PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. EM je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST m 5 559 linije) 1 '23 Proti interesom mesta ALEKSANDER SIRK O O o M Craxi bo predstavil svojo drugo vlado parlamenti* KD naslavlja socialističnemu predse svarila glede trajanja njegovega mandata Gotovo je, da razvoj političnih dogodkov iz zadnjih dni na krajevni ravni ne bo pripomogel k izboljšanju odnosov med prebivalstvom in instituci-jami; nasprotno: kar se je v zadnjem tednu zgodilo na Tržaškem bo gotovo Povečalo prepad, ki se je v zadnjih letih postopoma a stalno širil. Odnosi med strankami so se zaostrili, v tiskovnih notah beremo razne izjave in termine, ki so že pravo zmerjanje in obrekovanje, česar se že dolgo ne spo-ffljnjamo v dialogu med demokratičnimi strankami; uporabljajo se tennini, na katerih je Lista za Trst gradila svojo srečo, sedaj pa, ko je bila ponovno vključena v igro, previdno in zadovoljno molči. To je prvo in neizpodbitno dejstvo, mimo katerega ni mogoče že ob samem bežnem pregledu politične kronike iz preteklih dni. Ta kronika nam Pravi, da se je politični položaj bistveno spremenil, potem ko je že vse kazalo, da so predčasne volitve neizbežne; možnost volitev je še sedaj najbolj stvarna, vendar pa obstajajo bistvene razlike s prejšnjo situacijo. Za tržaškega župana je bil izvoljen socialist Agnelli, katerega je predlagala in nato tudi kompaktno podprla Lista za Trst; kandidaturo so socialisti sprejeli, s čimer so sprožili val negativnih reakcij. Obe dejstvi narekujeta dve ugotovit-yi: Lista za Trst se je odpovedala županskemu mestu, potem ko je na vse vetrove razglašala, da ne bo nikoli Podprla nobenega župana, ki bi ne izhajal iz njenih vrst. Dejstvo pa je, da Je sama predlagala socialista Agnellija. Zakaj je tako nenadoma spreme-•ula svoje stališče; le nekaj minut Pred izvolitvijo Agnellija je glavni kan-didat LpT Cecovini dal duška svoji mržnji do tradicionalnih strank in jih žolčno napadel kot v nedavni preteklosti. Kaj se je zgodilo v tistih nekaj minutah? Je bil njen predlog le skraj-Pi poskus za netenje razdora v pet-strankarskem zavezništvu ali pa je LpT med pogajanji igrala dvojno igro? Gdgovor na ta vprašanja bomo po vsej verjetnosti slišali v sredo, ko je Lista fkhcala skupščino svojih članov, na katerj bo njeno vodstvo skušalo obra-"ožiti ta nenadni preokret; pri tem 06 gre pozabiti, da se je LpT že od-P°vedala mestu deželnega odbornika, sedaj pa še županu; da se boji volitev Jp v tej bojazni ni osamljena — ni tež-p° ugotoviti, saj bi na njih izgubila PPr precej pozicij. Lrugo dejstvo pa je, da je LpT s to Potezo ponovno v politični igri na tem delikatnem obmejnem področju. Vse Je že kazalo; da bo končno potisnjena v opozicijo, saj je vendarle začelo prevladati prepričanje, da je njena prisotnost pri upravljanju mesta v veliki Preri negativno pogojevala vse izbire, Predvsem pa da nosi glavne odgovor-Posti pri ustvarjanju vzdušja napeto-b in za metenje mržnje proti slovenski manjšini. Tudi v tistih strankah, m se doslej niso odkrito izrekle o negativnih vplivih Liste za Trst, je zavelo prevladovati prepričanje, da je ^PT treba potisniti v opozicijo, kar bi orjetno še pospešilo proces njenega odstopnega razkrajanja. Obstajal je °rej tih dogovor med strankami, da je treba Listo postaviti ob stran; v dJ luči je treba gledati tudi na polo-l?J Predsednika pokrajine Marchia, Je preprečil izvajanje tako imeno-jaPih štafet na občini in pokrajini s Pm, da ni odstopil s predsedniškega esta, potem ko je z drugim vidnim Predstavnikom Giuricinom izstopil iz ..vvedno bolj desničarske, nacionali-icpe in reakcionarne mestne grupa-.!je- Pri tem je težko misliti, da bi la predsednik pokrajine Marchio in š -l'?r*c'n osamljena na svojih stali-“m; delovala sta v okviru točne stra-mgije, ki ]e ime)a k(>t glavni ciij prav ocitev LpT iz krajevnega upravne-sa življenja. Nadaljevanje na 2. strani RIM — V torek se bo Craxi predstavil S svojimi ministri pred parlament na zadnji akt pri rojstvu njegove druge vlade. In KD že pošilja svoja svarila. Njeno današnje glasilo piše: »Pristajajoč na začetek četrtega leta v tej zakonodajni dobi z vlado s socialističnim vodstvom, je KD storila največji napor, ki ga je bilo mogoče zahtevati od stranke relativne večine v smotru stabilnosti in splošnega interesa; toda nikakor ni mogoče zahtevati, da se prestopi meja, prek katere se sprevže princip, ki je vsekakor osnoven za katerokoli demokratično ureditev: princip, ki narekuje, da je izvajanje oblasti sorazmerno s pridobljeno volilno podporo. To je znamenje nerazpoloženosti v vrstah KD, katere notranja levica (kateri pripada direktor strankinega glasila Galloni) je slabo prebavila tako rešitev vladne krize. In malo pomagajo zatrjevanja De Hitovih pristašev Mattarelle in Tabacchija, da na zadnji seji demokrščanskega vodstva »ni bilo različnih stališč«. »Ni mogoče istovetiti — zatrjuje lombar-dijski deželni tajnik KD Tabacchi — političnih ocen z nejevoljo, nerazpoloženostjo ali osebno zaskrbljenostjo.« Spravljivejši so komentarji sociali- stov. Direktor Avantija Intini zapoje slavospev Craxiju, ki ga prikazuje kot začetnika gospodarske ozdravitve, ki bo po njegovem »dokončno označevala to zakonodajno dobo«. Čian izvršnega odbora PSI Enrico Manca pa izraža tezo, da je kriza dokazala, da »politično-programsko zavezništvo med KD ter laičrimj in socialističnimi silami lahko obstoji le ob posebnem ravnotežju, ki ga označuje "enako dostojanstvo”«. Takoj nato pa poziva te sile k sporazumu, ki naj jim omogoča, da postanejo odločujoče za zavezništva s sredinskimi ali levimi silami: torej jeziček na tehtnici med KD in KPI. Komunisti pa zelo ostro ocenjujejo rešitev krize. Gre, pravi Romano Led-da v Rinasciti, za »skrpucanje« stare koalicije, ki jo ohranjajo umetno pri življenju, kar bo imelo nudo posledice za upravljivost in politično stabilnost. Medtem narašča polemika med vladno večino glede amnestije: liberalci so nasprotni, republikanci nočejo prenagljene odločitve. Andreotti pa zatrjuje, da bi vsaka odložitev izvotlila korist ukrepa v prid velikemu številu zapornikov. G. R. Gneča na avtocestah Val avtomobilov itaUjanskih in tujih dopustnikov se je včeraj usul na avtoceste, kjer je promet potekal v nepretrganih večpasovnih vrstah (na sliki cesta Milan - Bologna). Žal so zabeležili tudi dve hujši prometni nesreči, na Južnem Tirolskem, kjer je izgubilo življenje 5 ljudi, in na avtocesti Trst -Benetke, z Z mrtvima (Telefoto AP) Zahteva po preiskavi in odpravi državne tajnosti Bologna se je poklonila žrtvam fašističnega pokola na postaji BOLOGNA — Včeraj ob 10.25 je Bologna za minuto utihnila in se poklonila žrtvam fašističnega atentata z dne 2. avgusta 1980 na železniški postaji, kjer je fašistična bomba ubila 85 in ranila 200 oseb. Gre za prvo takšno svečanost po koncu preiskave — proces proti 20 obtožencem se bo pričel 19. januarja — kar je župan Imbeni v spominskem nagovoru pred postajo ocenil kot žarek upanja vpričo dosedanjih poskusov prikrivanja resnice; tembolj, ker je palermski župan Orlando s svojo navzočnostjo simbohčno potrdil, da hoče vsa zdrava Italija, od severa pa do juga, pomesti z zločinstvom, ki ga predstavljajo mafijci in prevratniki. Predsednik združenja svojcev žrtev Secci pa je pozval k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne konrsije in k odpravi državne tajnosti v preiskavah o pokolih. Pred komemoracijo so na Občini sprejeli svojce padlih, nakar se je razvil sprevod do trga pred postajo, kjer so odkrili pomnik (na sliki). Medtem je nekdo telefonsko opozoril krajevni urad ANSA na bombo, ki pa je nj bilo. Po svečanosti je poseben vlak odpeljal v San Benedetto Val di Sambro, kjer so se spomnili mrtvih v atentatu izpred 12 let na vlak Italicus. Zvečer je bil na glavnem bolonjskem trgu koncert zagrebške Filharmonije. Thatcher j eva v škripcih zaradi Bothe LONDON — V pristaniškem mestu Walvis Bay, namibijski enklavi, ki jo ima Botha za svojo, je včeraj bomba uničila tržnico in ubila tri ter ranila 25 oseb. Če se nasilje, ki ga rojeva rasno zatiranje v Južni Afriki, razrašča, pa se stopnjuje tudi pritisk na Thatcherjevo, naj se odloči za gospodarski bojkot. Danes se bo sešla z voditelji šestih držav Commonwealtha — Indije, Avstralije, otokov Ba-hamas, Kanade, Zambije in Zimbabveja, ki so rekli, da s tega »minivrha« nočejo oditi praznih rok. Indijski premier Gandhi je dejal, da bo v takem primeru sklical izredno sejo COmmonwealtha, medtem ko je njegov sodelavec o-menil možnost, da Indija odpravi ugodnosti, ki jih daje Angliji v trgovinski izmenjavi. Zambijski vodja je zagrozil z izstopom iz Commomvealtha, V Rimu septembra simpozij o nadškofu Sedeju MARKO WALTRITSCH Letos septembra bo v Rimu doslej najobsežnejši simpozij o goriškem nadškoju Frančišku Borgii Sedeju, ki je bil na čelu gonške nadškofije v razburkanih časih od začetka našega stoletja do začetka tridesetih let. Simpozij prirejata Slovenska teološka akademija in Papeški slovenski zavod v Rimu. Vršil se bo v Slovemku od 8. do 13. septembra. Pokrovitelji simpozija so goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco in koprska škofa Janez Jenko ter Metod Pirih. Simpozij se bo pričel v ponedeljek 8. septembra ob 17. uri. O Sedejevem rodu bo ta dan govoril Andrej Sedej, a Cerkljanski, Sedejevi domovini pa Tomaž Pavšič. Naslednjega dne, 9. septembra, bosta profesorja Tomaž Simčič in Marijan Kravos govorila o Sedejevi biografiji in obrazložila tudi bibliogra- fijo. Dr. Drago Klemenčič bo govoril na temo »Časnikarji o Sedeju«. O Sedeju v slikah in dokumentih bo govoril Stanko Medvešček. Prof. Ful-vio Salimbeni bo govoril v italijanščini o položaju v Gorici po prvi vojni vihri in o prvih letih fašistične vladavine. Prof. Jože Pirjevec bo istega dne govoril o zgodovinskem okviru Sedejevega škofovanja med Slovenci do prve svetovne vojne, prof. Marko Tavčar pa bo govoril o Sedeju v navzkrižju političnih in nacionalnih vrenj. Dr. Milica Kacin-V/ohinc pa bo predavala o Sedejevem delu v času italijanske oblasti in kako je ta gledala nanj. Naslednjega dne, 10. septembra, bo dopoldne avdienca pri papežu. Popoldne se bo simpozij nadaljeval s poročili p. Franca Husa o Sedeju in klarentincih, prof. Pavleta Merkuja o Sedeju in glasbi, Miloša Rybara o Sedejevem dopisovanju z dr. Primožičem. Simpozij se bo nadaljeval v četrtek. 11. septembra. Dr. Jurij Bizjak bo govoril o Sedeju in svetem pismu, prof. Luigi Tavano bo govoril o smernicah in kulturnih pobudah Sedeja za časa škofovanja, prof. Miroslava Braini bo govorila o pogledih na vzgojo mladine v Sedejevih pastirskih pismih, prof. Lojzka Bratuž o Sedeju in slovenski književnosti, dr. Irene Lupine - Košuta O Sedeju in Ivanu Trinku, prof. Fedora Ferluga - - Pe-tronio pa o Sedeju in slovenski ljudski pesmi. Na petkovem delu simpozija bodo govorili prof. France Kralj o Sedejevem delu med Slovenci, prof. Paolo Malni o Sedejevem delu v furlanskem delu nadškofije. Predavanja bo sklenil prof. Anton Trstenjak s poročilom o grafološki analizi Sedejeve pisave. Simpozij se bo zaključil v soboto, 13. septembra. Gre, kot smo uvodoma omenili, za bogato in doslej najobsežnejšo analizo dela tega goričkega nadškofa, zad- njega slovenskega nadškofa v Gorici. Na čelu Goriške nadškofije smo v drugi polovici prejšnjega stoletja in tudi kasneje imeli vrsto slovenskih nadškofov, med temi, ob obratu stoletja, nekaj let, eminentnega kardinala Jakoba Missio. Po njegovi smrti je bil za nadškofa imenovan Andrej Jordan, že kmalu potem, po smrti tudi tega cerkvenega dostojanstvenika, pa Frančišek Borgia Sedej. Doslej ni še bilo jasno zakaj so takrat v Vatikanu, seveda v soglasju s habsburško monarhijo, imenovali Sedeja na čelo goriške nadškofije. Arhivi, tako goriški kot rimski, niso bili dostopni raziskovalcem. Nadejamo si, da so imeli poročevalci na septembrskem rimskem simpozi ju možnost pogledati v te arhive, tako da bomo dobili jasno sliko o takratnem dogajanju. Sedejevo imenovanje je seveda pri nas na Goriškem takrat vzbudilo ve- NADAUEVANJE NA 2. STRANI • Proti interesom NADALJEVANJE S 1. STRANI In prav zaradi tega je težko razumeti odločitev svetovalske skupine P SI v občinskem svetu, v kateri je tudi strankin pokrajinski tajnik, ki je v zadnjem trenutku zamenjala karte na mizi in s svojim vedenjem ponovno pritegnila Listo v politično igro. Tako njeno vedenje je tudi povzročilo, da se je v stranki odprl oster spor, saj se dober del stranke, med drugimi deželni odbornik Carbone, ne strinja s tako izbiro. Vodstvo stranke je to svojo izbiro utemeljilo z ugotovitvijo, da je LpT, s tem da je za župana predlagala socialista Agnellija, pokazala pripravljenost za sestavo večinskega odbora; po mnenju PSI, ki se je odločno izrekla proti manjšinskim odborom v katerih bi sodelovala samo z LpT, so se tako ustvarili pogoji za dosego tiste opravljivosti, ki jo mesto potrebuje. Te opravljivosti pa bi po mnenju socialistične stranke ne bilo mogoče doseči v primeru, da bi za župana bil izvoljen demokristjan Richetti, ki ga Lista za Trst ne bi nikoli podprla. E-dina možna večinska koalicija je torej po mnenju PSI le v sodelovanju med šeststrankarskim zavezništvom in LpT. Po njenem mnenju ne obstajajo druge možnosti. Dejstvo je tudi, da je izbira PSI povzročila val negativnih reakcij; socialisti so na krajevni ravni v veliki o-samljenosti, štiri stranke deželne večine (vse razen liberalcev), v kateri so ena glavnih strank, so se že očitno izrekle proti taki izbiri; te stranke zahtevajo tudi takojšen odstop novoizvoljenega župana Agnellija, kar je po njihovem predpogoj, da se lahko ponovno med temi strankami vzpostavijo resni odnosi, ki so v sedanjem trenutku zelo zaostreni. Socialisti so sicer včeraj dali vedeti, da so pripravljeni dati na razpolago župansko mesto novoizvoljenega Agnellija, da bi prišlo do oblikovanja trdnih večin za upravljanje mesta; o-benem so poudarili, kot tudi komunisti, da bi tudi predsednik pokrajine moral odstopiti za jasnost odnosov in da bi se lahko pogajanja začela znova. Kako se bodo dogodki razvili bomo po vsej verjetnosti videli že v prihodnjih dneh, ko se bodo v sredo v Rimu sestali predstavniki strank vladne koalicije ter deželni in pokrajinski tajniki iz F-JK, oziroma Trsta. Po tem sestanku se bodo sestali tudi pokrajinski tajniki; na pobudo PSI je bil sestanek predviden za jutrišni dan, vendar pa bi se ga KD, PRI, PSDI in SSk ne udeležile; zato so ga socialisti tudi odložib' po rimskem sestanku. Težko je predvideti nadaljnji razvoj dogodkov; najboljša rešitev bi bila predčasne volitve, ki bi vsaj razčistile nekatere pojme, kot na primer resnično moč Liste za Trst. V takih napetih odnosih med strankami pa bi volilna kampanja ne bila lahka; potreben bi bil precejšen čut odgovornosti strank, da bi se ta kampanja ne spremenila v splošni sicer le besedni spopad, ki bi koristil le tistim, ki radi ribarijo v kalnem in katerim so resnični interesi mesta le prazne besede, ki jih izkoriščajo le za lov na glasove. ALEKSANDER SIRK □ CIUDAD DE MENICO — Pri Sala-manci, 300 kilometrov severnovzhodno od mehiške prestolnice, sta čelno trčila avtobus in tovornjak, ki so ju zajeli plameni. V nesreči je bilo 18 ljudi mrtvih, 30 pa ranjenih. Nenehno zaostrovanje konflikta med kristjani in muslimani v Libanonu Dinamitna eksplozija v Bejrutu ranila pet oseb V dveh tednih atentatov že 58 smrtnih žrtev BEJRUT — V vzhodnem krščanskem delu Bejruta je včeraj drugi dan zapored počilo: mrtvih na srečo ni bilo', pač pa je eksplozija ranila tri mofjke in dve ženski, uničila sedem parkiranih vozil in tudi sicer povzročila večjo gmotno škodo. Zgodilo se je nekaj pred poldnevom v četrti Jal Edib. Točna dinamika a-tentata ni znana, ve pa se, da je razneslo parkiran mini-cooper, pod katerim je eksplodiral dinamit. Kr-ščansko-maronitska radijska postaja »Glas Libanona« je sporočila, da je mali avto pustil ob pločniku neki moški, ki je urno stekel do drugega avtomobila, v katerem ga je čakal pajdaš, nakar sta odbrzela. Muslimanski radio »Glas naroda« pa je pojasnil, da je paket z dinamitom vrgel pod mini-cooper potnik plavega fiata 132 in nato divje odpeljal. Očividci so policiji povedali, da je šlo za brkatega in v svetlo oblečenega mladeniča. Kaj je bilo potem, tudi ni jasno. Krščanski radio je zatrdil, da je dinamit počil v rokah specialista za demantiranje nabojev, muslimanski pa, da je eksplodiral v rokah nič hudega slutečega mladinca, ki je paket, potegnil izpod mini ja. To je četrti atentat v Bejrutu ta teden (eden je sicer spodletel, ker so bombo pravočasno odkrili); predvčerajšnjim je v krščanski četrti Dawra avto-bomba ubila eno in ranila 27 oseb, v ponedeljek, pa je na enak način bilo ubitih v muslimanskem predelu 32 ljudi (170 pa ranjenih), če tem še prištejemo 25 mrtvih (in 180 ranjenih) po atentatu v krščanskem delu mesta prejšnji torek, ugotovimo, da je v dveh tednih izgubilo življenje skoraj 60 ljudi in da pokolov v danih razmerah ni mogoče ustaviti. Včerajšnji atentat je bil npr. izvršen le dan potem, ko je libanonski predsednik Gemayel pozval k sodelovanju za pomiritev v državi celo Sirijo. Krepi se pozornost neuvrščenih do Evrope Gibanje neuvrščenosti ne zadeva le tako imenovanih zaostalih celin — Afrike, Azije in Latinske Amerike — pač pa tudi evropsko. Zaenkrat, glede na število neuvrščenih in nevtralnih držav, to še ni povsem dokazljivo, brez dvoma pa je v. Evropi zanimanje za neuvrščene prestopilo mejo neprizadete radovednosti. Navsezadnje ne gre neuvrščenim samo za gospodarske probleme, pač pa za življenjske cilje, ki naj veljajo za ves svet. Na zadnji seji zveznega zbora skupščine Jugoslavije je priprave za bližnje srečanje neuvrščenih v Harareju razložil zunanji sekretar Dizda revic. V svojem poročilu je, čeprav na kratko, obravnaval tudi evropski segment, »ki da je prav tako pomemben kot drugi«. Med drugim je ugotovil, kako sta si bloka prav na evropski celini najbolj tako rekoč zraven in da si bodo neuvrščeni prizadevali za poglabljanje sodelovanja, »ki ga ne bi smele zaustaviti blokovske meje«. Skratka, evropsko sodelovanje je opredelil tako, da mu je pripisal »zgodovinski pomen in perspektive«. Zategadelj je pričakovati, da bo konkretno o Evropi govor tudi v Harareju, navsezadnje v skladu z načelom o univerzalnosti gibanja. Poudarek na Evropi je jugoslovanski predstavnik povezal tudi z novico, da bo oktobra letos na Brionih, v glavnem mesec dni po »summitu« v Harareju, prvi sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih in nev- tralnih držav evropskega kontinenta. Samo po sebi je umevno, da bo ena glavnih tem na brionskem srečanju priprava na redno zasedanje evropske konference o varnosti in sodelovanju (tako imenovane helsinške), ki se bo pričela, kot napovedujejo, 4. novembra, tokrat na Dunaju. Ozračje pred tem zasedanjem je bilo še pred dnevi dokaj motno ,na srečo pa se je zadnje dni presenetljivo zjasnilo. Seveda je tudi izvajanje helsinških sklepov žal povezano, da ne rečemo še zmeraj podrejeno odnosom med velesilama, toda zmeraj bolj pogosto začenja Evropa utripati samostojneje, skladno s specifičnostmi in stvarnimi potrebami naše celine. V Stockholmu so namreč zaznamovali premik na konferenci o ukrepih za varnost in razorožitev (veja helsinške konference), ki je že dolgo tavala v temi. Sovjeti so sporočili, da soglašajo z izvajanjem »nadzorstva« na kraju samem, Američani prav tako najavljajo svoje popuste. Sovjeti sodijo, »da je čutiti pripravljenost«, Američani pa komentirajo, da so »zaznavni obrisi sporazuma«. Francoski »Le Monde«, ki je o takih dogodkih navadno dobro poučen, je te dni celo napisal, »da bodo 19. septembra, ko bi morali v Stockholmu skleniti delo, nemara podpisali sporazum, ki so ga še pred časom jemali kot utopijo«. In tudi nekateri drugi dogodki, čeprav na vi- dez nepovezani med seboj, dajejo slutiti, da se na evropskem torišču jasni in da bodo imele neuvrščene, tako kot do sedaj, tudi v bodoče možnosti za krepitev politike miru in sodelovanja. Znano je, med drugim, da je ameriška administracija le privolila, da pošlje v Ženevo svojo delegacijo na sestanek stalnega odbora SALT, čeprav je Reagan nedavno sporočil, da ne bo več spoštoval dogovora SALT 2. Če ne gre za korak naprej, gre pa v vsakem primeru za mašenje luknje. In prisluhniti velja tudi diskretnemu opozorilu, da je ameriško zastopstvo prišlo na pobudo zunanjega sekretarja, ne pa ministra za vojsko. SALT je kajpak pomemben za vse celine, v prvi vrsti pa seveda za Evropo. Upoštevati pa kaže tudi obisk zahodnonem-škega zunanjega ministra Genscherja v Moskvi, kar je že samo po sebi pomembno za evropske razmere; seveda pa niso sovjetski in zahodno-nemški predstavniki kar tjavendan podpisali okvirnega sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, pozornost pa zasluži tudi glas, da razmišljajo še o sklenitvi sporazuma za miroljubno uporabo jedrske sile. Premiki potemtakem so. Premiki, ki jih utegne še bolj zainteresirana politika neuvrščenih do Evrope še razmahniti, utrditi in plemenititi z novimi pobudami. MIRO KOCJAN Berlusconi ob TV v Franciji PARIZ — Francoska desničarska vlada je preklicala koncesijo dvema zasebnima televizijskima mrežama: peti, tako imenovani »Cinq«, ki jo je imel v zakupu italijanski telezivijski mogotec Berlusconi ter šesti, ki je bila v glavnem glasbenega značaja. Ukrep bo stopil v veljavo konec tretjega meseca po umestitvi posebnega organa, ki ga je sicer treba še ustanoviti in ki bo imel nalogo, da da dovoljenja za izkoriščanje televizijskih frekvenc. Bushovi pogovori v Jordaniji neuspešni AMAN — Ameriški podpredsednik Bush je končal pogovore v Jordaniji ter odpotoval v Egipt, tretjo etapo v okviru njegovega potovanja po Bližnjem vzhodu. Pred Jordanijo je obiskal še Izrael. Kaže, da ameriško-jordanski pogovori niso bili kdove kako uspešni, saj jih nista hotela komentirati niti Bush, niti predsednik jordanske vlade. V prihodnjih dneh se bo ameriški podpredsednik Bush sestal z egiptovskim predsednikom Mubarakom. Dublinska vlada devalvirala funt DUBLIN — Irska vlada je sklenila razveljaviti funt za 8 odst. v primerjavi z drugimi devizami evropskega monetarnega sistema. Gre za deseto prilagoditev paritete v sedmih letih obstoja EMS. V Italiji bi irski funt sedaj moral kotirati približno 1930 lir, medtem ko je še v začetku letošnjega leta veljal 2.086 lir. Pred štirimi meseci je prišlo v okviru evropskih deviz do širših sprememb, ki so zadevale vse devize. Pred dogovorom med državami 0PEC? ŽENEVA — Kaže, da so se pogovori v okviru konference držav OPEČ premakniti z mrtve točke. Prvi krog včerajšnjih pogajanj se je zaključil opoldne, vendar so se dela nadaljevala tudi v večernih urah. Gre še vedno za vprašanje omejitve črpanja petroleja ter porazdelitve kvot posameznim državam. Uradnih poroči sicer ni, vendar se ve, da so nekatere države, med katerimi je tudi Saudska Arabija, pripravljene omejiti proizvodnjo. • V Rimu septembra simpozij o nadškofu Sedeju NADALJEVANJE S 1. STRANI liko pozitivnih in negativnih komentarjev. Sedej je stopil na čelo narodnostno mešane nadškofije v času velikih dogajanj. Kardinal Missia je bil nekaj let prej prinesel iz Kranjske v Goriško nadškofijo klerikalni inte-gralizem ter povzročil razkol v tedaj enotnem slovenskem političnem gibanju. Prišlo je konec stoletja do razkola med liberalci in klerikalci. Dr. Anton Gregorčič, do tedaj neomejeni vodja klerikalnega gibanja, se je pokoril navodilom kardinala-nadškofa, vendar je bila ta njegova ubogljivost le navidezna. Takoj po smrti Jakoba Missie je spet šel svojo pot. Pri delu slovenskih duhovnikov je Gregorčič užival podporo, pri drugih pa ne. Med temi je bil tudi novi nadškof Sedej. Zaradi tega je prišlo v katoliškem gibanju do ostrih sporov. Gregorčičevo politiko so takrat mladi krščanski socialci osporavali. Imeli so polno o-poro v nadškofu Sedeju, ki jih je tudi gmotno podpiral, saj je bil predsednik najmočnejše banke, Goriške hranilnice in Monta. Ta pa je dajala podpore le tistim župnijam in društvom, ki so plesali po določeni taktirki. V bogatem goričkem časopisju tistih let najdemo veliko vesti o teh sporih. Ko je v letih 1911-1914 prišlo do osnovanja in razvoja krščanskosocialne politične skupine, ki je tudi samostojno nastopila na raznih volitvah in se zoperstavila ne le liberalcem in socialistom, marveč tudi starim klerikalcem dr. Antona Gregorčiča, je nadškof Sedej s pastirskim pismom javno obsodil Gregorčiča in njegove ter dal vso podporo krščanskim socialcem. Ti pa niso dosegli kdove kaj velikih uspehov. Razkol v klerikalnem taboru je takrat dal največji kdajkoli doseženi uspeh liberalcem. O teh nastopih nadškofa Sedeja, ki ga je podpiral večji del mlade slovenske duhovščine, je bilo takrat veliko polemičnih spisov. Prav tako so nekateri polemično ocenili Sedejevo zadržanje med prvo vojno, ko ni hotel podpisati, edini med slovenskimi škofi. Majske deklaracije. Trdil je, da tega ne more narediti, ker je na čelu narodnostno mešane nadškofije. V Goriški nadškofiji sta bili namreč dve tretjini prebivalstva slovenskega, ena tretjina pa italijanskega oziroma furlanskega. Sicer pa je bilo v zadnjih letih o tem obdobju Sedejevega delovanja bolj malo napisanega. Nadškof Sedej nam je ostal v spominu bolj kot' zadnji slovenski nadškof, kot mož, ki se je v povojnem času zoperstavljal fašističnemu raznarodovanju. Nacionalisti in fašisti so ga napadali že od vsega začetka. Na slovesnosti priključitve Julijske Benečije Italijanski kraljevini, ki je bila v Ogleju, so ga fašisti tudi fizično napadli. Na- padi so si sledili tudi kasneje. Znana «3 fotografija nadškofijskega dvorca, ki je bil pomazan s protislovenskimi napisi kot tudi z napisi proti nadškofu samemu. Frančišek Borgia Sedej je ostal do začetka tridesetih let, do zadnjega, na čelu nadškofije, in kot nadškof, tudi na čelu Goriške hranilnice-Mon-ta. Raznarodovalcem je bil trn v peti. Zaradi tega je fašistična vlada naredila vse, da bi ga odstranila. To ji je tudi uspelo, saj je po konkordatu Vatikan popustil in fašistom u-godil. Tudi v goriško nadškofijo je zapihal nov veter, najprej z administratorjem Sirottijem, potem pa z nadškofom Margottijem. O marsikaterem dogodku tistih časov je bilo že precej povedanega na simpozijih o zgodovini katoličanov, ki so bili prejšnja leta v Gorici. O Frančišku Borgii Sedeju pa smo na teh simpozijih culi bore malega, premalo, celo zelo revnega. Nič čudnega, saj doslej o njem ni bilo veliko napisanega. Imamo sicer nekaj diplomskih nalog oziroma razprav, ki pa ne segajo v globino Sedejevega delovanja. Tu pa tam so bili napisani spominski članki, ki pa nam niso razkazali raznolikega dela tega velikega sina primorske zemlje. Rimski simpozij nam bo odkril marsikaj zanimivega. Najbrž bi bilo kar prav, da bi vsaj del tega simpozija, če že ne vsega, ponovili tudi pri nas v Gorici. ENTE PER LA ZONA INDUSTRIALE Dl TRIESTE USTANOVA ZA TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO CONO PODROBEN NAČRT ZA PODROČJE PRI OREHU OBVESTILO PREDSEDNIK USTANOVE E.Z.I.T. NA OSNOVI odloka predsednika deželnega odbora št. 590/Preš.-133/P.T. od 25. 11. 1985, s katerim je bil sprejet podrobni načrt za področje pri Orehu, OBVEŠČA, da bodo vsi elaborati, ki se nanašajo na podrobni načrt za področje pri Orehu skupno z omenjenim odobritvenim odlokom in priloženim mnenjem Deželnega tehničnega odbora št. 147/2/85 od 16. 10. 85, deponirani od naslednjega dne po objavi tega obvestila na Listu uradnih objav Tržaške pokrajine v uradih ustanove E.Z.I.T., Ul. G. in S. Caboto št. 14 in v tehničnem oddelku Urad za urbanistiko miljske občine, Ul. Roma 22 na prost vpogled občinstvu za ves čas veljave načrta. To obvestilo je objavljeno, poleg na Listu uradnih objav Tržaške pokrajine, še v uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in v časopisih »II Piccolo«, »Primorski dnevnik« in »Messaggero Venelo« ter je izobešen na oglasnih deskah miljske občine in ustanove E.Z.I.T. Trst, 25. julija 1986 PREDSEDNIK (dr. inž. Deo Rossi) Vprašanje termocentrale v Plominu tudi na mizi evropskega parlamenta TRST — Medtem ko se polemike, stališča, razjasnjevanje pojmov, protesti nadaljujejo v zvezi s predvideno gradnjo termocentrale na premog v Miljah, je mednarodne razsežnosti dobilo tudi vprašanje podobnega objekta Y Plominu v Itsri. Problematika bo našla mesto tudi v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Italijanska poslanka v evropskem Parlamentu Vera Sguarcialupi je namreč "evropski vladi" naslovila vprašanje v zvezi s Plominom. Kot znano le problematiko o istrski termocentrali Pred tedni načel WWF iz Furlanije-Julijske krajine, potem ko je hrvaška vlada avtorizirala gradnjo novega ob-lekta z zmogljivostjo 210 mw in kar MO m visok stolp. Kot znano sedaj že obratuje centrala z zmogljivostjo 125 mw. Termocentrala v Plominu uporablja premog iz rudnikov v Raši, ta premog pa naj bi vseboval veliko količino žvepla (od 9 do 11 odstotkov), v centrali pa nimajo očiščevalne naprave. V noti WWF je rečeno, da termocentrala onesnažuje zelo veliko področje in zaradi jugovzhodnih vetrov dosegajo plini tudi Furlanijo-Julijsko krajino. To ekološko združenje pripominja tudi, da povzroča obrat s 125 mw veliko škode prebivalstvu in celotni flori okoliških krajev. V svoji interpelanci, naslanjajoč se na izjavo Združenja za zaščito narave FJK, zahteva Sguarcialupijeva odgovor na vprašanje, katere konvencije in mednarodne sporazume je moč uporabiti, da ne bi termocentrala v Plominu še poslabšala stanja ozračja v Evropi in fenomena kislega dežja. Za zdravstveno vzgojo v šolah TRST — Deželni odbornik za zdravstvo Gabrielle Renzulli je v prejšnjih dneh srečal predstavnike šolskih skrb-ništev vseh štirih deželnih pokrajin in z njimi poglobil razne operativne aspekte za vzgojo negovanja zob (fluo-roprofilaksa) v šolah. Zakon o tem je že sprejel deželni odbor. Na srečanju je Renzulli orisal značilnosti akcije za preventivno zdravljenje gnilobe na zobeh (kariasa). Ta akcija bo v prvi vrsti zadevala otroke v otroških vrtcih in učence prvih treh razredov osnovnih šol. V bistvu bo šlo za dnevno brezplačno nudenje fluro-vih tablet, ki bo povezano s kampanjo o ustni higieni. V vsem tem sklopu prizadevanj za pravilno zdravstveno informacijo in zdravje samo, bo odločilnega pomena vloga učitelja, kateremu bo dodeljen tudi informativen material, ob njem pa še sodelovanje med učitelji samimi in operaterji KZE na otroškem področju, je poudaril Renzulli. Predstavniki skrbništev so pozdravili pobudo Dežele in naglasili, da bi morale v bodoče steči še druge akcije oziroma kampanije za obvarovanje zdravja posameznika, kot tudi dodeliti šoli primarno vlogo pri zdravstveni vzgoji. V prometni nesreči umrla dva vojaka VILLA VICENTINA — Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj ^jutraj, malo pred deveto uro, v Spodnji Furlaniji, na državni cesti med cervinjanom in Tržičem, na odcepu za Villo Vicentino. Vojaška enota se je z yozili vračala v vojašnico s poletnega taborjenja. Marsikdo od vojakov bi bil 2e v teh dneh šel na dopust, saj ta pritiče tudi vojakom. Še zlasti če se vračaš z večtedenskega taborjenja. Pri odcepu v Villo Vicentino, je vojaški tovornjak trčil z motornim vozilom ape. Niso znani razlogi, ki so botrovali temu, da se je vojaški tovor-njak prevrnil. Na tovornjaku je bilo dvajset vojakov. Tovariši so poklicali na Pomoč rešilce. Ti so prihiteli iz Palmanove, Tržiča, Červinjana in Gradeža. Ranjence so prepeljali v bolnišnici v Palmanovo in Tržič. Že od vsega začet-Ra je bilo stanje nekaterih zelo hudo. Dva vojaka, Edoardo Manzo in Genna-ro D'Ambrosio, ki sta služila redni vojaški rok, sta umrla. Ranjenci so v dveh bolnišnicah. Le laže je poškodovan šofer motornega vozila, Giovanni Giorgi, ooma iz Ville Vicentine, ki bo ozdravel v nekaj dneh. Počitniška razglednica V iskanju poletne osvežitve in počitniški želji po novih,krajih se kakor zgodovinski spomin vsidra tudi pogled na sugestiven motiv iz Mavhinj . V državah, ki imajo izjemno visoko inflacijo, se ji radi postavijo po robu meh tako, da za dalj časa zamrznejo Plače, ker so vladni ekonomisti pre-Pričani, da je povečanje plač ena od 'nočnih gonilk inflacije. Tudi v Jugos-'aviji so prepričani, da nenadzorovano povčevanje plač pospešuje inflaci-i°- Že vlada, ki ji je predsedovala Milka Planinc, je bila prepričana, da lahko inflacijo obvlada med drugim tudi tako, da bo ponudba izdelkov presegla povpraševanje. To, sicer šolsko Pravilo za zmanjševanje cen (inflaci-10): je skušala uresničiti na dva načina: po eni strani je močno zadrževala oziroma omejevala dvigovanje plač, na drugi strani pa je skušala močno Pospešiti proizvodnjo, da bi se trg napolnil z izdelki. Bolj je bila uspešna Pri zadrževanju plač kot pri zagotav-lanju izdelkov za trg, in tako so lani celo v vodilnih političlnih krogih za-Ceh poudarjati, da je standard delavna preveč prizadet. Na podlagi taksnih političnih "priporočil" so bile va-Nti za plače zlasti v predkongresnem obdobju močno popuščene in plače so začele skokovitoma rasti. Od maja deta 1985) do aprila 1986 so se tako Plače v Sloveniji povečale kar za 120 odstotkov, v Srbiji in na Hrvaškem za Jioraj 108 odstotkov, drugod pa za okaj manj kot 100 odstotkov. Zlasti °cno so plače poskočile letos (pose-el v času kongresov) in nova vlada 'anka Mikuliča je z enim prvih gos-Podarskih ukrepov skušala zaustaviti akšno eksplozijo plač. vlada je na nek poseben način dala f ace "na hladno", kar pomeni, da jih J P°vsem zamrznila, ker je dopustila, a plače povečujejo v tistih podjetjih, ler so ekonomski pogoji za to (rast podnje in zaslužka). V tistih pod-iji' za katera so presodili, da so si os izplačali prevelike plače (in da takšne plače ni bilo ekonomskih W?K0iev)' Pa bodo zaposleni v prihod- njih tako Gospodarsko pismo iz Slovenije V ofenzivo pri plačah mesecih dobili manjše plače in Poravnali "račun" za nazaj. Prvi pogled je ukrepanje zvezne n-e Povsem logično. Močno poveča-ie plač je namreč skregano z eko- nomsko logiko. Plače so se namreč mnogo bolj povečale, kot pa so poskočili življenjski stroški ali pa kot so se povečale maloprodajne cene. Tako povečanje sicer ne bi bilo še prav nič slabo, če bi imelo oporo v večji proizvodnji in večji storilnosti. Pa je nima, saj se storilnost letos skorajda ni popravila, rast proizvodnje pa je (zlasti v zadnjih mesecih) dokaj pičla. Seveda se takoj zastavi vprašanje, kako je možno, da v podjetjih tako močno povečujejo plače, če pa nimajo zaslužka in če ne raste proizvodnja, saj so zaslužki podjetij večji lahko le, če podjetja naredijo več in tudi več prodajo. Prav tu pa je tisti vozel, ki ga jugoslovanska gospodarska (in tudi siceršnja) politika nikakor ne zna ali ne more razvozlati. V jugoslovanskem gospodarstvu namreč prihaja do strahovitega prelivanja zaslužkov in denarja. To je en vzrok, ki omogoča povečanje plač tudi tistim podjetjem, ki sicer nimajo ekonomske osnove za kaj takega. Posojilna politika je taka, da lahko dobi posojilo skoraj vsako podjetje, zlasti če na banki utemeljuje, da rabi posojilo za izplačilo plač. Za posodobitev in obnovo gospodarstva namenjajo podjetja čedalje manj zaslužka, ker ga morajo prelivati v plače. Obračunski sistem (računovodski) je tako zapleten, da se v njem znajdejo le dobre računovodje, ki pa zaradi tega lahko izračune prikrojijo, tako da ni niti prave slike, kako uspešno je posamezno podjetje. Če bi skušali stanje ponazoriti na kratko, lahko uporabimo besede znanega slovenskega direktorja, ki trdi, da zaradi plač in vseh dajatev, ki jih mora poravnati podjetje, tovarne že nekaj let razprodajamo. V takem zamotanem klobčiču lahko seveda tudi vlada stori na hitro bore malo, saj je očitno potrebna globoka reforma oziroma počasno in dosledno postavljanje določenih stvari na svoja mesta. Zato se je morala odločiti za zaviranje rasti plač. Ker je to kar udarec počez, lahko hitro sama pade v zanko. Pravzaprav že je: ko je zahtevala, da se rast plač zaustavi, je trdila, da takšna rast nima ekonomske podlage, ko pa je zahtevala, da se kruh ne sme podražiti za toliko, kot so ga hoteli peki, je opozarjala, da bo drag kruh omajal socialni položaj delavcev. Ali drugače rečeno: v isti sapi je govorila o previsokih in prenizkih plačah. Podobnih pasti je še več. Vlada na primer ugotavlja, da se plače preveč povečujejo in skuša njihovo rast zaustaviti, hkrati pa delavci stavkajo zaradi prenizkih plač. Skoraj čisto vse stavke, ki jih sicer ni veliko, so namreč v zadnjem času zaradi prenizkih plač. Če bi torej hotela biti vlada "pravična", bi morala s statističnimi podatki in analitičnimi računi dokazati, kje so plače prevelike in bi jih morali zato zmanjšati, kje so ravno pravšnje in kje prenizke. Take izračune je seveda moč narediti, toda vlada kaj takega ne bo naredila, saj si bo sicer nakopala očitek, da ravna administrativno (birokratsko) in da podjetjem odjeda še tisto malo svobode, ki jo imajo. Takšen očitek pa je bil že pred kongresi hudo strupen. Očitno je, da hoče vlada na tak način nekoliko umiriti zavrele inflacijske tokove. To dokazujejo tudi drugi ukrepi, ne samo zadrževanje plač. Zadržane so namreč tudi cene in tistim direktorjem, katerih podjetja bodo ne- upravičeno preveč podražila svoje izdelke, grozi celo zapor (kar je v svetovni gospodarski praksi sila redek pojav). Poleg tega skuša vlada s kratkoročnimi ukrepi poživiti gospodarski utrip. Napoveduje, da bo izboljšala tudi ponudbo na domačem trgu in domačim podjetjem, ki se že vrsto let obnašajo povsem monopolno, grozi z uvozom izdelkov za široko potrošnjo (od kavnih mlinčkov do televizorjev in avtomobilov). Podobnih ukrepov je še več in vsi imajo namen zavreti inflacijo in obrniti inflacijsko spiralo navzdol, kajti potem, ko se bo inflacija vsaj nekoliko zmanjšala, bo lažje dihati in lažje ukrepati tudi na drugih področjih. Ukrepati pa bo treba marsikje (postaviti bo treba določene stvari na svoja mesta) in očitno se tega zaveda tudi Branko Mikulič, ki trdi, da bo zdajšnja vlada kos gospodarskim težavam, pa četudi bo treba ponovno skozi sedem ofenziv. JOŽE PETROVČIČ tm/i o ti(ž " =51 sl =?=. rnt m »H sp M =T-| pMisrniM TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741 POPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH: obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce Obv. občini 16.7.86 TRGOVINA OBUTVE Nadaljuje se izredna prodaja s popusti OPČINE - ULICA NAZIONALE 32 - TEL. 211062 Philipp Vandenbevg i Hetera Ni hotela razmišljati o tem, kar se je zdaj, v tem kipu n?Wal°, kaj jo še čaka. Hrup zmagovalnega obeda, zijala "je, do vsega tega je bila brezbrižna, vse to je bilo haai daleč od nje kot indijska obala, in zaželela si je, da ta lP brezupnega presenečenja, nemoči in neverjetnosti ni-koli "e bi minil. Toda v nekem trenutku si je opomogla in se zagledala (stoklu v oči, ki so jo še vedno gledale brezizrano, r da se ne bi bilo nič zgodilo. In Jonka se je že spet obvladala. Zaslišala je svoje besede, ki jih sicer sploh dela izgovoriti: »Ali nisi tisti veliki Temistokles, ki mi ""rokoval, da si bom nekoč zaželela, da bi me bili nli na trgu sužnjev?« ‘tla, tisti sem. Res sem to rekel!« Plafne je pričakovala kakšno pojasnilo, kakšen izgovor Vfavilo. Toda vojskovodja ni rekel ničesar takšnega. /e pred njo trdno in zakoreninjeno kot tesalski hrast s tisoč vejami in vejicami, ki mu je prav vseeno, če mu vihar odlomi eno vejico. Dekle, prizadeta v svojih najglobljih čustvih, je zbadala naprej: »Ali nisi veliki Temistokles, ki je iz ošabnosti razbil posvetilni kip za delfskega Apolona?« »Ne iz ošabnosti!« je odgovoril Temistokles. »Kakšen drug razlog pa bi še lahko imel? Ko je Glau-kias povedal, da je Dafne pozirala za kip Afrodite, te je pograbila jeza. Ravno tista, ki bi jo bil najraje poslal na trg s sužnji.« Temistokles je globoko vzdihnil. Dafne je čutila, kako težko je izrekel odgovor: »Glaukias je genij. Afrodita je bila njegova mojstrovina. Še nikoli v življenju nisem videl lepše umetnine. Bil sem ves iz sebe, ko sem jo prvič videl. Seveda sem mislil, da je nastala iz finega Glaukiasovega umetniškega čuta, ki si je prizadeval, da bi ustvaril idealno podobo ženske. Potem pa sem nenadoma zagledal tebe ob njej, model, Afrodito osebno. Videl sem pohotne obraze zijal, slišal sem njihovo umazano govorenje, opazil sem, kako so pred tem’ kipom preštevali denar in premoženje, saj so vedeli, de te je mogoče kupiti,- vsega tega nisem mogel več prenašati. Vsak pogled, vsaka opomba me je zabolela. Nisem maral, da bi gledali Afroditin kip in v njem spoznali tebe. Zaradi tega sem ga potisnil s podstavka.« Dafne je molčala. Tega moža, to je postajalo vse bolj očitno, ni bilo mogoče meriti z navadnimi merili. Za mas- ko tega silaka, ki ga ni bilo mogoče z ničemer pretresti se je skrivalo občutljivo srce. Toda kako naj odgovori temu človeku? Ali sme odgovoriti na ta nenadni čustveni izbruh Temistokla? Nekaj bo seveda morala reči. Tedaj je vojskovodja pretrgal mučni molk in spregovoril z mirnim glasom: »Hočem te imeti, Dafne. Samo zase, razumeš. Ti si moja Afrodita.« Dafne je pogoltnila slino. Bala se je, da bo narobe, karkoli bo zdaj odgovorila. In je rekla takole: »O, Temistokles, pozabljaš, da sem hetera, in da hetera nikoli ne pripada samo enemu moškemu.« Toda komaj je to izrekla, ji je bilo Žal in le s težavo je zadrževala solze. Medtem ko si je Dafne pred brezokvirnim srebrnim ogledalom s svetlim svinčevim belilom mazala obraz in si začrtala obrise oči s temnozeleno skrilno pasto, ji je Mega-ra rekla: »Verjemi mi, Dafne, nihče ti tu ne bo prizadejal česa hudega. Vsi te imamo radi.« V hiši heter ob Karameiku je vladala napetost. Odkar je Dafne našla kačo v svoji postelji, se ni mogla znebiti občutka, da ji strežijo življenju. »Ti me že ljubiš, Megara!« je odgovorila Dafne, »kakor tudi jaz gojim globoka čustva do tebe. Druge pa se sicer smehljajo, ko me srečajo,- toda za njihovimi prijaznimi obrazi se skriva sovraštvo.« Megara je pokimala. »Res je, tvoja mladost, tvoja milina in tvoja lepota so stvari, ki jih vsaka ženska težko prenese. Postavljajo namreč tako visoka merila. Prepričana pa sem, da greš predaleč, če se čutiš ogroženo od vseh.« Mesto se postopoma prazni, na cestah pa vedno večja gneča Avgustovska vročina sili na osvežitev in dopust Kilometrske vrste avtomobilov na mejnih prehodih Sestal se je v teh dneh na Raziskovalnem območju Znanstveni odbor vztraja: Sinhrotron pri Bazovici! Počitniški virus se je v tem prvem avgustovskem koncu tedna vgnezdil v veliko večino Tržačanov: najnovejši podatki govorijo o množičnem preseljevanju iz vročih mestnih stanovanj na osvežujoče morske plaže. V včerajšnjih jutranjih urah so se skoraj vsi odpravili na obalo vzdolž Tržaškega zaliva, veliko pa jih je šlo tudi po avtocesti proti drugim italijanskim mestom. Večkilometrska vrsta avtomobilov se je vila proti mestu, po vsej verjetnosti pa se je večina preusmerila proti majhnim prehodom. Najgostejši promet je bil na obmejnem pasu pri Škofijah. Že v petek je v Italijo in iz nje šlo več kot 50.000 oseb, povečini iz severnih držav, od ZRN, Avstrije in Švice do Švedske, Finske in Norveške. Veliko je bilo tudi italijanskih registrskih tablic, manj pa lokalnega prometa. Včeraj so vrste na obeh straneh meje dosegle približno 3 kilometre, obmejne oblasti pa so morale promet razdeliti na tri prehodne steze, da se je šele opoldne vsaj delno zredčil. Na mejnem prehodu Pesek je bilo včeraj stanje podobno: vrsta je na italijanski strani dosegla križišče pri Bazovici, skrajšala pa se je šele v opoldanskih urah, ko je segala do motela Val Ro-sandra. Tudi na Pesku je bilo lokalnih »romarjev« sorazmerno malo, le desetina vseh Italijanov, ki so odhajali ali pa se vračali z dopusta. Po predvidevanjih bo to prometno stanje ostalo ustaljeno, predvsem za ta konec tedna. Normalnejši je obmejni promet pri Fernetičih: na italijanski strani je bilo včeraj zjutraj le 50 metrov vrste in zdi se, da bo stanje ostalo nespremenjeno tudi v naslednjih dneh. V glavnem je tu veliko jugoslovanskih državljanov, ki se ob koncu tedna vračajo z delovnega mesta v inozemstvu. Podatek je zanimiv predvsem v primerjavi s stanjem na ostalih mejnih prehodih, kjer je avtomobilov z jugoslovansko registrsko tablico malo. Zanimivo je tudi, da nam obmejna policija z bazovskega prehoda ni mogla sporočiti nobenega podatka o tamkajšnjem stanju, češ da imajo polne roke dela: lahko torej sklepamo, da je tudi tu promet izredno gost. Po sporočilih policije je celoten mestni promet usmerjen na glavne žile, ki peljejo na vse štiri, strani iz Trsta. Tako prometna policija kot mestni redarji pa stalno skrbijo za redno nadzorstvo prometa, še zlasti na glavnih križiščih in na avtocesti. Poleg tega so varnostni ukrepi taki, kot ob vsakem koncu tedna: vozila, ki tehtajo nad 50 ton, ne smejo voziti po izvenmestnih prometnih žilah, (dam) V teh dneh se je na Območju za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah sestal znanstveni odbor, ki pod predsedstvom nobelovca Carla Rubbie načrtuje sinhrotronski svetlobni generator. Šlo je za tretji odborov sestanek, na njem pa so razpravljali o strukturi generatorja in laboratorijev, o obliki njihovega upravljanja ter o vprašanju njihove lokacije. Pri obravnavanju prve točke so znanstveniki posebno pozornost namenili različnim sistemom vbrizgavanja elektronov v pospeševalnik. Trenutno se jih večina nagiba k temu, da bi elektrone vbrizgavali prek manjšega linearnega pospeševalnika, znanega pod imenom linac". S tem sistemom bi elektroni prišli v osrednji pospeševalnik z določenim predpospeš-kom, poleg tega pa bi ta sistem omogočal proizvajanje laserskih žarkov s prostimi elektroni, za kar vlada veliko zanimanje na mednarodnem tehnološkem tržišču. Odbor je tudi pregledal predloge, ki so se doslej pojavili, glede laboratorijev, ki naj bi delovali ob svetlobnem generatorju. Znanstveni odbor je nadalje okvirno ocenil stroške, ki bi bili potrebni za izgradnjo načrtovanega raziskovalnega objekta. Z zadovoljstvom je vzel na znanje, da bo v kratkem ustanovljena delničarska družba Trieste Sincrotro-ne, ki bo upravljala sinhrotron. Znanstveniki so se na svojem sestanku spet dotaknili vprašanja namestitve generatorja. Potrdili so pred- log, ki so ga sami izdelali na začetku letošnjega marca, in sicer naj bi stroj zgradili na področju s konvencionalno oznako T8 v neposredni bližini Bazovice. Prof. Rubbia je poudaril, da je predlagana lokacija skoraj idealna, bodisi zaradi oblike terena bodisi zaradi obsežnega razpoložljivega prostora, ki bi omogočal harmonično razporeditev zgradb. Možnost, da bi stroj namestili znotraj Raziskovalnega območja, je Rubbia odločno zavrnil. Glede izbire lokacije ni mogoče popuščati, je dejal, sicer bi bilo bolje vse skupaj opustiti. Predsednik znanstvenega odbora je naposled pozval ekologiste, naj z znanstveniki raje sodelujejo, kot pa da se z njimi pričkajo. Vsem nam je varstvo narave pri srcu, je še pristavil. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, ne kaže, da bi znanstveni odbor vzel v pretres ugovorov proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici, ki so jih izdelali prizadeti krajani in razne politične, kulturne ter gospodarske organizacije, zlasti slovenske. Pri tem mislimo predvsem na enotni dokument, ki je bil podpisan konec julija. Sicer pa se ob tem velja vprašati, koliko so znanstveniki, ki načrtujejo sinhrotronski svetlobni generator, seznanjeni z zapleteno in delikatno problematiko upravljanja tržaškega teritorija. Pristojnost za to vsekakor pripada politikom, ki morajo z vseh vidikov upoštevati širšo resničnost, v kateri bi pobuda, kot je gradnja sinhrotrona, imela globoke in trajne posledice. • Na sliki: gost promet skozi opensko križišče V Sesljanu odprli razstavo Kamnarske umetniške obrti Kvestor A. Allegra zapušča Trst Na njegovem mestu Vito Mattera Kvestor Allegra (desno) med pogovorom z novinarji V petek zvečer so na sedežu Leto-viščarske ustanove v Sesljanu otvorili razstavo Kamnarske umetniške obrti v Nabrežini. Razstavo je priredila Tržaška letoviščarska ustanova. Na razstavi so s svojimi deli prisotni obrtniki in umetniki Ivan Ballerini iz Šem-polaja, Nino Bon iz Križa, Anton Mo-setti in Milan Pernarčič iz Nabrežine ter brata Boris in Miloš Zidarič iz Šempolaja. Načrtovalec razstave Marino Cas-setti je kamnite umetnine uredil tako, da so na eni strani dvorane nastavljeni predmeti, ki so jih obrtniki ustvarili za vsakdanjo rabo, na nasprotni strani dvorane pa so nastavljene umetniške in okrasne kamnite stvaritve. Razstavo je odprl predsednik Leto-viščarske ustanove Alvise Barison, ki je v svojem kratkem uvodu predvsem poudaril nujnost večje povezave med turistično in obrtniško dejavnostjo. Za njim je spregovoril devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, ki je v svojem posegu razložil, kako se ta razstava vključuje v niz prireditev ob priliki 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov. * Za županom Brezigarjem je spregovoril predsednik Ustanove za razvoj obrtništva (ESA), ki se je zavezi za to, da bi razstavo vključili v sklop pobu-d je izdalo tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, v kateri med drugim'pravi, da je iz tiska izvedelo, da je tajništvo tržaške socialistične stranke napovedalo za prihodnji ponedeljek sestanek »pet-strankarske koalicije«, ne da bi nanj povabilo Slovensko skupnost. Ne da bi se spuščala v vsebino, o kateri naj bi govorili na napovedanem sestanku, poudarja pokrajinsko tajništvo SSk izredno resnost dejstva, da je bila slovenska stranka, ki je sestavni del deželne večine in je od vsega začetka sodelovala z drugimi strankami za rešitev tržaške krize, sedaj namenoma izključena od sestanka, na katerem naj bi začeli nova pogajanja za tržaško občino in po- S»cvetkami«posut začetek županovanja V politično razpravo je včeraj posegel sam novoizvoljeni župan Agnelli; Potem ko dodaja, da njegova oseba ne sme biti nikakor v oviro za dosego večinskega sporazuma med strankami prav v trenutku ko se začenjajo (?) Pogajanja za sestavo novih uprav, se župan Agnelli spušča v nekatere ocene in ugotovitve, s katerimi dokazuje, da ni prav najbolje začel svojega županovanja. Res je, da je njegova izvolitev sprožila val doslej le negativnih reakcij, da bi jo lahko primerjali z nekaterimi dogodki iz pretekle italijanske zgodovine pa resnično nismo mislili. V tiskovni noti, ki smo jo prejeli, je nekaj takih cvetk, ki pa res ne zaslužijo več prostora. Izvoz in uvoz v naši pokrajini Tržaška trgovinska zbornica je objavila podatke o izvozu in uvozu blaga v tržaški pokrajini za prvo polletje lanskega leta. Izvoz je znašal skupno 333,9 milijarde lir, uvoz pa 278,4 milijarde Mr. V primerjavi 3 Prvim polletjem 1984 se je izvoz (v valutamih term nih) zvišal za 51 odstotkov, uvoz pa za 25,9 odstotka. Iz Trsta so izvozih največ mehanskih naprav, ladij in plovil, papirja, in električnih naprav, uvozili pa kave, dišav, lesa in lesnih izdelkov. Z avtom v skale Med vožnjo po obalni cesti proti Sesljanu je 46-letna Antonetta De Nardo iz Ul. Rossetti 7/1 blizu restavracije Tenda rossa nenadoma izgubila nadzorstvo nad svojim A 112. Avto je treščil desno v skale in se ?dbil, prevrnjen na streho, na cestišče. Voznica se je udarila v prsi in v desno koleno. Okrevala bo v 15 dneh. ® Zaradi popravil grezničnega omrežja je občina odredila zaprtje Ul. S. .Mino od hišne številke 3 do hišne številke 11. vazna obvestila MLADINA IZ VRHPOLJ pri Kozini Prireja 3. in 4. avgusta 6. TRADICIONALNI VAŠKI PRAZNIK. Danes in jutri boste zavrteli ob zvokih ansambla Akordi. Delovali bodo dobro založeni ki-°ski s specialitetami na žaru in domačim crnim vinom ter odličnim breskovcem. ANPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega po-dtka do 31. avgusta 1986. „ Knjižnica P. Tomažič in tovariši — ^KD Tabor—Opčine obvešča, da je v av9ustu zaprta. Slovenski deželni zavod za poklicno Izobraževanje obvešča, da so uradi zapr-1 do 25. avgusta 1986. . Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo zaradi dopustov pisarna zaprta °d 4. do 23. avgusta 1986. Umrl je dr. Drago Martelanc zdravnik, človekoljub in borec V četrtek je v stari tržaški bolnišnici po dolgi in mučni bolezni umrl dr. Drago (Karlo) Martelanc, zdravnik, človekoljub, borec za svobodo in napredne ideje, človek neizmerne srčne dobrote, stanovske in moralne plemenitosti. Ne le Sv. Ivan, kjer je po vojni imel v rodni hiši v Ul. S. Cilino zasebno ordinacijo in kjer ga je poznala ta-korekoč vsaka slovenska ali Talija nsk a družina, ves slovenski Trst je z njim izgubil težko ponovljivega zdravnika in človeka, ki je znal biti do vseh enak tako v svojem humanem pokhcu kot s svojim značajem, morda na zunaj svojstvenim, a v globini neverjetno, prav po otroško dobrim. Tisoči njegovih pacientov so imeli v njem ob zdravstveni tudi moralno oporo, vsakemu je namenil potrebno skrb iz svoje bogate izkušnje odličnega diagnostika, za nobenega od njih mu ni bilo' žal časa, tudi če je bilo treba skočiti na dom, pa naj je bilo to po celodnevnem delu v ambulanti, ob nedeljah ah praznikih. Dobesedno živel je za človeka in nič kolikokrat v težkih povojnih letih mu že v mladosti vsidran socialni čut ni dovoljeval, da bi za svojo zdravniško pomoč iskal plačilo. Bil je pač pravi ljudski zdravnik v najžlahtnejšem pomenu besede, spoštovan in priljubljen in zato danes iskreno žalujejo za njim vsii, ki so se k njemu zatekali po pomoč, po nasvet, bih deležni njegove nege ah tudi samo njegove počasne, tople besede. Dr. Drago Martelanc je izhajal iz znane Martelančeve družine m iz u- gledne in za zgodovino tržaških blo- Mladoletno prestopništvo v Trstu in v naši deželi izredno visoko V Italiji narašča prestopništvo mla-ooletnikov, odstotek prekrškov, ki so j™ bili zakrivili mladoletniki, pa je |,U(Ii v naši deželi, predvsem v Trstu If v.Gorici, dokaj visok. Podatki izcejajo iz študije, ki jo je opravila 5~ct'stična družba Censis za obdobje 1981-1984. Od povprečno sto prijav sodstvu, so sdri zadevale prav mladoletne. Pre-sIc*Pki mladoletnikov niso bih v tem obdobju enakomerno razporejeni. Med-r ? -ko v nekaterih mestih se tako-eKoč ne spoprijemajo z mladoletnim 'vf^oPn^tvom, je v nekaterih dru-^ccc v zadnjem času ta fenomen kar Eksplodiral«. To velja na primer za Gorico; tu so mladoletnik^ zakrivili kar 11 odstotkov vseh sodiscu prijavljenih prekrškov in kaznivih dejanj. Zaskrbljujoči so tudi podatki o prestopništvu v Furlaniji - Julijski krajini. V naši deželi zakrivijo mladoletniki skupno 7 odstotkov vseh prijavljenih prekrškov, v Trstu, glavnern mestu dežele, pa kar 9,4 odstotka. U|Ko Furlanija - Julijska krajina kot irst sta na neslavnem drugem mestu na lestvici dežel oziroma glavnih deželnih mest z največjim odstotkom mladoletnega prestopništva. Pred njima sta le Sardinija (11,7 odstotka) in Ca-gliari (13 prijavljenih mladoletnikov na vsakih sto prijavljenih sodiscu). vencev pomembne Trobčeve hiše pri Sv. Ivanu, v kateri je bilo leta 1874 ustanovljeno slovensko politično društvo »Edinost«. Rodil se je 12. aprila 1918 kot zadnji od štirih bratov in ene sestre. V narodno in politično angažiranem okolju so tudi otroci rastli v bodoče narodne in revolucionarne borce in trije od štirih dali življenje za svoje ideje. Brat Vladimir, znani revolucionar, je med drugo svetovno vojno umrl v nacističnem taborišču v Natzwailerju, drugi brat Vojček, ki se je tudi zapisal revolucionarnim idejam, je izginil nekje v Rusiji, tretji brat Ciril je kot borec NOB padel na sremski fronti. Drago je iz slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu moral v italijansko osnovno šolo. Srednjo šolo je začel v Trstu, končal pa v Grossetu, kamor so fašisti premestili njegovega očeta, sodnega uradnika. Študije medicine je začel v Sieni, ko pa so očeta iz Grosseta premestili v Benetke, je študije nadaljeval v Padovi in v rekordnem času diplomiral iz medicine in kirurgije. Prvo zaposMtev je dobil v bolnici v kraju Tercenta pri Rovigu, naslednje pa v Gorici na oddelku za ginekologijo in internisti-ko. Ker so mu tla postala prevroča, se je junija 1943, torej še pred kapitulacijo Italije, odpravil v partizane na področje Reke, kjer je do marca 1944 deloval kot vojaški zdravnik v zalednih bolnicah glavnega štaba NOB Hrvatske. Nato je bil premeščen v Slovenijo in dodeljen partizanskim bolnicam v Kočevskem Rogu in v njih ostal do konca vojne. Po osvoboditvi je služboval v vojaških bolnišnicah v Ljubljani in Novem mestu, bil leta 1948 s činom kapitana šef vojaške bolnišnice za takratno cono B JVU v Portorožu, pa spet v Ljubljani do junija 1951, ko se je po odhodu iz JLA vrnil v rodni Trst. Ker ni mogel dobiti službe v nobeni javni zdravstveni ustanovi, je poleti 1952 odprl zasebno ordinacijo v svoji rodni hiši, v kateri je zdravil svoje paciente vse do nedavnega, tudi še potem, ko se je že močno bolan od časa do časa vračal iz bolnišnic. Lahko zapišemo, da se je dobesedno do zadnjega, sam si dobro svest svoje usode, z vdanostjo in pogumom razdajal za sočloveka. Od njega se bomo zadnjič posloviM jutri ob 11. url in ga spremili na pokopališče pri Sv. Ani, kjer bo počival poleg matere Dore. PosloviM se bomo od njega s hvaležnostjo in zavestjo, da smo izgubili zdravnika in človeka vrednega spoštljivega spomina. Užaloščeni ženi Jožici in svojcem iskreno sožalje. Jože Koren krajino. Ta izbira dejansko krepi nacionalistične težnje, ki so prišle do izraza na Tržaškem tudi v zadnjem času in odraža voljo, da bi SSk ne upoštevali kot sestavni del krajevne stvarnosti, ki je prišla že do izraza na deželni ravni z napovedjo socialističnega popravka deželnemu volilnemu zakonu, s katerim bi bila SSk dejansko izločena iz deželnega sveta. Politična kronika na Tržaškem je torej dokaj živahna, predvideva pa se, da se bo v prihodnjih dneh še zaostrila. (A. S.) • Na tržaškem nabrežju se bo jutri zaključil pokrajinski festival Unita in Dela. Danes bo imel sklepni govor pokrajinski tajnik Poli. Sledil bo koncert tržaške mestne godbe. Jutri bo koncert skupine Witz orchestra. • Ameriški konzulat v Trstu bodo zaprli 29. avgusta. Od 1. oktobra da Ije bo začela namesto njega delovati nova konzularna agencija ZDA. Vodil jo bo Paolo Bearz, ki je več kot 30 let opravljal različna dela na ameriškem konzulatu v Trstu. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Josipine Sever vd. Fornasaro se iskreno zahvaljujemo g. Dušanu Jakominu, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja in vsem, ki so kakorkoM počastili njen spomin. Žalujoča družina Trst, 3. avgusta 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Felicije Makovec vd. Bresciani se iskreno zahvaljujemo g. župniku Rafaelu, dr. Marku Jevnikarju, darovalcem in nosilcem cvetja in krste in vsem, ki so našo drago pokojno spremili na zadnji poti in počastili njen spomin. SVOJCI Opčine, Briščiki, Repnič, 3. avgusta 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Rade Batiste se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so jo sprtmiH k večnemu počitku ter počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 3. avgusta 1986 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, organizacijam in vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoM način počastili spomin naše drage Vittorie Sedmak vd. Kodrič SVOJCI Križ, 3. avgusta 1936 Ob 10. obletnici smrti dragega očeta in nonota Antona Bandija se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Prebeneg, Kroglje, 3. avgusta 1986 6. 8. 1985 6. 8. 1986 Ob 1. obletnici smrti drage Angele Sedmak se je z ljubeznijo spominjajo hčeri Livija in Mariza z družinama ter svojci Križ, 3. avgusta 1986 J. V trpljenju je nehalo biti plemenito srce dr. Draga Martelanca znanega svOtoivanskega zdravnika. Slovo od dragega pokojnika bo jutri, 4. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopaMšče pri Sv. Ani. V neizmerni žalosti žena Jožica Kink-Martclane sporoča žalostno vest v imenu vsega sorodstva. Iskreno se zahvaljujemo dr. Protti-ju in zdravnikom kirurškega oddelka nujnih posegov, dr. Renatu Štokiju in posebno dr. Danijelu Žerjalu in družini za vsestransko požrtvovalnost. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 3. avgusta 1986 Žalovanju se pridružuje Daniel Žerjal in sorodstvo. Ob težki izgubi dr. Dragiča Martelanca izreka globoko sožalje družini Tržaško slovensko zdravniško društvo. Ob težki izgubi dragega tovariša in prijatelja dr. Karla Martelanca izreka družina Kjuder ženi Pepci in drugim sorodnikom globoko sožalje. Ob izgubi dr. Draga Martelanca se pridružuje žalovanju svojcev Ivanka z družino Canciani. Ob boleči izgubi dragega prijatelja dr. Draga Martelanca se pridružuje žalovanju svojcev Tatjana Šmuc - Koren z družino. J. Pri Gospodu počiva v miru naša draga teta Santina Petaros vd. Driussi Dan in uro pogreba bomo javiM naknadno. Žalostno vest sporočajo: Robert z Magdo, Tamaro in Mitjem, Sergij z Dorino, Mauriziom in Damijanom, svakinja Pierina in drugo sorodstvo. Trst, 3. avgusta 1986 Ob smrti Santine Petaros se pridružujejo sožalju sorodnikov družine Slama, Siama - Glavič in Pahor. Zapustila nas je naša draga Marija Skilan vd. Pečar Pogreb bo v torek, 5. t. m., ob 10. uri iz cerkve na Katinari. Žalujoči sorodniki Trst, 3. avgusta 1986 . Po dolgi bolezni nas je za- pustil naš dragi Ferdinand Saražin Pogreb bo v torek, o. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči žena Ema, sinova Darjo in Robert in drugo sorodstvo Trst, 3. avgusta 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Giustine Hrovatin vd. Campanialli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoM način počastiM njen spomin. SVOJCI ■ Trst, Prosek, 3. avgusta 1986 Zadnja filmska predstava v Miramaru Drevi bodo dokončno sneli ekran, ki ga je v Miramarskem parku postavila, pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine, La Cappella Underground. Po včerajšnji vsedržavni premieri Szabojevega filma Polkovnik Redi bo danes na programu prva verzija istega filma, ki ga je leta 1924 režiral Hans Otto L6wenstein. Ob tem bodo v Miramaru predvajali še Der Milionenonkel (1912) Huberta Maris-chke. K filmski uprizoritvi ljubezenskih odnosov med grofom Kolowratom in prikupno igralko je dal svoj doprinos sam grof Alexander Kolowrat. O ljubezni bo govor tudi v filmu Die Zirkusgrdfin (1912), ki ga je napisal, interpretiral in režiral Felix Ddrmann. Za konec filmskega sporeda pa je Cappella priskrbela še pravo redkost in sicer prvi ohranjeni avstrijski film Der Mtiller und sein Kind (1911). Režiral ga je Walter Friedmann, igrala pa sta dva znana gledališka igralca VVeiss (Deutsches Volkstheater) in Hellerjeva (Burgtheater). Vse filme bodo predvajali z glasbeno spremljavo pianista Carla Moserja. La Cappella Underground je tudi sporočila, da bo vse filme ali dokumentarne programe, ki so jih gledalci zamudili zaradi slabega vremena ali tehničnih problemov, predvajali v ponedeljek od 15.30 dalje v kinodvorani Ariston. (Foto Geri Pozzar) poletne prireditve GLEDALIŠČE ROSSETTI FESTIVAL OPERETE Drevi ob 18. uri: PRI BELEM KONJIČKU (R. Benatzky in R. Stolz). Ponovitve: 6., 8., 10., 12. in 14. 8. MIRAMARSKI PARK Filmski pregled MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT (vstop prost) Drevi ob 21.30: Der Miiller und sein Kind, dram., Avstr.-Ostr. 1911, 16'; r. Wal-ter Friedemann; i. Theodor VVeiss, Else Heller; Die Zirkusgrafin, dram., Avstr.-Ostr. 1912, 17'; r. Felix Dommann; i. Felix Dormann, Eugenie Bernay; Der Milionenonkel, dram., Avstr.-Ostr. 1913, 52'; r. Hubert Marischka in Alexander Kolow-rat; i. Alexander Girardi, Hubert Marischka; Oberst Redi, dram., Avstr. 1924, 62'; r. Hans Otto L6wenstein; i. Robert Valberg, Eugen Neufeld. (Originalne verzije ob glasbeni spremljavi Carla Moserja). GRAD SV. JUSTA FESTIVAL OPERNEGA FILMA Drevi ob 21.15: C. Orff - Carmina bu-rana, Mladenič in smrt (balet Rolanda Petita z Rudolfom N_ureyevom), Adagio. Jutri ob 21.15: P. Čajkovski - Evgenij Onjegin (orkester in balet Bolšoj teatra). (Vstopnice pri vhodu) TRG UNIJA' Slovenska prosvetna zveza s Koroške vabi na gledališko predstavo Velika puntarija (dr. Bratko Kreft) Režija Marijan Srienc 9., 10., 14., 15. in 16. avgusta ob 20. uri v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni Zainteresirani si lahko rezervirajo vstopnice na sedežu tržaške Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. sv. Frančiška) do srede 6.8. Na željo lahko organizator preskrbi tudi prenočišče. Z S K D obvešča, da bodo uradi Zveze zaprti od 11. do vključno 16. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta. vazne prireditve Odbor KD Primorsko se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje šagre. KD J. RAPOTEC priredi danes in jutri VAŠKO ŠAGRO Vabi vse na prijetna večera v družbi ansamblov TAIMS in POMLAD. V kioskih Vam nudimo pristno vinsko kapljico in specialitete na žaru. VABLJENI! ŠD VESNA priredi danes, 3. t. m. VAŠKO ŠAGRO V KRIŽU Ob 21. uri žrebanje srečelova z bogatimi nagradami, nato ples z ansamblom LOJZETA FURLANA Zgoniška sekcija SSk vabi na NAŠ PRAZNIK ki se bo danes in jutri nadaljeval na občinskem igrišču v Zgoniku. DANES: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri kulturni spored; ob 20. uri politična govora, nakar bo do 1. ure PLES. JUTRI: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 1. ure PLES; ob 21. uri medvaško tekmovanje v vleki vrvi. ŠZ SLOGA prireja danes, 3. avgusta, v BAZOVICI ŠPORTNI PRAZNIK Danes ples z ansamblom TAIMS. Delujejo dobro založeni kioski. razstave V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič. V umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini Trg Vittorio Veneto 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00- 13.00. V Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja. _________________včeraj-danes Danes, NEDELJA, 3. avgusta LIDIJA Jutri ob 20.30: nastop Mestne godbe G. Verdi, dirigent Ennio Krizanovsky (Bellini, Gomez, Lehar, Bucci, Laceranza, Or-somando). ŠTIVAN Napovedani koncert Orkestra Glasbene mladine Hrvaške iz Zagreba odpade iz tehničnih razlogov. kino ARISTON - 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985; r. Sidney Pollack; i. Robert Redford, Meryl Streep. V ponedeljek MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT - 15.50 Liebelei, dram., Nemčija 1933, 88' ; r. Max Op-hiils; i. Magda Schneider, Wolfgang Liebeneiner. Ob 17.00 Program dokumentarcev (1909-1917), nato ob 18.30 Furia rossa, dram., Meh.-ZDA 1951, 72'; r. Steve Sekely, Arturo de Cordo-va, Veronica Lake. Vstop prost. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Ritorno al futuro, fant., ZDA 1985; r. Robert Zemeckis; i. Michael J. Fox. Lee Thompson. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Marina e il suo cinema, pom., □ □ EDEN - Zaprto do 13. avgusta. EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta. EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 22a vitti-ma, nessun testimone, krim., Fr. 1985, lOOj r. Jose Pinheiro; i. Alain Delon, Eva Darlan. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Demoni, It. 1985, 86'; r. Dario ArgentO; i. Natasha Hovey, Umberto Barberini. □ PENICE - Zaprto do 21. avgusta MIGNON - 16.00, 22.15 Mishima, dram.; ZDA 1985, 115'; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada. CAPITOL - 16.00, 22.00 I 4 delTOca sel-vaggia II, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox. ALCIONE - Zaprto. NAZIONALE III 16.30, 22.00 Antarctica, dram., Jap., 1985, 97'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Takakura, Tsuneiko Wa-tase. LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta. VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Ragazze super par-ticolari, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 — Dolžina dneva 14.42 Luna vzide ob 2.51 in zatone ob 19.43 Jutri, PONEDELJEK, 4. avgusta JANEZ PLIMOVANJE DANES: Ob 3.33 najnižje -54 cm, ob 10.33 najvišje 27 cm, ob 15.26 najnižje -2 cm, ob 20.53 najvišje 38 cm. NAPOVED PLIMOVANJA ZA JUTRI: Ob 3.58 najnižje -59 cm, ob 10.49 najvišje 32 cm, ob 15.58 najnižje -7 cm, ob 21.28 najvišje 41 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1021,1 mb rahlo raste, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisabetta Vedovelli, Silvio Pretto, Federico Cucija, Andrea Boldrini, Daniele Bulli, Elisa Giugovaz, Luca Ferencich. UMRLI SO: 78-letna Carmela Cossi, 74-letna Ofelia Milocco, 71-letni Giordano elemente, 82-letna Antonia Skarabot. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 3. avgusta 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Ori-ani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje) I udi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje) Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje) ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 4. avgusta, do sobote, 9. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19. PROSEK (tel. 225141/225340) in ZAVEJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere Od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Iskrska ulica 35, Trg ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 61 49 17 82 36 CAGLIARI 88 39 41 53 21 FIRENCE 58 70 6 54 37 GENOVA 13 27 40 18 74 MILAN 65 13 40 8 22 NEAPELJ 54 42 64 31 14 PALERMO 35 9 7 42 33 RIM 28 24 34 39 1 TURIN 87 48 35 25 26 BENETKE 73 10 42 24 45 ENALOTTO 2 2 X 1 2 X X 1 2 2X1 KVOTE: 12 — 20.704.000 lir 11 — 883.000 lir 10 — 98.000 lir IR ST Ul Moiiim 5/ Mladinski krožek I. GRUDEN priredi na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini v petek, 8. t. m., ob 21. uri nastop folklorne skupine ABRAŠEVIČ iz Valjeva Sledi ples s skupino Cik-Cak. V soboto, 9. t. m., ob 21. uri koncert in ples s pevko NEDO UKRADEN V primeru slabega vremena se bosta prireditvi odvijali v občinski telovadnici. izleti Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011. SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili. SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure; vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse. PD KOLONKOVEC - ŽENJAN prireja dne 10. avgusta enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje po tel. na št. 040/812281 ali 040/817380. čestitke Dne 6. avgusta praznuje 92. rojstni dan naš dragi IVAN ŠTRAIN iz Doline št. 86. Še mnogo zdravih let mu želijo hči Nerina z možem Antoniom in vnuk Martin. Naša draga MARJANA OLENIK iz Mačkolj je 1. avgusta praznovala svoj 6. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, očka, brat Fabjo, nono Josip, teta Marija in stric Milan. Včeraj sta se poročila DARJO in INGRID. Vse najboljše v skupnem življenju jima voščita KD Vesna in ŠD Mladina. Potovalni urad AURORA vabi na naslednja potovanja Od 7. do 13. 9. 1986 na otok Rab. Cena 235.000 lir. Od 7. do 13. 9. 1986 v Mali Lošinj. Cena 235.000 lir. Od 13. do 22. 9. 1986 z letalom in avtobusom po klasični Grčiji. Cena 860.000 lir. Od 21. 9. do 1. 10. 1986 v Carigrad, Kapadokijo in Egejsko morje. Cena 972.000 lir. Informacije in vpisovanja pri Aurori v Ulici Milano 20. Telefon 60261. V času poletne pavze si je naš predsednik BORIS kar brez oktetove intonacije zapel svoj zakonski solo. Da bi mu žvrgolenje z izbrano družico ANAROŽO bilo vedno ubrano, mu želi preostala sedmerica Tržaškega okteta s pridruženimi častnimi člani Giannijem, Paolom in Jožetom Poročila sta se ANAROŽA SLAVEC in BORIS PANGERC Svoji članici in njenemu izvoljencu čestitata in želita vso srečo na novi življenjski poti mešani pevski zbor in KD Primorsko-Mačkolje Na medicinski fakulteti je uspešno diplomiral SANDI HAREJ Iskreno mu čestitajo Sandi, Eda in Anja SKD I. GRUDEN - NABREŽINA se zahvaljuje osebju poletnega ŽIVŽAVA, občini Devin-Nabrežina, Nabrežinski hranilnici in posojilnici, Skladu M. Čuka in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu te pobude. _________mali oglasi________________ ZARADI nenadne bolezni sva prisiljena odpovedati 10-dnevni izlet v Turčijo z agencijo Aurora (od 3. do 14. avgusta). Cena je 790.000 lir. Morebitna zainte-resiranca naj se javita na tel. št. 227365. PRODAM vespo PX 200, prevoženih 17.000 km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417. PRODAM brejo mlado kravo. Tel. 226596 od 12. do 14. ure in od 19. do 21. ure. PRODAM vespo PX 125 E, letnik '84, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. 225796. VIŠJEŠOLKA nudi lekcije do pričetka šolskega leta nižješolcem in osnovnošolcem. Telefonirati na št. 040/417025 vsak dan v jutranjih urah. NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in čistočo. Za informacije telefonirati na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali okroglS. ure. V MESECU AVGUSTU oddam garsonjero v Izoli za počitnice. Tel. 003866/62164 v večernih urah ali na št. 003866/61421. ODDAJAM stanovanje v Izoli za avgust, cena po dogovoru. Tel. 003866/62164 — zvečer. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. T oči belo vino in teran. PRODAM vespo PX 125 E, letnik '84 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. od 19.30 do 20.30 na št. 040/418105. FINANČNA DRUŽBA išče za novoustanovljeno agencijo na Krasu sposobno uradnico. Pismene ponudbe pod šifro »Finančna družba« na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. IŠČEM STARO HIŠICO, tudi potrebno popravil, z vrtom. Tel. 040/280037. PRODAM pletilni stroj defendi brother Kh 840, skoraj nov po zelo ugodni ceni. Informacije po tel. na št. 040/299360. PRODAM motor honda 500 CX, prevoženih 14.000 km , letnik '81. Tel. ob uri kosila na št. 040/281376 ali 304932. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 • fotostudio • barvni posnetki • kupon s popustom OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739 vaša optika za vaše oči menjalnica NAKUPNI TEČAJI 1.8.1986 Ameriški dolar 1.420,— Japonski jen 8.- Nemška marka 684,50 Švicarski frank 851.- Francoski frank 209. Avstrijski šiling 97. Holandski florint 606. Norveška krona 190. Belgijski frank 32,- Švedska krona 203- Funt šterling ;.. 2.120. Portugalski eskudo 9. Irski šterling 2.010. Španska peseta 10- Danska krona 180. Avstralski dolar 800. Grška drahma 10. Debeli dinar 3- Kanadski dolar 1.020. Drobni dinar 3- i (sm[p®ci© SDIMO SESLJAN - Telefon 299139 Urnik nonstop: 8.30 - 20.00 P VSE ZA NA PLAŽO, KAMPING in VRT široka izbira po izrednih cenah nedeljski televizijski in radijski sporedi £ RAI 1 10.00 Športna oddaja: Replay 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja: Giorno di festa 12.15 Kmetijska oddaja: Linea verde 13.00 Balet: Maratona d'estate 13.30 Dnevnik 13.45 Zabavni spored: Italia mia (pripravil Gianpaolo Taddeini) 14.55 Šport: Caorle - atletika 17.30 Zabavni spored: Italia mia - 2. del 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 TV film: L'ora del mistero - L'e-redita Corvini (r. Gabrielle Bea-umont, r. David McCallum, Jan Francis, Terence Alexander) 21.45 Glasbena oddaja: Hit Parade -tedenske uspešnice 22.30 Šport: boks 23.25 Informativna oddaja: Beneški bienale (1. del) 0.30 Dnevnik - zadnje vesti < RAI 2 ______ 1 10.00 Oddaja simfonične glasbe: Salot-to musicale 10.50 Dokumentarna oddaja: Leta del-1'incertezza (5. del) 11.50 Film: Charlie Chan e i morti che parlano (krim., ZDA 1941, i. Sid-ney Toler, Sheila Rynan) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Nanizanka: Saranno famosi -Conseguenze 14.10 Nanizanka: Bronk 15.05 Šport: motociklizem - VN Anglije; kotalkanje - evropsko prvenstvo 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.45 Vremenska napoved 19.50 Dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Miami vice sguadra antidroga - Contrabbando 21.35 Nadaljevanka: Nancy Astor -Castellana a Cliveland (4. del) 22.40 Dnevnik —- večerne vesti 22.50 Dnevnik. Trentatre 23.20 Glasbena oddaja: Milano suono Festival 86 0.10 Dnevnik - zadnje vesti J*AI 3 15.35 Šport: kolesarstvo, atletika, sabljanje 19.00 Dnevnik 19.25 Glasbena oddaja: Di Gei Musiča 20.30 Glasbena oddaja: Bernstein diri-e le Nove sinfonie di L. van eethoven 21.10 Dnevnik 21.35 Športna oddaja: Domenica gol 22.05 Informativna oddaja: II cinema cos'e 22.50 Glasbena oddaja: Jazz mušica bianca e nera Ig Italia mia, RAI 1, 13.45 RTV Ljubljana 9.10 Poročila 9.15 Otroška matineja: Živ žav 10.10 Nanizanka: Flipper (13. del) 10.35 Nadaljevanka: Kitajec v Scot- land Vardu (10. del) 11.25 Folklorni ansambel Pirin 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 17.40 Poročila 17.45 Ameriški film: Smrt ob prihodu. Gre za zapleten primer, ki ga rešuje inšpektor Bigelow. Rešuje namreč svojo lastno smrt. Neznanec ga je zastrupil s smrtonosnim, a počasi delujočim strupom, za katerega ni protistrupa. To je originalen film v režiji Ru-dolpha Mateja, ki so. ga brez posebnega uspeha poskusili posneti v novi verziji dvajset let kasneje. 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Nadaljevanka: Solunske vragolije (2. del) 21.03 TV nocoj in jutri 21.10 Slovenci v zamejstvu 21.40 Športni pregled 22.10 Poročila (iP) TV Koper 17.00 Risanka: Lamu, deklica iz vesolja 18.30 Dokumentarec: Computer 19.00 Nanizanka: Dogodivščine na odprtem morju 19.30 Nadaljevanka: Povratek odpisanih 20.30 Nanizanka: Bellamy 21.30 Politični magazin: Sedemdni 22.00 Gledališka predstava: Cameo Theatre 23.00 Film: Teste dure (komič., i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 23.45 Nanizanka: II brivido dell impre-visto Replay, RAI 1, ob 10.00 Jfj CANALE5 8.30 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Maude, 9.30 Aliče 10.00 Film: Come sposare un primo ministro (kom., 1964, r. M. Boigrond) 11.30 Film: Gli arcieri di Shervvood (pust., 1968, r. T. Fisher, L R. Greene, P. Cushing) 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: Le bianche sco-gliere di Dover (kom., 1948, i. I. Dunne, A. Marshall) 15.35 Film: L ultima volta che vidi Parigi (kom., 1955, r. R. Brooks) 18.30 Nanizanki: Fifty Fifty, 19.30 Kojak 20.30 Nadalj.: La mossa Vincente (2. del) 22.30 Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 23.30 Sce-riffo a New York, 1.00 Ironside RETEOUATTRO 8.30 Nanizanki: I giorni di Brian, 9.30 Strega per amore 10.00 Film: Una vita tutta nuova (kom., 1972, r. S. 0'Steen, i. M. Balsam, C. Leachman, G. Nelson) 11.20 Film: Scusi, dov e il fronte? (komič., ZDA 1970, r. J. Lewis, i. J. Lewis, J. Murray) 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao 15.00 Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pel-le, 18.20 Cassie and Company, 19.15 Con affetto Sidney, 19.30 New York New York 20.30 Kviz: II buon paese, vodi Claudio Lippi 22.50 Nanizanke: Houston Pronto Soccorso, 23.40 Vicini troppo vicini, 0.101 Ropers 0.40 Film: Omicidio al neon per Tispettore Tibbs (krim., 1970, i. S. Poitier) ITALIA 1 8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke 10.15 Športna rubrika: Un anno di šport 12.00 Nanizanka: Master 13.00 Športna rubrika: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 16.00 Nanizanke: College, 16.25 La banda dei set-te, 17.15 Hardcastle and McCormick, 18.05 Dimensione Alfa 19.00 Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard 20.30 Kviz: Help 22.30 Film: Thunder (pust., 1983, r. L. Ludman, i. M. Gregory, B. Sven-son) 0.15 Nanizanki: Tenafly, 1.30 Kazinsky (g[U]f°M TELEPADOVA 1 13.00 Film: La grande piog-gia (dram.,1946, i. T. Power, M. Loy) 15.00 Nanizanki: La saga del padrino, 16.00 I nuovi Rookies 17.00 Otroška oddaja: Tivu-landia, vmes nanizanka Viaggio in fondo al mare in risanka Kimba 19.30 Nanizanka: La grande lotteria 20.30 Film: L'isola del piace-re (kom., ZDA 1954, i. L. Genn, D. Taylor) 22.30 Nanizanka: Patrol Boat 23.30 Film 1.15 Nanizanka: Missione impossibile ^ TELEFRIULI [ 13.15 Film: Domani passo a salutare la tua vedova (vestern, r. John Wood, i. Claude Lange Craig, Hill Chris) 15.00 Nanizanka: L uomo e la citta 16.00 Glasbena oddaja: GT Musič 18.30 Rubrika: II sindaco e la sua gente 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: II continente scomparso (fant., r. Sam Newfield, i. Cesar Romero) 22.00 Športne vesti 22.30 Film: Un uomo solo (dram., r. G. Moccia, i. J. P. Mocky) TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti in nočni športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30-10.30 Glasbeni almanah; 9.00 Maša; 10.30 Mladinski oder: Postelja gospoda Fibriha, 3. del; 11.00- 13.00 Glasbeni almanah (2. del); 11.45 Na Radiu Trst A danes ob 16.00: ponovitev oddaje NA POČITNICAH. Nastopajo otroci iz kolonij v Comegliansu in Dragi. Vera in naš čas; 12.00 "Ko se obesi dan", pesmi za poletni čas; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Poletni mozaik , vmes Klepet ob kavi, 15.00 Slovenski zbori: Komorni moški zbor iz Celja; 16.00 Na počitnice (ponovitev); 17.00 Klasični album; 18.00 Poletni mozaik; 20.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00— 8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00— 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; T3.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori: Tekmovanje Naša pesem 1986; 16.05 Humoreska: En dan v življenju našega bloka; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.30 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 V nedeljo zvečer; 22.20—23.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pregled dogodkov; 9.30—17.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00— 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Humoreska; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Lucia-no; 10.00 Popevka tedna,- 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski spored; 15.30 Kaj je novega?; 16.00— 19.30 Splash,- 18.00 Glasba; 20.00— 6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in ' senšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi £ RAI1________________ jl-15 Televideo 13.00 Balet: Maratona d' estate 13.30 Dnevnik 13.45 Film: La lunga fuga (pust., ZDA 1967, r. Don Weis, i. Doug McClure, Ricardo Montalban, Katharine Ross) 15.15 Dokumentarec: L’opera selvag-gia - Uccello color del tempo 16.05 Risanka: Richie Rich 17.05 Nanizanka: Ciao, cow boy - Una prova per Winnie 17.50 Risanka: Tom Story 18.40 Nadaljevanka: William Shakespeare - Morte di un pastore 10-40 Jutrišnji almanah 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20-30 Film: La congiura degli innocen-ti (kom., ZDA 1956, r. A. Hit-chcock, i. E. Gwenn) 22.10 Dnevnik 23.10 Glasbena oddaja: Canzoniere italiano '86, vodita Flavia Fortu-nato in Daniele Piombi 0-20 Dnevnik - zadnje vesti ^ RAI2 | 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Nanizanka: Saranno famosi -Break dance 14.10 Zabavni program: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta doro in nanizanka Folly Foot 16.50 Film: Validita giorni 10 (kom. It. 1940, r. Camillo Mastrocingue, i. Laura Solari, Antonio Centa) 18.20 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Un caso per due - La schedina Vincente 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.20 Športne vesti 20.30 Film: La riva del mare (r. Michel Wyn, i. Sylvain Joubert, Brigitte Rouan) 22.00 Dnevnik 22.10 Nadaljevanka: Capitol 23.10 Rubrika: Sorgente di vita 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Film: Ad est di Sumatra (pust., ZDA 1953, r. Bud Boetticher, i. Jeff Chandler, Suzan Bali) A RAI3 1 17.40 Šport: kolesarstvo in tenis 19.00 Dnevnik 19.25 Glasbena oddaja: L'altro suono 20.00 Dokumentarec: Finestra aperta 20.35 TV storv - Delia Scala 21.30 Donna di cuori, vodi Carlo Cas-tellaneta 22.00 Dnevnik 22.25 Film: Berretti rossi (vojni, VB 1953, r. Terence Young, i. Alan Ladd, Susan Stephen, Leo Genn, Harry Andrews) Validita giorni dieci, RAI 2, ob 16.50 Jr RTV Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Otroški spored. Nadaljevanka: Smer deveti otok (5. del) 18.40 Video serija: Vroče hladno (2. odd.). V nekem vrtcu otroci skupaj s tovarišico teto Lenko iščejo izginule stvari. V današnji epizodi so to ležalniki. Otroci se lotijo iskanja s pomočjo fotografij, ki so jih napotile v porodnišnico, kjer pa žal niso ničesar vedeli o njihovih ležalnikih iz vrtca... 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.45 Vremenska napoved 19.50 Glasbena oddaja 20.15 Nadaljevanka: Vse reke tečejo (8. in zadnji del) 21.15 Risanka 21.30 Dnevnik 21.55 Vremenska napoved 21.58 TV in radio nocoj in jutri 22.05 Omizje: Glava za glavo (iP) TV Koper 17.00 Otroški program 18.00 Nadalj.: Ljubezen in oblast 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim sledeči prispevki: RIM — Zakonska zaščita Slovencev v obvezah nove italijanske vlade LISERT — Gost počitniški promet TRST — Uslužbenci rafinerije Aqui-la v dopolnilni blagajni VIDEM — Iz raziskave o rabi furlan-ščine TRST — V Miramaru odprli dunajsko kavarno GRADEŽ — Festival narečne popevke Prispevek o poletnem branju 19.30 TVD Stičišče 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu 20.30 Nadalj.: Madame Bovary 12. del) 21.40 TVD Vsedanes 21.50 Nadalj.: I giochi del diavolo 23.10 Dokumentarec: Delta C CANALE5 h-25 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude, 9.15 Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče, 10.00 Una famiglia Američana, 11.00 Love , boat, Lou Grant 3.30 Nadaljevanka: Navy 4.30 Film: Gli amori di un artista (dram., It. 1940, r. G. Brignone, i. G. Pa-olieri, R. Brazzi) 6-30 Nanizanke: Hazzard, 17.30 II mio amico Ric-ky, 18.00 Ualbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak, 20.30 I Robinson, 21.00 Časa Keaton, 21.30 Cin Cin, 22.00 Giudice di "Otte ■30 Dokumentarec: I con-fini deli'uomo Športna oddaja: boks -L. Stecca Che Guevara Nanizanka Sceriffo a New York RETEOUATTRO ■00 Film: Lo sciopero delle mogli (kom., 1961, r. C. Chuck, i. M. Dressler, P- Moran) 11.50 Nanizanka: Switch 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Jo-sie and the Pussycats, Dino Boy, Banana Splits, Alpenrose 14.15 Nanizanke: Bravo Dick, 15.00 Con affetto Sidney, 15.30 Charles-ton 15.50 Film: Lo specchio d'o-ro (krim., ZDA 1984, r. R. Lang, i. J. Deymour, S. Collins, V. Gardeni-na) 17.50 Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate 20.30 Nadaljevanka : II ricco e il povero (10. del) 22.30 Nanizanke: A cuore aperto, 23.20 Vicini troppo vicini, 23.50 I Ropers 0.20 Film: I topi del deserto (vojni, ZDA 1953, r. R. Wise, i. J. Mason, R. Burton) #> ITALIA 1 8.30 Nanizanki: Sanford & Son, 8.55 Daniel Boone 9.40 Film: Due bandiere al-l'Ovest (vestern, ZDA 1951, r. R. Wise, i. J. Cotten) 11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J.Hooker 14.15 Glasb, odd.: Deejay Television Video-match 15.00 Nanizanka: Fantasi-landia 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Lalabel, Thunder-birds, Holly e Benji, Lo specchio magico 17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Mani-mal 20.00 Risanka: Memole, dol-ce Memole 20.30 Nanizanka: Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 21.25 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 22.55 Nanizanke: Toma, 23.50 Lanigan, 1.10 Ka-zinsky TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste 15.30 Nanizanka: Missione impossibile 16.30 Nanizanka:Viaggio in fondo al mare 17.30 Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo, 18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte 19.30 Nanizanka: Mork e Mindy 20.00 Nanizanka: Ouattro in amore 20.30 Film: Il letto racconta (kom., ZDA 1959, r. M. Gordon, i. R. Hudson, D. Day) 22.30 Nanizanka: Patrol boat 23.30 Film 1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick ^ TELEFRIULI 13.15 Film: Ettore lo fusto (kom., r. E. Girolami, i. V. Caprioli, V. De Sica) 14.30 Risanke: Hanna & Barbera Show 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Nanizanka: Arrivano le spose 19.30 Dnevnik 20.00 Dnevnik v nemščini 20.40 Film: Il elan degli im- broglioni (kom., r. J. Rouland, i. E. Buyle, J. Carnet) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Skag TELEOUATTRO j (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti 23.45 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: Biser v školjki; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: West Aust, 4. del; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.40- 13.00 Glasbeni almanah; 13.20 Primorska poje: Obalni okter iz Izole in Komorni mešani zbor iz Postojne; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik; 17.00 Kultura; 17.10 Klasični album; 18.00 Pesmi za poletni čas; 18.20 Poletni mozaik. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30- 8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije ; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonični orkester Sovjetske zveze; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.00-5.00 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.35 Cestne informacije; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje A. Fortis; 12.00 Glasba po željah, 14.30-20.00 Glasba; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje A. Fortis; 20.00- 6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba, vodi Miloš, 21.00 Literatura, vodi Miran Tudi do pet kilometrov dolga vrsta pri Moščenicah Dolge kolone vozil na avtocestah Na cestah Goriške so največ avtomobilskega prometa včeraj zabeležili, kar je sicer bilo pričakovati, ob izstopu in vstopu na avtocesto pri Moščenicah. Veliko prometa je bilo sicer že v petek popoldne. Kar precej ga je bilo tudi ponoči in v dopoldanskem času. V nekaterih trenutkih so se sicer delavci Avtocestne družbe lahko oddahnili, a le za kak trenutek. Že takoj so se pri izstopu spet pojavile kolone vozil. Več je bilo prometa pri izstopu z avtoceste. Številnim tujim avtomobilistom namenjenim v obmorske kraje Istre in Dalmacije so se pridružili tudi italijanski turisti prav tja namenjeni. Goriška Kmečka banka je dosegla pomemben uspeh in priznanje. Pred nekaj dnevi ji je emisijski zavod Hanca d ltalia dal dovoljenje, da lahko posluje s tujino, ali kot temu uradno pravijo, dobili so »veliko devizno pooblastilo« (Hanca agente per il commer-cio dei cambi). To pomeni, da lahko odslej tudi Kmečka banka lahko posluje v mednarodni trgovinski in devizni menjavi s katerokoli državo. Seveda so tudi doslej v Kmečki banki posvečali veliko pozornost trgovinski menjavi s tujino. Imajo namreč oddelek za zunanjo trgovino, ki ima kar veliko dela. Njihovih uslug so se že doslej v veliki meri posluževali trgovci, ki uvažajo iz Jugoslavije ali v njo uvažajo. Vendar pa se je morala Kmečka banka doslej v teh svojih operacijah naslanjati na drugo bančno podjetje, ki je imelo tako imenovano veliko devizno pooblastilo. Odslej bo Kmečka banka to delala neposredno. Poslovanje s tujino bo brez dvoma hitrejše, saj ne bo treba preko posrednika. Nove obveznosti bodo od funkcionarjev ter upraviteljev Kmečke banke terjale še novo zavzetost. Pri Kmečki banki so si več let prizadevali dobiti to pooblastilo. Upravičenost zanj so dosegli s solidnim poslovanjem in s povečanjem prometa, še zlasti na področju trgovinske izmenjave tako z Jugoslavijo kot z drugimi sosednimi državami. Kmečka banka je tako dobila v prvi osebi mednarodno dimenzijo. Brez dvoma se bo sedaj poslovanje na tem področju še povečalo. Obsodba mazačev Kulturnega doma Poročali smo že, da je goriški župan Scarano na ponedeljkovi seji občinskega sveta obsodil mazaško akcijo na zidu Kulturnega doma v Gorici. Iz tiskovnega poročila o delu občinskega odbora izhaja, da so tudi na seji odbora vzeli v pretres to vprašanje. Občinski odbor obsoja to »neodgovorno te-pistično dejanje«, s katerim se je hotelo z žaljivim napisom na zidu Kulturnega doma motiti civilno etnično sožitje v Gorici. Občinski odbor izraža željo, da bi pristojna oblast našla in kaznovala neznanega avtorja tega napisa. V Severni Italiji so namreč v petek zaprli za nekaj tednov veliko tovarn in uradov. Zaradi tega vse drvi na počitnice, ki bodo trajale do tedna po velikem šmarnu. Pri Moščenicah sta bili, kot nam je povedalo poveljstvo prometne policije, izstopni koloni dolgi tudi do pet kilometrov. Cestnino so včeraj pobirali kar pri šestih izstopih, tako da je šlo delo hitreje od rok. Večkrat v dopoldanskem času so bile vstopne kolone na avtocesto dolge tja do Štivana in celo Devina. V glavnem so bili to Tržačani namenjeni na počitnice ali tuji turisti, ki so se vračali s počitnic preživetih v Jugoslaviji. V zvezi s tem vprašanjem velja omeniti, da je, potem ko je bilo tudi v II Piccolu objavljeno pismo prof. Alda Rupla, isti list objavil tudi pismo inž. Guida Fornasira, predsednika Odbora za ohranitev italijanskega značaja Gorice. Guido Fornasir se sprašuje na katere protislovenske lepake misli prof. Rupel. Odbor, ki mu je Fornasir predsednik, je mnenja, da ima pravico objavljati lepake z vsebino, ki kaže na »slovensko nevarnost«. Brez dvoma inž. Guido Fornasir ima v mislih tudi gnusne lepake, ki jih je njegov odbor dal nalepiti po goriških zidovih lani oktobra. Veliko prometa so včeraj zebeležili na vsej avtocesti od Benetk do Trsta in do avstrijske meje. V Mestrah je bilo treba tako ponoči kot včeraj dopoldne čakati na vstop na našo avtocesto tudi po uro in več. Pri Latisani so bile dolge vrste vozil, ki so čakala na izstop v smeri Lignana. Sem so bili namenjeni tudi številni avtomobilisti, ki so prihajali iz Avstrije. Tudi na videmskem izstopu so zabeležili že običajne dolge kolone vozil. Sicer pa so motorizirani turisti iz severnoevropskih dežel bili na poti vse petkovo popoldne in vso noč. Muenchenski radio je ob pol štirih ponoči javil, da je na nemško-avstrijski meji pri Salzburgu Pri Društvu slovenskih upokojencev za Goriško nameravajo v prihodnji sezoni, kakor tudi že v poletnih in jesenskih mesecih, nameniti precej več pozornosti športni in rekreacijski dejavnosti. O tem se bodo sicer podrobneje pogovorili na sestanku, ki bo 4. avgusta na sedežu društva . Vzpodbudo za tako usmeritev so pri društvu dobili ob pomembnih uspehih, ki so jih prav na področju športne in rekreacijske dejavnosti zabeležili v zadnjem času. Tako so 5. julija na Bledu, kjer so bili na izletu skupaj z upokojenci iz Solkana, osvojili prvo mesto v tekmovanju v balinanju, medtem ko so bili (kjer te vprašajo kdaj pa kdaj le če imaš potni list) bilo takrat treba čakati kar eno uro za vstop v Avstrijo. Prometna policija nam je povedala, da je bilo na drugih, državnih ter pokrajinskih cestah, pri nas na Goriškem, le malo prometa. Izjema je bila cesta v smeri Gradeža. Vendar tudi tam ni bilo konic. Malo prometa so zabeležili tudi na mejnih prehodih z Jugoslavijo na goriškem območju. Le v Spodnji Furlaniji, pri Villa Vicenti-na, se je pripetila huda prometna nesreča. Prevrnil se je vojaški tovornjak. Dva vojaka sta umrla, osemnajst pa je ranjenih. O tem poročamo na drugem mestu. Solkanci boljši v streljanju z malokalibrsko puško. Dobro uvrstitev so dosegli goriški upokojenci balinarji — tudi na meddruštvenem tekmovanju, ki je bilo 12. julija v Novi Gorici. Med šestimi ekipami so zasedli tretje mesto, kar je vsekakor lep rezultat. V prihodnje bodo športno in rekreacijsko dejavnost skušali še popestriti in boljše organizirati. O tem bo govor prav na sestanku, ki bo jutri, 4. avgusta. Se danes šagra v Rubijah V Rubijah se bo danes sklenil tridnevni praznik, ki ga je priredilo Športno združenje Soča. Zvečer se bodo ljubitelji plesa zavrteli ob zvokih ansambla Prijatelji. Ob 21.30 bo nagrajevanje najboljših v »merjenju moči«. V lepem okolju grajskega parka v Rubijah bo seveda tudi precej dobrega za pod zob. Poletne šagre so sicer danes v številnih drugih krajih na Goriškem, in sicer tako v goriških predmestjih kot v furlanskih vaseh. Požara v Moraru in Casseglianu Požar je včeraj pozno dopoldne povsem uničil leseno gospodarsko poslopje v Casseglianu. Ogenj je uničil stavbo, seno in orodje v njej, poginilo pa je tudi kakih dvajset zajcev, ki jih je redil lastnik Corrado Millo. Škodo ocenjujejo tržiški gasilci, ki so takoj posegli na kraju požara, okrog 12 milijonov lir. Po mnenju lastnika, naj bi ogenj kdo podtaknil, čeprav gasilci niso našli sledov o namernem požigu. O vzrokih požara vodijo raziskavo orožniki. Manjši požar je včeraj malo pred 12. uro izbruhnil tudi v skladišču lesa v industrijski coni pri Moraru. Lastnik je Bruno Picotti iz Morara, Ul. Car-ducci 8. Približno 2-urni poseg goriških gasilcev je omejil škodo, saj je ogenj uničil le okrog sto lesenih podstavkov. Omejitev hitrosti skozi Zdravščine Popravila, ki jih podjetje ANAS opravlja na mostu čez Sočo pri Zagra-ju, so povzročila doslej že nemalo težav težkemu in tudi avtomobilskemu prometu na Goriškem. Poročali smo že o težavah; ki jih povzroča gostejši promet skozi Sovodnje in po celi pokrajinski cesti med Zagrajem in Sovod-njami, kamor preusmerjajo tovornjake. Nekaj dodatnih težav se je pojavilo tudi po zaprtju mostička, ki povezuje Zdravščine in Gradišče. Pokrajinska uprava je zaradi tega določila uvedbo omejitve hitrosti na največ 40 kilometrov na uro skozi naselje v Zdravščinah, posebna previdnost pa je potrebna tudi na odsekih ceste, ki ne gredo skozi vasi, saj se je prav pred nekaj dnevi pripetila na tej cesti nesreča s smrtnimi posledicami. V prihodnjih dneh pričakujejo novosti tudi glede ponovnega odprtja mostička med Zdravščinami in Gradiščem, na katerem tehniki s tržaške univerze zaključujejo preiskuse stabilnosti. Izključiti gre možnost, da bi promet po njem odprli brez omejitev, saj bodo gotovo prepovedali vožnjo tovornjakov, medtem ko bi morali dovoliti vožnjo lažjih vozil in tako vsaj delno razbremeniti promet v druge smeri. kino Gorica VERDI 16.00-22.00 »II giorno degli zom-bi«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Zaprto do 7. avgusta. VITTORIA Zaprto. V torek : 17.30-22.00 »Viril sex games«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 17.00-19.00-21.00 »Najkrajša pot na Kitajsko« DESKLE 17.00-19.30 »Morilec iz hrama Šaolin« včevaj-danes Iz goriškega matičnega urada V goriški občini so v tednu od 27. julija do 2. avgusta zabeležili gibanje prebivalstva kot sledi: RODILI SO SE: Chiara Teresa Fania, Nataša Ursic, Riccardo Bini, Nicol Pesa-rino, Giulia Branca, Jonathan Ožbot, Daniele Urizio, Gianni Zampieri. UMRLI SO: 42-letni vrtnar Bruno Mat-telli, 61-letna upokojenka Karolina Novak, 87-letna gospodinja Maria Bearzi vd. Rizzi, 84-letni upokojenec Bruno Breschi, 90-letna gospodinja Maria Bra-tovich vd. Pastrovicchio, 83-letna upokojenka Anna Zadkovic, 59-letni upokojenec Alfonso Tesolin, 90-letna gospodinja Liha Miserit vd. Savelli, 74-letna upokojenka Vincenza Italiano, 52-letna učiteljica Amalia Kozlin por. Fabro, 86-letni upokojenec Erino Vadi, 90-letna upokojenka Leonilda Bernardis vd. Ceschia, 64-letna gospodinja Lucija Licari vd. Ce-farin, 32-letna gospodinja Gina Delpicco-lo, 60-letna gospodinja Ivana Makuc vd. Miklus, 78-letna Regina Speranza vd. Scocciai. POROČILI SO SE: delavec Vincenzo Codromaz in gospodinja Michela Širok, elektrotehnik Luciano Furlani in socialna asistentka Manuela Pillon. OKLICI: podoficir vojske Giusepe Car-penito in učiteljica Raffaela Zoina: uradnik Alessandro Mavic in delavka Grazia Colella; gozdni čuvaj Massimo Mersec-chi in uradnica Barbara Mamic; delavec Gualtiero Scabini in študentka Antonel-la Pisnoli; električar Claudio Beltrame in Daria Devinar. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlLorso bianco, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel.40479. POGREBI V ponedeljek v Gorici ob 9.30 Regina Speranza vd. Scocai iz mrliške veže glavnega pokopališča. Kako s smetarsko službo v Gorici Ostane občinska ali se privatizira? Marsikdaj je bilo v Gorici čutiti precej negodovanja v zvezi s smetarsko službo. Kot je znano so po starem smeti občinski delavci pobirali le v mestu. Pred leti so službo odnašanja smeti razširili na vse občinsko ozemlje, tudi v kmečka predmestja. V predmestju občani pustijo vreče polne smeti pred vrati tistega dne, ko občinski delavci pridejo naokrog. V mestu pa pobirajo smeti, če ni vmesnih praznikov ali stavk, trikrat tedensko. Smeti puščajo meščani v zabojih, ki so si jih sami nabavili, na dvorišču ali v veži stavb. Pred leti je rimska vlada občinam ukazala, da ne smejo imeti deficita z odnašanjem in uničevanjem smeti. V Gorici imamo že dolgo let upepeljevalnik, na meji s sovodenjsko občino, ki požira veliko denarja. Tarife za odnašanje smeti so pri nas precej visoke. Zdelo se je, da bo občinski davek na smeti izginil z uvedbo davka TASCO. Tega novega občinskega davka pa rimski parlament ni odobril. Zaradi tega so občinske uprave morale tudi za letošnje leto ponovno uvesti davek za odnašanje smeti. O tem so v občinskih svetih, tudi goriškem, razpravljali spomladi. Možnost so imeli dvigniti tarife do 30 odstotkov. V Gorici so jih za leto 1986 dvignili le za dvajset odstotkov. Na zadnji seji pa so odobrili nove tarife za leto 1987, in sicer za deset odstotkov. Občinski upravitelji menijo, da bi bilo delo bolj enostavno in hitrejše, če bi tudi v Gorici na ulicah postavili velike smetnjake. Teh so polna druga mesta. Ti smetnjaki pa niso estetični. Zaradi tega se jih Goričani branimo. Proti postavitvi smetnjakov so se že izrekli v nekaterih rajonskih svetih. Najhuje je bilo pred dnevi v Stražicah. Sicer pa se o smetarski službi govori tudi drugače. Odbornik za osebje Gentile je na sestanku socialdemokratske stranke dejal, da bi bilo prav, da bi Občina dala smetarsko službo v zakup zasebnemu podjetju ali zadrugi. Kaj je resnice na tem, je na zadnji seji hotel vedeti socialistični svetovalec Waltritsch. Zupan Scarano je odgovoril, da o tem v odboru sploh niso razpravljali. V zadevo so segli tudi komunisti. Županu so poslali osnutek resolucije z zahtevo, da jo da v razpravo občinskemu svetu. Komunisti menijo, da ne bi bilo moč nadzorovati zasebnega podjetja (nekaj podobnega se dogaja z reklamno službo za plakatiranje) in da mora služba za odnašanje smeti ostati v neposredni občinski režiji. Kvečjemu naj bi prišlo do tega, da bi to službo dali v okvir Mestnega podjetja za elektriko, vodo in metan. Pomembni dosežek kreditnega zavoda Kmečka banka odslej samostojno posluje v zunanji trgovini Po več uspehih v raznih krajih Več pozornosti Društva upokojencev športni dejavnosti in rekreaciji Marko VValtritsch 3. partizansko gospodarstvo na sovodenjskem območju Partizansko politično gibanje, t. j. Osvobodilna fronta, je Primorsko v letu 1942 razdelilo najprej v rajone. Potem pa so bili v letih 1942-43 ustanovljeni okraji ter okrožja. V Goriškem okrožju so bili trije rajoni, med temi tudi Mirenski in vanj je sodila tudi občina Sovodnje. Spomladi leta 1944 je naziv rajon izginil, od tedaj imamo samo okraje. 15. julija 1944 je spet prišlo do reorganizacije. Nastalo je Sred-njeprimorsko okrožje, z Goriškim, Ajdovskim, Vipavskim, Komenskim, Sežanskim, Tržiškim in Mirenskim okrajem. Ker so bile razmere v zasedeni Gorici takrat zelo hude, v njej je bilo namreč vse polno nacistične vojske in še polno fašistov, domobrancev, kozakov in drugih nacističnih po- magačev, je Goriški okraj zajemal samo mesto. Vsa okolica je tedaj spadala pod Mirenski okraj. V Mirenski okraj je spadalo kar 26 občin. To so bile Ozeljan, Sv. Mihael, Šempas, Visoko, Osek, Vitovlje, Užice, Vogrsko, Prvačina, Dornberk, Gradišče, Bukovica, Renče, Bilje, Miren, Sovodnje, Vrtojba, Oševljek, Gabrje, Standrež, Šempeter, Stara gora, Ajševica, Loke, Kromberk in Solkan. Okrajni odbor OF v Mirnu je 17. avgusta 1944 poslal vsem narodnoosvobodilnim odborom in krajevnim odborom na ozemlju novega okraja okrožnico, v kateri je bilo, med drugim, napisano tudi naslednje: »Okrajni odbor je na delu, da popolnoma utrdi Okrajno gospodarsko komisijo, kakor tudi vse Krajevne gospodarske komisije in da s propagando prepriča vse masovne organizacije in ostalo prebivalstvo, da bo nabralo po načrtu čimveč živeža, masti in drugih potrebščin za našo NOV. Posvetil bo vso pažnjo na to, da bodo delavske čete izvršile čim več delovnih ur. Glede žganja apna je v našem okraju malo možnosti predvsem radi pomanjkanja drv, po drugi strani pa ga po naših dobrih zvezah lahko dobavimo iz mesta. Finance: Referentka za finance ima nalogo, da v roku 15-dnevnega tekmovanja uredi vse v zvezi s Posojilom svo- bode, da se to zaključi. Priredili bomo sestanek na katerem se bo propagiralo novo posojilo Denarnega zavoda Slovenije. Povsod se načrtno, izjema je nekaj občin, pobira narodni davek.« Dva dni kasneje, 19. avgusta 1944, je bila odposlana še druga okrožnica v vednost tudi odborom Zveze slovenske mladine in Slovenske protifašistične ženske zveze. V njej je bilo med drugim napisano: »...poskrije naj se čimveč pšenice ter živil, ter pusti šenico za žetev; skrije naj se čimveč krompirja; da se ne olje mlade živine; da se mlada teleta puščajo za rejo; prepove se uživanje vode iz Vipave ker so se pojavile epidemije.« Načelnik Okrajne gospodarske komisije v avgustu 1944 je bil Alojzij Lasič (roj. 1910) iz Vrtojbe, ostali člani so bili še: Jože Mozetič (roj. 1910) iz Renč, Izidor Ušaj (roj. 1906) iz Bilj, Serafin Trojer (roj. 1902) iz Renč, Peter Tomšič (roj. 1909) iz Sovodenj, Mirko Mozetič (roj. 1909) iz Renč. To je razvidno iz seznama članov te komisije, katerim je bila priznana prepustinica za prosto gibanje po partizanskem ozemlju. Andrej Mikluž-Mihael iz Sovodenj je bil referent za kmetijstvo pri posebnem odseku Okrajne gospodarske komisije. Na Koroškem pomembna gledališka predstava V velikem naravnem amfiteatru bodo na prostem uprizorili Kreftovo » Veliko punt arij o« Na Koroškem se torej pripravlja pomemben kulturni dogodek. 9. avgusta bo ob 20. uri v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni premiera znanega dela dr. Bratka Krefta, "Velika puntarija". Za prireditev se na Koroškem že dlje časa pripravljajo. Ob tej Priložnosti smo z dr. Jankom Malejem, tajnikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, napravili izčrpnejši razgovor. »Kako je pravzaprav z gledališko dejavnostjo med Slovenci na Koroškem in od kod ideja ali zasnova za igro "Velika puntarija"?« »Zadnja večja predstava v domači gledališki izvedbi je bila pri nas leta 1978. Takrat smo uprizorili Prežihove Samorastnike, na istem prostoru, kjer bo letos Velika puntarija. Ob tem bi namreč rad poudaril, da ima igranje no prostem pri nas že dolgoletno tradicijo, ki sega tja v 18. stoletje. Zadnja takšna predstava je bila, kot sem rekel, leta 1978, letos pa smo pripravili večji projekt, saj je bilo čutiti, predvsem med mlajšimi, kar nas razveseljuje, željo po gledališki predstavi v lastni, domači izvedbi. Vodstvo je tako prevzel edini profesionalni slovenski režiser na Koroškem Marijan Srienc, nastopa pa trideset igralcev, amaterjev seveda.« »Kako to, da ste se odločili ravno za "Veliko puntarijo"?« »Torej, nekakšen zunanji povod je Počastitev 400-Ietnice Primoža Trubarja. Prav Primož Trubar, njegovo delo in krog somišljenikov pa tudi vsebinsko spadajo k zgodovinski sno-VJ; ki jo ponazarja igra Velika punta rlja. Kmečki upori, Trubarjeva reformacija in prva slovenska knjiga so namreč povezani oziroma predstavljajo začetek slovenske nacionalne zavesti in demokratične misli. Glede na položaj Koroške pa ima predstava še dodaten pomen. S kulturno in umetniško dejavnostjo želimo namreč posredovati tiste vidike in misli o naši zgodovini, ki jih sicer skozi običajne, uradne ustanove ne dobimo. Mislim na šole in podobno. Obujati in vzdrževati zgodovinski spomin pa se mi zdi nujno, predvsem tam, kjer se je potrebno boriti za svoj narodni obstoj. Slovenske kmečke upore mislimo to- rej tudi kot informacijo, posredovanje preko odra pa nam omogoča vso stvar problemsko zaostriti.« »Igranje na prostem je prav gotovo prijetno doživetje in že pravi" spektakel. Zanima pa me, če ste se predstave lotili tudi z nekimi gledališkimi umetniškimi ambicijami.« »Še pred nedavnim smo mislili, da je dovolj, če govorimo slovensko, da se npr. predstava odvija v slovenskem jeziku. Zdaj pa se je med mladimi vse bolj pričela pojavljati želja tudi po kvaliteti. Skratka, vse bolj se zavedamo, da ni dovolj samo govoriti slovensko, ljudje si želijo kvalitetni jezik in kajpak tudi kvalitetno predstavo. Torej, nekaj se premika, predvsem stremimo k višjemu kvalitetnemu nivoju mlade dijaške vrste. Prav tu se dogajajo največji premiki in včasih tudi konflikti, zato tega vprašanja nikakor ne smemo spregledati ali zanemariti. Bistvena sprememba se zgodi, ko mladi zapustijo domačo kmečko strukturo in odidejo v urbana središča. Vzporedno s tem želijo tudi prebiti ozke narodnostne probleme in poseči širše, človeško, eksistencialno. Prav tu bi morali imeti možnost razvoja v materinem jeziku oziroma v slovenskem kulturnem prostoru.« Na Koroškem se torej obeta velik dogodek, pričakujejo da si bo Veliko puntarijo prišlo ogledati več tisoč gledalcev, tudi iz Slovenije, kar naj bi potrdilo tudi pomembnost skupnega kulturnega prostora. Za goste s tržaškega bo možnost organiziranega ogleda. ■ Razgovor zapisal IGOR ŠKAMPERLE V znamenju Maksimilijana Medtem ko je tržaška politična srenja poskrbela za "poletne zdrahe", poteka tržaško kulturno življenje v nekakšnem potešenem samozadovoljstvu, kar me navaja v nenavdušujoče razmišljanje. Če Slovenci čutimo potrebo po kvalitetnejših kulturnih prireditvah, je tudi res, da se moramo letos zadovoljiti s šagrami in vaškimi prazniki, ki so pretežno rekreacijski, kljub kulturnim točkam. Tista druga "kultura", ki si je baje tako želimo, je precej dražja in si jo lahko malokdo dovoli. Naši someščani neslovenske narodnosti nas pa kljub temu zadnja leta vse pogosteje posnemajo. In tako se vrstijo na raznih delih tržaškega nabrežja prazniki sardele, sardonov in ... drugih rib. (Naših karamalov se doslej še niso dotaknili...) Na drugi strani nam Trst letos ponuja elitno kulturo pod sliko nesrečnega Maksimilijana (v dobesednem smislu). In tako si lahko namesto znanstvenofantastičnih filmov ogledujemo operne filme, maksimilijanove filme, poslušamo operete, španske operete, okušamo Sachertor-te in podobno. Kot pošten slad-kosnedec nimam prav nič proti dunajskim Konditorei, vendar mi od časa do časa od Miramar-ja, pa tudi od Sv. Justa, zaveje po plesnobni nostalgičnosti. Naj mi dviga moralo sicer edinstvena razstava mučilnih naprav? Ali morda Ray Charles, ki se pojavlja redko kot najboljša začimba v vsakodnevni mineštri? Trst se torej še naprej oplaja z zatohlim mittelevropeizmom, ki bi lahko v drugačnem pojmovanju prinašal temu mestu življenjskosti, o čemur zadnja leta lahko samo sanja... (nak) Spodnje Vinare pri Šentprimožu v Podjuni Pofestivalske misli o jugoslovanskem igranem filmu . Velika Vespazianova arena v Pulju sPet prazna. 33. festival jugoslovan-pega igranega filma, edinstveni ko-sktivni obred, ki združuje enkrat v etu vse jugoslovanske filmarje, je rav-npkar sklenjen. Zato so misli in mne-9]a o filmih, čustva gledalcev in reak-Clje kritikov še na dlani, živi. O filmih v uraclnem in informativnem sporedu, 0 njihovem odzivu, o nagradah smo v Slavnem že poročali iz Pulja. Tu bomo 6 nanizali in izpisali nekaj misli, ki so s6 nam porodile med gledanem filmov ob kramljanju po projekcijah, ob pskovnih konferencah, okroglih mizah Predvsem smo .Indam ičnhni |d na; nednji - —vocjn »mu imeli občutek, da Sedamo na jugoslovanske filme z raz-očmi, z drugačnim pristopom naših jugoslovanskih kolegov. . so si lahko že ogledali skoraj filme v Ljubljani, Zagrebu, Beog-itd. In kot dobri poznavalci las-kinematografij so včasih preveč adu nih in nestrpni do domačih avtor-in del. Za nas pa je bil to prvi Sled. Podobno kot drugi tuji gostje 11 novinarji, smo gledali na najnovejši scfofilm s pozornostjo in radovednos-1°. da bi razbrali tudi in zlasti prek e9a medija sedanji utrip družbenega .yljenja v Jugoslaviji in v posamez- “n republikah. V tem smislu se je jugofilm potrdil g sodstvo družbene avtoanalize in zrnišljanja o izvirnem jugoslovan-eih modelu, ki je še vedno preveč ezano na preteklost in polpreteklost, ., s® Po sili razmer poslužuje metafo-e in ie redko predstavlja naravnost, ez ovinkov, predmete svoje analize, enem je kakovostno in vsebinsko I erogena filmska ponudba ^ne do Skopja še enkrat po hibridno podobo in strukturo jugoslovanske filmske proizvodnje, ki išče svojo izvirno estetsko in organizacijsko pot med zahodnim modelom tržišča in samoupravnim socialističnim, ki predstavlja decentralizacijo na nacionalne samostojne produkcijske in distribucijske centre. Najbolj prisotna in najmarkantnejša metafora na letošnjem FJIF, tema o stalinizaciji povojne Jugoslavije in de-stalinizaciji po informbirojevski resoluciji, ni zadobila tiste osrednje vloge, znotraj posameznih filmov, ki smo si jo obetali, po napovedih sodeč in po lanski veliki Kusturičevi uverturi. Medtem ko je ta tema nujno dramaturško jedro Kusturičevega Očeta na službenem potovanju, igra v letošnjem zmagovalcu (kar pet zlatih aren) Srečno novo "49, Makedonca Stoleta Popova, le vlogo zunanjega činitelja, ki dramatično privede do dezintegracije družine in individualnega propada njenih članov. Mladi protagonist tega filma se vendarle, reši smrtonosnega objema tedanje pro ali protistalinov-ske histerije. Prav tako predstavlja ta tema v Zal-ranovičevih Večernih zvonovih (tri zlate arene), le najvišji, a skoraj nebistven in »slučajen« trenutek v življenjski paraboli človeka, ki ga bolje opredeljujejo druge prvine: njegovo stanje »neaktualnega« in jalovega komunističnega intelektualca, dvakrat prepovedana ljubezen do »buržujke« in do bratove žene . . „ Ačimov Ples na vodi, ki krivično ni prejel niti enega priznanja, je prej romantično in domotožno pričevanje o mladosti neke generacije kot polemic-obravnavanje vročega obdobja po SKa ponuuoa od Ljub- nu —j“ - — o še enkrat pokazala na 1. 1945. Pri Fulgosijevem opisu povoj- Razočaran slovenski film ne Istre (Na istrski način) ni toliko važen zgodovinski kontekst kot močan in samostojen lik ženske protagonistke, ki jo učinkovito pooseblja Miranda Caharija. ■* K sreči beležimo v Pulju vsako leto manj filmov, ki bi akritično in retorično prikazovali dogodke in osebnosti iz NOB. Edina letošnja partizanska kavbojka, Petkovičev Divji veter, za katerega je napisal scenarij Žika Pavlovič, je ostala v informativnem sporedu. Končno omenimo še filme s t. i. sodobno tematiko. Npr. Cavazzev in Tomašičev Kormoran, Orličev Za srečo so potrebni trije, film Gordane Boškov V zaporu in glasbeni film oz. videok-lip Črna Marija mladega Beograjčana M. Živkoviča. K temu seznamu dodajmo še žanrsko opredeljene filme kot thriller Sen o vrtnici (Tadič), komedijo Lepota greha (Nikolič) in futurističen Lepe ženske gredo skozi mesto (Žil-nik). Ti filmi nas niso povsem prepričali. Niti tehnično niti vsebinsko. Dobra igra Pedraga Manojloviča, Mire Furlan, Sonje Savič, naših Cavazze in Župančičeve in drugi prispevki (npr. fotografija Jureta Pervanje) ne ovrednotijo dovolj filmov, ki so preveč dolgovezni in brez ritma. In tudi sodobne filmske zgodbe so bile včasih preveč skrajne (Kormoran), sam sebi namen (Črna Marija) ali tavtološke in brez in-vencij (Lepe ženske gredo skozi mesto). DAVORIN DEVETAK Potem ko so se nad puljsko areno ugasili sicer ne preveč bleščeči reflektorji letošnjega 33. festivala jugoslovanskega igranega filma, je tudi za slovensko filmsko produkcijo nastopil čas obračuna. Ljubljanska Viba, ki je kot edina slovenska produkcija nastopila v Pulju, pred in med festivalom ni skrivala svojih ambicij. Zato pomenita "tolažilni" zlati areni za kostume (Irena Felicijan) in za zvok (Matjaž Janežič), obe filmu Antona Tomašiča Kormoran, dokajšnje razočaranje za vse. Slovenski izkupiček puljskih lovorik dopolnjujejo še neuradne nagrade: zlati venec revije Studio za najboljšega režiserja debitanta je posebna žirija podelila (in v tem izpolnila pričakovanja) Antonu Tomašiču, za plakat Mlakarjevega filma Christophoros pa je šla nagrada za najboljši filmski propagandni dezajn Tomažu Kržišniku. Za ljubljansko Vibo, ki se je na letošnjem festivalu s petimi prijavljenimi celovečernimi filmi, od katerih so bili trije izbrani za tekmovalni spored, uveljavila kot najboljši jugoslovanski producent zgoraj navedeni obračun ni zadovoljiv in ne izpolnjuje pričakovanj. Poglejmo kako je festivalska javnost, kritika in občinstvo v areni spre- jelo slovenske filme. Dva mladinska filma, Poletje v školjki, Tuga Štiglica, in Čas brez pravljic, Boštjana Hladnika, nista bila sprejeta v tekmovalni program in so ju zato predstavili v okviru informativnega dopoldanskega sporeda, ki pa je bil - mimogrede rečeno - spričo organizacijskih pomanjkljivosti in neugodnih delovnih pogojev za novinarje in kritike skoraj nedostopen. Kaj več o teh dveh filmih torej kdaj v prihodnje. Med tremi filmi v konkurenci smo Christophorosa Andreja Mlakarja in Doktorja Vojka Duletiča lahko že gledali in ocenili ob predstavitvi na go-riškem Film video monitorju. Če je bilo za Doktorja pričakovati, da njegov odnos z gledalci ne bo prav med najlažjimi in zanj tudi ni bilo - po našem mnenju - pričakovati posebnih priznanj, je presenetil dokaj ravnodušen sprejem Christophorosa. Film, ki se je predstavil v Pulju s prestižnim Grand prixom s festivala v Strasbourgu, bi gotovo zaslužil večjo pozornost in vrednotenje, tako od občinstva, kot žirije, od katere je kdo pričakoval, če že ne eno od najvišjih nagrad (ki sta zasluženo šli Popovu in Zafranoviču), morda priznanje igralcem ali kako drugo tolažilno areno. Očitno je še enkrat, tudi med člani žirije, (verjetno ne povsem neupravičeno) prevladal očitek, da je slovenski film preveč intimistično odmaknjen in hermetičen, za občinstvo težko sprejemljiv in premalo spektakularen. Pulj seveda ni absolutno merilo, toda želja, da bi gledali več slovenskih filmov, ki bi še tako težka vprašanja razmerja med posameznikom in zunanjo stvarnostjo obravnavali nekoliko bolj sproščeno ali celo razigrano, tudi nam ni tuja. Na ugodnejši odziv in temu primerno bero nagrad je v Pulju naletel Tomašičev prvenec Kormoran, po scenariju Borisa Cavazze, ki v filmu nastopa tudi kot igralec v glavni vlogi. Tak sprejem si gre morda razlagati z aktualnostjo te psihodrame alkoholiziranega mornarja in njegove razkrojene družine, kjer ni več mogoč noben dialog, pač pa kraljujeta živčnost in nevroza. Film pa po našem mnenju ni imun pred že zgoraj omenjenimi napakami slovenske kinematografije, katerim je v tem primeru treba dodati določeno stereotipnost in neprepričljivost prikazanih likov. Kakorkoli že, pa je Tomašičevo delo po zamisli zelo zanimivo in dostojno po izvedbi, tako da ne bi oporekali upravičenosti nagrad. Nasprotno: skupno vzeto bi slovenski filmi v Pulju zaslužili kaj več, ne pa manj. MARKO MARINČIČ Vibine videokasete Letošnji puljski festival po mnenju mnogih ni prinesel na obzorje jugoslovanskega filma pretresljivih novosti. Ta trditev bo držala, če izvzamemo zanimivo pobudo ljubljanske produkcije Viba film, ki se je kot prvi jugoslovanski producent pojavila na tržišču s celovitejšim programom videokaset z domačimi filmi. Gre za prijetno novost, ki jo je Viba napovedala že ob koncu lanskega leta. V Pulju so predstavili prvi seznam trinajstih celovečercev, ki so jih v skupni nakladi 800 izvodov posneli na VHS kasete. Začetek ni bil enostaven, saj Jugoslavija še ne razpolaga z ustrezno tehnologijo, ki bi jamčila visoko kvaliteto proizvoda. Zato pa so se pri Vibi znašli in kasete posneli v Miinchnu, tako da lahko kuj5cem jamčijo standardno kakovost ponudbe na svetovnih tržiščih. Tudi cena se ne odmika od povprečja cene videokasete na evropskem tržišču, saj bodo filme prodajali po 20 tisoč ND. Program je omogočilo sodelovanje med Vibo in Mladinsko knjigo, ki bo za prodajo dala na razpolago svojih 33 prodajnih mest po Sloveniji. Na tak način želijo zajeti čim širši krog potencialnih kupcev, tako posameznikov, kot tudi inštitucij in še posebej šol. Precej si Viba obeta tudi od prodaje v zamejstvu in med izseljenci, saj ni dvoma, da je film najbolj neposreden medij za širjenje slovenske kulture tudi izven Slovenije. Izbor prvih 13 naslovov je tak, da bi odgovarjal tudi šolskim potrebam, saj najdemo na seznamu, ob nekaterih med najuspešnejšimi slovenskimi filmi zadnjih let, več mladinskih filmov in filmov, ki so nastali na osnovi literarnih del. Razpoložljivi so sledeči naslovi: Povest o dobrih ljudeh, Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, Kekec, Ne joči Peter, Ko zorijo jagode. Pastirci, Maškarada, To so gadi. Deseti brat, Ljubezen, Idealist in Poletje v Školjki. Po želji kupca, če želi naročiti vsaj deset kopij, so na voljo tudi vsi drugi slovenski celovečerci (vsega skupaj okrog 100 naslovov) ter približno tisoč kratkih igranih, dokumentarnih, risanih in lutkovnih filmov. (m. m.) Na procesu o črnih stavah včeraj na vrsti branilci Jadranje: po uspešnem nastopu na SP Vsi terjajo oprostitev MILAN — Dan po procesu v zvezi z nezakonitimi športnimi stavami se je atmosfera v sodni dvorani precej umirila. Načelnik preiskovalnega urada dr. Corrado De Biase je že odpotoval v Firence, kjer se bo v torek začela sodna obravnava proti trctjeligaškim klubom. V Milanu so včeraj stopili na prizorišče hranilnici obtožencev, ki so za vse svoje stranke razumljivo zahtevali oprostitev. V pristojnosti disciplinske komisije italijanske nogometne zveze je sedaj končna odločitev (možen je seveda priziv), če bi člani disciplinskega razsodišča upoštevali prošnje in predloge branilcev obtožencev, bi seveda kazen potrdili samo za bivšega predsednika Perugie, Spartaca Ghinija, ki je priznal vse svoje prekrške ter »skesancem« Pigina, Bideseja in Rcalija, ki so prav tako prinzali lastno krivdo. Ob tem bi od klubov prestala kazen le Perugia, ki pa bi ji znatno zmanjšali penalizacijo. Sodniki in drugi člani preiskovalnega urada pa so zadevo očitno zastavili na drugačnih temeljih. Ker so De Biase in njegovi sodelavci v teku c-bravnave poslali sodne pozive tolikim članom nogometne zveze in klubom, potem je pričakovati, da bodo tudi člani disciplinske komisije obravnavali stanja posameznikov in klubov v skladu s predlogi in zahtevami preiskovalcev. To se pravi, da bi morala disciplinska komisija v glavnem potrditi vse kazni, kar se bo verjetno tudi zgodilo, zato da se ne bi proces, ki se je začel s povsem resnimi predpostavkami, sprevrgel v farso, ki bi toliko bolj negativno vplivala na že itak omajani u-gled italijanskega nogometa. Milan so zapustili sljoraj vsi obtoženci in v praznih sobanah se sedaj mudijo samo še odvetniki in novinarji tor sodnika Laudi in Labate v predstavništvu preiskovalnega urada, poslušal pa jih je predsednik disciplinske komisije D’Alessio. Vsi odvetniki so seveda zagovarjali delne spremembe ali omilitev kazni za klube in oprostitev za posameznike, toda kaže, da bo disciplinska komisija nadaljevala s sistemom »trde roke«. Še sreča za nekatere,. da so iz sodne obravnave izključili akte Carbonejevih pričevanj. Če bj namreč upoštevali akte iz preliminarne obravnave, bi obtožencem verjetno naprtili še huše kazni. Odvetniki, ki zastopajo obtožence, so se seveda že zavzeli za omilitev, spremembo ali sploh oprostitev z obrambnimi govori, med katerimi so za nekatere posameznike, Lot je Allodi, celo spletli hvalnico moralne neoporečnosti. Allodija je včeraj izvajanje, njegovega branilca baje ganilo do solz. Kot smo omenili v uvodu, se bo v torek v Firencah začel drugi del procesa v zvezi s črnimi stavami, na katerem bodo obravnavali obtožbe petih tretjeligašov in nadaljnjih 16 članov nogometne zveze. Tudi tu ne bodo upoštevali Carbonejevih pričevanj. MOTOCIKLIZEM: v razredu do 500 ccm Gardner v prvi vrsti KOLESARSTVO: dirka po Apuliji Colage nezadržen UMBERTIDE (Perugia) — Kolesarska dirka po Umbriji se je končala s sprintom, v katerem je bil najhitrej-ši 23-letni Stefano Colage, ki je tri leta med profesionalci. Colage je pustil za sabo vsa zveneča imena italijanskega kolesarstva. Manjkala sta le Sarormi, ki je že odpotoval v Ameriko, in pa italijanski prvak Corti, ki se ni počutil najbplje. Za Colageja je to prva zmaga med profesionalci, dosegel pa jo je s silovitim sprintom, ki so se ga udeležili še Pagnin, Masciarelli in Amadori. Dirko si je ogledal tudi selektor državne reprezentance Martini, ki pa ni hotel nič natančnega povedati, koga bo peljal na svetovno prvenstvo. VRSTNI RED: 1. Colage, ki je 216 km prevozil v 5.23’ s poprečno hitrostjo 40,123 km na uro; 2. Pagnin; 3. Masciarelli; 4. Amadori, vsi isti čas; 5. Calcaterra po 20”; 6. Bombini; 7. Cavazzi; 8. Argentin; 9. Bugno; 10. Serra (Šve.); 11. Cesarini; 11. Moser; 13. Baronchelh; 17. Bontempi, vsi po 20”; 25. Visentini po 2’50. SILVERSTONE — Včerajšnje uradne poskusne vožnje za današnjo motociklistično dirko za VN Velike Britanije je oviral silovit veter, ki je povzročil celo nekaj padcev. Ena od žrtev (na srečo brez posledic) je bil tudi britanski pilot McElnea, ki ga je na nekem ovinku pri hitrosti okrog 2C0 km na uro spravilo na tla. Mc Elnea se je pobral in nadaljeval vožnjo. Zamenjal je le vozilo in obleko, ki sta bili povsem uničena. Padel je tudi Mamola, ki se je lažje udaril v ramo. Nekaj časa so morali tudi odložiti dirko v razredu do 800 ccm, ki je bila na sporedu včeraj. Najboljši časi po dveh dneh poskusnih voženj: 125 CCM: Kneubuhler (Švi. - LCR) 1’37”69; Cadalora (It. - garelli) minuta 38”34; Auinger (Av. - bartol) 1'38”43. 250 CCM: Lavado (Ven. - yamaha) 1’31”50; Wimmer (ZRN - yamaha) 1’32”34; Pons (Šp. - honda) 1’33”07. 500' CCM: Gardner (Avs. - honda) 1’28’T6; Mamola (ZDA - yamaha) 1’28”69; Lawson (ZDA - yamaha) r29”00; Sarron (Fr. - yamaha) minuta 29”15; Baldwin (ZDA - yamaha) 1’29”37. Dirko v razredu do 80 ccm so izpeljali včeraj. Zmagal je McConna-chie (VB - krauser) pred Dorflinger-jem (Švi. - krauser) in Martinezom (Šp. - derbi). Skupna lestvica: 1. Martinez (Šp. - derbi) 82; 2. Herre-ros (Šp. - derbi in Dorflinger (Švi. -krauser) 65; 4. McConnachie (VB -krauser) 46; 5. Nieto (Šp. - derbi) 39 točk. Dirka tris MONTECATINI — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden bila 6-1-8. Dobitnikov je bilo skupno 598, ki bodo prejeli po 1.212.774 lir. ŠAH: po remiju v četrti partiji dvoboja za svetovni naslov Kasparov in Karpov jutri spet za šahovnico LONDON — Kot smo že poročali,', sta Karpov in Kasparov četrto partijo dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka sklenila neodločeno v petintrideseti potezi. Karpov je imel bele figure in je kar takoj pokazal agresivno igro, kj je v začetku morda dala slutiti, da bo končnoi le izbojeval zmago. Vendar ni bilo tako. Po štirih partijah sta namreč oba tekmeca še vedno brez zmage. Karpov je imel torej v začetku odprto pozicijsko prednost, ko je s trdnjavo zavzel sedmo vrsto na šahovnici. To je pa bila le simbolična prednost. Mladi as iz Bakuja si je tedaj za vsako potezo vzel precej časa za razmislek in polagoma nadoknadil začetni zaostanek. i Prisotni šahovski velemojstri so menili, da se je Kasparov držal starega nenapisanega ruskega šahovskega pravila, po katerem naj bi šahist, ki je v prejšnji partiji izgubil priložnost za zmago, moral na vsak način igrati za delitev točke v naslednji partiji. Nizozemski mojster Gvenadij Soson-ko je v 32. potezi dejal, da so na tem dvoboju vse predpostavke za remi. In res, v 35. potezi je Karpov predlagal delitev točke, potem ko sta prišla tekmeca do pozicije, ki ni zagotavljala nadaljnjih razvojev in rešitev. Predvčerajšnji dvoboj si je ogledalo petsto gledalcev in prav toliko novinarjev z vsega sveta. Naslednjo partijo bosta Kasparov in Karpov o-digrala jutri. Bele figure bo tokrat imel svetovni prvak. ČETRTA PARTIJA (beli Karpov, črni Kasparov). Gnmfeldova obramba. 1. d4 S}6; 2. c4 g6; 3. Sf3 Lg7; 4. g3 c6; 5. Lg2 dJ5; 6. cd cd; 7. Sc3 0-0; 8. Se5 e6; 9. 0-0 SW; 10. S/3 Sc6; 11. L{4 Sf6; 12. Se5 Ld7; 13. Dd2 Se5; 14. Le5 Lc6; 15. Tfdl Sd7; 16. Lg7 Kg7; 17. Taci S}6; 18. Df4 Db8; 19. Db8 Tab8; 20. 13 Tfd8; 21. K12 Tbc8; 22. e3 Se8; 23. Td2 Sd6; 24. Tdc2 Kf8; 25. L/l Ke7; 26. Ld3 /5; 27. hi h6; 28. b3 g5; 29. Se2 Ld7; 30. Tc5 b6; 31. Tc7 Tc7; 32. Tc7 Ta8; 33. Sgl Se8; 34. Tel Tc8; 35. Tc8 remi. A. Bogateč: žrtve so velike a tudi zadoščenje nič manjše Letošnje žensko svetovno prvenstvo v jadranju, ki je bilo na Finskem, je Arianni Bogateč, tekmovalki Tržaškega pomorskega kluba Sirena, prineslo res veliko zadoščenja. V izredno ostri konkurenci vse svetovne elite se je namreč prebila nič manj kot na peto mesto, kar je res soliden rezultat. Te dni si je Arianna Bogateč privoščila nekaj zasluženega počitka. Srečali smo jo na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Zastavili smo' ji nekaj vprašanj, na katera nam je rade volje odgovorila. Najprej nas je znimalo, s kakšnimi vtisi se vrača s svetovnega prvenstva v Helsinkih, kjer je zastopala italijansko reprezentanco. »Letošnje svetovno prvenstvo je trajalo štiri dni (od 21. do 25. julija). Skupno smo opravili šest regat. Moja najboljša uvrstitev je bila 6. mesto, najslabša pa petnajsto, kar je na osnovi točk, ki sem jih zbrala, prineslo končno 5. mesto. To je moj največji uspeh doslej. Na lanskem svetovnem prvenstvu na Norveškem sem na primer končala na 26. mestu, zato sem tokrat res zadovoljna. Rezultat je po mojem mnenju tudi realen in odgovarja moji trenutni formi. Tako uvrstitev sem tudi pričakovala, saj sem se za ta nastop vestno in redno pripravljala. »Že dve leti nastopaš v državni reprezentanci. Si imela kakšne težave pri vključevanju v nov am-bient?« »V državni reprezentanci so štiri dekleta in osem fantov, ki so v glavnem starejši od mene. Kljub tej starostni razliki, ki je mogoče edini problem, s katerim se srečujem, nimam nobenih posebnih težav. Razumemo se zelo dobro.« »Kdaj si začela z jadranjem?« »Imela sem štiri leta, ko sem prvič stopila na jadrnico. Oče me je namreč večkrat vzel s sabo na morje. Pred sedmimi let; sem se odločila, da se udeležim začetniškega tečaja pri TPK Sirena. Takoj sem se navdušila in se vpisala tudi na naslednjega. Približno po enem letu sem se udeležila prvih regat. Rezultati so bili če kar spodbudni in tako sem se z večjo zagrizenostjo posvečala treningom. Dekleta smo morala jadrati skupaj s fanti, zato sem se morala res potruditi, da sem jim bila enakovredna. Leta 1932 sem osvojila svojo prvo zmago na eni od conskih regat (od Trsta do Lignana) v razredu optimistov. Od 14. leta dalje sem nastopala v razredu evropa (v katerem upravljaš 3,10 m dolgo jadrnico) in v katerem nastopam še sedaj.« »Kako usklajuješ številne treninge s poukom?« (Vpisala se bo namreč v 4. razred znanstvenega liceja F. Prešeren, op. ur.) »Tekmovanja in treningi so še kar številni, tako da včasih ne morem obiskovati pouka. Vaditi moram večkrat na teden, vendar si skušam razpoložljivi čas tako razporediti, da redno opravljam vse svoje dolžnosti. Največ težav imam marca, ko se prične tekmovalna sezona in po nekaj dni ne morem v šolo.« »Kaj misliš o jadranju?« »Ta šport je zelo zahteven. Tekmovalec mora biti psihično stabilen in se znajti v raznih vremenskih nepri-likah. V neugodnih situacijah moraš izbrati optimalno rešitev, da lahko premagaš vse težave. Pri jadranju si v direktnem stiku z naravo in v borbi proti njej. Poleg ostalih zadoščenj je to največji čar, ki ga doživ Ijaš. Poleg tega imam veliko priložnosti, da srečujem nove ljudi, spoznavam nove kraje.« »Kakšne sposobnosti naj bi imel otrok, ki želi pričeti z jadranjem?« »Otroke naj bi s tem športom seznanili pri 10. letu starosti. Začetek mora biti igriv in sproščen. Naloga trenerja je, da ga zna navdušiti m mu prikazati vse lepote, ki jih ponuja narava. Mislim tudi, da treba otrokom vcepiti veliko volje do dela.« »Kaj pa tvoji načrti in upanja?« »Sedaj moram pričeti s treningi in se pripravljati na novo tekmovalno sezono, še eno leto bom tekmovala v razredu evropa, nakar se bom merila v razredu 470. Moja največja želja, ki pa je za sedaj zelo težko uresničljiva, pa je nastop na olimpijskih igrah.« IGOR TULL Zavrnjene zahteve Prizivna komisija jugoslovanske nogometne zveze je včeraj zavrnila zahteve 12 prvoligaških klubov, ki so bili kaznovani z odvzemom šestih točk. Poleg tega je bila sestavljena še tričlanska komisija, ki bo preverila regularnost prestopnega roka. Juve n Roma uspešna NEUCHATEL — Včeraj je bila v okviru priprav na prvenstvene boje vrsta prijateljskih nogometnih tekem. Na igrišče sta stopila tudi Juventus in Roma. Prvi je z 2:0 premagal švicarski Xamax Neuchatel, druga pa z 2:1 Servette. Rally v Madeiri ( FUNCHAL — Fabrizio Tabaton in Emilio Tedeschini s svojo lancio delta esso vodita na začasni lestvici ral-lyja Madeire. Preizkušnja je veljavna za evropsko prvenstvo. Nov svetovni prvak INCHON — Južni Korejec Shin Hee Sup je osvojil naslov svetovnega prvaka v mušji kategoriji. Premagal je svojega rojaka Chung Bi Wona. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Tudi Domova igralca na skupnih pripravah Italijani v četrtfinalu SOFIJA — 35. svetovno prvenstvo v sabljanju se bliža koncu. Samo še naslov iz meča ni bil podeljen. »Az-zurri« Bellone, Cuomo, Mazzoni, Man-zi in Randazzi so v prvih dveh izločilnih srečanjih premagali Japonce in čehoslovake z 9:1. V srečanju z ZDA so Italijani slavili z 9:3. Danes se bodo v četrtfinalu srečali z Nizozemci. Kuba prvak HAARLEM (Nizozemska) — Na končno prvo mesto na svetovnem prvenstvu v bezbolu se je uvrstila Kuba. Sledijo ji: Koreja, Taivan, ZDA, Italija, Japonska, Portoriko, Nizozemska, Venezuela, Kolumbija, Antili, Belgija. Jugoplastika zmagala CISTERNINO (Brindisi) — Jugoplastika je osvojila prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju »Trofeo valle dTtria«. Z rezultatom 86:75 so Spličam v zadnji tekmi premagali favorizirano ekipo Chester-field. Na 2. mesto se je zaradi boljše razlike v koših uvrstila ekipa Vini Distante Puglia, ki je v zadnjem srečanju odpravila francoski Salon de Provence (94:84). Anderson poskuša v Ameriki FORLI’ — Ameriški košarkar Richard Anderson, ki bi moral v tej sezoni igrati pri Jollycolombaniju iz Forlija, je trenutno v Ameriki, kjer si poskuša zagotoviti mesto med profesionalci. Anderson ;; v prejšnji sezoni igral za Arexons. Nehemiah in Simeonijeva v Viareggiu VIAREGGIO — Svetovni rekorder na 110 m ovire Renald Nehemiah je potrdil svojo udeležbo na mednarodnem atletskem mitingu v Viareggiu. V skoku v višino bo nastopala tudi Sara Simeoni. Regata Trani - Dubrovnik TRANI — Včeraj se je začela prva mednarodna regata »Trani - Dubrovnik«. Na štartu je bilo 24 posadk (12 italijanskih in 12 jugoslovanskih). Regata se bo predvidoma zaključila danes. Goriški pokrajinski odbor namiznoteniške federacije je priredil tridnevne priprave za najbolj perspektivne dečke in deklice iz pokrajine. Deželni selektor Salerno je na priprave sklical tudi mlada Domova igralca. dvojčka Sandra in Stena Skarabota. Vključitev dveh domovcev v ožji krog perspektivnih igralcev je brez dvoma lepo zadoščenje za mestno društvo, ki je v letošnji sezoni že doseglo velik uspeh z napredovanjem ženske ekipe v B ligo. Na tridnevnih pripravah, ki sta jih vodila trenerja Salerno in Tarlao, je bilo prisotnih dvanajst fantov in deklet v zastopstvu vseh namiznoteniških društev z Goriškega. Pod vodstvom obeh trenerjev so mladi namiznoteniški igralci utrdili predvsem najosnovnejšo tehniko, vadili pa so tudi zahtevnejše udarce. Brez dvoma predstavljajo take skupne priprave zelo pozitivno izkušnjo za igralce, ki imajo tako možnost, da opravijo kakovostne treninge in se spoznajo med sabo. Sandro in Steno sta bila zato zelo navdušena, da sta se udeležila priprav, saj so jima podobne pobude tudi v spodbudo, da bosta v naslednji sezoni še z večjo zagnanostjo poprijela za delo. 4 Včeraj sta se vzela INGRID in DARJO Sokol jima želi, da bi se vedno rada imela. Venceslav Černič: premagala me je predvsem radovednost Judo kot filozofija življenja »Judo je najbolj popularen izmed vseh borilnih športov. Ta borilna veda se je razvila na Kitajskem, večji razmah pa je dosegla takoj zatem na Japonskem, kjer se je tudi uveljavila. Kot ostali borilni športi, se je tudi judo razvil iz ju—jitsuja, ki pa je bil izključno napadalna veščina, ki je dovoljevala vse udarce, ki so večkrat Pustili hude posledice na človeškem telesu. Jigoro Kano, oče judoja, je bistveno spremenil način borbe. Od vseh udarcev, ki so bili dovoljeni pri jujit-suju, je v novo športno disciplino prenesel samo tehniko in udarce, ki niso bili nevarni za človeka in ki so v prvi vrsti poudarjali predvsem samoobrambne elemente. Ustanovil je tudi Pravo šolo, ki je že v samem začetku stela lepo' število privržencev. Velik razmah pa je judo dosegel po dvoboju, v katerem so si stali nasproti predstavniki jujitsuja in judoja. Zmagali so slednji in od takrat je judo preplavil meje japonskega otočja, tako da se je sirom po svetu večalo število novih Privržencev. V Italiji je dosegel večjo Popularnost šele po 2. svetovni vojni, silen razmah pa je doživel, ko so ga leta 1964 prvič uvrstili med olimpijske discipline.« Tako nam je o judoju začel pripovedovati znani judoist in nasploh velik ljubitelj vzhodnih borilnih športov Venceslav Černič, ki je ravno pred nekaj meseci bil deležen visokega priznanja. Prejel je namreč črni pas, ki je 9lj vsakogjar, ki se z judom ukvarja, vernic, ki je doma z Vrha, je trenutno olan sekcije za judo pri goriškem vtlG, s tem športom pa se ukvarja že več kot petnajst let. »K borilnim športom, ki so sicer bolj f^.vdi v vzhodnem svetu, sem se približal, ko sem bil star skoraj dvajset let. Takrat judo ni bil še tako razvit, k°t je danes in so v Gorici ravnokar ustanovili skupino pri UGG. Več let sem tudi treniral v Tržiču Pri Kodokan Judo Club, nato sem postal član goriške Mishime in spet uGG. K judoju me je pritegnila predvsem velika radovednost, ker je bilo vse skupaj opojeno s skrivnostnim čarom. Poudaril bi rad, da ni pravi čar \ judoja v iskanju čim boljšega rezultata za vsako ceno. Judo, kakor tudi druge vzhodne borilne panoge, je prava filozofija življenja, ki stremi po nenehnem razvijanju ne samo telesnih mišic, temveč tudi duše. Cilj vsega je v iskanju pravilnega ravnotežja med telesom in duhom. Bridko se motijo tisti, ki pojmujejo judo kot napadalen šport, saj so bistvene važnosti predvsem samoobrambne tehnike, cilj katerih je, da se onesposobi nasprotnika.« »Si v vseh teh letih, ki si se posvetil judoju, tudi nastopal na raznih tekmovanjih?« »Tekmoval sem bolj malo, ker sem z judojem začel zelo pozno, tako da sem imel veliko težav pri usklajevanju športne dejavnosti z delovnimi obveznostmi. Tudi večjih tekmovalnih ambicij nisem nikoli gojil. Vseeno sem med drugim dosegel tudi drugo mesto na deželnem prvenstvu v srednji kategoriji v okviru CSI, nastopil pa sem tudi na državnem prvenstvu namenjenem rjavim pasom. Tekmovalni pravilniki predvidevajo, da morajo prenehati s tekmovanjem tisti, ki so že dopolnili 35 let, tako da sedaj sploh ne smem več nastopati.« »Letos si dosegel velik uspeh v svoji karieri, prestopil si k skupini, ki se lahko ponaša s črnini pasom. Bi lahko na kratko orisal pot, ki jo mora judoist prehoditi, da se tako visoko prebije?« »V prvi fazi imajo vsi beli pas. V tem obdobju se učiš osnovnih elemen- tov, predvsem padce, saj so padci morda najbolj važna komponenta judoja. Ko začetnik asimilira naučeno snov, preide v višjo kategorijo, ki jo odlikuje rumeni pas. Iter se tako nadaljuje in odvisno je predvsem od volje in znanja posameznika, če mu bo uspelo prehoditi vse stopničke, ki vodijo k vrhu. Po rumenem pasu imamo še oranžnega, zelenega, plavega, rjavega in črnega. Sledji se deli še v posebne kategorije, ki jim pravimo dani, teh pa je deset. Letos sem opravil prestopni izpit, tako da so mi podelili črni pas-prvi dan. Vsekakor so ti izpiti, ki dajejo tudi dovoljenje za poučevanje judoja, zelo selektivni, saj so na trideset kandidatov, zavrnili deset.« »Kakšna je stopnja razvoja judoja v Italiji in kako se v tem okviru giblje dejavnost v naši deželi?« »Mirne duše lahko rečem, da šteje judo v Italiji vedno več privržencev. Svetovne velesile, ki dosegajo tudi naj večje uspehe na mednarodnih tekmovanjih, ostajajo še vedno Japonska, Koreja, Francija. Tem državam se je v zadnjih letih pridružila še Sovjetska zveza. Tudi Italija počasi pridobiva mesto v mednarodni areni, saj je ena izmed prvih posledic večjega števila judoistov kakovosten napredek celotnega gibanja. Mislim pa, da dajejo razni informacijski viri, predvsem še televizija, premalo poudarka naši dejavnosti, tako da nismo dosegli še takšne razsežnosti, ki bi jo bili sicer. Tudi za našo deželo veljajo iste ugotovitve. V njej je priblišno 50 šol, med katerimi je nakaj večjih, katerih predstavniki dosegajo tudi dobre rezultate na raznih tekmovanjih. Škoda, da ni tudi med Slovenci takega zanimanja, saj sem trenutno edini predstavnik manjšime, ki se aktivno udejstvuje na Goriškem. Vsi prejšnji poskusi, da bi v okviru našega telesno-kulturnega gibanja zbrali kakšno skupino ljudi, ki gojijo ljubezen do vzhodnih borilnih športov, so se izjalovili. Morda bi kazalo ponovno usmeriti moči v to smer, ker mislim, da bi z resnim in pravilnim pristopom lahko marsikaj tudi dosegli.« (mal) POZIV Prihodnje leto bo minilo sto let od ustanovitve prve organizirane oblike telesnokulturnega delovanja na Goriškem. Leta 1887 so namreč ustanovili Goriški Sokol. ZSŠDI bo glavni nosi-jelj proslave. Poleg drugih pobud namerava prirediti tudi dokumentarno razstavo. Zato poziva vse bralce Primorskega dnev-uika, njihove sorodnike in znance, da pogledajo, če imajo kje spravljene ali pozabljene sUke, listine, dopise, zapisnike, obeležja, diplome, vabila ali časopisne izrezke, ki se nanašajo ua sokolsko gibanje, na orlovska društva in tudi na telovadno delovanje po drugi svetovni voj-ui- Stoletnica društvene telovadbe je prilika, da končno tudi na Uoriškem zberemo dokaze o bo-9ati tradiciji in prisotnosti na tem področju kljub pozabi in vsem izgubam omenjenega grabila, do katerih je prišlo zaradi v°jn, vseh oblik ilegale pa tudi faradi pomanjkanja pravega občutka. Na uradu Združenja v Ul. Malta št. 2 tel. 33029 bomo v naslednjih mesecih radi prevzeli, Preslikali, prepisali ali si samo sposodili vse, kar nam boste pri-Uesli na vpogled. TO ZSŠDI — GORICA Priznanje najmlajši ekipi Na nogometnem turnirju v malem nogometu v Klodiču (prvo mesto je osvojila ekipa Cividale, ki je v finalu s 4:3 odpravila Bar Caminetto Duge, tretji je bil Cacciatore iz Hrastovija in četrti Legno Klodič), je priznanje za najmlajšo ekipo prejelo moštvo under Klodič (na sliki) ŠPORTNA OPREMA IN OBLAČILA TRST — Ul. Ponziana 5 — Ul. delTIstria 13 Himalaja, gore prividov in ledenih vetrov Privoščimo si tudi celodnevni turistični izlet, z manjšo ladjo oziroma jadrnico plovemo do nekega otočja. Otoki so poraščeni z džunglo in ko se navdušeno zapodimo v gozd, se že po desetih metrih prestrašeno obrnemo in poskakamo v morje. Izpod grma je namreč planil kakega pol metra velik kuščar, ki pa ga ni nihče uspel dobro videti, tako hitro smo jo ucvrli iz te bujne vegetacije, kjer vsepovsod nekaj leze in se premika. Zgodilo pa se je potem, da se nam je Zlate skoraj utopil. Že prej je bil sicer povedal, da ne zna plavati, a ga nihče ni jemal resno. Ko pa smo odplavali proti čolnu, Zlateja ni bilo nikjer. Naposled tam zadaj presenečeno ugledamo kup las, ki si prizadevajo ostati na površju. Tako na koncu je že bil, da še kričati ali zavpiti ni več zmogel. Zvečer se vrnemo v Rio in nekaterim se nam zdi škoda zabiti se v hotel, vabi nas noč milijonskega mesta. Poletni zrak je vroč in soparen. S Slavcem se odpraviva v notranjost mesta, pogledujeva za ženskami, pa se kmalu znajdeva sredi bednih, revnih zakotij. Po temačnih ulicah je polno umazanije, nikogaršnih ljudi. Ne smejiva se več in Slave postane resnoben, pravi, da kaj takega ni vajen. Skoraj pobegneva iz tega geta. Zadnji dan smo ponovno vsi zbrani, Jože je imel težave, ker so ga žeparji oropali in mu med drugim odnesli tudi potni list. Tako se pač tu preživlja ogromno ljudi. V Braziliji se z izjemo v prehrambnih trgovinah ali gostinstvu dopoldne ne dela. Prevroče je in neudobno. Ko je nekoč neki predsednik vlade hotel uvesti delovni čas tudi dopoldne, so ga odstavili. Tako je pač v Braziliji. Država je kot vsa Južna Amerika močno zadolžena, ljudje pa so ponosni na lepa dekleta in sončne obale, ki jim krasijo deželo, živijo podobno kot mi, prebijajo se kot vejo in znajo iz dneva v dan, ob tem pa zelo radi igrajo nogomet. Zapuščamo deželo, naša odprava je zaključena, vrnili smo se domov in raztepli vsak na svoj konec. Danes je to le še spomin in vmes se je marsikaj dogodilo. Z nekaterimi se nisem več srečal in smo si danes le znanci, skorajda tujci, ki se poznamo le po imenu. Pavla in Tamare ni več, kar se mi še vedno zdi nekako nerazumljivo čudno, nemogoče. Z večino izmed ostalih že dolgo nimam več skupne poti in danes niso več tisto, kar so mi bili takrat, pod Aconcaguo. Ob vsem tem ne morem drugače kot spraševati se, kaj mi je od vsega skupaj sploh ostalo. Toda zdi se mi, da danes ne bi bil tu, na tem mestu, če se takrat ne bi zgodilo to, kar se je. HIMALAJA IN NEMOGOČE Zelo pogosto se dogodi, da smo postavljeni pred neko stvar, v določeno situacijo, še predno je mogoče zastaviti vprašanje zakaj! Pa tudi potem, ko si postavimo vprašanje, zakaj vse to, nam odgovor ostane vselej nerazumljivo prekrit. Toda čeprav bi iz tega bilo mogoče sklepati, da je nesmiselno in brez pomena spraševati se — zakaj, svojega pripovedovanja ne morem nadaljevati, ne da bi ob tem nujno treščil v zid, v nekakšen nemogoč položaj, ki terja odgovor ali vsaj pojasnitev glede smisla vsega tega početja. Znašel sem se pravzaprav v težko razrešljivi mat poziciji. Postavljen sem namreč pred tretji in zadnji del svoje pripovedi, ki naj bi se nanašal na popotovanje v Himalajo. S tem pa sem že postavljen v neprijeten položaj. Po eni strani se mi namreč vseskozi vsiljuje brezmiselnost tega, kar počnem, mislim seveda na pripovedovanje, ki je vselej lažno in ponarejeno. K temu pa se pripne še nujna zaslepitev sebe, ko si navdušeno umiš-Ijamo, kaj vse imamo zanimivega povedati drugim. Prav pred kratkim, ko sem o tej svoji nameri pripovedoval prijateljici Nadji, se mi je ona cinično nasmejala in mi v hipu razblinila vse narcisoidne in utopične iluzije. »Ali res misliš, da si lahko za koga zanimiv, ko pa se vedno ukvarja le vsak sam s sabo,« so se predirljivo nanizale njene besede, ki pa morda le niso bile brez smisla in torej že same sebe spodbijale. Ob tem temeljnem, vselej prisotnem problemu se mi glede na predmet sledečega pripovedovanja zastavlja še ena zagata. Kot je bilo rečeno, naj bi spregovoril o svoji udeležbi na alpinistični odpravi v Himalajo v nepalski deželi. Toda prav o teh stvareh, o odpravah v Himalajo, je postalo zadnje čase že skoraj moderno pripovedovati, vsak vrabec že čivka, kaj se tam dogaja in kako so stvari tako različne od naših, da si jih kar težko predstavljamo, od kulturno-religioznih običajev in navad do čarobnosti gorskega sveta, tam med najvišjimi vrhovi sveta, ki so še nedavnega bile skrivnostno zanimive, a so danes postale že kič in moda, tu pri nas seveda, oziroma nekakšno tržno blago. Vedno mi je bilo zoprno vsiljevati drugim svoja doživetja, ker mislim, da je to nemogoče in priznati moram, da sem se naraznih predavanjih med poslušanjem in gledanjem slikic iz najrazličnejših koncev sveta, običajno dolgočasil in počutil neprijetno. p Istega dne je Glas mladih priobčil tudi poročilo o (v t, 'rnorskem dnevniku) napovedani nogometni tekmi, ki je dnu P° svoie zanimivo in značilno. Vsekakor je bilo to sni u nai°bširnejše poročilo o kaki domači tekmi, saj tedaj tele n' bila navada, da bi se dopisnik spuščal v kroniko me in v razne podrobnosti, sploh pa niso objavljali se-D uma igralcev. Tudi iz tega lahko sklepamo, da je bila Ucia slovenskih dijakov na športnem področju tedaj de-na širše simpatije, kot je to veljalo za druga društva. Se, ^ibdšolska tekma, ki so jo licejci in trgovci odigrali med .°1 12. marca 1948 je bila verjetno sploh prva iz dolge no^6 kasnejših tradicionalnih vsakoletnih dvobojev med itn^i°m^taši obeh šol. Iz poročila izvemo med drugim, da je ceh tr9°vska" sivomodre majice, ekipa srednje šole (li-han rdeče- Kronika nam pove, da so bili gimnazijci bolj ^0 banalni, da pa niso imeli učinkovitega strelca, trgovci pa napadali bolj poredko, a tedaj učinkovito. Prvi gol je iz Ve^etrovke dosegel "odlični half srednje šole Kranjc", 0(H. . r je bilo kmalu nato 1:1, kljub temu da je Kranjc ^atriz'° Za*a9a^ svoi napad, v katerem pa je zadovoljil le Pravi preobrat pa je nastal tedaj, ko se je "odlični igralec trgovske akademije Sosič", iz napada pomaknil na mesto halfa (ta terminologija je bila tedaj običajna; op. B.P.), saj so trgovci povedli kar s 3:1. Vratar trgovske Lado Pavletič je branil v preostanku tekme odlično (ubranil je celo Kranjčevo enajstmetrovko) in "razkačeni igralci srednje šole" so uspeli le znižati na 3:2. Izredna priložnost se jim je v zadnjih trenutkih nudila za izenačenje, baje pa jo je s predčasnim končnim žvižgom izničil sodnik. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: Trgovska: Lado Pavletič, Birsa, Dobrila, Bojan Pavletič, Mršnik, Milovnik; Močilnik, Ribarič, Žerjal, Sosič, Pipan. Licej: Kermac, Tomšič, Kambi (?); Kanobel, Kranjc, Sedmak; Patrizio, Dovšak, Višnjevac, Baša, Gruden. Na koncu je kronist še dodal: "Na splošno so se igralci vsi potrudili, dasiravno se jim pozna, da so prvič igrali skupaj in da nimajo treninga." Naj dodam, da je ekipo trgovcev okrepilo nekaj dijakov učiteljišča. Morda danes ni videti, da bi bilo to srečanje na konjskem dirkališču Montebello posebno pomembno, vendar pa lahko verjetno rečemo, da je prav ta dan pomenil začetek aktivnega športnega udejstvovanja Slovencev v mestnem središču. Kajpak, ni ostalo pri tem. Rekonstrukcija celotne dejavnosti slovenskih dijakov-športnikov v onem obdobju skorajda ni mogoča. Popolne dokumentacije ni, spomin akterjev onih dogodkov pa je tudi že zbledel do take mere, da ne more biti zanesljiva osnova za resno dokumentiranje delovanj tega društva. Vsekakor pa je iz nekaterih člankov v tem ali onem časopisu le mogoče izluščiti nekaj dejavnosti. VHado dijaško slovensko društvo v Trstu je opravilo svoj krstni agomsticm akt z nogometno tekmo med licejem in trgovsko, katero so odigra h na konjskem dirkališču Montebello. Zgoraj je trenutek icejskega napada pred vrati trgovcev, spodaj pa je zmagovita ekipa trgovske akademije, v kateri so igrali (od leve Lr0i1-.d»Sni) Z9°!!a!: Dobrila. I- Mršnik, Ribarič, Birsa, Sosič, Močilnik in spodaj V. Pavletič, B. Pavletič, Milovnik, Pipan, Žerjal. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST J, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 3. avgusta 1986 Dogodki, ki ne sodijo v 20. stoletje V Španiji rasistična ofenziva proti Romom MADRID - Dogodek je spominjal na fatomorgano, vendar je bil kruta stvarnost: 38 poslopij je zgorelo do temeljev in na desetine romskih družin s številnimi otroci je pred ognjem, ki so ga zanetili njihovi "beli" sosedje zbežalo v okolico in se porazgubilo med oljčnimi nasadi. Nekaterim družinam so oblasti namenile zasilno bivališče blizu krajevnega pokopališča. Vse to se je zgodilo neke julijske noči v srcu Andaluzije, v mestecu Martos. Ta dogodek je bil tudi povod za demonstracije z geslom "proti rasizmu, poziv za mir", ki se jih je v središču Madrida udeležilo več tisoč temnopoltih državljanov iz vse Španije, a tudi številni belci, ki so na ta način zahtevali enake pravice za vse državljane, neglede na barvo njihove kože. Pravzaprav nihče od prebivalcev mesteca Martos, ki šteje približno 20 tisoč ljudi ne smatra za potrebno, da bi utemeljil razloge požiga. Romi so za njih enostavno "kriminalci in lopovi" ter nočejo, da živijo v njihovi bližini. Nihče tako noče povedati, kdo je dal pobudo, da požgejo vseh 38 romskih hiš; obžalujejo samo, da so oblasti aretirale dva njihova someščana, kajti odkrito priznavajo, da je pri požigu sodelovala cela vas in ne samo nekateri vaščani. Pet velikih mest zahteva spremembe v ustroju prometa MILAN ' Predstavniki občinskih uprav petih velikih italijanskih mest, Milana, Bologne, Rima, Firenc in Turina so predstavili predlog za nekatere korenite spremembe v ustroju prometa, ki jih bodo septembra uradno vložili kot predlog parlamentu. Gre predvsem za zaostritev določil o parkiranju in za diferenciacijo glob glede na kraj, kjer je vozilo nedovoljeno parkirano in glede na to, v kolikšni meri ovira promet. Globa bi lahko znašala celo 240 tisoč lir. Predstavniki velikih mest zahtevajo tudi več sredstev za urejevanje prometa in ukrepe za zaščito okolja. Kot kaže, se je-vse začelo zardi Roma, ki je bil nekoliko veselejši kot običajno, ker se je udeležil "ciganske svatbe". Tako se je sprl z nekim belcem in prišlo je do pretepa. Belec jo je skupil, maščevanje pa je bilo surovo: požig vseh 38 hiš. Okoli 200 Romov je zbežalo in naslednjega dne so se nekateri vrnili v vas, a našli so samo pogorišče, ki ga je stražila "guardia ci-vil". Dva dni so nato preživeli v bližini krajevnega pokopališča, dokler jim ni Rdeči križ priskrbel drugačne names- titve. Po objavi vesti o tem dogodku je prišlo na dan mnogo podobnih izbruhov nestrpnosti v Zaragosi, v Barceloni in v Madridu, ki jasno kažejo, da dogodek v Martosu ni osamljen primer. To je skrajna posledica popolne emarginacije te etnične manjšine v Španiji. Po podatku romskih združenj živi v Španiji od 300 do 500 tisoč Romov. Večinoma so nastanjeni v predmestjih, ob skladiščih starih avtomobilov, blizu pokopališč in ob cestah. Romi sami, kot piše madridski dnevnik El Pais, nočejo stanovanj v višjih nadstropjih ampak samo v pritličju. Španski tisk tudi poudarja, da nočejo spiremeniti svojih navad ter da se nočejo nikjer stalno namestiti, saj se gre za nomadsko prebivalstvo. Zato so ostali državljani druge kategorije. K vsemu temu je treba dodati visoko stopnjo nepismenosti, ki ponekod doseže 80 odstotkov, dokaj 'velika umrljivost, saj Romi dosegajo povprečno starost 50 let ter veliko rodnost, saj se vsakih 13-14 let njihovo število podvoji. Nimajo stalnih dohodkov in živijo, kot so v Španiji živeli pred nekaj desetletji, zato so med Spanci osovraženi. Vendar pa se nekaj očitno premika, saj je bila zadnja madridska manifestacija proti rasizmu največja tovrstna manifestacija v Španiji sploh. V njej so sodelovali tudi umetniki in pisatelji ter seveda edini Rom, ki je poslanec v evropskem parlamentu, to je Španec Juah Eredia, ki je dejal: "Mi Cigani smo bogati, ker nam je kultura v krvi in imamo nekaj, česar ni mogoče ne kupovati ne prodajati." V času, ko se je v Madridu odvijala ta manifestacija pa je približno 500 prebivalcev Martosa poudarjalo, da Romi ne smejo več v njihovo vas. Pariški kreatorji predstavili modne novosti za zimsko sezono Pariški modni kreatorji so v teh dneh predstavili svoje kolekcije za jesen in zimo. Novosti je veliko, kot običajno pa »visoka moda« ne bo dosegljiva za vsakogar, ne po ceni pa tudi ne glede na vzorce, ki sicer zelo pristajajo manekenkam, v vsakodnevnem življenju pa niso uporabni. Izbrali smo tako nekatere modele, ki so jih za letošnjo zimo pripravili svetovno znani kreatorji in sicer zgoraj, od leve proti desni Ives Saint Laurent, Coco Chanel, Guy Laroche, spodaj pa Leocanet in dva modela Paca Rabanna. (telefoto AP) Nekaj koristnih navodil pred poletnimi počitnicami Katere dokumente potrebujemo in kako lahko plačujemo v tujini RIM ....V teh dneh številni turisti odhajajo na počitnice. Marsikdaj se zgodi, da kdo pred odhodom ne ve, katere dokumente potrebuje ali pa se znajde v težavah ko ga na meji finančni stražnik vpraša ali bi kaj prijavil. Poglejmo najprej, kateri so dokumenti za prehod meje: Osebna izkaznica, dokument, ki ga prejme lahko vsakdo pri 15. letu starosti, vendar ga mladoletniki ne morejo uporabiti za prehod meje, če ni izrecno overovljen na kvesturi. Z osebno izkaznico gredo italijanski državljani lahko v vse Zahodnoevropske države razen v Skandinavijo. Potni list, dokument, ki je veljaven za vse države, ki jih italijanska vlada priznava. Lahko ga prejmejo državljani že pri 10. letu starosti, vendar mladoletiki pod pogojem, da na izdajo potnega lista pristanejo starši. Potni list lahko izdajo tudi za otroke, ki še niso dopolnili 10. leta, vendar samo za potovanja skupno s starši. Potni list velja 10 let, vendar je treba vsako leto nalepiti kolek, ki za letošneje leto velja 20 tisoč lir. Kolektivni potni list izdajajo za skupine od 5 do 50 ljudi in je veljaven samo za tisto potovanje, za katero je bil izdan. Kar zadeva določila o valuti, ki jo lahko nesemo čez mejo je treba najprej povedati, da lahko v banki zamenjamo v tujo valuto največ milijon 600 tisoč lir na osebo. Ob odhodu iz države moramo carinikom pokazati potrdilo o zamenjavi denarja. Določila so zelo stroga in kdor izvozi večje vsote tvega globo, ki je lahko tudi petkrat večja od protizakonito izvoženega denarja. Ob povratku s potovanja je treba denar, ki ga turist ni porabil v tujini, vrniti bančnemu zavodu. Kreditne kartice, je moč uporabiti v najvišji vrednosti 1.600.000 lir, seveda če kdo te vrednosti ni izvozil drugače. Eurochegues, je čekovna knjižica, ki je izdana v italijanskih lirah, ampak jo uporabljamo izključno v tujini. Turistični čeki v lirah služijo za plačevanje hotelov, restavracij in drugih turističnih storitev v tujini. Čeki naslovljeni na tuje banke, so vnovčljivi samo na tistih bankah, na katere so naslovljeni ter jih ni mogoče uporabljati kot plačilno sredstvo. Traveller's chegues, izdajajo skoraj vse banke v Italiji in v tujini jih je zelo lahko zamenjati. Navadna čekovna knjižica, s katero je strogo prepovedano izdajati navadne bančne čeke v tujini. S. A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 SEZONSKA RAZPRODAJA pri vergoni pelletterie Trg sv. Jakoba 6 TORBICE - TORBE ZA NA PLAŽO - POTOVALKE - MOŠKE IN ŽENSKE DENARNICE POPUSTI DO 70% MOŠKI IN ŽENSKI PASOVI po 10.000 lir. Obv. občini 4/7/86 TE17AJ 5E JE NA KONJU POJAVIL 5AM FEAIM1C THE3, ZPA3 SEM 3AZ VA$ S05POI7AR I PREPLAŠENO UUPSTVO SE OE VRNILO NA ROMOVE, K1AI7 5U53EI7SRAt7CW\^X TO NOČ ZAVLADALA &ROBNA TIŠINA. SAMO TAHI 3E NA GRADU VESE13ACIL 5 PRJVR2ENC!...