblastev Inženirskih ia gozdarskih organizacij. Stian 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 24. junija is*3 štev. 143. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne *-i Naroden škandal Po mestih in trgih v mariborskem okrožju je nem* Skutarski živelj še silno močan. Treba bo še intenzivnega in smotrenega dela, da se iztrebi iz src ondotnega prebival? stva mišljenje in čustvovanje, ki stoji pod vplivom nemške vzgoje, nemške gospodarske premoči in nemške poli« tične orientacije. To delo bo imelo uspeh samo, ako ga bo dosledno pod« pirala tudi državna uprava. Toda, ka* kor se zdi, državne oblasti, odnosno posamni nje organi, nimajo mnogo srni* tla za to. Sicer bi se ne moglo zgoditi, 'da ravnodušno prezirajo narodne in* terese in s svojimi ukrepi naravnost podpirajo okrepi jenje nemškega in nemškutarskega življa. Tako je zdrav« stvena oblast pred kratkim imenovala za okrožnega zdravnika v nekem šta* jerskem mestu, kjer je nemškutarstvo se močno razvito, nemškega prosilca in zapostavila Slovenca, clasi je bil že ta v vsakem oziru boljše kvalificiran kakor nemški zdravnik. Ne gre nam za osebo, marveč za stvar, zato z vso odločnostjo protestira« m o proti takšnemu postopanju zdrav« atvene oblasti. Nismo proti temu, da bi se Nemcev vobče ne smelo nastov* ljati, odločno pa ugovarjamo proti te« mu, da bi se jih nastavljalo v narod« no ogroženih kraji H, zlasti ta« krat, ko imamo na razpolago sposobne svoje moči. Prepričani smo, da bo ime* novanje nemškega zdravnika v narodno ogroženem mestu na Štajerskem in briskantno zapostavljanje slovenskega prosilca izzvalo v vsej naši javnosti vihar upravičenega narodnega ogorče* nj a. zato zahtevamo, da zdravstvena oblast takoj revidira svoj v ničemer utemeljeni, v narodnem oziru pa skraj* no škodljivi ukrep. Naša javnost ne bo trpela, da bi ta ali ona državna oblast iz osebnih ali kakršnihkoli drugih moti* vov okrepijevala pozicije nemškega in nemškutarskega elementa v ogroženih obmejnih naših krajiK. — O katoliški znanosti.« Ker piše »Slovenec« v zadnjem Času toliko o katoliški »znanosti«, se nam zdi umestno, žabja svatba«, popolna godba Zveze iugoslovenskih železničarjev, petje potujočega okteta, na ražnju pečeni janjčki, ocvrte žabe, trnovski struk-lji, izvrstna pijača, velik zanimiv muzej, žabji lov. zvečer razsvetljava Hribarjevega gaja, ples na velikem odru itd. ftd. Natančnejši spored je razviden na lepakih. — Kodor hoče videti, kaj znalo Krakovčatrl m Tmovčani. ter se hočejo zabavati, naj prfde v Hribarjev saj. — Kongres jugoslovanskih novinarjev. Kakor smo že zadnjič poročali, se vrši v dneh 4. dO 6. avgusta v Ljubljani glavna skupščina ^Jugoslovanskega novinarskega udruženja«. Takrat se snidejo v Ljublian! reprezentanti celokupnega jugoslovanskega tiska, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih. Kot gosti Jugoslovanskih novinarjev dospeio v Ljubljano tudi čeSko slovaSkj in poljski novinaru, ki bodo s svojim prfnodom dalj skupščini povsem slovanski značaj. Ljubljanski novinaTti imajo važno nalogo, da organiziralo vse predpriprave, da bo skupščina v vsakem pogledu dobro uspela. Glavno skrb nam delalo prenočišča. V tem ozrru se bračamo na celokupno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, da nam gre na roko in nam za ta čas odstopi vse razpoložljive sobe. Sedaj, ko o531« na upravo »Slov. Naroda«. Enonadstropna hiša z velikim prostornim trgovskim lokalom sredi mesta Ljubljane PO ZELO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Sigurna bodočnost/6549« na upravo »Slov. Naroda«. Stenopraflnja, perfektna v nemSki ln slovenski stenografiji, dobro izvežbana v knjigovodstvo m koresponden* ci, PROSI NUJNO MESTA tm oonoldanske ure od 1. do 3. — SPREJME TUDI INSTRUK* CIJE za francoščino, latinščino, matematiko in opisno geometri* Jo. — Ponudbe pod »1.—3. ure 6514« na opravo sSL Naroda* Moško kolo, dobro ohranjeno, NAPRODAJ. — Novi Vodmat št 117, Ziglar* jeva ulica. 6516 Damsko in moško kolo, dobro ohranjeno, PRODAM. — Gosposvetska cesta 16 (gostil« na »Pri Levu«. 6511 Opremljeno sobo ISCE ZA TAKOJ ali s 1. avgustom MIREN MLAD ZAKON. SKI PAR. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod šifro »Miren par/6502«. Traži se MLINAR ZA MLIN NA DVA KAME* NA. Isti mora biti vješt pogo* nu motora na sirovo ulje. — Ponude na: Dr. Šandor Gorjan, Zagreb, Akademički trg. 6527 Naprodaj ie sečnja, circa 34 ha, 60 let starega bu> kovega lesa pri Rajhenburgu ob Savi in cesti. — Ponudbe na upravo pod »Bukov les/6528«. POSLOVOOJO- ŽELEZNIN AR J A, absolutno samostojnega delav* ca, IŠČEM ZA TAKOJŠEN NASTOP ZA MESTO NA GORENJSKEM. — Ponudbe pod Poslovodja*že!ezninar/6524 na opravo »Slov. Naroda«. Jurist z upravno prakso in trgovsko naobrazbo, vešč več jezikov, stenografi ie fn strojepisja, ISCE POPOLDANSKO DELO; ev. SPREMENI SLUŽBO. — Ponudbe na opravo »Slov. Naro* da« pod »Jurist/6488«. Stanovanje! STANOVANJE, obstoječe Iz treh sob, s posebnim vhodom, električno razsvetliavo. v novi hiši. SE ODDA DOTICNEMU, KI PLAČA NAJEMNINO ZA PET LET NAPREJ. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6539 Stanovanje, solnčno, v sredini mesta, obsto* ječe iz dveh sob s pritiklinami in poslovnim lokalom, ZAME* NJAM ZA STANOVANJE, obstoječe iz treh sob s nri tik linami. — Pismene ponudbe pod »Slučaj 41/6489« na upravo »SI. Naroda«. Postranski zaslužek SE NUDI DAMAM IN GO* SPODOM. KI IMAJO VELIKO ZNANSTVA V IMOVTTEJ. STH KROGIH. — Ponudbe pod »Dober zaslužek« na: Aloma Company, anončna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 6547 Malo lepo graščinsko posestvo NAPRODAJ blizu mestnega parka v MARI* BORU. Idealna lega, rodovitna zemlja 21 oralov, od tek 5 oralov vinograda, ostalo travniki, sadovnjak, pelje, gozdič. Na posestvo se nahajajo tri dobro ohranjene viničarijc ln mala grajska hiša z dvema stanova* njem*. Posestvo je primerno za privatno uporabo ali vini čari jo m slično oort. Proda se samo enemu kopcu. Gena en milijon dinarjev. —- Ponudbe pod »Kalvarija« na Mar-Stan, Maribor. RoMHk? trg V «33 Spalna soba, eventualno tudi kompletna z vso opravo, dobro ohranjena, SE KUPL — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6487 NAJFINEJŠI fotograf ični aparat 9 X 12, NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Jutra«. 6501 Dva konja. »kopijenec in kobila, oba zdra« va m za vsako uporabo, NA* PRODAJ. — Vpraša se v a d ju* tanturni pisarni 16. art. polka, telefon it. 264. v Ljubljani. 6486 Strojni ključavničar, trvežban in samostojen v po* pravilu parnih in stavbnih stro* iev ter bencin?motorjev. TŠCE SE ZA TAKOJŠEN NASTOP V TITEL (Bačka). — Ponudbe na naslov: »Splošna stavbna družba, Maribor, Aleksandrova cesta It. 12. 6537 Skoro nov PIANINO prvovrstne tvrdke »Forster«. kovinssta oklopna konstrukcije, ter KRATEK KLAVIR fStutz* flugel), skorov nov. kovinasta nklonna konstrulcciia fKreuzseit. 7. afcO. PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6503 Komoaniona z najmanj 100.000 dinarjev gotovine ISCE TRGOVEC Z LE* SOM. — Ima modem, popolnoma nov polnolarmenik, žago in posestvo. Jamstvo ugotovljeno proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Nar.« pod »Lesna industrij a /6499«. Krasno posestvo NAPRODAJ. Hiša s petimi so* batni, klet. hlev, 5 goved, trije svinjski hlevi, šupa, kozolec z dvema predeloma (štanta), štiri orale njiv, pred hišo voda, ob glavni cesti. 30 minut od mesta. V hiši je trgovina z mešanim blagom ter dobro obiskana so* stilna čez ulico.. — Naslov po* ve oprava »Slov. Naroda«. 6404 Rudnik Trbovlje IŠČE DOBRO IZVE2BANO in izobraženo strojno-tehnično moč s prakso v delavnicah In tvor* nicah, veščo organizacije de* lsvnic, kakor tudi dela v teh* nični pisarni in tovarniškem ra« čunovodstvu za službo tehnič* nega poduradnika pri obratnem vodstvu delavnic. — Reflektanti z dobrimi spričevali naj se ogla* si jo pismeno pri rudniškem rav* nateljstvu v Trbovljah. 6494 Mb Milo podjetje t Sremu ■linioiij.1 neoženjenega radar- uiloiiiii (Steiger) kateri je vešč v radarskem mer-ntittvu m zmožen izvršiti samo stilno razmejitvene posle. Ponudbe pod .Sram 6482* na upravo Slov. Naroda. 6189 ............................. Šivalni stroj za domaČo porabo, še dobro ohranjen, SE PDODA. — H3* šerjeva ulica 5/1 6541 Moško kolo, dobro ohranjeno. PO NIZKI CENI NAPRODAJ. — Več se izve: Zaloška cesta 27. 6529 Mesečno sobo, NEMEBLOVANO, s separat* nim vhodom v sredini mesta, ISCEM ZA TAKOJ. — Ponud* be pod »Soba/6523« na upravo »Slovenskega Naroda«. PRODAM dva pisalna STROJA »Remington« Sch. z nevidno pisavo in ROTA z vidno pisavo Naslov pove uprava lista. 6476 Inteligentna gospodična ali samostojna gospa solidna, zmožna nemščine, z dobrimi refrencami, gospodinj* sko in kupčijsko spretna, ki se razume na kuhanje in šivanje, SE SPREJME K SAMOSTOJ* NI DAMI V OPORO IN ZA DRUŽBO. — Ponudbe na Jo* sip Bali. Karlovac. 6532 Ženitna ponudba. Mlad iaobražen gospod v starosti 24 let, zaposlen kot po« slovodja, s stalnim zaslužkom, se želi seznaniti v svrho ženitve z mlado, solidno in inteligentno gospodično lepe zunanjosti v starosti od 18 do 21 let. Le resne ponudbe s sliko se prosi poslati nod »Resnost/6542« na upravo »Slov. Naroda«. Pr^-ano naffeolffto kose znamke .Merkur", .Turčin", 65 cm dolge, nudi vsako množino po Din 45 proti povzetju ali predplačilu tvrdka Iv. Tramsak. eaitanf. 6443 Villa dr. Rečnih Zdravniška penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznih, za oslabele in odpočitka potrebne, za katarje pljučnih vršičkov. Vsa modema zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna jnžna lega. Prospekti. 4438 SOBO s separiranim vhodom IŠČE uradnik* Ponudbe pod Zmerna cena.'6513 na upravo »Slov. Naroda«. Spretna prodajalka, vešča slovens!-^«a in nemškega jezika, starejša moč, — SE SPREJME. — Trgovina Vojno; vič & Co., Ljubljana. 6538 Prijazen meblovan KABINET SE ODDA s 1. julijem samo solidni gospo? dični, event. gospodu. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6418 Okrajne zastopnike SPREJMExMO PO VSEH KRA* JIH. Služba stalna. Gospodje, ki majo veliko znanstva, naj pošljejo ponudbe z referencami. Oeneralno zastopstvo za Slove* nijo »L* UNTON«. francoske zavarovalne družbe, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 6546 •oo^g£bo» TOVORNE Or E B N E RAOL3ENE 3'GCREC LJUBLJANA PALAČA Turisti in lovci! Zahtevajte povsod zajamčen* najboljšo mast »H E V E A X«, ki napravi čevlje nepremočtjiv% mehke, trpežne in usnje obš enem konservir^i. — Dobiva ae povsod in pri glavni zalogi »For* tuna«, Ljubljana, Krekov trg 7. 6545 Ifreče za Oflfo, moko, Iitol itd. po najnižjih cenah. -*4 Tehniška Union dražba, Ljubljana, Sodna ulica 4« Brez lis. ne vlečejo ne črno ali modro čisto bela Izdelujem pod jamstvom BRUŠENJE STEKLA „VITRUM" Novi-SAD III, Futoški put 48 OGLEDALA Zahvala. Za izraze sožalja, za darovane cvetice, za spremstvo pri pogrebu gospodične Gabrijele Gosti seprav srčno zahvaljujemo. Maši zadušnici se služite v stolnici v nedeljo ob pol 12., ponedeljek ob 10. Žalujoči ostali. Vsakovrstne stole in mize ter razteznih našlo« njačev s podložnikom ,MOJ IDEAL1 nudi po najnižjih cenah tvrdka JOS. STADLER tovarna stolov In lesnih Izdelkov LJUBLJANA Sodna ulica št. tt Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne .junija I9*3. 5"tev. 1*0. Po nižji ceni kakor v sezijfi se sprejmejo v popravilo in poletno shrambo damski in moiki kožuhi. Zaloga, barvanje in moderniziranje vseh vrst kožuhovin. Krinarstvo L. ROT LJUBLJANA, Gradište itev. 7. CD ■ CD ■ CDB CD* CDW CD« CDB OBJ OBOI CDW OB OIO Jajca kupuje po najvišjih cenah od oddajnih postaj in plača poti oddajnemu potrdilu in brez odtegljaja E>. V cl I d cm izvoz jajec, Čakovec, Medjimarje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec. Ttlef. intemrb. 59, 4, S ■ ■DaiiiiBicaia3aBi0iiHBH»iiiiiBiaHM»illllHlinilllHIMII Gumeni predmeti 99 Glavno zastopstvo gumene industrije PRIMEROS" G. Schwarzwald Dresden-VVien-Praga za SHS : Maribor, Aleksandrova 43. Telef. 55. Očne kapi ače sesalci in koluti petriino sukno in pnvUte kopalne kapice duše črevesne cevi toplomeri za mrzlico pibainiki gumene rokavice irigatorji katedri prezervativi gumene lutke brizgalnice na hruško Safetv gobe in go-bine mošnje uterinske cevi pov. hlače gutaperša za zobe zračne blazinice gumijevi plašči hlačniki brizgalnice za nos prima Mej „RUDOL* Provizljske potnike sprejmemo za nekaj okraiav Pritlična hiša :elo pripravnem kraj«, poleg Oantajoke ceste, IC je naprodaj. Voo pri Jožef Pečarju, Dobrava it. 3 p. Jožica. Več hiš ¥ LJubljani ,, r.___na periferiji mesta. V njih so 2e vpeljane trgovine na prometnem kraju. Tudi velike hiSe pripravne za vsako večje ali manjše podjetje, manjše in večje vile s takojšnim stanovanjem, več manjših hiš z lepim vrtom in stanovanjem. Vse hiše v najboljšem stanju. Pojasnilo daje Marija Jančar, posredovalka 2e 18 let Preje sodruga z Ing. Koz jekom. Poizve se Židovska steza št 6 I. nad takoj naprodaj v Ljubljani z velikim vrtom in dvoriščem, katero meji tekoča voda in tudi pripravno za vaaka Industrijo. Stanovanje kupcu na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6544 OIORO Avtomobili r I a Maribor, Aleksandrova cesta št. 43. Telefon št. 55. 1 Waf tovorni auto generalno popravljen 3 tonski 1 Austro-Daimler osebni auto, 33 P H, nova pnevna tika jako dobro obranjen 6 sedežen 1 Itala 45 PH električno razsvetljenje, Boschsi-gnal, električen pogan s sedežen 1 Fiat tovorni auto 3 tonski s 3 tonskim pri k'opni m vozom 1 Ortf a Stift osebn! auto jako dobro ohranjen 6 sedežen 1 Puch type XII osebni auto nov iz tovarne 4 se-sedežen ■i ■; V" <*' ■ "V- • DelsilSka dražba združenih plvovaren Žalec ta Laiko v Laškem javlja pretresljivo vest, da je njen odlični član upravnega sveta, gospod Ferdo Ros veleposestnik v Hrastniku v petek, dne 22. t. m. preminul. Naša družba, koji je bil pokojnik od njene ustanovitve upravni svetnik in ki ji je posvečal vsestranske svoje sposobnosti, utrpi z njegovo prerano smrtjo veliko izgubo. Ohranimo ga v trajnem in hvaležnem spominu. LAŠKO, 23. junija 1923. Upravni svet. Potrtim srcem naznanjamo, da je naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Ferdinand Ros veleposestnik, bivši deželni poslanec in dolgoletni župan občine Trbovlje, častni član več društev itd. danes, dne 22. junija ob 10. dopoldne nmrl. Pogreb bo v nedeljo, dne 24. t. m, ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Drago. Hrastnik, 22. junija 1923. Preprosto sobico, po možnosti v sredini mesta, IŠČEM s 1. julijem. Grem tudi kot sr-.stanovalec. — Pismene ponudbe pod »Preprosta sobica 6460« na upravo »Slovenskega Narodac, Ove prazni sobi s podstrešjem in okoli 80 m5 skladišča ODDAM SKUPNO ALI POSAMEZNO. Ena soba se da preurediti v kuhinjo. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 6458 Lepo stanovanje, obstoječe iz treh sob in kuhi* nje, s prijaznim vrtom, OD« DAM TAKOJ ONEMU. KI MI MORE PROTI VKNJIŽBI ALI GARANCIJI POSODITI 75.000 do 100.000 dinarjev. Eventualno tudi prodam lepo hišo. — Po* nudbe pod -»Ljubi iinac; na: Aloma Companv. anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6417 B^BBBBBBBBBJ V mm S IS« • ■ • V fl MiVaaoMAhllA vseh velikosti najmodernejše kon-B^OiCOSSBBBavJSBBT strukrije, parne žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., remsehoid-sko orodje, vse orodje za obdelavo lesa, parna mlatllnlce, poljedeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoj i. t. d., tirt za poljske železnice* 000 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnice« za stavbene namene in industrijski tiri, plinove in varilne cevi, črne in pocinkane, stavbeno In konstrukcijsko železof pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor. Juiosloiansto importno in športno poflieij?, Maribor. Trubarjeva ulica številka 4. Telefon interurhan 82. 4711 ■llllIlllIllllllllllllllllBIIBfiBOI Aluminijevo in emajlirano kuhinjsko posodo železne potrebščine za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za poljedeljstvo, štedilnike, vse vrste obličev in ža^ ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenah pr* novo ustanovljeni tvrdki Triglav, Stanko Florpnčič, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 35 (preje Mencingerjev lokal). Ol lOioioioaoBOioaoBOEoaoBo izvrstno nasekuje fuati F?nar Ljubljana, Hrenova al. 19 Gamsov čop. pristnemu presenetljivo podoben, s snežno-belimi resami, 15—17 cm dolge dlake, vse volj-nomehko komad 800 Din. Žlahtnega jelena žop dlaka dolga 15 cm, ponarejen 800 Din. Jelenov čop 12 do 15 cm 300 Din pošlje ob priporočenem naprej poslanem denarju poštnine in carine prosto Gemsba rt hinderei Eda ar d Hanpt-mann, St. Velt ad. Olan lir. 3 Karnten. Vprašanjem priložite za odgovor 3 dinarje. Večje industrijsko podjetje v Sloveniji išče za takojšnji nastop (bilancista) zmožnega tudi slovenske in nemške ter po možnosti italijanske korespondence ter za nakup lesa in prevzemanje. Ponudbe pod „Strokovnjak 6525" na upravo Slov. Naroda. 6525 K0KCESIJGN1RAN0 PODJETJE ZA ELEKTROTEHNIKO: Stegu in drugi, KOM. DRUŽBA ZA STROJNO IN ELEKTRIČKO INDUS. Pisarna: Ljubljana, palaSa Ljubljanske kreditne banke, Dunajska e. 1 b, 15 i - nadstropje. Delavnica a Vič, — GJince št. 5. Gradi električne centrale in električne naprave za luč in moč. Izvršuje vse električne inštalacije, dobavlja ves električni materjal, generatorje, elektromotorje, transformatorje oioioooioaoBoioioioe obooobo DOBAVLJAMO odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb SVE STROJEVE! SLAT za stolare, tvornice pokućtva, kolare i pilane, za bravare, mekaničare 1 radionice za popravke, za limare, tvornice limenih i kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in benzin-motora, kao i uredjaje za svariti i bijele kovine. ALAT i STROJEVI ZAGREB ISčemo interesente, k i bi si hoteli ustanoviti tvornico za vrvično jermenje in pramice (Schnurriemen- urtd Litzenfabrik) Dobavimo vse za to potrebne stroje ter materija! po najnižjih cenah in bi tudi nestrokovnjake natančno informirali. Eden naših gospodov pride te dni v Ljubljano. Kdor se zanima za to veledonosno industrijo, naj piše takoj na Kari Sasvari & Sohne, Wien XIII St. Veitgasse 59. 6535 ^BB^aaiaoo>ooMBoopa>iB>ppaoaeooooBPOopoooBoooooocoooooooPOOoooooBPOoaeooeooooaoac fotografske plošče so najboljše! Dobivajo se v vsaki strokovni delavnici. Generalno zastopstvo in skladišče za SHS Zagreb, Palmotićeva ulica 63 veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin. ISO WE!SS t* Raztezni naslanjat MOJ IDEAL vedno v zalogi pri tvrdki Jos. Stadler Ljubljana Sodna ul. 11. Premog, oglje in drva ! i Podpisana tvrdka prodaja: trboveljski la premog In bukovo oglje iz svojega skladišča na južnem kolodvoru ter suha, trda in mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in Oglje se Oddaja v detajlu v vrečah ali en gros v celih vagonih l 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki. ekspertna ii inportoa Urnika z o. i ? I Krekov trg St. 10. I. nadstropj i ■ E : i iNarocn „lmpex" ■ i w i lajMuaBl 63 Stev. 143. •SLOVENSKI NAROD' dne 24. junija 1923 stran 7. Kđor hoče e wdW stroiU preživljati svojo dru II no, naj pride vsak ponedeljek, sredo in soboto na Tržaško cesto 11 1 v konjsko mesnico, kjer dobi vedno sveže meso, suho meso, dobre salame In čisto mast Za obilen obisk se priporoča Patalk Kadeti, mesar _pqw Istotam se kupujejo koti jI za sakoi. 64S „CEMENT" ta dalmatinski mm ▼•fovt mmM po Din 72-— 100 kg. Tehniška Union dražba, Ljubljana, Sodna ulica 4. Hotel .Storžič' i Mim posta Tnali, fauiski, na vznožju Storžiča in Grintovca, 2 uri od Kranja, vljudno vabi letovi$čarjc na obilen obisk. Velekrasna krajina, svež Čist gorenjski zrak, novo opremljene sobe, brana dobra, točna postrežba. Cene prav primerne. Medjimurskl konji! Poltežki in Čisto težki konji In kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri e. tajbl mm t iBiiL duh Medjlmurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec Telefon iaterurban 59, 4. Zastupnik st Jugoslaviju (eventualno za cijelo Balkansko polu ostrvo) samo za veleprodaju od 15 cm šir. vrpca (Patschen) i užih vrpca od sposobne tkalačke tvrdke u Austriji traži se. Samo dobro uvedeni i seriozni reflektanti neka pošalju svoje ponude pod .Umsatz 3994" na Anon. Exped. M. Dukes Nach. A. O. Wien I. Wollzeile 16. 6457 Na drobno! Na debelo! Radi preureditve trgovine in pomanjkanja prostorov se bodo prodajali vrvarski izdelki, kakor vrvi vseh debelosti, striki za perilo, itrange, uzde, špaga, gurte, dreta, mreže za seno, ognjegasne cevi, bombaževe mrežice za otroške postelje, tržne torbe, viseče mreže (HaVnge-matten), kakor tudi pravi tržaški bičevniki, konjske krtače, žima, morska trava itd. po znatno znižani ceni. Se priporoča m I Mam imuHaoa, ii Petra mfa 31. IBrin 141. wmr cement ~mm Glavno zastopstvo m Slovenijo: .CROATIA: tvornica portland cementa d. d.9 Zagreb — Podsused* »Beočmske fabrike portland cementa akc dr.* Đeočin Ijubliana, Beethovnova al. t. Cene: Croatia: Din 70-75 \ izklj. embalaža franko vagon Beočin: . 7320 / Ljubljana. Moško kolo, skoraj novo, SE PO NIZKI CENI PRODA. — Naslov po. ve uprava »Slov. Nar«. 6429 I i I i I r A I , Kupim Tsako krojaških odpadkov. Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda*. 6399 Odda se SOBA m f—3 posteljam ae Julij m avgust. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda«. 6464 Izurjena šivilja ORE STVAT NA DOM; £re tudi na deželo. — Ponudbe poc »šivilja/6450« na upravo »Slovenskega Naroda«. Lokal (aH soba), nrimeren za čevljarsko obrt, ISCEM ZA TAKOJ. Ctna po* sfrmikš stvar. — Ponudbe pod Podjetnost/6448« na upravo Slovenskega Naroda«. Filatelisti pozor! Večji kvantum inval dinarskih provizorijev je ugodno naprodaj. — J. Ringer. Dr as vograd. 6469 Proda se AUTO, šHrisedežen. B/u HP, v popol* noma dobrem stanju; telo mala poraba bencina. — »Jadran*, kemična tovarna, Novi Vod; mat. Zaloška cesta 95. 6407 Dobro obranjen brek za štiri osehe in DVA PRI* PROSTA TOVORNA VOZA NAPRODAJ. — Več se izve pri Hišniku. Večna pot St. 18 (Pod Rožnikom). 6435 Sodar, priden, polten in zanesljiv, ka* teri bi tudi nomadi v kleti, SE TAKOJ SPREJME. — Pisme* ne ponudbe na upravo »Slov. zaroda« pod »Zanesljiv/6436«. IŠČEM OPREMLJENO SOBO po možnosti v bližnji ljubi Jan* ski okolici za dobo počitnic od 1. julija do 30. avgusta. — ?onudbe pod »Počitnice/6454« na upravo »Slov. Naroda«. Pes-prepelifiar, čistokrven. 11 mesecev star, nemške kratkodlake pasme, po* slušen, lep, tigraste barve, ne* koliko dresiran, PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Po* nudbe na naslov: Mirko Kleš* Člč, ljekarnik, Samobor, Hrvat* ska. 6444 8F inMiiiiiiMiiiiiiniiiimm>mt Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesajma prekriti s krovno lepenko .RUBER0ID' Najcenejša, ker vsled velike trpežnostl najboljša ž Založniki: UUBUMSXA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z 0. Z. LJubljana, Blehvaisova U. — Telefon 408. Gradbene potrebščine. Ksilolitna tlakovanja, Asfaltovanja. _"_^J8 bodočo pggprj ,3fTjrxVTttf^^ Pažnja štamparima i litogra ! Jedina stručna strojarska radiona grafičkih strojeva IUAH JALA J, Zagreb. Ilica K] uudja sa svoga skladišta uz jamstvo, sljedeće tvornički renovirane izvrstne strojeve, te kupuje i zamjenjuje ne- uporabive« 1 Augeburger rotacioni stroj za 8 stranica novina (veličina stranice 88X40 cm) sa svim pripadajućim priborom i aparatima za matrice, te ljevanje ploča i obradjhranje istih. 1 Augaburger ilustracioni brzotis. stroj 81X123 cm, 1 Kaiser Krelebeuregung . . 79X110 , , 1 L6eer (Kaiser) stariji tip , 80X110 » > 1 Nauburger litografički . . 80X 90 . , 1 Johannisberg • m . 80X110 . - Cijene umjerene, izradba tačna te vrlo kratkoročna dostava. VrS: vse rekonstrukcije, popravke i montaže svib vrsti grafičkih strojeva i uredjaja. Rotacioni i Beuburger litografički stroj odmah Odda se LEP LOKAL v sredini mesta, pripravljen za vsako trgovino dotičnemu, ka* teri bi bil pripravljen izvršiti potrebno adaptacijo na lastne stroške. — Ponudbe pod »Lep okal/6398« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Potrebujem trgovskega pomočnika kl je vešč in popolnoma Izurjen v manufakturi in ieleznini ter dober samostojen prodajalec. Nastop takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6423 Ali ste že preskrbljeni s knjigo ..Babilonska uganka"? Dobi se skoraj v vseh knjU garnah! Za njo se iščejo tudi gospodje, ki bi jo proti primernemu honorarju pre* stavili v angleški, francoski, italijanski in ruski jezik. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6110 Krojaški šivalni stroj, v najboljšem stanu. PO ZELO UGODNI CENI NA PRO. DAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6331 Moška suknja (smoking) za veHkege gospoda, dobro ohranjena. • svileno pod« loeo, ZELO POCENI NA* PRODAJ. — Vprašati: Dom* žale.Redica 34. 6216 Kum, janež, RDEČO DETELJO. SEMEN. SKO AJDO. LIPOVO CVETJE, SUHE GOBE itd. plačuje najbolja — SEVER &r KOMP., Ljubljana. Wolfova ulica it. 12. 6775 Kfljigovudjd^iltflč^, uren hrvatski in nemški kores* apondent, SE ISCE ZA TA« KOJ5EN NASTOP- Ozjra se samo na prvovrstno, ne čez 30 let staro moč s prakso. — Po* nudbe pod »Jikuaen/$317« nt upravo »Slov. Naroda«. Prodam auto najnovejšega tipa, S dvema se« dežema. — Istotam SE PRO DASTA DVB MOTORNI KOLESI s prestavami in pro* stini tekom. — Natančneje se izve in ogleda pri: Marine. U* beliče pri Dravogradu. 5993 Ktrofmo večfo množino suhih BUKOVIH DRV, debelo ceoljenih, brez brez ofcroglic. Ponudbe z navedbo količine in cene za 100 kg franko vagon na: Nande Ferjan in drug, les* na industrija, Jesenice, Gorenj* ska. 6467 NAPRODAJ JE krasno posestvo. obsegajoče 16 oralov, v ravnini, v sredi vasi, oddaljeno četrt ure od železniške postaje ln eno uro od 51 oven j gradca. Poslopje je v dobrem stanju. Za to niso se lahko dob! gostilniška koncesija in trgovina i mešanim blagom; vodna mod za mlin. — Vpraša se pri: Gustav Krampa, restav* racija Dovže, p. M i slin je. 6396 Kupimo vsako množino starega svinca. PUŠKAR NA V KRANJU. 6394 Enodružinska bSa, nova, NAPRODAJ. — Zg Šiška, Celovška cesta 127 6437 20 do 30 tisoč POSODIM proti vknjižbi na poaaetvo in sigurnosti za prh meram obresti. Pismena vpra* sanja na upravo »Slov. Naro* da« pod »Vknjižba'6440 c. Lična hišica t nekaj sveta v ljubljanski oko« Rci ali kamniškem okraju SE KUPI. — Posredovalci izklju« čem. — Ponudbe pod »S '6461« na upravo »Slov. Naroda*. Sprejme se UOENEC z dobrimi šolskimi spričevali s /. julijem v elektrotehnični ve /«frgOvt. Učna doba tri leta ter se mu da prispevek za hrano in stanovanje. — Ponudbe na: »Poštni predal 3«, Celje. 6465 Išče se DRUŽABNIK s primarnim kapitalom v že dobro vpeljano trgovino v proz metnem mestu na Štajerskem. —- Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sigurna bodoč* nost/6287«. Prodam pohištvo, deloma antično, rczljano. vlože* no (omara, postelja, miza, p:= salna miza, kredenca, umivalnik fn drugo). — Ogleda se na Rimski cesti §t. 10, h nadstr., desno, vsak delavnik od 2. do 6. popoldne. 6462 Pet ar Srako L t—■■!< ODDAM moderno stanovanje v celem I. nadstropju moje, 10 minut od »Zvezde« oddaljene vili podobne enonadstropne hi* še, obstoječe iz petih parketi« ranih sob, kopalnice in vseh pritiklin onemu, ki mi posodi 150.000 dinarjev proti vknjižbi. Električna luč. solnčna lega — Tudi prodam hišo po smerni cent. — Ponudbe pod »Zelo redka prilika/6303« na upravo Slov. Naroda«. KOMFORTNA VILA t Ljubljani na Mirfn SE TAKOJ PRODA. Vila je solidno zidana, zgrajena L 1922. Opremljena z vodovodom, elek* trično razsvetljavo, obsega ra=> ren izredno komfortnega stano* van j s še eno manjše stanovanje v mansardi. Poleg vile 1500 m' urejenega vrta. Cena 500.000 di* narjev, od katerih se polovica nekaj časa kreditira. Stanovanje tskoj na razpolago; na zahtevo se vila takoj izprazni. — Ponud* be pod »Ugoden kup 425/6370« na upravo »Slov. Naroda«. Barvarna, ta atrofaratvo Uttbflana, KrlžtMiška ulica 7. Barva lisičje kole, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje. Kontoristinja z daljšo prakso, vešča sloven* sčine, srbohrvaščine in nemščine ter knjigovodstva in steno* grafije SE ISCE ZA TAKOJ* SEN NASTOP. Prednost se da oni. Id bi imela veselje tudi do prodaje v trgovini elek tro te h* ničnih predmetov. — Ponudbe z navedbo zahtev in do seda* njega službovanja pod »Trajna služba 25—30/6466« na upravo »Slovenskega Naroda«. Nanrorfaj imam več vit, MALIH IN VELIKIH HIS s prostim stanovanjem in brez stanovanja, HIŠE Z OBRTJO, GOSTILNO IN INDUSTRIJ* SKA PODJETJA, PARCELE, GOZDOVE, TRGOVINE Z INVENTARJEM IN S PRE* VZETJEM BLAGA. MLINE IN ŽAGE, GRAŠČINE z arondiranimi zemliišči v Ljub* Ijani in izven Ljubljane. U god; ne cene in ugodni prodajni po* goji! — Resni kupci naj se zgtase: Hinko Privšek, Ljubi j a= na, Miklošičeva cesta Štev. 18, J. nadstr., poleg sodišča. 6411 Enonadstropna hiša z vrtom v Ljubljani SE PRO* DA V hiši je uvedena gostil* niška obrt. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 6245 Kupujem KUMNO V VSAKI MNOŽINL Ponudbe z vzorci in najnižjo ceno na LJUDEVIT SIRC KRANJ. 6347 Britvice, že rabljene (Gillete, Mem itd.) SE SPREJEMAJO V ELEK^ TRIČNO BRUŠENJE v dro* geriji »Adria«, Ljubljana, še; lenburtfova ulica 5. — Zunnnja naročila hitro in točno! 62Š3 Trstiezastross izdeluje in proda »o na debelo !n drobno po najnižjih cenah. Pri večjih mnnžTah znaten popust. ANTON STEffltER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. V naiem se vzame GOSTILNA ali RESTAV* RACIJA takoj aH pozneje na kakem prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4S32 Izvanredno popravljeni L0R0N0BILI promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana --o — Woif HP Wolf HP 190R 10 20 ' 1914 fi2 80 1908 15 25 1920 70-100 1917 20 32 1913 85/120 1912 24/40 1912 lOO'l^O 1908 30 50 ; 19(9 130/150 1920 40,60 i 1908 150 200 1921 54 75 ! 1916 35:<480 Lanz HP Lanz HP 1912 10 20 1 1916 5070 1912 15,25 1921 60 90 1917 20/30 : 1914 70,110 1P1S 22/35 i 1909 85-120 1912 26/42 1 1 1913 100 130 1912 34,49 1921 170/335 1914 38,57 | j 1910 260 330 Vršaći i samohodni lokomobili svih veMčina. — Lokomobilko-tlovl 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno generaluo popravljeni, savjesno isluiSin'. — Ložrnje svakim gorivom. Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovcak 5. N E Zaprto da « 31. 6. 1923. K e N d a Mestni trg 17. Pozor! 5189 Več otroških vozičkov, kolesa z gumo se po ceni prodajo že od 250 Din* Ljubljana, Zvonarska ulica 1, Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Dražba ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243 gillette, Mem itd. se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji I. C. KOTAR, Ljubljana, V/olfova ulica 3. Zunanja naročila se izvršijo hitro in točno. 6113 Gostilničarji pozor! Večjo množino izvrstnega Iju* 'omerskepa in haloškega vina letnika 1922 od 18 do 24 K in sfero letnika /92/ od 32 do 40 kron liter TAKOJ NA PRO* DAJ. — Gjuro VALJAK. »Grajska klet«, Maribor. 6314 Cele opreme m nevesto, ln entluja izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnlca P. Jančigaji Ljubljana, Resljeva cesta 29/1 levo Ia trapistovski sir pol nemasten, kg 25 Din, čajno presno maslo, kg 50 Din, razpošilja s pošto in železnico mlekarna Karlo Laznlcky, Dežanovac, Slavonija. 1 G. F. iurasek Ljubljana Wolfova ul.12 Uglasnjem ter potravllam glasovirje in harmonije, SpecijeJno strokovno in ceno! V NAJEM VZAMEM POSESTVO 50 do SO oralov veliko, event, tudi več, za daljšo dobo proti dobri najemnini. Posestvo naj bi imelo večjo stanovanjsko hi* so in gospodarska poslopja, ii* vi in mrtvi inventar. — Naslov: Hinko Privšek. Ljubljana, Mi* klošičeva cesta 18, l. nadstrop* je (polt;g sodišča). 6412 JKlartin Žuran sobni slikar Ljubljana, Mestni trg 12 se priporoča slavn. občinstvu z| vsa v to stroko spadajoča dela, Izvršitev točna, cene zmerne. 5746 Prave i ■v neprekosljive ostrine, raz« lične bruse, dobre srpe dobite najceneje pri Šošterič, Petan & Erker, Ljubljana, Resljeva cesta 20 6219 Agilen ZASTOPNIK, dober trgovec kateri je ie več let zaposlen v trgovski stroki s strojnim oljem in dobro vpe* Ijan v tovarnah in žagah, SE SPREJME ZA TAKOJŠEN NASTOP. Prednost imajo do« tični reflektanti. katerim je do« bro znana Slovenija m Stajer* ska. — Ponudbe z natančno označbo dosedanjega delovanja je nasloviti na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Zastopnik 1000/6338«. Naznanjam cenjenim naročnikom, da sem se preselil v Gajevo ulico it 2 za palačo Ljubljanske kreditne banke« Priporočam se za na-daljno naklonjenost z odličnim spoštovanjem Amtm Ireortl, £svtyai» Dtfaajtki & 6 ! Mm in iBleznift! utoDUim Snob- motoma kolesa Vk PS. Omnibusi. Utrne IrizoalK h lestve (lagiroi). Trgovsko podjetje 0. H. Mara S (up LJubljana vnova ulioa 9. ZASTOPSTVA V Beogradu, Sarajevu, Zagrebu« RJ 92 stran 8. „SLOVENSKI NAROD" dne 24. junija 1922. Stev. 143. SUHE GOBE ponudite tordhl o 0 0 o o g o ■ o ■ o bi Llobllana, Gosposoctska 18. Lokomoblle Prekucnikl Lokomotive Platoski vozovi Vozički Okolesja za poljake zoleznloo TRAČNICE ter vsakršen drugi materijal za poljske železnice TOČNO IN CENO TAKOJ s skladišča v Ljubljani ali Zagrebu ZAHTEVAJTE PONUDBE! Akcpanha dražba za saoDračaine in železniške potrebe Beograd. Zagreb, Subotica. Sarajevo LJUBLJANA, KARLf^*^"TJI 0 0 ermolRO KoMlifte v Loškem se otvori dne 1. julija 1923. Najmočnejši in najtoplejši termalni vrelec v Sloveniji. Kopeli v kabinah in basinu, 18 m dolg, 5 m Širok. Sobe za goste v novourejenem zdraviliščnem domu. Resiav radio in kavarno bo vodil znan strokovnjak. Park ob Savinji — lepi izprehodi. Kopališče fe oddaljeno 5 minut od kolodvora. Cene zmerne. Zahtevajte prospekte. MSaa»a»»a«»»»p~-~ , , , Lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v največjih frlsišsh inozemstva« Vstreljeno d viačino srne, divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice, kljunače, divje race kupuje vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od oddajnih postaj E. VAJDA veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden tat točen obračun. 3930 IIEIKU LINES IIL Filijalka Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. G. DRAšKOVIĆ Zagreb, „B" cesta pri državnom kolodvoru* PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo G'. Ivošević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buić Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričević. — Bitoli: Gjorgje J. Dimitri-jevič & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlović, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremila družbeni nradnki« EtazSou Upalm peiita za dame Id A. & E. SKABERNE, JTS- 10. SLAMNIKE) nek vrst prodaja po 20% popusta modni salon Stuchly-Maške Ljubljana, Židovska ulica 3 T7FCUCC KlCIZ p ,WJ!INU PTUJ EIlttiBKMDn Ehttr-Mnlho pedletle jeMja&a. Sv. Petra cesta 25 ★ Gradnja kompletnih elektrarn, daljnovodov. ★ Inštalacije, strelovodne naprave. Zaloga motorjev, inštalacijskega materijala in žarnic. * Lastna izdelava raznih lestencev, svetilk, svečnikov i. t. d. za privatno in cerkveno porabo. ★ Kovinotiskalnica in galvanizacija, zlatenje v ognju. it Zahtevajte proračune! „Svetla" TelelM it. 988 _f • d. d. LJUBLJANA CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA C 20 MESTNI TRG 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga pelnogimastih obroče*, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago stlskalalca sa montirani« pofoogomfiaatth obroče?. LMikuš Ljniljui, Icstii b| 15 vnponti svoji iifofo dežnikov ia sota&ri-kov ter sprehajalnih paflt hprtvBi u izrriiiriu mfm ii sabaaa. Vreče, R 4 BLJE> * Z IN DOBRO O 'RANJENE — KUPIM. Tos. BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 410 Najstarejša slovenska pleskarska is HCarska delavnica van Brieell, Dnnaftka 0* 19, se priporoča. IzvrSitev točna. cene zmerne. 2530 ■■•■■•»■■■■•■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBB finalni stroji, med dobrim nalboliSe! Pfaii ■ ■ ■ nožna kolesa razni {rodbino In obrt ^gj^ n***u, "°^f 1 Garancija za vse blago. Ugodne cene in plačilni pogoji. Strelno lepenko mai lODtiDEfltai (iHtimtiflitoiappe) dobavlja takoj v vsaki množini najceneje 3os. R. Puh, £jnbljana, Gridaika ulica 22. Telefon 513. uglasuie In popravijo solidno In točno ter gre tudi na deželo. Feliks PovSeT%K*45 „Aikadont" zobna pasta, ustna vorv zorNi prašek. D bi se povsod. C~- -i zaloga drogerija a. kanc, Ljubljana. 2964 Teod. Korn, Ljubljana Polfanska cesta Št. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vedovodov. Naprava strelovudov. Kopališke inklosetneaapma Izdelovanje posod iz pločevine za firneŽ, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. Velika zaloga Emajlirana In luksusna IdtSHCIJ : LJUBLJHHH HOUO HIESTO Zahtevajte ponudbo! Pnplr na debelo« Tvornlska zaloga. Speolalitota: Ovojni papir (papir za pakovanje) f/sah vr», dalje tiskovni, konceDtni, pisarniški, risalol papir i. t d. po tvorniškl ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga: ABADIE cisaretnesa pa?!ria A. LAMPRET LJUBLJANA Krekov trg 10- Telefon 247. Priporoča se Ana Ena 3577 Ljubljana, Resijeva cesta 4. mestni leianll mojster v Ljubljani -■revzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole, kupo'c, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 1141 Rabljene Velika zaloga elektro.mater£]ai3 Zastopstvo svetovnih tovarn. Csm brez konkurenca. za moko 85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjaste kupi Vinko Itlajdlc, valjični mlin, Kranj. 6000 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri r draba z o. z. tovarna v Štabu pošta Domžale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevi č i Tršan v Ljubljani, Prešernova ui ca št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. inftnoHiitR lil. Dii 4 rJrerj LJabl{«na, Bohoričeva ulica 20 tovarna kot in čevljev d. d. prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13 Bogato sklad!§£e nzoSfeih, ženskih ta otroških £eol|eo iz telečjega boksa o oseh bolah, tjosetega boksa hi rjaoz kraoine. SOLUMO DELO! niZKE CEHE! ^v-.^-v,^:vr^;\.^ - .... rVWVVWV//VWVYtVYVV vyv/yyvw/VyV^ Staroznana solidna tvrtka R.ST LIUI trgovina z žetaino, poHedBljskimi stroji in zaloga razstreliv IMA STALNO V ZALOGI VSE POTREBŠČINE ZA KMETOVALCE OBRTNIKE STAVBENIKE INDUSTRUCE in ind. PODRUŽNICU: LJUBLJANA, Sv. Petra tU. BilnRki glavnici Din 50,080.000 in rszena preko Din 12,0ž0.000. Vloge čez Din 125,000.000'- Podružnice: Beograd, Bjelovar*, Brod n- S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj9 Maribor, Murska Sobota, Osi« jek, Sarajevo, Sombop, Sušak, Šibenik, Sabac, Velikovec, Vršac. Ekpozitunes Jesenice, Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka. Agencije a Busnos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split, Balkan Bank r.t.v Buda-pest, Vaczi utoa 35, Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I. August in e r-strasse 8. Izvršuje vse bančne posle naikulantneje. » 15 4 33 28 30F C^B 4 štev. 143 »SLOVENSKI NAKUU« dic 24 junija 1923. Stran 9 Socijalna slika Iz Prehmnrja. Prekmurje spada med najbolj obljudene kraje Slovenije. Ta obljudenost se občuti tem bo|jt ker deli prekmurski kmet kljub svoH veliki ljubezni do zemlje — za -vsak centimeter grude se pravda do zadnje stopnje — posestvo med svoje otroke brez gospodarskega smisla na aevrejetno majhne dale, na katerih so sicer nove družine pod štreno, kjer razvijajo veliko plodovttost, a na njih ne morejo ne živeti ne umreti. Le ob avstrijski fn deloma madžarski meji so smotrenejšl gospodarji, ki se upirajo delitvi gospodarstva, zato se boje preveč dece. Tu je polno zakonskih parov s samo dvoma otrokoma, od katerih ostane eden na domačiji, drugega pa izplačajo gospodarski moči primemo. Ta gosta naseljenost je vzrok, da ne morejo nafti Prekmurci doma ne dela ne jela. Za Belokrajino se seli od vseh slovenskih krajev v Ameriko največ ljudi iz Prekrmirja. Skoro vse v zadnjem času sezidane lične prekmurske hiše so zgrajene % amerikanskim denarjem. Dolar je danes * Prekraurju enako plačilno sredstvo, kot Je bil pred vojno zlat na Balkanu južno od Sarajeva, ko si sklenil lahko kako večjo in boljšo kupčijo le, če si plačal najmanj polovico v zlatu. Tako je zdaj v Prekmurju s dolarjem. Ker pa ne more vsak, ki bf hotel, v Ameriko, si morajo iskati zaslužka drugod. Pri malo razviti obrti v Prekmurju, ne prihajajo Prekmurci kot obrtni delavci skoro nič v poštev, ampak samo kot navadni dninarji, največ kot poljski delavci*) Poljskega dela si iščejo po Slavoniji, Banatu, Vojvodini, skratka povsod na našem fugu, kjer ga morejo dobiti, in na Madžarskem. Odkar se pa izvaja v naši državi agrarna reforma in so velepo-sestva razkosana ter leže deloma neobdelana, je za poljske delavce težko. Tako pomen j a agrarna reforma v delavskem vprašanju zlo, kakor je tudi v drugem ozira nesocijalna, dasi so jo porodili vsaj v glavnem socijalni oziri. S tem namreč, da se razdeljuje zemlja med revne sloje v kosih po dva ali tri pluge, se omenjenim ljudem, k{ so skoro brez izjeme brez sredstev za nakup poljskega orodja m nimajo deloma niti veselja niti volje za poljsko delo, ne (pomaga dosti. S to zemljo se le prrvežejo na grudo, kjer se jim slabše godi, kot bi se jim v tovarni, ali se jim je prej pri veleposestnikih, ki jim je skrbel za streho, hrano in obleko. Sedanji način izvedbe naše agrarne reforme pomanjšuje pač našo (proizvodnost in s tem veljavo našega dinarja, ne pomanjšuje pa socijalne nevolje, tudi če ne upoštevamo tega, da se steka glavni dobiček agrarne reforme v banke, da se nabira torej dohodek naše zemlje odslej v Še tujem Žepu kot se je preje. Iz PrekmuTJa Išče letno šestmesečnega (poljskega dela izven svojega doma okrog 8000 ljudi, torej skoro desetina vsega prebivalstva. Za krajšo dobo, t. j. za 2—4 mesece, jih je pa še več na razpolaga Od teh jih je dobilo letos delo okrog 6000, m sicer na Madžarskem približno 2700, ostali so se razkropili po našem jugu. Državno dobro Belje samo jih je sprejelo do 1600. Delo za te ljudi iščejo pozimi tako zvani pallrji aH gazde, kakršnih ima vsaj po enega skoro vsaka večja prekmurska vas. Ti so nekoliko podjetnejši m razbo-riteišf posestniki, ki razpolagajo s primerno denarno vsoto. Ko se vozijo namreč pred pomladjo po krajih, kjer pričakujejo delo, potrošijo Cesto iz svojega 2500—3500 dinarjev. Če dobe delo, (pridejo sicer na svoj račun, vendar si niso tega sigurni v današnjih dneh malega povpraševanja po večjem številu poljskih delavcev. Pred vojno so bili ti palirji veliki gospodje kot neomejeni gospodarji ubogih množic, ki so ISkale dela. Izkoriščali, odirali in goljufali so jih, kakor se j fra je zljubilo. Marsfkak palir si je probfl kot pijavka tuje krvi lepo premoženje- Dandanes je tako postopanje nemogoče, ker zahteva naša država, da 5e razmerje med delodajalcem, palrrjera In delavcem po javni pogodbi urejeno. Prekrmrrski poljski delavci se dele v dva razreda. Pod 16. letom se ne sprejme nikđo na delo. En razred, t. I. dragi, tvorijo vse ženske fn moški do 18. leta, v prvem razredu (pa so moški od 18. leta dalje. Plača se ravna po razredih in je z malhni razlikami povsod enaka. Na Madžarskem doMvafo prvoTazredrrrkI mesečno okroglo 3000 madžarskih kron, drugorazredniki 2500 poleg prispevka za hrano in (poleg olja. Pri nas dobivalo v denarju neka] manj, zato ima pa naš denar večjo vrednost, medtem ko ne ostane na Madžarskem delavcem od denarne plače nič, ker Jo porabijo moški prav lahko za tobak, ženske pa za milo. Se najbolje plačuje delavce državno dobro Belje. Tu dobivajo prvorazrednikl za vsak delovni dan v aprilu, maju, septembru, oktobru in novembru po 20 Din, v juniju, juliju in avgustu pa 25 dinarjev. Delovni čas traja od solčnega vzhoda do zahoda s polurnim odmorom pri zajutrku in pri južmi ter z eno- fn polurnim pri obedu, Za hrano d ob rva vsak delavec na mesec: 24 kg krušne m 10 kg pšenične moke, 12 kg krompirja, 2 kg fižola, 2 kg mesa, 2 kg masti ali slanine, 1 kg zelja, 1 kg soli, 1 liter jeslha in tedensko \H lrter mleka, za ostale jedilne ali kuhinjske drobnarije (poper itd.) pa 10 dinarjev na mesec Skoro prav toliko v hranj dobivajo delavci pri drugih posestnikih pri nas In na Madžarskem. Tu dobivajo za kuhinjsko drobnarijo 40—50 madžarskih kron. •) Pod Madžarsko le bila v Sobot! pletarska iola, kg dobro uspeva, saj ima Prekmurje vsled svojih močvirnih tal zelo veliko šibla. Zdaj so se naši referenti zagrizli v razne, našim kmečkim razmeram neprimerne tipe in ljudje se čudijo, zakaj imajo več ljudskih šol pod raznimi imeni, Palnjf odvedejo delavca na delo v skupinah po 20—100. Prvi odidejo v začetku aprila ali koncem marca; vračajo se različno, za kolfkršno dobo so se pač posodili. Zadnji pridejo domov koncem oktobra ali v začetku novembra, torej s končanim poljskim delom. Prvo delo, ki Jih čaka, je plevljenje, za tem prva m druga kop ter redčenje sladkorne repe m njena glavna kop. Nato pride košnja, žetva, mlat-va. bratva, sploh pospravljanje pridelkov. Delavci odhajajo torej na repo, košnjo, žetvo, mlatvo in bratvo. Kose in srpe ter cepce si vzamejo s seboj. Vožnjo od prve domače železniške postaje do zadnje pred imanjem delodajalca jim plača tja In nazaj ta. Razen tega Mm da tudi malo odškodnino za prevoz prtljage od doma do železniške postaje in pri povrnitvi od postaje do doma. Ta odškodnina znaša za osebo 15—25 dinarjev. Plačajo se jim tudi prevozni stroški za zasluženo sflje, in to navadno do Murske Sobote ali do Dolnje Lendave. Na žitu pa zaslužijo na Madžarskem in pri nas prvorazrednikl 500—600 kg, drugorazredniki 350—400 kg. Nekatera imanja oddajajo delavcem delo tudi v kosih. Plačujejo jim pri obdelovanju sladkorne repe za redčenje ta glavno kopanje okrog 200 Din, za bratvo pa 500 Din od Jutra. Za košnjo trave ali detelje dobe od jutra le 60 Din. Za žetev in pospravljanje raznih žit se jim plača v žitu samem, n.jpr. za žetev pšenice, ječmena ali ovsa 60—70 kg. Državno imanje Belje gre pogodbenim akordnim delavcem celo toliko na roko, da jim proda za slučaj da bi si prislužili moški manj kot 600 kg, ženske pa manj kot 400 kg, razliko med dejanski prislužemm žitom in tu omenjeno množino za 30% pod dnevno ceno. Kot ta velja cena na novosadski borzi v septembru vsakega leta, vendar pa verja kot najvišja cena za 100 kg pri pšenici 200 Din, pri koruzi 150 Din. Omenjeno razliko jim pokrije namreč na polovico s (pšenico, na polovico pa s kuruzo. Delavci dobivajo poleg tega od delodajalca brezplačno tudi stanovanje, najpotrebnejše kuhinjsko orodje in posodje, kurivo ter svečavo. Pri stanovanju si seveda ne smemo misliti kakih udobnih sob. Nastanjeni so pod kozolci, v hlevih ali si pa prirede tudi kar na polju za sik* prenočišča. Da je taka nastanitev škodljiva v zdravstvenem in nravnem oziru, je jasno. Baš te delavske razmere so krive, da ie v Prekmurju v toliki meri razširjena egiptovska očesna bolezen. Kar ozdravijo zdravniki črez zimo, to oboli zopet poleti, ko stanujejo ljudje na tesnem, v prahu In nesnagi, ker se za snago pri poliskem delavcu še nihče ne briga. Da so izpodkopa-le te razmere tudi nravnost pri Prekmur-cih, vkri lahko vsakdo, kdor jih ne gleda s preveliko pesniško alf rodolmbno navdušenostjo. Prav članki, spočeti skozi očali slepega domoljubja, so utrdili pri nas marsikako krivo naziranje o Prek-murcih, tako n. pr. njihovi poštenosti, mar-fiivosti in nadarjenost!, kar se vse razblini pred treznim očesom. Izmed sebe si izberejo delavci za vsakih 20—30 glav kuharja ali kuharico. Ti fmajo enako plačo kot prvorazrednikl in dobivajo v sil ju za vso delovno dobo 400 kg pšenice. Plačo pa dobivajo tudi za nedelje in praznike ter za dneve, ko drugi počivajo, n. pr. radi vremenskih neprilik. Nadzorstvo nad hrano ima palir. Temu ni treba, da bi bil stalno pri delavcih. Za to so nadzorniki, pazniki ali »fasmaj-stri«, kakor jih imenujejo Prekmurci po domače. Palir nadzoruje vse delavce, ki jih je pripeljal, nadzorniki pa so za vsakih 30—50 delavcev. Palir Ima dnevne ptoče 20—24 dinarjev poleg 1000—1500 kg pšenice za delovno dobo. Poleg brezplačne hrane dobiva tudi pol litra mleka na dan. Nadzorniki imajo večjo plačo, t j. 25—30 dinarjev na dan, a dobe samo 800—-1000 kx pšenice. Plačo v denarju dobivalo palirji i/ nadzorniki vsak dan, naj je svetek ali petek, na? se dela alt ne. Palfr je vedno na najboljem. Ako bi vsled pomanjkanja dela ali kakih ;Iru?tfh vzrokov ne mogel kriti svojih strcškov pri Iskanju dela. mu povrneio to delavci. Včasih Je pobiral od vsakega para delavcev po 50 kg žita: če je pa bila letina slabša, pa po 50 kron mesečno. Zato pa iatnči palir delavcem za izvršitev pogodbe. Za slučaj bolezni je za delavce različno poskrbljeno. Najboljši delodiialci jim plačajo vse »prejemke, ako ne traia bolezen več kot osem dni, po preteku teh jim pa odpade plača v gotovini, ostane jim za nekaj časa le še hrana, stanovanje in !eče-nje. Delavci se morajo zavezati, da bodo skrbno Čuvali vse izročene j!-n predmete in da bodo vsako zlobno škodo povrnili. Vsa dela moralo opravljati po Žeij? de1«-dajalca točno m marljivo. SvoKm nadzornikom so dolžni brezpogojno pokorščino. Kdor bi kalil red, pijančeval in netil prepir in nezadovoljstvo, tega odslove brez (pravice do 'brezplačne vozni 2 i o doma. Stroge pogodbe imajo cek> določbo, da mora plačati tak delavec v Je stroške, ki bi jih imelo imanje z namestitvijo d:ugega delavca na njegovo mesto. Pri posredovanru dela po državni borzi dela ima ta celo prav.-) tožiti vsakega delavca za odškodnino 50 Din, ako bi izostal pr{ skupnem odhodu delavcev brez tehtnega vzroka, odnosno če ni Javil svojega premisleka vsaj 14 dni prej omenjeni borzi. Ta stroga določila so potrer.na, kajti Prekmurec je sicer dober in povsod iskan delavec, toda prebrisan fn zvit ic. da Je treba nanj ostro paziti. To velja zlasti za mlajše moške delavce. S tako (prisluženrm denarjem te žitom se vrne Prekmurec pod domačo streho. Za zimo Je za silo preskrbljen. Ko se pa začne topftl sneg, zre s skrbjo po svodih ravnih cestah, ali *a zopet popeljejo do grenkega kruha izven domačih logov. Ravne so te ceste in samo v tujino kažeta pot. Nikjer ob njih nI očrnelih dimnikov, ki bi kot mejniki prekinili te čudno dolge črte T in zastavili ob sebi korak onih, ki jih ne morejo rediti domače njive. Pogoji za industrijo so sicer, a nikogar ni, ki bi jih izpolnil, pač pa jih ubija deloma naša uprava sama. Priseljenci in priseljeniške oblasti. Bolniška oskrba za prihajajoče priseljence. New York (Jugoslov. oddelek F. L. I. S.) Priseljeniška oblast Združenih držav nima bolnišnic na razpolago v vseh pristaniščih, pač pa se v poglavitnem pristanišču za priseljevanje — v New Yorku — nahaja na Ellis Islandu vzorna, moderno opremljena in prostorna bolnišnica, v katero postavljajo vse novodošle inozemce, trpeče na kaki bolezni, v svrho opazovanja ali lečenja. Bolnišnica na Ellis Islandu ima 650 postelj in je razdeljena v dva dela: v splošna bolnišnico in v bolnišnico za nalezljive bolezni. Tekom fiskalnega leta 1922 je ta bolnišnica oskrbovala 10.353 priseljencev, povprečno 384 pacijentov na dan. Streglo je petna'jst zdravnikov in kirurgov in kakih štirideset bolničark. V službi bolnišnice se nahajajo tudi posebni uposlenci, govoreči razne tuje jezike. Bolnišnica je opremljena z laboratoriji, sobo za operacije in z vsemi zdravniškimi potrebščinami Okrevajoči pacijenti ima^o na razpolago zabavišče in čitalnico. Tukaj sprejemajo pacijenti obiskujoče sorodnike ali prijatelje. Ob nedeljah je preskrbljeno za božjo službo. Za razvedrio onih pacijentov, pri katerih treba dolgega okrevanja, so uvedli razne vrste lahkega rokodelstva, kot ko-šarjenje, usnjarstvo, lesorezbo Itd. Otrokom se daje pouk. Od vseh bolniških slučajev tekom 1. 1922 je 7223 priseljencev zapustilo bolnišnico ozdravljenih fn 948 izboljšanih. 1885 se ni izboljšalo in 86 jih je umrlo. 191 je bilo še vedno v bolnišnici koncem leta. Tekom leta 1922 so zdravniki na Ellis Island pregledali 282.220 priseljencev; pri 16.789 ali 6% izmed teh so našli kako bolezen aH telesno hibo. Od teh so 9762 od-kazali v bolnišnico za lečenje aH opazo-van'e. Drugi slučaj! so se trkali manjših bolezni ali stalnega pohabljenja, kot je zguba noge, gluhonemost itd« v katerih slučajih ni bilo treba poslati dotičnfka v bolnišnico. Izmed vseh 16.789 zgoraj omenjenih priseljencev in (dodavši 45S bolnikov ali pohabljencev, katerih slučaj je še visel Iz prejšnjega leta) so priseljeniške oblasti končno pripustile v zemljo 16.094, In le 1015 je bilo deportiranih. Največ priseljencev, pregledanih od zdravnikov, ie imelo take bolezni ali telesne hibe, kf bi otežkočale njihov zaslužek v tej zemlji. Od 16.789 priseljencev, spoznanih za bolne ali pohabljene tekom !. 1922., je 11.273 spadalo k tej skupini in 4S87 je imelo kako manjšo bolezen ali telesno hibo/ Ti inczemcj ostanejo v bolnišnici, dokler ne ozdravijo, na kar jih bolnišnična uprava izroči rednim priseljeniškim inšpektorjem za pregled, ali pa se njihov slučaj izroči v rešitev odboru v poseb. preiskavo (Board of Spedal Inqiriry.) Ta razsodi na podlag! zdravnikovega poročila, dali so bolezen alj telesna hiba in vse okoliščine take vrste, da treba izkl'učiti inozemca, ker bi utegni! pasti na breme javnega dobrodel-stva Clikerv to become a puhlic charge.) Od ostalih bolnih priseljencev tekom L 1922 so zdravniki pri 134 ugotovili umo-bolnost ali slaboumnost, padavico ali tuberkulozo, in 490 je imelo kako nalezljivo bolezen, kot so trakoma, favus, sifilis ali kapavica. Vsi ti bolniki so izrecno izključeni Iz Združen'n držav in praviloma ne morejo biti pripnščenl pod nobenim pogojem; on! utegnejo biti deportirani tako! brez nlkake pravice do pr!z*va. Potniki s takimi boleznimi utegnejo biti postavlieni v bolnišnico do časa deportacije, alf nihče zmed Bjffi ni upravičen do zdravniške oskrbe v svrho ozđravl'en'a, tako,da bi mosti brfc? kasneje pripuščen v Združene države. Redna zdravniška oskrba se preskr-Ki le v izrednih slučajih, ako ie Sekretar Dela mnenja, da h! odrekanje zdravniške oskrbe bilo nečloveško In bi povzročilo izredne muke in trpljenje. Zdravljenje se dovoli le v slučajih, navadno v slučaju otrok, prihajajočih k staršem aH sorodnikom v tej deželi Ako je bil inozemec izkluičen radi kake bolezni pa hoče prositi, da se mu dovoli zdravljenje v bolnišnici, mora vložiti prošnjo takoj, vsaj tekom 48 ur potem, ko so dognali, da ima tako izključujočo bolezen. Drugače ga deportirajo takoj. Zakon pa določa Izjeme v slučaju vrst priseljencev, žena aH mladoletnih otrok, prihajajočih k inozemcu, ki se ie nastanil v Združenih dražavah. Ti niso takoj deportirani, ako se ugotovi, da imalo kako naleztilvo bolezen, marveč jih obdržijo v bolnišnici, dokler se ne ugotovi, da-H ie bolezen lahko ozdravljiva oziroma da-li se ftm more dovoHti, da se izkrcajo brez nevarnosti za druge osebe. Ako se ugotovi, da bi se lahko izkrcali brez nevarnosti, se Hm dovoli vstop v zemljo, pod pogoiem, da drugače odgovarjajo priseljeniškim predpisom. Ako se ugotovi, da je njihova bolezen lahko ozdravljiva, In je oče oziroma soprog aH kaka druga odgovorna oseba pripravljena plačati za zdravljenje, potem se jim dovoli redna zdravniška oskrba v svrho ozdravljenja. Ko so ozdravljeni, se ibn dovoH vstop v zemljo, ako ie drugače vse v redu. Ako je soprog oziroma oče do-tičnega bolnika ameriški državljan, potem vlada sama plačuje stroške za zdravniško oskrbo, ako on sam ne more. Prošnje za bolnišnično oskrbo (hospi-tal treatment) treba — kakor rečeno — vložiti takoj tekom 48 ur, potem ko so zdravniki dognali bolezen, radi katere bi morali Izključiti dotičnega priselienca. ProŠnie treba poslati na Sekretarja Dela. V slučaju žene In otrok naturaliziranih državljanov fn tukai nastanjenih Inozemcev, treba v prošnji dokazati, da dotičnik aH kdo drugI mesto njega lahko plača bolniš-niško oskrbo tekom 60 dni in položiti je treba takoj varščino v znesku 300 dolarjev. Najmanj petnajst dni pred potekom šestdesetdnevnega roka treba vložiti potrebno varščino za dodatno tridesetdnev-no oskrbo, in tako dalje za nadaljne roke, dokler nI bolnik popolnoma ozdravljen. Treba tudi garantirati z bondom zadostne svote za povratno vožnjo v star! kraj, za sluča] da bf bilo končno treba deportirati dotičnega inozemca. V slučaju Žene ali otroka naturaliziranega državljana treba dokazati državljanstvo potom priložitve drugega papirja. V slučaju tukaj nastanjenega inozemca, treba dokazati, da je dotičnik zares ostavil svoje bivališče v starem kraju in se nastanil v Združenih državah. Ako se no vod osli Inozemec ob svojem prihodu v ameriško pristanišče nahaja v takem zdravstvenem staniu, da je takojšnja bolmšrrična oskrba potrebna že Iz hu~ manitarnih oztrov, se mu taka oskrba nikoli ne odreka. Ol Docela napačno je stališče onih, ki menijo, da se z reparaciJskhn vprašanjem pri nas preveč sili v javnost, češ, da se s tem brigamo za stvari, ki — se nas neposredno malo ali pa nič ne tičejo. Na prvi pogled je ta trditev v gotovem oziru upravičena, kajti naš delež je v primeri s solidnimi vsotami, ki jih zahteva antanta, tako nez-znaten in povrhu še tako problematičen, da to vprašanje z gospodarskega stališča za nas res ni načelne važnosti. Tako, kakor stoje stvari seda', še daleč nismo sigurni, da bomo res dobili, kar se nam obeta in končno bi bilo tudi nespametno čakati s prekrižanimi rokami, kdaj nam tuje države z denarnimi in drugimi dajatvami pripomorejo premagati gospodarsko krizo. Bolj kakor kdaj poprej smo navezani baš sedaj ko vlada roovsod finančna onemoglost, na lastne moči, na domačo industrijo, zlasti pa na poljedelstvo in živinorejo, ki mora biti glavni vir naših dohodkov tako, da so za sedaj še v zraku viseče rebaracijske vsote za naše narodno gospodarstvo le podrejenega značaia. Ker so pa reparacije tesno zvezane s splošnim mednarodnim položajem in ie vprašanje evroroskega miru In napredka v veliki meri odvisno od po-voljnega ali nepovoljnega izida tega povojnega dvoboja, je popolnoma razumljivo, da se mora zanimati zani tudi širši javnost, v iprvi vrsti pa seveda oni misleči krogi, ki lahko v tej aH oni smeri vplivajo na svoje vlade. Da do danes ta živa skeleča rana na mednarodnem telesu Še ni zalecena. je bržkone največ krivo deistvo, da javnost smatra tozadevna pogajan'a kot nekako kabinetno igro diplomatov, kf z zunanjim svetom nivnikaki vezi. V resnici pa je stvar čisto drugačna in Porurie je ono drugo nekrvavo boMšče. kjer se bo odločila usoda mnogih evropskih držav. Zasedeno nemško ozemlje ie danes sicer Še minroči ognjenik ki pa lahko nepričakovano izbruhne in -povzroči dalekosežne mednarodne zapletljaje. Če bi javnost v zadostni men vplivala na odločujoče činitelje zlasti v onih državrh, ki imajo pr? tem glavno besedo, ie verjetno da bi bil ta aH oni način sporazuma Že dosežen. Tako pa do dolgotrajni naporni in dragj okupaci'i, po vseh ponudbah, posredovanjih in pogajaniih v'dimo, da stoji reparaciiskl problem še vedno na mrtvi točk? in da končnoveliavne rešitve Še ni pričakovati. Pri presojanju crospodarskega konflikta med državam? velike antante in Nemčije moramo Izhajat! vedno iz temeHne predpostavke, da je ugoditev zavezniškim zahtevam v polni meri In v sedanjih razmerah od nemške strani fizično nemogoča. Največ kar lahko Nemčra stori, je to da se načeloma zaveže, d? bo (povrnila prizadetim državam škodo. Ta načelna obveza ali odškodnina na papirni pa seveda ne more zadovoVifi zaveznisMh držav, kf jfh gospodarski položaj sili. da nemudoma poiščejo realna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče vsaT deloma sanirati svole slabe finančne razmere. Zato je tudi razumljivo, da Francija in Belgija trdovratno vztrajata na svoji prvotni zahtevi in da tprva kakor druga noče umakniti okupacijskih Čet iz Porurja dotlej, dokler Nemči'a ne poseže v državno blagajno in ne plača v gotovini ali blagu svojega dolga. Ker pa je ta blagajna za take vsote preveč siromašna, ;e treba napeti druge strune, kf Že sedaj odmevajo v obliki komunističnih izgredov, neznosne draginje, raroidnega padanja marke, splošnega pomanjkanja in drugih znakov notranje bolezni državnega mehanizma. In kolikor boli bodo zavezniške države pritiskale na to struno, toliko bolj glasno bo pela in če pravočasno ne odnehajo, se lahko n:ena pesem izpremeni v bučeče akorde krvave meščanske vojne in morebitnega revolucionarnega gibanja v večjem obsegu. To nevarnost sluti oprezna angleška diplomacija, ki skuša na vse načine spraviti problem s sveta mirnim potom. Toda nJeno prizadevanie je brezuspešno in vozel se zapleta čim dalje boli. Prva nemška ponudba je ostala brez učinka. Zavezniki niso našli v nji tega, kar jim je najbolj »potrebno namreč gotovine in blaga, ki ga krvavo potrebu jejo za vzpostavitev lastnega blagostanja. Sedaj prihaja Nemčija na dan z drugo ponudbo, ki je sicer nekoliko drugače stilizirana bolj gibčna, obsežna ha popustljiva, ki pa se v bistvu le malo razlikuje od prve. Nemška vlada obeta da bo plačala, pripravljena je to obljubo podpreti z važnfmi izprememba-bi v splošni gospodarski politiki, kakor izrednim obdačenTem trgovskih in obrtniških krogov, z novimi monopoli in raznimi drugimi garancijami, toda o tem, kar je poglavitno. Še vedno molči. O definitivni roparacijski svotl in plačilu kot takem ne omenja nota niti besede. In v tej sicer utemeljeni In neizbežni vrzeli tiči največja napaka njene druge note, ki bo bržkone povzročila isti učinek kakor prva. Ka! pomeni sa francosko in belgijsko gospodarstvo pol druga milijarda zlatih mark, ki jo predlaga Nemčija kot letni obrok? Kaplja v morje. In kako naj sprejemajo prizadete države ta gospodarski lek po eno kapljico skozi 35 let, ko pa potrebujejo radikalnega zdravila takoj? Končno ne smemo prezreti Še enega pomisleka, ki govori za to. da je novi nota že vnaprej obsojena na neuspeh. Kdo garantira antanti, da bo res dobila obljubljeno vsoto? V 35 letih se položaj lahko do-setkrat izpremeni v prid Nemčije tako. da ji ne bo treba več misliti o vojn! odškodnini. Iz navedenega sledi, da bo treba Iz mučnega položaja iskati drugega izhoda. Re-paracijski problem nI problem dveh aH treh naibolj zainteresiranih držav, marveč kot glavni motiv povojne disharmonije in najrazličnejših potežkoč v mednarodni politiki spada pred forum vseh evropskih narodov m mora biti rešen v evropskem, če ne v svetovnem okviru. Kajti če dosedanja zavezniška politika prisili nemški narod seči po skrajnih sredstvih, bo ogrožen v prvi vrsti evropski mfr in splošna politična konstelacija, kar seveda ne more biti Irelevantno nobeni niti najmanjši povojni nastali državi. V interesu celokupne evropske javnosti bi bilo želeti, da retpa-racijski spor čim prej preide Iz področja neposredno prizadetih sovražnih strank pred mednarodno razsodišče, ki naj bi te-meliito (pretehtalo vse okolnosti In v skladu z dejanskimi razmerami izreklo to aH ono odločilno sodbo. Inicijativo za ta korak bi moralo datf Društvo narodov, ki pa ža-llbog v tem slučaju preveč molči In ni še dokazalo, da je kos svoji vzvišeni nalogi. Skrb za lastno kožo pa nalaga tudj vsem drugim državam dolžnost, da aktivno posežejo v ta konflikt, kajti dokler bodo mirno gledale, kako se na zapadu sistematično kopičiio črni oblaki, bo neprestano visela nad Evropo nevarnost nove nevihte. Le dalekosežna mednarodna akcija lahko to nevarnost odstrani. Razgled po slovanskem svetu. — Vesti Iz Rusije, Buharin je govoril na javnem shodu v tovarni »Boljševik« o verskem problemu. Izjavil je. da je cerkvena fronta sedaj najbolj opasna sovjetski vladi, kajti borba proti prebivalstvu, ki pod krinko cerkvene reakcije spretno skriva svoje sovraštvo napram obstoječemu družabnemu redu, je zelo težka. Treba Je priznati, da mnogi sloji naroda ne bodo kar tako odpadli od vere, marveč se bodo skušali združiti pod praporjem cerkve. Sedanja borba za cerkev je samo zamaskirana borba za staro cerkev In carizem, ki ima zelo mnogo pristašev. Po poročilih črezvičajke prehaja ta odpor proti 2ivi cerkvi med liudstvom na nevarno, ponekod celo krvavo polje. Zadnja mobilizacija komunistov 4n komunistične mladine je omogočila, da je vlada poslala na to fronto do 14 tisoč preizkušenih borcev. Buharin je tudi podrobno omenil nedavni cerkveni koncil v Moskvi. Po njegovem mnenju ta koncil ni zadovoljil sovjetske vlade. Pripadniki žive cerkve ne uživajo zaupanja 'n spoštovanja med vernim ljudstvom, ki tih smatra le za odpadnike m krivoverce. Končno je dejal, da je treba vse cerkve na sovjetskih tleh fpodreti do tal in da je treba borbo proti cerkvi prepustiti poglavarju črezvičajke Dzerdžfnskemu. — »Kras-naja Gazeta« priobčuje nekaj podatkov o številu nezaposlenih v Petrogradu. Po uradni sovjetski statistiki se je njih Število V zadnjem času zvišalo za 200 tisoč. Na prvem mestu med nezaposlenimi so navadni delavci (75%). Tem slede sovjetski fn privatni uslužbenci, ki tvorijo 50%. Mnogo nezaposlenih je tud! med irmetniki in literati. Radi predstoječe smrti Ljenlna se je komunistična stranka razdelila na trt skupine. Prvo vodijo Kamenjev. Rvkov, Lunačarskij in Kalinln. To so takozvani evolucionisti. ki bi se radi sčasoma povrnili k buržuazni rapublikl. Središče tvori skupina okrog Larina, Cičerina. Krasina in Litvinova. O teh govore, da se za (politične probleme ne brigajo tako, kakor za lastna bla.p-osta.rve. Leva skupina pod vodstvom Trockejra, Apfelbauma. DžugašvIU- ja, Radeka In Buharlna pa tvori čistokrvne boljševike ali ekstremiste. Ta skupina vztraja dosledna na komunističnih načelih fn računa v slučaju potrebe s pomočjo rdeče armade. Vse te struje se sedaj bore za komisarske portfelje, kl so deloma že razdeljeni. Nezasedeno je samo še mesto vojnega In zunanjega komisarja m za ta dva (portfelja se sedaj bore še bolj energično kakor v parlamentarnih državah. Sovjetska vlada kaj rada prireja razne ankete in lhidsko štetje. Radi močno razširjene tuberkuloze med delavstvom Je vlada odredila zdravniško preiskavo, ki je dognala, da na 100 delavcev-komunistov odpade 22 tuberkuloznih, na 10 delavcev, ki niso v stranki, pa samo 5. »Pravda« ob tej priHk! piše: Vsem je znano, kako so se komunisti tekom 6 let revolucije Izmučili. Naše žlv-ljensko vprašanje je remont komunistov. Centralni črezvičajki (GPU) pravi ljudstvo »Gospod, usmili se pokojnih«. To je edlnf sovjetski urad, ki izvrstno In preolzno funk-cijonira. Po lastni statistiki je ta aparat strahovlade postreljal do sedaj 1,700 tisofl oseb. Crezvičajka je nekaka država zase, kajti nihče je ne sme kritizirati ali nadzirati. Počenja lahko kar hoče, vlada H to dala neomejeno moč. — Ukrajine] na dunajski univerzi. Na dunajski univerzi študira več ukrajinskih emigrantov, ki so bili radi dogodkov v Rusiji in na Poljskem prisiljeni zapustiti domače univerze. Ker so mnogi začeli Študije doma, kjer so dovršili nekaj semestrov so sedaj prosili dunajsko unfverro, naj jim prizna te semestre in jih Šteje v običajno študijsko dobo. Univerzitetni senat je tej prošnji ugodil rn priznal semestre ki so jih ukrajinski dijaki dovršili na svoji univerzi v Lvovu in drugh mestih. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR* i I stran 10. »SLOVENSKI N* A 0 D- dr^ 24. junija 1923 štev. 145, ___________ I I Zdravilišče Rogaška Slatina. |:j *2^[ Sezona: Ma| - september. s^£* Zdravljoalo vsak iolodčnlk ta črevesnih bolenL — Cana Pred ta po geionl uita poput — Najveća asebasit Caktevalte prospekte I Ravnateljstvo zdravilišča« r n I "UVIATHA 99 59.956 br. reg. ton. HeJmodarnaJM, nafvtoll ta nafraifcosnefši ocaanaM parali«, ▼ te) cndesnf ladff je utelešena največja zmožnost znanost!, kapitalne ■nt fn Iznajdljivosti- Neprimerljiva ndobnost v vseh razredih. fm potovnf« V NeW TOPfc 17. fvHfa 1913. dalje 7. avgusta. 23. avgusta, 18. septembra, 8. oktobra, 29. oktobra vsake tri ♦*dne ob"rorWh Iz Sotithrmpton — Oierbotite«. VpF r»ovrdo *podni! rakovi BREMEN — NEW YORK Direktna zveza s prekrasnimi ameriškimi vladnimi oarnikl. Neprekosljivi po udobnosti. anažnoatf kl Izborni prehrani. Hitre in zanesliive ladje. .Oeorge Ws9hlngton* .President Fillmore* .President Hardlnp* .Ptesident Roosevelf .Amerika" .President Artur* Zahtevajte natančna pojasnila In številko voznega list?. B p, m w n f H ff UNITED STATES LINES ^t*" Beograd, Palmta BeonrarMe Izirm* Zadružna Zveza v IMaii!. iaif. a jaar1 se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214 Delniško društvo ¥ Zatrtim Preradovićeva 2 TELEFON 23-« BRZOJAVI: ASTRA. Važno za industrijalce in poljedelce! Zahtevajte informacije ta cenike l Suh mil! Poljedelci in kmetijske zai-roge, pozor! Nudimo zajamčeno 16% rudninski superfosfat po Din 165— za 100 kg vključno vreč, pri naročilu celih vagonov franko postaja kupca. lovoma kemična izdelkov v Hrastniku. EHBBSBrš zdravilna zelišča kupuje po dnevnih cenah V H. ROHRMANN, UUBUANS, Sv. Petra na^p 27, (za vodo.). brez naplate drž. trošarine s slila si® za bencin v Vrapcu prt Zagrebu. Ia. dup. rai. petrolej Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olfa amerik. provenijencije Avto olja Tovotna mast Paiafia po najnižjih dnevnih cenah. »mri« »2J Mb etevaita: Bii 68.60B.flBB'-. r. Rezerva: Din 32.515.W-. 13 Podruinlcc Bled, Jesenice, Csofsf, RorOiIa. CaKe, Rotor, Bii&ratiHifc« HranL £>^rcnoof, Ijnbljana, Jelšo, marlbor, HleflioolC, Freoaljc, Saraleoo, aga, ilbcnffc, Zagreb. Haslee u brzolme: JRDRfMSRIL Minirani zavodi; Jadranska hmlia: Trst, Opatija. Wien, Zadar. Frank Ssfcssr State Bank: Cortiand Street 82, New-York City. A BanCO TngoslaOO de CMle: Vaiparaiso, Antofogasta, Punta aVenaa, Puerto Natales, Porvenir, p j j j j j j j j j -i j j j>i j j j j j EEKEBHEĐ M M 8 m žut aaairaice i Tvornice papirja v Vevčah. Janeziji in Goričanah. Tvornice lesovine v Goričanah in Medvodah. Tvornica celuloze v Goričanah. i 8 i k subskripciji IV. emisije delnic Izvršuje Sklep občnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane ia Medvode d. d. v Ljubljani z dne 5. maja 1923 provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 11. decembra 1922. VI, br. 5642, na občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice od 12,500.000 na 20,000.000 dinarje m Izdajo 75.000 komadov delnic po Din 100— nem. pod sledečimi pogoji t 1. Starim delničarja« se ponudijo nove delnice po kurzu Df« 1SO*~~ mm k< plačljiva ob subskripciji. Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kopenske pole na blagajnah nižje navedenih mest, da se na njih označi izvršitev opcije. 2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 2O0*— tel quel, plačljivih ob subskripciji. 3. Subskripcija traja od 25. junija do 26. julija 192S in so določena kot subskripdjska mesta: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani In njene podružnice, Kreditni zavod z* trgovino In industrijo v Ljubljani. Hrvatska podružnica Hfiener Bank y0šm$)inm v Zagrebu In Jadranska banka H. D. v Beogradu ter njene podružnice. taj tel ifuel v razmerja na dve stari ena nova, protivrednost C 2 1» m m n sv A II lil I; I: 4 Dodelitev delnic se izvrSi po preteku subakripdjakega roka čim najhitreje. Za nedodaljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 8. avgusta 1923. 5.* Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vnrftvi subskripcijskih potrdil do konca tega leta. fi. Ažiiski dobiček ori razdelitvi novih delnic trn dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja. 7. Nove delnice so deležne na dmibinem dobičku od L julija 1923 dalje 10 so opremljene le s polkuponom za leto & Uspeh emisije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. 1928. V LJUBLJANI, dot & junija 1923. Upravni svet« Lastnina In tisk »Narodne gskarn