Poštnina platana ▼ fofeofirf. Leto LXIX. št. *j L]vM]sroa stt&f 29« {amuurja 1936« Cena Din 1.- ■4» Iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inseiatl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. I]'A J I. »NKTVO IN DPBAVNIMVO LJUBLJANA, Knafljeva ailea Mer. 6. Telefon: 31-22. 31-23, 31-H, 31-25 in 31*26 NOVO POSREDOVANJE VATIKANA Vatikansko glasilo poveličuje italijanske zmage nad Abesinci in se ogreva za izpolnitev italijanskih zahtev Rini. 29; januarja, r. Najnovojši načrt 7,a. ureditev italtjansko-abesinskega spora, o katerem pravijo, da izvira i/ V.tHkan.i, je zbudi! v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pokornost O njem pravi danas* nji »Osservatore Romano«, da bi bilo mnogo bolje, Ce bi se državniki pogajali o mirni ureditvi spora v v/hodni Afriki, kakor pa se /catekaii k staremu sistemu vojaških /vez. Prav sedaj jc dana možne*:, da se s srečnim načrtom mirno uredi »por, ki bi sc lahko razširi iz A i rike tud; na Evropo. Vst'kikor bi mora' biti načrt tak, da bi bil Sprejemljiv nele za obi* sporni stranki, nego tudi /a ostale evropske države, ki so v sporu neposredno pn/ade::. Pc^ožaj jc sedaj mriqgć bolj Jasen kakor je bij še preci kratkim in sicer zaradi jasnih voja* škib fspoh^rv lt;ili;c. /uradi nove nc\ irno-srJ. ki cz je pojavil'j ?"e:ie na lokarnski pakt in zaradi imenovanja Randioa za francoskega zunanjega ministra. Flandin jc znan po svdjiti simpatijah do Anglije, roda ni. sme sc pozabiti, d i je Lava! kot zunan'ji minister v vladi, ki ji jc načelo-val baš Flandin v Kimu, sklenil Italijan« sko-francesko p- g< dbo in vodi! tudi pogajanja v Srrcsi. Vatikanski načrt podrobs no sicer še ni znan. toda glede ha navedene BjotoviHr vatikanskega gla.-i.'a ne mor? biti dvoma, da določa gotovo izpol- nitev zahtev Italije ne glede na to. da je prekršila pakt Društva in napadla Abesi- nijo. Kaj pravijo Francozi 1'ariz, 29. januarja, r. Oeuvre, poudarja, da se sedanji razgovori med angleškimi in francoskimi državniki v Londonu-nanašajo na nemško zahtevo po ukinitvi določb lokarnske pogodbe r demilitarizaciji Porenja. n-a angleškem zeljo, da se Nemčija povabi na pomorsko razorožrtve-no konferenco in na iranessko posojilo v .\ug-ii ji. C) prvih dveh vprašanjih pravi list: V I.ond:)nu jc izzvala nemška zahteva po delni ukinitvi lokarnske pogodb2 precei-šnio pozornost, dasi je ntrnški poslanik Hosch pet merrdajncm mestu izjavil, d-i nemška vojsfca ne nameiav* zasesti Pure-nja. Kljub temu si francosko zunan.'e ministrstvo prizadeva, da bi Anglija, Belgija in i rancija z-avzeii skunno stališče. Eden na jc mnenja, da pred likvidacijo it.iliian-sko-abe^i/iskega spora o takih pogajanjih nc mere biti govora. Vprašanje le. aii b;> megose vzhodno-đfriški spor ob pravem času likvidirati. I! Jen pa je sprožil vprašanje nemškega sodelovanj na pomorski razoro/.itveni konferenci in sc pri tem postavil na stališče, da bi bilo mugoče spraviti angleško-nemški pomorski sporazum, po katerem ima Nemčija pravico do vojne mornarice v moči 35 odstotkov ton.t/c vsega angleškega vojnega brodovja, v okvir splošne p<}oiorske razorcžitver.c konference. Vsc-kakor bi se s tem uredilo vprašanje nemškega sodelovanja in odpravilo eno izmed Franeosk o-n em šk i h na sp r ot 51 ev. Italijanski komentarji Rim. 29. januarja, r. Fašistični tisk kaže mnogo zanimanja za politične razgovore v Londonu. Listi poudarjajo, da bo mišljenje novega angleškega vladarja gotovo odločilno vplivalo na politiko angleške vlade, vendar pa za sedaj o njem še ne more ničesar jasnega r:'i-i Potrelm.-i je velika opre/nos!, ker gre Za kočljivo stvar. Zanimivo jc .da so v London skoraj vse evropske Pa tudi druge države poslale svoje zunanje ministre. Sploh imajo vs. delegacije, ki so prišle na pogret) pokojnega angleškega vladarja .Jurija V. izrazito politični značaj, tzvzenši seveda Italijane, (»lede na to je že prišlo tlo ->ntork. 29. januarja. AA. Havas poroča: Senator g". Borah je imel snoči govor v zvezi z letošnjimi volitvami novega predsednika. V tem svojem govoru je med drugim rekel, da bi zunanja politika USA morala končno prekiniti s smernicami, ki dopuščajo možnostf da bi USA bile potegnjene v spore med drugimi drža.ami. Posebno se mora branili USA strogo vzdrževati vsakega vmešavanja v evropske od-nošaje. V čaeu, ko je nastala svetovna vojna, je v Evropi obstojal cel sistem tajnih pogodb. Društvo narodov nima nobene druge naloge, kot da zdrži skupaj krpo, ki sa imenuje evropaka politika. Na tem shodu senatorja Boraha je prišlo do incidenta. Stopina črncev je zeio bučno protestirala proti stališču, ki ga je zavzel senator Borah proti predlogu zakona o pobijanju linčanja. SnoČnji go *or senatorja Boraha v Brook-linu se tolmači kot nov predznak bodoče kandidature senatorja Borzna za predsednika USA. Levo krilo republikanske stranke že sedaj živo dela na to, da bi bil na kongresu republikanske stranke Borah imenovan za republikanskega predsedni- ' šk€ga kandidata. • \ Zubkov umrl Pariz, 29. jan. AA. Havas poroča iz Luksemburga, da je tam umrl Aleksander Zubkov v starosti 35 .let. Zubkov je bil oženjen s princeso Viktorijo prusko, sestre bivšega nemškega cesarja Viljema. Sestanek Sinančnega odbora lleograd. januarja, p. Danes popoldns ob 76. se zepet sestane finančni odbor Narodne skupsZinc. Za-čci bc naCelno debato o državnem proračunu za 1*X36 37. De bato bo / dod-atki in pojasnili k svojemu pismenemu, v listih že obj-avljenem eks-pozeju otvoril finam-ni minister jj. Du^an Letica. Za sejo finančnega odbora vlada v javnosti veliko zanimanje, ker «o ob zadnjem njeifovem sestanku oni člani odbora, ki pripadaju vladni večini, zapustili sejo, tako da si je opozicija izvolik predsednika in podpredsednika iz svojih vrst. Vsi zaro z napetostjo pričakujejo, kako sc bo nas d-aije razvijalo delo v tem odboru. Nov mestni svet v Banjaluki Banjaluka, 29. januarja, o. 1*0 dolgih fK>-gajanjli med tukajšnjimi zastopniki JKZ je bil imenovan nov odboi v Banjaluki. Za predsednika občiue je bil imenovan bivši župan in industrijalec Hanidija Af^an. V novem občinskem svetu je 0 pristnšev dr. Spaua. 6 pristašev dr. Siojadinovič;i in 1 zastopnik zidov. Smučarske tekme Male antante na Pokljuki Keograd. 29, januarja, p. Ueneral Vojin Makfimovie, predsednik odbora za prireditev vojaških smučarskih tekem Male an= tante na Pokljuki je snoči odpotoval na Gorenjsko v 6vrho definitivne organizacije tekmovanj. Vremenska poročila z du3 l?9. januarja HMrira - Boh. jezero po stanju danes:—2 C pooblačilo se je. mirno. sne*ra v dolin ni. Bled - Jezero po slanju danes: —2 C. pooblačilo se je. mirno, snega v dolini ni. Pokljuka po stanju 28. jan.: —1 C. oblačno. 80 cm srenja. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska gora - Rateče po stanju daues: —G C barometer stoji mirno, pooblačilo se j2. mirno. 20 eni srenja. Vrši?. Krnica. Tamar po stanju danes: •K> cm srenja. Kolce po slauju 2S. jan.: —2C na 90 cm podlagi 10 cm novega snega, smuka dobra. Planica, dom SK Iliri je: —5 C. 50 cm sreža. solncno, smuka dobra. Sorzna poročila. Ljubljanska boria l Devize z vštevo premi io 28.5r^) Amsterdam 2970.29 — 2984.88, ' Berlin 17otf.0K — 1709.93. Bruselj 737.39 — 742.4<>, (urih 1424.22 — 1431.29. London 216.02 — 218.07 New York 4301.10 — 4337.42, 1'ariz 288.85 — 290.29. Praga 181.33 — 1S2.44. AvSL šiling v p riva t. ki i ringu 9.25 — 9.157». Inozemska borza Cnrih 29. ianuaria. Beograd *. Pariz 20.2$ London 15 20. Xe\v Vork 3*C& !>u- selj 51.S2. Milan 24.50. Madrid 4j oh Amsterdam 20£.."v>. Berlin 1-r.>:r> D.inai Praga 12.74. Varšava 57.&>. ttukarešla -.JO. Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon at. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerieva ulica 1, telefon &t~ 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pil postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.354a Bolniška blagajna samostojnih trgovcev je Ml ustanovni občni zbor te valne socijalne ustanove Ljuhljuna. 29. januarju V dvorani Trgovskega doma se je vršil snoči ustanovni oben: /bor Bolniške blagajne samostojnih trgovcev, /a katerega je vladalo žo dolgo veliko zanimanje. Idc-Icsetrs ••ama je to poka/ala. saj je bila dVo* rana skoraj nabito polna Pole«* drugih ^o se udeležili u-sfanovnega občnega /bora tudi predsednik zbornice za TOl g. Ivan Je-laCin. tajfiiic dr. Ple's-s. ravnatelj Trgovskega bolniškega društva, predsednik tr* gan • kih gremijev, g. Soss in tajnik šinuc. ter tajnik Združenja trgovcev g. Kosem, Zif:topnik /druženja trgovskih potnikov «<. Krek. :r tiru«!, ki jih je prcd^edn» kovajakov, ter jja pred! oži!.i ininstr^tvu Tr^o\stvo je čakalo v.a rešitev skoraj tri leta, toda zaman. Potreba po socialnem zavarovanju pa je bila čedalje \eJia. Združe nje je ustanovilo radi te^a MMMlaj ocl^ek ki si je osvojil idejo samopomoči po znn-acm pregovoru: !>i>magaj hi sam in bog ti bo p ■■•magal. Stojimo pred uresničenjem velike in plemenite ideje, i/delano je ogro; die zavarovanja, duša tega zavarovanja p* ste trgovci sami. Besedo je po\/el g. Ivan Bahovee. ki ie prečita! pravila in jih raz.tolmačil. VTnel/> se je precej živahna debata, posebno glede ii 15 pravil, ki govori o tem. kam nsj ne nalaga denar. Slednjič je bil podan predlog, da se sme denar nalagati «smo v do mače regulativne hranilnice, nakar *o bda pravila soglasno sprejeta. Tudi volitve so pokazale skoroda enutn-i voljo Združenega trgovstva, ter je bil izvoljen nasle.lnji odbor: Sovrkoli Albin. \'crbij Anton. Bahovee Ivan. Lažni k Vi« ljem, škerbec Franjo. Bogotaj Ivan. Ped Ivan. Kamenček Franjo, Krivic Ivan, Golob Roman: namestniki: Žilih .losip. ž^len-der Anton. Oeponja .lanko, Souvan m!.. Steber Viktor, Mravljak Fran. |UMM Avgust, Agnola An t cm SedJsr Ivan, Xc*i~ nik V i k tor. Nadzorni odbor: Zele/nikar Ivan, Fab'* ani Pavel, Vidmar .Stane. So«.s Karel, Flor-jančič Stanko; namestnik': Fridnch Aleksander, Naglas \ vktt>r, (lešnik Milan. Kn<" Tomo. Kette Josip. Občni /bor ki je potekal mcstoffTva »elo živahno, vendar d ;sci plini rano jc bil »a-kijučen po 22. Mahrova hiša je gorela Požar je nastal dopoldne in povzročil je škodo Ljubljana, 29. januarja. E>anes okrog 11.30 je nastal nevaren ogenj sredi mesta. Goreti je začelo na podstrešju bivše Mahrove hiše na Krekovem trgu, ki je zdaj last Slovenske banke. Ob 11.16 je pritekel na gasilski urad dela- j vec Franc Matjašič in obvestil gasilce, da j se iz podstrešja Mahrove hiše moćno ka- J di. Takoj so pohiteli tja poklicni gasilci I z motorno brizgalno, Magirus lestvo in j vsem potrebnim orodjem. Bii je pa tudi že j skrajni čas, kajti na podstrešju hi še je divjal hud ogenj. Na podstrešju stanujejo Vojanovičevi, Turkovi in Sušnikovi in tam so tudi drvarnice, polne drv in premoga. Vojanovi-čevih in Turkovih ni bilo doma, pač pa Sušnik o vi. Kmalu po 11 so začutili močan smrad po žganem in kmalu so videli, da je podstrešje zavito v gost dim. Imeli so samo še toliko časa. da so zbežali, kajti takoj je plamen že objel del podstrešja. (lasilei so prislonili veliko lestev in na- p l.;di po nji cev na i>od>tre^je, prav tako prostovoljni drugo lestev, obenem so pa na-peljaii dve cevi skozi vežo po stopnicah prav gori do podstrešja in kmalu so vs« >tiri cevi bruhala mofne curke vode na goreče podstrešje. Ogenj je divjal t nezmant šano silo. vendar 93 je že okrog poldne posrečilo, da so ga deloma omejili. Seveda je škoda zelo velika, ker i3 del podstrešja uničen in menda tudi nekatera stanovanja, a Kopačevim v III. nadstropju je t^kla voda v stanovanje in tudi povzročila precej škode. Pri Kopačevih leži doma na smrt boksa mati in zato je bil nje položaj bolj obupen. Ogenj sia naznanila dva strela z ljubljanskega gradu in «ta seveda zvabila na Krekov trg mnogo ljudi, ki z zanimanjem opazujejo irorečo hišo. iz katere »e vale v»lki oblaki dima na vse strani. Tramvajski promet je bil prekinjen in s*' vrši 5 pre«1opd nf?m. Velik požar v Dravljah Davi okrog 1.30 zjutraj je izbruhnil v Dravljah velik ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Peterce. Goreti je začel skedenj, kjer so bile nakopičene velike zaloge sena in slame. Ogenj se je razširil tudi na hlev in v veliki nevarnosti je bila blizu stoječa stanovanjska hiša. Na ponaoi so prihiteli najprej domači gasilci nato pa še gasilci iz Zgornje in Spodnje Šiške, poklicni gasile' iz Ljubljane z mo-torko pod vodstvom podpoveljnfka Ogri-na ter prostovoljni gasilci z motorno brizgalno in agregatom pod vodstvom povelj- nika Pristovaka. Združenim naporom gasilcev se je po večurnetn gašenju posrečilo ogenj omejiti ter preprečiti večjo nesrečo. Hlev in skedenj sta pogorela do tal. Zgom relo je tudi okoli 7000 kg sena, poleg tega pa mnogo poljskega orodja, dočrm «0 živino Še pravočasno rešili, škodo cene nq okrog 80.000 Din. Peterca pa je bil zavarovan za 60.000 Dm. Kako je ogenj nastal, ni znano, sodijo pa. da ga je zanetila zločinski ' ; Kratka deklaracija francoske vlade Pariz, 29. jan. A A. Havas poroča: Ministrski predsednik je danes .popoldne izdelal vladno deklaracijo. V četrtek jo bo prebral v parlamentu, Delbos pa v senatu. Deklaracija bo relativno kratka in bo obsegala vsega tri strani, napisane na pihalnem stroju. V njej bo posebno močno naglašeno, da hoče Francija braniti frank ter red in mir v državi. Požar v otroški bolnici Newyerk, 29, januarja. AA. \ nfroaln r oddelku bolnišniee za tuberkulozne v Mai-bernu je ponoči nastal požar, ko so vsi bolniki spali. Neka bolničarka, ki je na uli-ei opazila požar, je postavila svoje življenje na koeko in je rešila 17 otrok. Dva otroka sta zgorela. Ena bolničarka in ve«; otrok je hudo ranjenih. Zaradi Minera mraza požara ni*o mogli pogasiti. Kaj je z občinskim odborom v Kamniku? V času, ko bi * vpra£#tja, me tir* v načelne borbe sa svojo pravice Kamnik, 28. januarja Zoper bansko odločbo, s katero jc bil občinski odbor razrešen, se niso pritožili vti razrešeni odborniku Občina in nadzorna oblast se sedaj prepirata, ali smejo odborniki, ki se niso pritožili, ostati ni svojih položajih do pravomoćnosti banske odločbe. Nadzorna oblast pravi, da je glede teh odbornikov banska odločba že pravomoćna, da so ti odborniki dokončno raz= rešeni in ne smejo več opravljati odbor-niških po^ov. Zato je dala občimi nalog, da dopolni odbor z namestniki in ji predloži listo novega odbora. Zoper to se jc občina pritožila. Ona pravi, da pritožba celo enega samega člana zadržuje pravomoč* nost odločbe v prilog vsemu odboru. Zlasti pa uaglaša. da se je zoper razrešenje pritožila tudi ona sama kot predstavnica vseh občanov in za vse razr?šene člane. Končno je pevdarila, da nadzorna oblast {sresko načclstvo") niti pristojna, da proglasi odločbo t». bana ^a izvršno. O tem načelnem nasprotju smo morali malo več napisati, da bodo čitatelji bolje razumeli sledeče dogodke. S tem v zvezi «e moramo pećari / ostavkami občinskih odbornikov gg. dr. Vidica, 5ter£arja in .Machtiga. Na prijavo g. Mach-tiga je banska oprava odredila revizijo. Revizorja sta bila zaposlena na občini skoraj ves mesec november. Po odhodu revizorjev se je po Kamniku šušlj&fo in vcJ-io glasneje govorilo, da sedaj pride raz* puet, jutri ali pojutrišnjem, da ie žc na občini itd. Pametni občani 6o take govorice zavračali, češ. da revizija ni našla nič takšnega, da bi se mogel občinski odbor •razpustiti. Te optimiste jc neprijetno zadela vest. da so zgoraj imenovani trije občinski odborniki dne IS. 12. 1935. istočas* no in z dobesedno enakimi vlogami podili ostavko na svoja mesta. Po jasnem predpisu zakona o občinah odloča o takih ostavkah v prvi instanc: občinski odbor. Ostavke pa so bile vložene pri nadzorni oblasti (sreskem načclsrvu. drugi instanci). Ta pa nt vložnikov zavrnila in jih napotila na pristojno mesto: tudi na vloženih ostavki odstopila občimi v pristojno rešitev, marveč je z odlokom od istega dne ostavk* sprejela in vse tri prosilec razrešila funkcij občinskih odbornikov. Občino pa je o tem izvršenem dejstvu kratkomalo obvestila. Občira ni bila tLha in je zaprosila, di ji nadzorna oblast odstopi spise v redno prvoinstamčno postopanje, ^edaj pa jc žc ves Kamnik videl in vedel, kaj pride. Zato razrešenje. ki je bilo izrečeno z odločbo g- bana z dne 31. 12. 1935. ni nikogar presenetilo. Razrešeni so biii predsednik občine, vsi člani uprave in odbora razen zgoraj irae= novaoih treh odbornikov, ki so tik pred razrešepjem vsega občinskega odbora pos dali ostavko, ki so bile takoj sprejete. Banska uprava sicer ni izrecno razrešila vega občinskega odbora, temveč dejanski je ona razrešila vse člane odbora, ki so formalno in stvarno še bili njegovi člani, češ, da je ves odbor odgovoren za nerednosti. Čitatelji bodo sedaj razumeli, zakaj jc kamniška javnost na mah posvetila vso svojo pozornost ostavkam treh nerazrešenih odbornikov. Nadzorna ob'ast na zakonito zahtevo občine, da sc ji odstopijo Vojaške tekme Male antante Ljubljana, '29. jan'iarja 1. in 4. februarja bodo na Pokljuki vojaške 6muške tskrue Male antante za prehodni pokal ruinuuskega kralja Karla II. Pokal dobi tista vojska, ki doseže na zimskih in poletnih tekmah Male antante največ točk. Na predtekmah Male antante 1984 v Rumunijji si je priborila pokal naŠ3 voi-ska. Vodja tekom bo inspektor državne obrambe divizijski general Vojin Maksimovič njegov pomočnik polkovnik Dragotiu 2ivauo-vič drugi pomočnik polkovnik Mihajl Lu. kič. delovodja artiljerijski major Sv^tislav Kolb. zdravnika po sanitetni polkovnik dr. Dragotin Brus in dr. Aleksander 2igan. V tehničnem odboru so glavni sodnik komandant dravske divizijske oblasti general Petar Nedeljkovič. njegov pomočnik načelnik štaba komande dravsko divizijska oblasti generalštabni polkovnik Vladimir Koler, tehnični vodja tekme podpolkovnik Milan Popovi^, sodnik na ril m kapetan T. klase Vladimir Grahovac. starter poročnik Miroslav Pajman merilec časa generalni tajnik JZSS g. Joso Goreč, delovodja tehničnega odbora kapelan Josip Marijan, komandant strelišča kapetan Berislav PredojevK\ nadzornik proge poročnik Vlastirnil Miljkovič. nadzornik tehničnih del poročnik Slavko Stankovič, njegov pomočnik podporočnik Albin Crkveni k. Tekmovalci vseh treh držav so že določeni. Za našo državo bodo tekmovali kot vodja patrole podporočnik Ivan Koren, kot člani patrole narednik Albin Grad ter r?-dova Jakob Žen in Ivan Kezele. kot namestnika pa podporočnik Mirko Ivanovič in narednik Julije Višic. 1. februarja ob (X bo patrolna smučarska tekma v zvezi s streljanjem iz karabink. Proga je dolga 30 km, višinska razlika znaša 600 m. 4. februarja ob 9. bo re!?jna smuSka tekma na 50 km. dolgi progi pri višinski razHki 1.000 m. Tekmi bo prisostvoval kot zastopik ni-munekega kralja ramunski poslanik v Beogradu Buraaeacu z romunskim vojaškim atašejem generaletabnim polkovnik ora Teodorescom, Češkoslovaško bo pa zastopal vojaški ataše polkovnik Maly. Danes prispe v Jugoslavijo rumuneka m češkoslovaška tekmovalna ekipa in se odpeljeta takoj na M od koder odideta na je iS na Pokljuki ostavke v redno pravoinstančno postopanje, ni reagirala. Zato je občina vložila formai-no predstavko in pritožbo na bana. Predstavki je sresko načelstvo ugodilo in razveljavilo svoj odlok, 6 katerim je sprejelo ostavko in razrešilo imenovane tri odbornike njihovih funkcij. Odstopilo je spise občini v redno prvoiustančno postopanje. Hkrati pa jc kot nadzorna oblast občini naložilo, da mora v treh dneh sklicati iz= redno sejo občinskega odbora z edinim dnevnim redom: Razprava in sklepanje o teh ostavkah. Istočasno je dostavilo občini v pečetku tega članka omenjeni nalog, da sc mora sklicati na sejo občinski odbor v novi sestavi, to je brez razrešenih odbornikov, ki se niso pritožili zoper raz: rešit ven o odločbo, temveč se morajo poklicati nji-kovi namestniki. Zoper to odredbo se jc občina pritožila na g. bana. Ugodi:a pa je občina v zakonu utemeljeni zahtevi nadzorne oblasti in je sklicala izredno sejo ob= činske^a odbora na 25. t. m. z navedenim dnevnim redom. Sklicanje seje je predpis-no prijavila nadzorni oblasti in dostavi'a, da se vabi na sejo razrešeni občinski odbor brez namestnikov in se jskliccvala na vloženo pritožbo na g. bup-j, kitera še ni rešena. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-S7) Devica Orleanska Veličastno. Pretresljivo. Monumentalno. Angela Zalokar, Gustav Griindgens. V dopolnilo Fo.vov zvočni tednik. Predstave v sredo in četrtek ob 7. in 9. uri. V petek komedija: TOZABI NA VSE SKRBI. Vstopnina Din 3. V soboto: STARI IN MLADI KRALJ. Tik pred sejo je nadzorna ob.ast dostavila predsedniku občine in članom uprave dodatni odlok, s katerim dopolni svoj prvi odlok tako, da je banska uprava kot pri= sU;jno oblastvo proglasila razrešitveno odločbo za izvršno glede onih odbornikov, ka teri se zoper njeno odločbo niso pritožili Zadnjo besedo bo seveda imelo upravno sodišče. Predsednik občine je odredil, da se seja ne vrši. Kolobocija ie večja iz dneva v dan. Občani se vprašujejo, kaj bo z rednimi ob* činskimi posli. Kje je delo za proračun? Bremena so žc pretežka in upali so na vsaj delno razbremenitev. Baš sedaj pa se občina tira v načelne borbe za svoje ustanove pravice. Pa še nekaj vprašujejo meščani: občinski odbor ima sedaj razrešene člane, ki so se pritožili, razrešene člane, ki se niso pritožili, nerazrešene člane, ki so podali ostavko in še namestnike, o katerih ena stran trdi. da so odborniki, druga pa da niso. Zato meščani po pravic' vprašujejo: Ali je občinski odbor v Kamniku razrešen ali ni? Edini nesporni odborniki so tisti trije, ki so sc prvi hoteli rešiti tega težkega in nehvaležnega bremena. — Če bo treba, se zopet oglasimo. Klic obupanih Ljubljana, 29- januarja. Med naj bednejšimi med bednimi železniškimi vpokojenci so gotovo miloščina rji z družbeno provizijo, železniški invalidi in njihove vdove. To so sami sivolasi starčki in starke, v visoki starosti in v svoji bedi že popolnoma izčrpani. Mološčinarji z druž beno provizijo imajo malo pokojnino »n drag. doklado Din 2.- dnevno, njihovi prejemki se sučejo od Din 70.- do Din 100.-mesečno. železniški invalidi in vdove v dravski banovini .katerih nezgodne rente še niso prevedene, so prideljeni prometnemu ministrstvu v Beogradu, svoje skromne nezgodne rente pa prejemajo od železniške direkcije v Zagrebu in sicer za štiri zlate krone en dinar. Nekateri od teh so prejemali še malo drag. doklado. katera se polagoma krči in mnogim se je popolnoma ustavila in se tem sivolasim starčkom in vdovam starkam nakazuje že 10 mesecev samo še Din 3.- 4.- 5.- 6.- 7.- i. t. d. mesečno. Kaj naj ti nesrečniki, ki so žrtvovali v težki in odgovorni službi najdražje, svoje zdravje, sedaj store, kam naj se še obrnejo? O tem se je tudi tem potom še več razpravljalo in opozarjalo, da naj se njihove rente prevedejo na predvojno kupno moč. času in Življensldm potrebščinam primerno, z ve! javnost jo od leta 1927, ko so bile prevedene vse kronske pokojnine. Po svetovni vojni so vse nasledstvene države prevzele na svojem ozemlju bivajoče železniške Invalide, kakor tudi fond, kateri se je procentuelno razdelil na vse nasledstvene države, in s tem so prevzele tud' vso nadaljno skrb za železniške invalide. Vse države so to vprašanje že kedaj uredile. Zato je več kakor čudno, kako je mogoče, da so pri nas ti nesrečniki prepuščeni največji bedi in pomankanju. Da pa bo mera zapostavi jenja teh nesrečnikov še popolnejša, jim železniška direkcija v Zagrebu odklanja podaljšanje železniških legitimacij za režijsko vožnjo, torej tudi to pravico, katero so uživali vedno, se jim hoče odvzeti zato, ker so pri železnici pustil5 svoje zdravje. Opozarjamo tudi na krivico, ki se je zgodila z zadnjo uredbo za draginjske do-klade železniškim poduradnikom in služi-teljem a polno službeno dobo, katerim je osebna drag. dokiada ostala neizpremenje-na. izgubili pa so pri rodbinski dokladi enako, kakor oni, ' katerim se je osebna drag. dokiada zvišala. Primorani amo bili aa te krivice ponov- i no opoaoriti in prosimo vse mr--*-- 1 faktorja, posebnu ie nase gospode senatorje in poslance v tem nujne _ Društvo naieraftlrib vpokojenrev aa dravsko banovino v LJnMjnnl. Dražba kol divjačine Ljubljana, 29- januarja. Kljub temu, da je JStonttja mila atma za kvaliteto krzna nepovoljna, so vendar bile kože primeroma prav dobre, kar je pripisovati Snegu, ki je zapadel v decembru. Blaga ni veliko na trgu, saj je lov roparic brez snega težak. Zanimanje za krzno je bilo večje kot lansko leto. Tudi inozemstvo letos še ni prenatrpano z blagom. Na licitaciji izd raženo blago je šlo večinoma v Nemčijo, pa tudi v Avstrijo Italijo, C.S.R., Poljsko in Francijo. Cene k ranu so napram onim lanskega leta znatno poskočile. Za prvovrstno blago so bile dosežene sledeče cene, v oklepaju so naznačene cene lanskoletne licitacije v januarju: Lisice gorske 12S—170 (124—150). lisice poljske 122—135 (120). lisice posebne komadi 200 (180), kune zlatice 690—850 (500—620), kune zlatice posebni komadi 900, kune belice 500—600 (450—520). dihurji SO—100 (60—90). Polhi 2 (brez zanimanja), bele podlasice 20, divje mačke 70 (brez zanimanja), vidre 300—340 (380) veverice zimske 6 (6.50». Divji zajci zimski 7 (3.85). Divji zajci jesenski 1.50 (•), Srne 10 (10), Jazbeci 113—120 (58—61) Din. Prihodnja dražba bo dne 9. marca 1936. Film „Bedni" Ljubljana, 29. januarja Zadnja leta se v filmu vedno bolj uveljavljajo literarna dela. Prav te dni smo videli Knut Hamsunovo »Viktorijo«, ki je pri večini publike zapustila globok vtis, a od danes dalje teče v Elitnem kinu Matici film Les miserables«:, po romanu Viktorja Huga, enega najgenijalnejših tvorcev francoske proze in poezije, ki je imel tudi globok vpliv na nase pisatelje. »Les miserables« — krik bednih, ponižanih in razžaljenih, delo, v katerem je Hugo ostro žigosal takratne socialne razmere, je bilo prevedeno v vse svetovne jezike in snov tudi že večkrat porabljena za film. Tako so pred leti Francozi izdelali nemi film, ki je našel močan odmev, nato so ga pa priredili tudi za zvočni film. Poleg Francozov so se pa dela lotili tudi Američani, ki so takisto ustvarili izredno umetnino. Glavno vlogo so poverili dvema najodnčnejšima umetnikoma: angleškemu Janningsu, Char lesu Laughtonu, ki ga poznamo iz filma Henrik vm in Fredericu Marchu, ki je glumi 1 v filmu r Kleopatra« ter je znan zlasti po svojih izvrstnih ljubavnih vlogah. 2e ti imeni dovolj jamčita za kvaliteto filma, o katerem se tudi vsa kritika izražal superlativih. Ker ima Viktor "Hugo tudi med nami na tisoče oboževalcev in ker zna naše občinstvo ceniti njegova dela, smo prepričani, da ga bo tudi zanimal film o njegovem nesmrtnem delu. Premiera bo d revi v Matici. Z. K. D« V petek bomo predvajali prekrasni barvani film iz otokov Bali LE60NG PLESALKA BOGOV ELITNI KINO MATICA Iz Maribora — Vest* zadnjic in po globoko znižanih cenah. Rostandovo pretresljivo in v režiji ljubljanskega režiserja Cirila Debev-ca prav dobro uspelo dramo »Veste uprizore v četrtek 30. t. m. zadnjič in po globoko znižanih cenah. Vstopoma je tako nizka najcenejši sedež velja samo 4 Din), da je pač vsakomur omogočeno ogledati si zadnjo uprizoritev tega etičnega m odrsko odličnega dela. — Starček hotel zastrupiti tovariša. Na policiji so te dni razčistili zadevo, ki bi bila stala Alojza N. iz Maribora skoraj življenje. Njegov 631etni tovariš, pekovski pomočnik Ignac P. je primešal Alojzu mišnico v jed, da je nesrečnež zaradi za-strupljenja kmalu umrL Zdravniki so mu le z največjo požrtvovalnostjo rešili življenje. Na podlagi dokazov in zasliševanja je policija izročila Ignaca sodišču. — Janko Mlakar nas bo popeljal drevi s svojim živim predavanjem iz mariborske Ljudske univerze na Veauv in Etno. Začetek prezanimivega predavanja s skiop-tičTiimi slikami bo točno ob 20. uri. Mesec pogojnega zapora za polomljene ode. Včeraj se je zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem 311etna zdravnikova žena Helena Kapralova iz Trate, ker je lani 4. junija z avtomobilom povozila na vogalu Gajeve ulice in Koroške ceste strokovnega učitelja Josipa Bervar-ja. Nesrečnež je obležal z zlomljenimi udi m življenjsko nevarnimi poškodbami po celem telesu, Kapralova se je takrat sele učila šofiranja in je dogodek vzbudil v Mariboru mnogo zgražanja. Obtoženka je bila obsojena na mesec dni zapora pogojno na dve leti. Odškodninski zahtevek v znesku 200.000 Din je zavrnil predsednik na civilno pravno pot — Najmlajša — najstarejša. V lanski rojstni statistiki sta predvsem dve zanimivosti Najmlajša mati v Mariboru je imela komaj 15 let, najstarejša pa že 50! — Anfbiks, ustrelila te bom! tako je nedavno zaklicala precej vinjena 4lletna posestni ca Antonija 6. iz Godemarcev ter sprožila samokres, ki ga je naperila proti I sosedu Hericu. Strel je k sreči zgrešil, SLAVNI TKLKPAT IN JASNOVIDEC SVENGALI PREDE OSEBNO in ka Izvajal svoje eksperimente is telepatije, jasnovidstva, polh o grafike, hipnoze in pslhometrije v Elitne« kino Matici kljub temu pa se bo morala Antonija zagovarjati pred sod iščem. hm šahovsko prvenstvo Maribora. Tudi letos bodo v Mariboru priredili velik šahovski turnir za prvenstvo Maribora. O organizaciji te zanimive prireditve se bodo šahisti pogovorili drevi ob 20. v kavarni > Central«. Vabljeni tudi neorganizirani šahisti! — Gripa, škrlatica^ davica. V preteklem letu je bilo mariborskemu mestnemu fizikatu prijavljenih 477 obolenj na gripi, 79 primerov škrlatice in 63 slučajev davi-ce. Jelisaveta Jovović Kovačevska Ljubi janay 29. januarju Danes popoldne prispe v Ljubljano ga. Jelisaveta Jovovič — Kovačevska, lirična sopranistka sofijske narodne opere, ki jo je povabila v Ljubljano uprava Narodnega gledališča popolnoma v skladu / željami m okusom naše operne publike. Gostovala bo jutri zvečer v »Madumi Butterflv«. Ga. Jelisaveta Jovovič — Kovačevska je svoje glasbene študije končala na znani rimski »Kraljevi akademiji Santa Cecilia«, kjer je tudi nekaj časa nastopala. V So* fiji poje ves prvi lirični repertoar in prištevajo jo med najboljše bolgarske umetnice. Razen »Madame Butterflv« in »Ma-nonc«, šteje med svoje najuspelejše krea* cije še »Traviato*. Margareto v »Faustu«, Mirni v >*La Bohčmi«, »Mignon«, Neddo v »Pagliaccih«, Tatjano v »Ergenij-u Onjegi-nu«. Pamino v čarobni piščalki«, Sula-mit v »Kraljici Sabski« itd. Z go. Jovovič — Kovačevsko je pel nedavno o priliki svojega gostovanja v Sofi* znani tenor Christv Solari. ki se je o njeni igralski umetnosti in najfinejši pevski kulturi izrazil kar najlaskavejc. Pripomnil je, da bo v Zagrebu, kjer jc gostovala, imela popoln uspeh. Tudi mi z zanimanjem pričakujemo jutrišnjega nastopa v njeni najboljši kreaciji in upamo, da bo ga. Jelisaveta Jovović — Kovačevska navdušila tudi ljubljansko operno publiko. Pavčič je bil oproščen Sovo mesto, 29. januarja Razprava proti železniškemu čuvaju Antonu Pavčiču jc trajala vse dopoldne. Opoldne je bila prekinjena in se je ob 14. nadaljevala. Pavčič je stopil pred senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Kuder, precej samozavestno in je na vsa vprašanja glad* ko brez premišljanja odgovarjal. Po pre-čitanju obtožnice ga je predsednik vpraša', če je razumel obtožbo, na kar je Povčič odgovoril: »Gospod predsednik, povem vam. kakor vsem, da bi jaz vse priznal, če bi bil kriv. Preveč dobro se zavedam, da bi zavrgel svojih 21 let službenih let, ženo in otroke, če bi storil ta grozni zločin, ki mi ga očita obtožnica«. Obtoženec je priznal, da je res levičar io da se je učil mesarske obrti. Pri telefonu je prisluškoval, toda !c zato, ker je močno zvonilo. Res je tudi. da ga je ha« dilka pravočasno zbudila, ker je pa ves dan delal na polju, jc brl truden ki je sp^t zadremal tako, da jc šel 2 uri in 15 minut prepozno na službeni obhod. Povedal je tudi. da mu večkrat teče kri iz nosa, odtod najbrž krvavi madeži. Na Kožarja je bil sicer ljubosumen, a ni živel i njim v sovraštvu. V splošnem ni imel z njim mnogo stikov in se ga je vedno rad izognH, ker se mu je zdel Kožar precej visok. Sodišče je zaslišalo šc dopoldne 9 prič, ki sicer niso izpovedale nič bistvenega, a za obtoženca več ali manj neugodno. Obtoženca ie zlasti obremenjeval priča Glavič, ki je bil z njim skupaj v zaporu. Ta je pri« povedoval zgodbo o petih tisočakih, ki jih je baje Pavčrč zakopal kakrh W» korakov od čuvajnate. Orožniki so sicer tam vse prekopali in preiskali, a denarja n;so našli. Po zaslišanju prič je govoril državni tožilec g. Barle, ki jc vztrajal na obtožbi, češ. da direktna krivda sicer ni dokazana, pa jc dovoli indteov. ki govore proti Pavčiču. Zagovornik dr. Gros je zahtevala oprostilno sodbo, ker ni prav nobenega dn-ka?a o Pavčičevi krivdi Senat je po krst* kem posvetovanju Pavčiča oprostil. Iz Celia —r Proračun mesta Celja rs 1. 1996-37. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Proračun mestne občine reliske in njenih pod-ietij za upravno leto 193« - 37 ho razj»o!o-žen prebivalstvu na vpogled pri raučnovnd-stvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah od 1. do vštetega 5. februarja. Vsak 51an mesta Celja kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od katerega koli dohodka v mes*u Celju, iina pravico slaviti v zgoraj navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je tr^ba vlagati pri mestnem poglavarstvu celiskem. —c članstva JXS v Celje in okoliei opozarjamo, da bo drevi ob 8. redni članski sestanek v Celiskem domu. —c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okoMeo bo v torek 4. februarja od 8 do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovec za mesto Celje v Razlagovi ulici štev 8. —c Umrla ie v ponedeljek v Celju (Na okopih 3) v 79. letu starosti sološno znana babica in hišna posestniea ga. Marija Kraju-čeva. —c Dre ne>reei. V ponedeljek je 67 letneu.i dninarja Matevža Tominca iz Žalca pri dolu pobodel I.ik in ga težko poškodoval pa spodnjem delu telesa. Istega dne je padel 23 letni redov 39 pešnolka v Celju Imr * Azirovič" z vozj med vprežena konja in ^ hudo ranil na glavi in l.jvi nogi. Oba ponesrečenca ;=o odpeljali v celsko bolnico —c Na dnevnem redu seje ■MStaega Si •" ki bo v petek 31. t. m. ob 18., so i>oročii.i odbora in volitev dveh članov v rekla miri »sko komisijo. KOLEDAR Danes: Sreda, 29 januarja katoličani: Frančišek S. DANAŠNJE PRIREDITVI Kino Matica: Bedni iLes Miserables i. Kino Ideal: Silva — Kneglnja ćardasa. Kino Sloga: Triurni ljubezni. Kino Union :Zmagovalec srca. Kino Šiška: Devica Orleanska. Sokol i. občni zbor ob 19.30 v mali dvo« rani na Taboru. Sadjarsko vrtnarsko društvo: predavanje gospe Andreje Ključenkove ob 19 v predavalnici mineraloškega inatituta na univerzi. Ljudska univerza: predavanje univ. prof. dr. Hadžija o biologiji in lovu tuna ob 20. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. TvrSeva cea ta G. Hočevar (Celovška cesta ©2f Gartus, Moste — Zaloška cesta. Iz Trbovelj — LH*e zanimh'i predavanji; V nedeljo Z februarja ob 9. uri dopoldne bo v tukajšnjem sokolskem domu predavanje o življenju in trpljenju naših rojakov na Koroškem, v soboto 8. februarja ob 30. uri pa istotam predavanje o slovenskem I*ri< morju s skioptičnimi slikami. Prvo predi-vanje priredi Posavski pododbor Khrha, koroških Slovencev, drugo pa tukajšnja Jadranska straža, ki bo imela pri tej priliki tudi občni zbor. Predavali bodo poznavalci razmer v teh krajih iz Ljubljane. Ker sta obe predavanji akrualoi fn ran mit-vi. vabimo prebivalstvo, da *c obeh v čim večjem števHu udeleži. — /Ca Silvestrom' program tukajšnjega .So kola so se začeli zanimati tudi drugod. Te dni je dobila tukajšnja sokolska drama vabilo iz 5>t. Vida pri Ljubljani, da bi nastn pila prihodnjo soboto na tamošnjem sokolskem odru s sil vest rovi m sporedom. Zdi se. da si hočejo rudi ^ntvičani poblizic ogledati na*e ^Abesince«, ki niso nič manj korajžni kakor oni tam v Afriki. Sokolsko gledališče pa je dobilo vabil^ /a gostovanje v Ljubljani tudi s strani ljubljanske železoičarske organizacije, katere zlasi-i zanima ^telefonska cen t rab v Adi s Abebi, ki je stalno okupirana od rujiih novinar* jev. ^entvičani in Ljubljančani sc bodo pri tej priliki prepričali, da naše sokorsko gledališče ne no*i zastonj tega naziva. — Upra\'a občine Trbovlje opozarpi prebivalstvo, da je postal turizem v naši državi narodno gospodarska, zimski šport pa že narodna potreba. V upoštevanju tega de> stva ic treba 7 vsemi razpoložltivimi sredstvi preprečevati pojave, ki tej pridobftn panogi ali neposredno škodujejo ali pa jo v obstoju ali razvoju kakorkoli ovirajo (vandalizem ali vsako drugo matenjak>o oškodovanj« turizma, njegovih naprav, odstranjevanje markacij, kažipotov in sL) na nerazumevanju slo.net.:. a'.; laravn sr zlo* hotno zapiranje mo-u^kih terenov in aan-kališč, s postavljanjem plotov, ograj, izkopavanje jarkov itd. Županstvo vabi prc~> bivalstvo. da se ogiba /£oraj naštetih dejanj in varuje vse turr-rričnc in ?iinskr>-športne naprave. Iz Poljčan — Mila obsodba za življenje bližnjega. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je te dni sed*»! na zatožni klopi 23-Ietni posestniški sin Mlakar Jože iz Brezja pn Poljčanali, ka je lani 10. novembra zaklal posestniškega sina Alojzija špeca. O žalostnem dogodku smo takrat obširneje poročali. Obtoženi Mlakar je usodnega dne ves dan popival v fantovski družbi. Okrog 23. ure pa sta sc Mlakar in Spec dvignila in odšla domov proti HoŠnici. Spotoma jo Mlakar nenadoma zaklical: Porka ..... tu imaš«- in ga v trenutku zabodel a kuhinjskim nožem. Spec se jc na mestu zgrudil in mrtev obležal. Tako kakor pri preiskavi je tudi pri razpravi trdil da se ničesar ne spominja, kaj je storil, ker mu j« šmarnica popolnoma zmešala glavo. Skesano se je razjokal ko je povedal, da sta si bila s pokojnim specom najboljša prijatelja. Upoštevajoč razne okolnosti je doletela Mlakarja prav mila kazen. Obsojen je bil na 1 leto robije in 7 dni zapora. — Občni zbor sadjarske in vinarake podružnice Poljčane se je vršil v nedeljo f gostilni pri Vodeniku. Ker je bil predsednik zadržan je vodil zbor njegov namestnik zivko Tanko, sol. upravitelj iz Studenic pri Poljčanah, ki je imel pri tej priliki tudi kratko predavanje o sadjarstvu: O negi, dobičkanosnosti in o poštenosti pri kupčiji sadja. V odbor so bili izvoljenj gg. Drozg za predsednika. Gajšek Jože za podpredsednika, dtefancioza za tajnika, v ostali odbor pa Stoporko, Bauman Josip. Hauptman in Pukl. — Pomladni oznanjcvalei zvončki, tro-bentice in pomladanski žefran se ie drs-mijo po solnčnih rebrah pod Bočem in zgovorno pričajo o muhastem vremenu letošnje zime. DNEVNE VESTI — Letošnja velesejma t Ljubljani pod pokroviteljstvom kralja Petra II. Minister dvora je obvestil predsedstvo 1 julijanskega velesejma, da bosta retošnja spomladanski in jesenski velesejem v Ljubljani od« 30. maja do 8. jauuaja odnosno od 29. avgusta do 9. septembra pod pokroviteljstvom Nj. V?I. kralja Petra II. — Zanimiva poučita statistika. Proračunski oddelek finančnega ministrstva ie objavil zanimivo statistiko državnih uslužbencev, vpokojencev. invalidov ler osebnih in materijalnih izdatkov. Po proračunu za '.eto 1335-36 je v naši državi 208.277 državnih uslužbencev ali v primeri z lanskim pro-Čunvkini letom 315S vec. Ministrov in banov je 23. uradnikov o7.~62. uradniških pripravnikov 16.042, zvanirnikov H4.80t», služitMjev 1«\848. kontraktualnih in honorarnih uslužbencev in dnevuičarj.jv 3b.885. nerazporejenih 2252. častnikov in vojaških uradnikov 10."36. podčastnikov, knplarov in orožnikov 89.277. 1. oktobra 1935 je bilo pri nas64.23*j vpokojencev ali -143 več nego v lanskem proračunskom lelu. Največ vpokojencev ima notranje ministrstvo, in sicer 10.792. Ittva-lidov je 70.142. ki dobivajo na leto 104 milijone 510.859.62 l>in. Na finančno ministrstvo v Ljubljani odpade 5120 invalidov. V.-i osebni izdatki po novem proračunu znašajo za splošno državno administracijo 3 milijarde 821.314.437. za gospodarska podjetja in ustanov« pa 1.370.708.401 Din. Na pokojnin ■ in invalidsko podpore ortpade 1 mili-jarda. too. 7as.432 Din KINO SLOGA Telef. 2730 Ne v filmu >Ob zori«, ne v »4 vragi* niti v »Angrelu ulice«, ni bila Janet Gavnor tako srekana in sladka kakor v čarobni opereti (ADORABLE) ljubezni filmu nepopisnega ljubavnega razkošja JANET GAYXOR si morate po dolgih letih zopet ogledati, ker Vas bo zopet očarala! PREDSTAVE ob 16., 19.15 in 21.15 — Za zgraditev ceste PeAcenik — Krka. Polagoma prodira in zmaguje na merodaj-rih mestih spoznanje, da je res že skrajni čas. da sc zaćne tudi naša doslej tako pozabljena in zapostavljena Dolenjska vsaj skromno participirati na splošnem napredku, v kolikor o njem sploh še lahko go- j vorimo v naših neurejenih razmerah. Do- ) leajska potrebuje v prvi vrsti elektriko in j ceste in baš v tem pogledu se je pokazalo zadnje čase razveseljivo stremljenje, da se stori kar je pač v danih razmerah mogoče. Eden najboh zapuščenih in siromašnih krajev Dolenjske je nedvomno višnje-£orski okraj in zato je prav, da se je začelo z vso vnemo delati za povzdigo Dolenjske baš v tem okraju. 2e predlanskim in lani je bilo načeto vprašanje zgraditve ceste Peščenik — Krka. Lani se je delo že začelo in letos naj bi se nadaljevalo. V ta namen se je zglasila včeraj na banski upravi deputacija občin Višnja gora. Krka in Stična. Iz Višnje gore sam župan g. Erjavec in s Krke tudi župan g. Podržaj ter zastopniki na gradnji ceste najbolj zainteresiranih vasi Vrhje, Nova vas in Križ-ka vas. Deputacijo je vodil banski svetnik gf. ing. Milan fcuklje. Deputacija je g. banu tolmačila bedo in težnje prebivalstva visn.iegor.5ke.ga okraja, kjer se more izredno težki gospodarski položaj zboljšati edino lc z javnimi deli. Zato je nujno potrebno, da se nadaljuje gradnja ceste Peščenik—Krka. Ta cesta bo pa tudi velikega pomena za tujski promet in od nje bo imel koristi ves okraj. G. ban je deputaciji obljubil. da bo storil vse. kar je v njegovih m<>čeh, da se bo gradnja ceste letos nadaljevala. PRID K SLAVNI TENOR Richard Tauher v velefilmu Ti si moje sonce Silno naraščanje brezposelnosti* }»»-<".-poselnost zavzema pri nas naravnost katastrofalen obseg. 7,e popreie je imela Borza dola v Ljubljani nad 2000 brezposelnih v evidenci, a zdaj se jirn jo pridružila nova armada. Samo v januarju j^ dobila Borza nad 9000 novih prošenj za podpore. Večinoma so se prijavili lesni in gozdni delavci raznih lesnih industrij iz Logatca, Notranjsko, iz, škofi * Loke. Železnikov, Črnomlja in Kočevja, ki jim jc bilo delo odpovedano in jim jo odpovedni rok potekel. Ce pojde v tem pravcu dalje, potem bo število brezposelnih samo pri Borzi de'a do marca naraslo na 0000 do 7000. — Milijoni za nove ceste proti Zagrebu. Glede kreditov za nove ceste iz državnih sredstev jc savska banovina mnogo na boljšem kakor dravska. Letos bo zgrajenih nekaj sektorjev velike mednarodne ceste od državne meje preko Ljubljane in Zagreba do Beograda 3. januarja bi morala biti licitacija za zgraditev moderne ceste in rekonstrukcijo ceste na odseku Zagreb —Vsesvete, pa sta se javila samo dva re-flektanta in zato bo 4. februarja nora licitacija. Stroški so preračunjeni na 8.5 milijona Din. V kratkem bo razpisana licitacija za zgraditev moderne ceste in rekonstrukcijo ceste od Vsesvet do Dusrega Sela. Stroški bodo znašali okrog 11 milijonov Din. Poleg tega je predvidena rekonstrukcija odnosno zgraditev moderne ceste proti Beogradu od Dugega Sela do Božjakovine. Samo pri gradnj iceste Zagreb—Dugo Selo bo stalno zaposlenih do 800 delavcev. Poleg teh velikih so pa previđena še manjša cestna dela Letošnja akna je nekaj izrednega. Tudi druga leta smo imeli tu pa tam pozimi nekaj dni južno vreme, zgodilo se je tudi, da amo lahko odložili suknje in se sotncili okrog božica ali na svečnico> da bi pa držalo tako toplo vreme z deževjem nepretrgoma skoraj poldrugi mesec, kakor letos, kaj takega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Seveda je v naravi vse narobe, rastlinstvo se pripravlja k rasti, pomladno cvetje je tu, pa tudi živalstvo čuti, da pihljajo pomladne sapice, čebelice se veselo spreletavajo, kadar le malo posije solnce in nabirajo pO pomladnem cvetju med. V kočevskih go-zJovih so lovci opazili, da medved letos fploh ni šel v brlog, ker se mu menda zdit da zimsko spanje ne bo potrebno. Da bi je nam le ne zagodla ta preču dna zima potem ko bo res čas pomladi tu. — Iz »Sluibcnega listam. -Službeni kr. banske uprave dravske 1 anovine c št. {> z dne 1*9. t. m. objavlja uredbo kako je izvajati pouk pri orožnišlvu. — Rasid odno«no razpust društev. Društvo Narodna prosveta v Selcih se je po sklepu občnega zbora razšlo. Savezna streljačka družina Vače pri Liiiji je bila po nalogu sreskega uačelstva v Liliji razpuatv-ua. _ ŽivaLke kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 4*3 dvorcih, steklina na :>. svinjske, rd?Čica na 2, perutninska kolera na dveh in kuga čolvel-ne zalega ludi na dveh, — Milijonski dobiček Poštne hranilnice. Postna hranilnica je imela lani rekorden promet, »tevilo čekovnih računov je naraslo na 25.439 s skupnimi vlogami v znesku 1.189 399.007.19 Din. število vlagateljev na hranilne knjižice se je dvignilo na 360.432, vloge na hranilne knjižice pa na 850.741.001.57 Din. Promet po vseh računih je znašal okrog 240 milijard. Kosmati dobiček je znašal 106.500.68S.06, čisti dobiček po vseh odbitkih pa 56.876.807.03 Din. -— Lakota v Dalmaciji. V nekaterih krajih Severne Dalmacije vlada strašna beda. Ljudje trpe najhujše pomanjkanje, že tri mesece se hranijo samo s sočivjem in zelenjavo. Vina ne morejo prodati po nobeni ceni. Iz Zagreba pošljejo te dni v Dalmacijo 10 vagonov koruze, da bo vsaj za pivo silo pomagano nesrečnemu prebivalstvu. _____.__i_ IzLjablJane —lj Pomladne rateslesesj* s* liviltkem trga. Trg je založen kakor spomladi, ko je že dovolj zelenjave, in cee? so se znižate, kakor da je že konec zime. Zelenjave, špi-nače in inotovilca je čedalje -več. Včasih je ni bik> toliko niti marca. V Rosnem prodajajo domačo zelenjavo na merice po dinarju. Zdaj je tudi nekakšen dumping iz Dalmacije, saj prodajajo cv^tačo od 2.50Din naprej kg ter je irg tako ztlo/.en z njo, da ne morejo prodati dovoli h Uro, preden se jim pokvari. Zaradi toplega vremena dova-žajo prekupčevalci in kmetje ob tržnih dnevih izredno velike količine jabolk, zato tudi sadje ni drago kakor je bilo prejšnja leta pozimi. Najbolj se je podražila čebula, kakor lani, ko je bila ot. tem času po 3 Kn kg. Tudi zdaj je najlepša po 5 Din. Včasih pa prispe na trg tudi v večjih količinah. Danes so prodajali nekoliko slabšo s štajerskega j'o - Din. Lukarji e bi lahko letos precej zaslužili, toda letina je bila slaba ter zdaj nimajo nikjer večjih zalog čebule. Nenavadno hitro so se pocenila ^aj-ta, ki so jih danes prodajali najcenejša že po 90 par. Kevni ljudje, ki nimajo ničesar dragega za prodajo kakor cvetje, tudi zelo dobro zalaga je Irg. Zdaj je na trgu toliko cvetja, kakor vča«ih o veliki noči. Prodajajo tudi zvončke, trobeutiee pa itak cveto že od božiča Največ je še vedno teloha. Prodajalcev cvetja je na trgu skoraj več kakor jajčaric. Zaslužka nimajo ne jajearice in ne cvetličarji posebnega, pa ludi druge prodajalke tožijo, da se meščani preveč radi postijo kliub nizkim cenam, zlasti tedni ko pričakujejo že nestrpno f^Lruar. —lj Delavci so se zanašali, da bodo zaposleni pozimi, ko so še Posebno potrebni zaslužka, pri regulaciji Ljubljanice. Delo pa počiva že od zgodnje jeseni, kar delavci občutijo *e tem bolj na svoji koži. Kljub mili zimi mora delo počivati zaradi neprestanih nalivov, čim začne voda upadati, .»ledi zopet ploha za ploho. Da bi vod zaprli, ne smejo niti misliti, saj je itak Barje pod vodo. ker se voda Prepočasi odteka. Da bi se voda dovolj odtekla, bi n«"1 smelo deževati vsaj teden dni. Ko ča-kaje, da bi se voda odtekla in da bi spustili zapornice, se vreme zopet skuja ter splava upanje v doslovnem pomenu besede po vodi. To stanje traja že nad četrt leta. Xi mnogo tipanja, da se l>o vreme ustalilo pred pomladjo. —lj Za bližajoči se večer krajevnega odbora Jadranske straže, ki se bo vršit 8. februarja v dvorani na Taboru, so mladi Jadranski stražarji narisali več propagandnih lepakov. Ti lepaki, ki imajo DANES PREMIERA NAPETEGA IN SENZACIONALNEGA FILMA ZMAGOVALEC SRCA V glavnih vlogah: KAR L LUDVIK DIEHL ljubljenec filmske publike iz »EPIZODE« kot športnik in gentleman DOROTHE V WIECK lepa in prikupna kot doslej še v nobenem filmu! PREDSTAVE ob 16.. 19.15 in 21.15 uri POZOR!POGREBNE SVEČANOSTI V LONDONU VIDITE 2E DANES V NAŠEM TEDNIKU! KINO UNION Telef. 22-21 — Ita Rina v Zagrebu. Včeraj popoldne je prispela v Zagreb naša prva filmska igralka Ita Rina. Pred letom dni je sodelovala v filmu domačega proizvoda in ker teče zdaj ta film v Zagrebu ga je prišla pogledat. — SmušUi tečaj na Krvavcukvodi »muški učitelj Ervin Zupan pod okriljem SPD v Ljubljani. Snežne prilike so ugodne, zapadlo je 15 cm novega snega na staro podlago. Proti Velikemu Zvoku je smuka prav dobra. — Bona dela v Ljubljani išče strojnega mizarja, dva strojna čevljarja, tkalskega mojstra, brusača za steklo, tri vnlkanizerje in dva hlapca. — Pomlad v Dalmaciji. V Dalmaciji je zopet nastopilo pravo pomladno vreme. Tako lepega, toplega vremena ob tem letnem času ljudje že 20 let ne pomnijo. — Vsem sokolskim lutkovnim odrom. Med« župni lutkovni odsek poziva vse lutkovne odre sokolskih žup Celj?, Kranj, Ljubljana. Maribor in Novo nieslo. da nemudoma pošljejo seznam vseh lutkovnih i.uer v svrha ustanovitve lutkovne knjižice na naslov: Medžupui lutkovni odsek. Narodni dom. Sokol Ljubljana. Bleiwei=ova cesta. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, čez dan deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini. Zagrebu, Sarajevu, Skop-lju, Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Sarajevu 12, v Rogaški Slatini in Beogradu 11, v Mariboru, Zagrebu in Skoplju 9. v Ljubljani 8.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.3, temperatura je znašala 8.8. — Nesreče. Milko Oražem, sin delavca iz Črnuč, je zvrnil nase lonec kropa in se popari] po obeh rokah. Podobna nesreča je doletela tudi posestni kove ?a sina Jožeta (iraberja od &enl Vida pri Stični, ki se je 1udi nevarno opekel po rokah in nogah. Ol a so prepeljali v bolnico. — Tragedija dyeh prijateljic. V Apati-nu se je odigrala v ponedeljek zvečer redka tragedija. Vdova Terezija Hajer, bogata veleposestnica se je doma obesila. Njena prijateljica Ivana Bauer je prišla zvečer k nji pa jo je našla mrtvo. To je tako delovalo na njo, da se je onesvestila in kmalu izdihnila tudi umetniško vrednost, bodo razstavljeni v dneh 30 in 31. januarja v prostorih Jadranske straže, Tvrševa cesta št. la/DV in sicer vsak dan od 2. do 7. ure. Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno, da z obiskom nagradi trud in zanimanje mladih Jadranskih stražarjev. PRIDE SLAVNI TENOR Richard Tauber v velefilmu Ti si moje sonce —lj Ples planinske družine. Velika družina Slovenskih planincev ima v .soboto 1. februarja ob 20. v Sokolskem domu na Taboru svoj ples. Planinski ples je bil do-sedaj vsakokrat dobro obiskan. Prireditev je udomačena radi neprisiljene zabave in veselega planinskega razpoloženja, ki vlada na njem. Kdor ljubi naše planine, bo prispeval malenkost k ogromnim stroškom ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES PREMIERA VELEFILMA PO ZNANEM KOMAMI VIKTOR H U G O - i a (LES MISERABLES) E D N I PODVIGOV. FRIDERIK FILM SIJAJNE IGRE MOČNE VSEBINE IN CH. LANGHTON — znan iz filma »Henrik VIII.« - MARCH — največji ljubavnik PREDSTAVE ob 4., 7. in 91... — PREDPRODAJA od 11. do pol 13. za vzdrževanje koč. potov, markacij itd. SPD v Ljubljani je preskrbelo, da bodo prišli vsi na svoj račun. Vse je pripravljeno, da bo planinski večer ostal vsakemu v prijetnem spominu. Dvorana na Taboru b> vsa v zelenju. Vsak planinec naj pripelje s seboj svoje znance. Narodne noše so dobrodošle. Planinci na svidenje v soboto zvečer na Taboru. Vstopnice prejmete predprodaji v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti od četrtka dalje. —lj Za »miljenje brezposelnosti. Uprava ol-cine Moste je oklenila v svrho om i l jenja brezposelnosti in lede. uvesti novo akcijo za podpirauje teh siromakov in to \h> načinu ljubljanskega socialnega urada. \'se hišne posestnike naprošamo za prispevek i>o Din i.— meserno od posameznega n.ij«*iii-nika in to za mesece januar, februar in marec 1936. Pričakujemo, da se bodo vsi hišni posestniki odzvali našemu vabilu in iako pokazali razumevanje telkega socialnega položaja. — lj Alpinist in higijena j • na.-lov predavanju, katero bo imel nocoj g. dr. Frane-* Novak v verandi hotela Tnion . /a vs i prijavljene« jc ubdeležba obvezna. Vabijeai pa tudi vsi. ki se za to predavanje zanimajo. Vstop prost. Začetek točno ob 2fk IfCS. —lj Morala ^ospe Diikke je naslov nove kom?dije. katere premiera bo v nedeljo. 2. februarja v Šentjakobskem gledališču. Tsj delo poljske pisateliice Zapolske je izredno duhovito in vselnije dosti humorja. Opo/.ar jamo že s?daj na to predstavo. —lj Akademijo ženske dere, združen.i i rajanko priredi Ljubljanski Sokol v ned 'ijo 2. februarja ob Iti. uri v telovadnici v N.i-rodnem domu. Članstvo in prijatelji sokol-sk* vabljeni. _lj Xe samo lovci, tudi drugi gurmani s« lahko prepričajo, kako okusno je naeso divjega prašiča. Od srede naprej dobite to specialiteto v restavraciji hot.'la Msiropoi Porcija od o do 10 !>in. —lj Vid Vaš/h 0či -si obvarujete le I ol>-tično čistimi brušenimi stekli, katere »i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajca, izprašan (»ptik Stari trg1 0. Ljubljana. SPORT — Olimpijska zaprisega smučarskih tekmovalcev. Kakor smo že poročali, se zberejo jutri v Ljubljani vsi naši .smučarski olimpijski tekmovalci /večer bo družabni sestanek v restavraciji „Emona* in ob tej. priliki bo tudi svečana olimpijska zaprisega. __Krasen uspeh Ljubljančanov v Osijeku. V nedeljo se je v Osijeku pričelo in včeraj je bilo zaključeno tekmovanje v ping pongii za prvenstvo savske banovine in mesta Osijek, ki so se ga udeležili >anes ob 4.. 7. in 9.15 uri M A RT H A EGCJERTH poje v opereti Zvočni kino Ideal ™* Silva — Knegittja I čardaša I Vstopnine 4 50. 6.50 in 10 Din. I tudi ljubljanski tekmovalci, igrači Ilirije in Hermesa. Dosegli so krasen uspeh, saj so zmagali v vseh disciplinah. Tako m je prvenstvo moštev za savsko banovino priborila Ilirija, prvenstvo Osijeka pa Hermes. Dozdaj je branil prvenstvo savako banovine 2KD iz Zagreba, katerega igra/': so se pa na turnirju .«prli. Prvenstvo se -niorjev v singlu »i je priboril talentirani Marinko, član Hermesa, ki je danea nedvomno najmočnejši tekmovalec Jugoslavije v doublu pa je zmagala Ilirija. Juniorsko prvenstvo mesta Osijek si je priboril mladi Ilirija Lazar. Tak., so Ljubljančani pobrali vsa prva mesta. Naše gledališče D K A M A Srede; -N. Pesem ■ ceste. Re*l Sredu-četrtek 30.: Dies Irae. Premiera. Red trtek. Petek- M. ob 15. uri Bratomor na Meta v. IV jašku predstava. lilo>bok<> rniž^ne cene od 5 do 14 Din. lavea. O P E R A Sreda: -N. Kraljičin 1 jiftVrjeoet. Red A. Četrtek: M). Mad-anu Buttcrflv. Goetujc primadona sofijske opere. .lovoović- ko\v-<0evska. Petek: M. /aprtu. Iz Radeč — Zanimivo predavanje za sadjarje. V !i. -ieljo i*, fehruarja ob R, zjutraj »e bo vršilo zanimivo prepri«o precejšnjega naliva ^o vod«- vnovič n.na-sle. posebno Sava. in Savinja, po katerih plavajo debla in hlodi. V Kadečali |l >ava ve* metrov nad HO I mir? Kaf j*' prenehalo deževati, ni pričakovati povodnji. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest. da nas je naš ljubljeni soprog", zlati očka. stari očka, brat. stric in svak. gospod CASERMAN MATEJ krojaški mojster, dne 28. t. ni. po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, — za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 30. januarja 1936., ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 28. januarja 1936. Žalujoča soproga ALBINA; ELA in JOŽA, hčerki in ostalo sorodstvo. xxxx: MALI OGLASI z Kranja VELIKI GASILSKI PLES sobota 1. II. v Kranju IX. vinsM setem Pokušnja likerjev in piva KEGLJANJE oeseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek S Din, preklici £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. xxxxxxxxxxxxxxfcxxxxx 50 par en tla nje .ažuriranje, vezenje zaves, perila, monodramo v. gumbnic GLASBA Beseda 50 par. davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 £Md GRAMOFONSKE PL06ČE zamenjavamo jaaci Za 2 stari in doplačilo ««i Din 20.— dobite eno « r rt. našo novo po izberi. RAzno Reseda 50 par. davek S.* Din Najmanj** znesek * Din VSEtiA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, otlek. Muberhj-?ov, pnmparie ild. prt Presker-ju Sv. Patra casta 14. 6-T. Velika zaloera perja a 6.75 Din. #Ju!ijanae. Gosposvetska 12. l/T KAVARNA STRITAR vsak večer koncert, salonski ork3st?r pjevaciee. o/R POUK Beseda 50 par. davek &> Din Najmanjši znesek 8 Dm prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se vrši od 3. — 22. febr. 1936 TEODOR KUNC lastnik krojne sole Ljubljana, Sv. Petra c. 4 II. Makulaturni papir prod« »prava »Slovenskega Naroda4', Ljubljana, Knailjeva ulica štev. S Narodna tiskarna LJUBLJANA ^ KNAFUBVA Sok © I s i v © Naši Sokoli pred olimpijado Ljubljana, 28. januarja Načelnik Saveza SKJ br. dr. Alfred Pichs ler je razpisal za naše Sokole-tekmovalce, ki se pripravljajo za berlinsko olimpijado, dve važni prireditvi. Dne 16. februarja bodo v Ljubljani pregledne tekme, na katerih bodo morali kandidati za olimpijsko vrsto izvesti obvezno prosto vajo. vajo na konju z ročaji in preskoke. Ostale vaje na orodju bodo raz* deljene v nekaj delov, ki se bodo posebej izvajale. Razen tega bodo tekmovalci izvajali tudi nekaj vaj, ki bodo pokazale moč in žilavost posameznih tekmovalcev. Prve izbirne tekme bodo 15. marca, kraj bo določilo suve/no načelništvo kasneje. Pri teh tekmah pa bodo morali vsi tekmovalci brezpogojno izvajati vse predpisane olimpijske vaje na orodju. Save/ni načelnik br. dr. Piehier je ukrenil tudi že vse potrebno za dve meddržavni tekmi naših o!inipijccv in to ena v Varšavi za vciko-noč s poljskimi Sokoli in druga v maju v BeoSradu /. bolgarskimi Jun-aki. Morda bo-bodo naši olimpijci pomerili svoje moči na povratku i/ Varšave z brati Oehoslovaki v Pra£i. kar bi bilo velikega pomena. Radi sestave tekmovalne vrste f.\ ti dve meddržavni tekmi bodo sredi aprila druge izbirne tekme, ki* bodo zadnje pred skupnim vežbaniem. 1. maia se zbero vsi tek= nmvaici (mesto >e ni uo'očeno) k trimesečnemu ckupficmu vežhaniu. ki ga bo vodil naš" pri/nani strokovnjak br. dr. Viktor ■Mernik. Prepričani smo, da b<_.d-> naši tekmovalci storili v.-e. da bo naš uspeh na težki berlinski tekmi časten in zadovoljiv. Glavna skupščina Sokola Lisbljana — Siska Naši drugo najstarejše sokolsko društvo Velike Ljubljane Sokol Ljubljana -— si£ka jo imelo v nedeljo grlavno skupščino cb razmeroma prav lepi udeležbi članstva. Kot delegat sckol?ke župe se je udeležil sfaupSSme br. Bogumil Rajzelj, ualje zastopniki Sokola Ag. Šiška s starosto br. Kcchom. Z9Stcpr»ik časopisja in zastopnik cbčint Zg". Šiška bivši dolgoletni starosta br. Ivan Zakotnik, ki so mu zborovalei priredili tople ovacije. Skupščino je ot/oril starosta br. I^avo-slav Dolinšek s pozdravom navzočim delegatom in članstvu. Uvodoma se je spomnil mladoga. Sokola Nj. Vel. kralja Petra in našega nepozabnega blagopokojnega Viteškega kralja I. Zedinitelja, kojega spo. min so zborovalei počastili stoje in zaklicali trikrat Slava«. S pieteto se je spomnil tudi umrlih članov in članic nakar ie podal pregledno poročil« • o delovanju društva v preteklem letu, nato pa prečita! poslanico Saveza SKJ. Prvi jc podal izčrpno in pregledno tajniško poročilo br.Jože Burja. Med drugam je omenil, da je bilo lansko leto društvo v majhni krizi, ki pa je ostala brez večjih posledic za delovanje društva. Poleg rednega občnega zb^ra jc bil še izredni občni zbor, na katerem je bila izvoljena uprava, ki je prav uspešno vodila društveno delovanje. Brat blagajnik Rotar Drago je poročal o denarnem poslovanju društva. Dohodkov je imelo društvo 20.853 Din, izdatkov pa 19.938. Proračun za leto 1936 pa izkazuje 63.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pregledno načelniško poročilo je podal načelnik br. Rudolf Berdajs. Uvodoma je omenil trzavice, ki so nastale v društvu, kar je močno vplivalo na uspešno delo v sokolski telovadnici. V 20S urah je telovadilo 5.410 pripadnikov. Društvo se je udeležilo nastopov in slavnosti bratskih društev ter župnih lahkoatletskih tekem s člani in članicami, kjer so člani dosegli v srednjem oddelku II. mesto, članice pa I. mesto. Iz statističnega poročila br. Maksa Robovska je razvidno, da je štelo društvo koncem leta 1935: 318 članov, 100 članic, 41 naraščajnikov, 35 naraščajnic, 61 dečkov in 31 deklic, skupno 5S6 pripadnikov. Prosvetar dr. France KOvič je v svojem * poročilu omenil, da ni bilo prosvetno delo na višku, vendar je bilo nad 20 predavanj najrazličnejše vsebine, katerih se je udeležilo 5.800 oseb. Gospodar br. 3Iat-ko Velikonja je poročal o društveni imovini, ki izkazuje vrednost 52.653 Din. V imnu nadzornega odbora je poročal br. Albin Adlešič, ki je predlagal bratu blagajniku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta, ravnotako so bila vsa poročila soglasno odobrena. Tajnik br. Jože Burja je predlagal znižanje članarine za leto 1936, ki bo znašala za članstvo 40 Din_ za redne telovadce pa 20 Din, kar je bilo z večino glasov sprejeto. V imenu župne uprave je pozdravil zbo-rovaice br. Bogumil Hajzelj, ki je izrazil veselje, da so se razmere v društvu konsolidirale. Za sosedno bratsko društvo Zg-Šiška pa je pozdravil občni zbor starosta br. Koch. Pri volitvah nove uprave je bila izvoljena naslednja kandidatna lista: starosta br. Lavoslav Dolinšek^ i. podstarosta br. Nande Tušar, H. podstarosta br inž. Stane JesUi, načelnik br. Rudolf Berdajs, I. podnačelnik br. Emil Medvešček, n. br. Janez Bergant, načelnica Brunhilda See-bacher, I. podnačelnica Minka Goršič, H. Ladka Blatnik, prosvetar br. Matija Rothf tajnik br. Jože Burja, blagajnik br. Drago Rotar, matrikar br. Maks Kogovšek^ gospodar br. Jože Gabrovšek, odborniki: Stanko Kun k o, Franc Sila, Teodor Gazel j, Ciril Mravlja, Pran Šuštar, Albin Tušar, Pavle Knapič; namestniki: Fran Knapič, Ciril Filipu-, Maks Jurman, dr. France Ci-b£r, dr. France Kovic, Josip Primožič; nadzorni odbor: Franjo Kogovšek^ Avgust Zagradnik, Milivoj Lajovic; namestniki: Edmund Sila, Rudolf Mlakar, mag. ph. Slavko Hočevar; častno razsodišče: Lavoslav Dolinšek, Rudolf Berdajs, Brunhilda Sčefaaciter, dr. France Kovic, Konrad Her-vatin; namestniki: Emil Medvešček, Minka Gošič in Nande Tušar. Kranjski Sokol v jubilejnem letu Kranj, 28. januarja Sokolsko društvo Kranj je imelo prejšnji teden občni zbor. Lani je minilo 40 let od kar naš Sokol deluje in 70 let. odkar je vzklila v Kranju sokolska misel. Jubilej je društvo proslavilo v decembru s slavnostno akademijo. Skupščino je otvoril starosta br. "fcavr-šnik. Na njegov poziv je članstvo zaklicalo svojemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru II. gromki ^Zdravo«. Prosvetar prof. br. Marčun je prečital savezno spomenico, potem se je pa spomnil starosta umrlih bratov in sester Marije dr. Kušar-jeve, Vilka Rusa, Karla žabkarja in Korneta Majdiča. Tajniško poročilo je podal br. češenj, članstva je bilo ob koncu leta 546. z naraščajem in deco vred 840. Težave so zlasti s plačevanjem članarine. Društvo je imelo lani več lepih prireditev in proslav. Načelniško poročilo je namesto odsotnega načelnika podal br. Milan Košnik. Pred-njački zbor je štel 17 bratov in sester. Telovadilo se je vse leto in sicer je bilo vpisanih 271 članov, starejših bratov 122. članic 285. moškega obrtnega naraščaja 197. moškega dijaškega naraščaja 275, ženskega naraščaja 339, moške dece 1495, ženske dece 889. Načelnikovemu poročilu je priključil br. Košnik Še poročilo za smuški odsek in je poročal zlasti o preureditvi skakalnice. Iz poročila br. prosvetarja prof. Marčuna je razvidno, da se je prosvetno delo zelo poglobilo. Predavanj je r^ilo 21. poslušalcev 6588. Naraščaj je priredil izlet na Oplenac. Blagajniško poročilo je podal br. Anton štempihar. o narodno obrambnem in socialnem delu je poročal br. dr. Dolar, ki je omenil med drugim, da ie podružnica CMD v Kranju ob svoji 50 letnici poslala centrali 8.500 Din. Blagajna izkazuje 5410.75 dohodkov in 4.000 Din izdatkov. Za glasbeni odsek je poročal šolski upravitelj br. Sepaher. o strelskem delu pa voj. referent br. Ločniškar. Na predlog predsednika revizorjev br. Maverja je bila izrečena odboru soglasno razrešnica. Ob zaključku se je starosta zahvalil za podporo mestni občini in kranjskemu meščanstvu, ki je Sokolu vedno stalo ob strani. Sledile so volitve in izvoljen je bil sledeči odbor: starosta Stanko Savršnik, podstarosta dr. Simon Dolar, tajnik Josip Češenj, načelnik Ciril Zebre, podnačelnik MIlan Košnik, načelnica Mici Ažman, podnačelnica Emica Pečnik, prosvetar prof. Alojzij Marčun. zdravniški odsek dr. Jože Bežek, člani uprave Jan Andres, Pavla Ažman. Josip Cvar, Ivan Ekar, Franc Janša. Avgust Potušek, Drago Repič, Anton Sepaher, Tone stcmpihaj, Valentin Sturm in Vinko Brezaki. Izvoljenih je bilo še 10 namestnikov uprave. 5 revizorjev. 3 namestniki, v častno razsodišče pa 5 članov in 3 namestniki. Kralja Edvard VII. in Edvard VIII. Kakor Etiuard VII. je tudi sedanji vladar Anglije med ljudstvom izredno priljubljen Ce Živi v angleški kraljici Mariji, soprogi pokojnega kralja Jurija V-, da-lje duh kraljice V ktarije, živi v Wnc Waleški je podedoval po svojem dedu njegovo nepremagljivo mikavnost, ker je za bo staro tvrdko, kakršna je Anglija, dobrodošel potnik s šar-mcm.« In besede tega moža, ki stoji najbližje angleškemu dvoru in straži stopnice angleškega prestola, so gotovo pomembnejše od izjav vseli oficijelnih zgodovinarjev. ti Ce si ie površno ogledamo življenje kralja Edvarda VII.. bomo spoznali, kalko lepo se v njem zrcali tudi življenje sedanjega vladarja največje države na sve. kjer je tako rad nrebival nrav tako kakor nie£nv vnuk. esdanji fcrari Edvard VTH. Leta 1870. ko takratnemu W aleškemu princu še ni bi^o 30 let. je povz^ofi1 s svojo odkritosrčnostjo rr-ijhen diplomatski zmleti ja j. Na večerji pri av-stri.rskcm pomniku v Londonu grofu \pp~ny:u je FoVard izjav*!, da bi sc mo-rala Avstrija no svojem porazu leta 1S66. zvezati s F-.ir.cijo, d«i bi v hod oči vojni premagala Pru>iio. 30 let pozneje, ko jc posta! cesar in kralj, je odoo^ovaJ na Dunaj, da rv rape1 tam vse SsTe in prinravil Franca Jožefa T. do tega, da hi razb:l trozvezo, kar na i Tv* preprečilo nov-> vojno, ki ?r> je v duhu že videl. Zanj je bi! ?oy^nžnik evror^kega »n:ru na vzhodu, v deželi ko^po^alstva Frie-Irena Velikegt. Pri cesarju Francu Jožefu pa ni našel razumevanja, ^vetovna vojna je izhruhni'a pO nicmri: in n.jcoov vnuk «sc je j*1 udc'e/il kot mVd častnik. A sedanji kraTj Edvard Vili? Tudi « n kot \VaW-'i princ nikoh" ni skriva! «vorh čustev. Veliko pozornost in odmev v ;tio- zem>ke»a in angleškem tisku je vzbudila njegova izjava ob začetku uaujansito-abesinakega konflikta in v takratni napetosti med Francijo in Italijo. Ljubim Francijo in Itaiijo kakor dve sestri, je dejal. Ali je pa kraljica Viktorija razumela svojega najstarejšega sina? Nikakor ne! Njegov način, kako je z lahkoto obravnaval tudi najtežje probleme, sc je neprijetno dojmij skrbne in pedantične vladarice, kt ga ni mogla razumeti. Kot deedk je bil v šoli vihrav in kakor njegov slavni prednik Jurij in., pod čigar vlado je Napoleon 1. izgubil oblast na morju, je vpra^val svoje profesorje: »Ccmtu je po. to potrebno? Moj beg, čermi zopet to V« K ral jaca. ki je vztrajala na tem. da bi gladko obvladal latinščino in grščino, jc bila često nestrpna. ! -* X«jveč skrbi ji je delala izbira princese, ki bi mogla njenega sina trajno navezati nase. Končno, med bivanjem v Ne»ničij;, se je odločila za mUido. lepo, elegantno in veselo princeso Aleksandro, hčerko danskega kra.Ija Kristijana IX., ki je ostala do svoje smrti !eta 1925 enako sloka, elegantna in vesela. Toda ni>ti ona ni znala trajno navezati nase kralja m morda je bi4o tudi* to celo bolje za iniorese sveta. ^oga Edvarda VH„ ki ostane eden največjih diplomatov med Icralri, je zahtevala pooolno neodvfsnost in proste roke. KraJj Edvard VIT. >e bil osebno rrredno simpatičen. Po vsej Evromo je vodil svoj dvor, prišel je v stik z najoglednejššm.i osebnofcmii tujih vlad m vsi so I»tK njegovi prijaitelji. Na videz je potov«! za zabavo fn razvedrilo, v resnici je bito pa njegovo "potovanje -zc\o plodonosno. Stara krarjnea Viktorija, ki ga je vedno manj razumela*, je neprestino vzdihovala: »Vs« dn* se ulcATa.rjam z javnimii posli, moj sin se pa samo zabava, a vendar je on ti*ti. ki" ga inaa ljudstvo rado in ki ga ljubfrjo tudi narodi Evrope.« Sedanji kralj Edvard VIA. je prav tako, če ne še bolj popularen in priljubljen, pa ne samo v Angnji temveč tudi drugod po svetu, posebno še v Franciji. V svetovni vojni, ko se je kot angksski p«re«*o-lonas'ednrk mudil na francoskem bojišču. si je pridooii srca vseh Francozov, pozneje mu je pa športna žilavost — kralj EdvaTd VIII. je tudi edini krali pa4ot — pridobila sknipatije za s,port navdušene mladine in njegova dmžabna uglajenost, neorisiljenost je naprav'.Ta Iz njega »orav-Ifičnega princa«. kakor je bil tudi njogov ded. Edvard VIIT. je b^'' izmed svojih bratov najbolj v stalnem kontaktu z ljudstvom. Rad jc zahajal v delavsike okraje, često so ga videli, kako večerja v skromni londonski rešita v raci j; ali pleše na ljudskih vesel:cah. Tudi nje/gova mari. sedanja kraljica vdova, lahko z vso pravico ponovi besed? kiralj:ce ^'ik'tOT^je »Mojega sina na^od ;juhi.* To>da ena skrb fo teži — se vedro se ni naš^'a nobena princesa, za katero h: se vnel0 srce pravega vnu'ka Edvarda VIL Zato pa j^na angleški impe-rii no d o! Tem časti iz-edno nril iubi jenega vTadarja. ki bo ost*l kljub kraljvski kroni v ctotis^crh ere ^praVjieni princ«. Vrtoglava lepotica V razmeroma kratkem času je 26 iet stara ameriška lepotica, zmagovalka na lepotni konkurenci leta 1927-, že osmič izpremenila svoj priimek, ker se je poročila z angleškim lordom Arthurom Gould - Porterom. Pred dohrim letom, ko se je ločila od svojega sedmega moža. je i/javila, da ne bo nikoli več prodala svoje svobode možu. Kmalu je pa izpremeniia svoje naziranje in spoznala, da ženski brez opore močnega moža ni dobro na svetu. Zenitno pojrodbo je podpisala vrtoglava kraljica lepote z vsemi sedmimi imeni svojih prejšnjih mož. Virginia Oliershiner. Patterson. Stark. ?ee-ger, Gilbert. Khan. CogswelIe, pripisala je pa se ime in priimek svoj*jr* osm^ira mota. uko da je moral njen podpis imponirati uradnikom. Izmed vseh zakonov vihrave in vrtoglav« Viririnijo ji- lil najdaljši prvi. ki je trajal eno leto in \2 dni. Najkrajša j*- Lila trelja zakon>ka /voza. taj je prenehala :7,i & i tri tedn«'. Teiko je nuaniti. kako dol^o DO trajala- o.-uui zakon>ka zveza i' ljul»e/ni in spo>tovanja«. Zelo verjetno je pa. da n« b<) T.adnja iz že znamenite serij«' antroj^io skih poskiL-ov kronane lepoii'«. Gledanje na daljavo Z gledanjem na daljavo zaenkrat menda še ne bo nič, ker sc jc i/ka/alo. da sumo obleka i/, umetne svile jamči nastopajočim, da se ne prikažejo gledalcem nag;. V Pun zu delajo na pobudo poštnega ministrstva poskuse z gledanjem na uai;a\o. ki v/'ou-jajo veliko zanimanje. Toda večina ic bridko razočarana, kajti namestu pričakovanega platna kakor smo ga vajeni v kinu, se jim poka/c ploifica 13 v ^1 tm na kateri teiko kaj razločijo. Ci!°dalci pa seveda ne shrtijo, koliiko časa in trudni morajo žrtvovati sodelujo-Ci umetniki. Moona luč, potrebna za po:ilianie sik ni daljava segreje sobo do 5H° in B*to 10 morali napraviti hladMnico. ki potisne nc znosno vročino na 3R°. Tudi tehnika prenašanja harv jc s .-le v povojih. Ooslej je Anano samo toliko, da morajo biti ustnice nastopajočih uinetn■-kov črno pobarvane, da dobe na ?»!;ki vsaj mal:> rdeče ali rdečkaste barve, obra/ »n<»-ra brti pa z«!en, da j c na sliki bel. Treh h bo še mnogo dela in poskusov, predno W> do doseženi v gledanju na daljavo prH praktioni it^vehi. Ljudje so pa seveda sil no radovedni, zasti če gre za tako važno novost in radi bi imeli vse naenkrat. Svengali v Ljubljani Ljubljana, 29 januarja. Odkar .je zadn jrič gostoval pri nas pred leti, ae je v svo)i stroki tako ia-popolnil, da se ie uvrsil med njene prave vebcfne. Kritika ©etovnah li»tov ga označuje za človeka nadnaravne moči in vel k m jasnovidca. čic?ar oči premagajo se tako močno voljo in živce. Na svojih potovanjih je z največjim uspehom sodeloval pri razkritjih mno^^h^ziočinov. ki so brM v kr -minalni kronflei označeni za »nepoiasnje ne«. Njegovi eksperimenti so ■> vsakokrat posrečilo v polni meri ter dosegli presenetljive rezultate. Njegov program, s katerim bo na«*on ■' v Ljubljani v prostorih Elitnega kina Matice, je zel0 pester in skore i v^ika točka ho zvezana s kako šalo. Poleg resnih za dev bo to-ej tudi dovolj takih, ki vzbu*-io smeh in se bo naše občinstvo ob nje govem nastopu sijajno zabavalo Prva se-an«i bo v petek 31. t. m. ob četrt na 22 in bo trajala celi dve uri tako. da bo iz popolnik program. Vstopnice sc bodo do h \ /e dan prej pri blagajni E^tnega kina Matice. _ Neumnost fte ti vi Tujec: Ejf očka tu pri vas neumnost se ni izumrla, kaj ne da ne? Kmet: Seveda ni, saj tujci še vedno radi hodijo .skozi našo vas. LION F EU CHTW A N G E R: Zid Siiss Boman Ko je bil zopet sam. je mrmral, se smehljal in kimal z ijlavo. Mislil e na iMichaeio. Ta mila. vrtoglava e prikazala koči a, obmetavali so jo s kam;nL%m in blatom. Navalili so na Žida, gi poregnili iz kočije, suvali sem in tja in mu pulili sivo brado. 2ene so dvigale otroke: Poglejte! To je on, ta podlež. Juda, morilec, smrdljivi žid! Mehki rdeči snknrč so mu raztrgali, krasen žumetastj klobuk poteptal? v blato. Gosti iz »Modrega kozla* so zatrjevali z obžalmočim, sentimentalnim zadoščeniem: To bi bil moral dočakati pokojni slaščičar Benz! !.e z največjim trudom «e je posrečilo eskort; iztrgati Žida razjarjeni množici. Zdaj je sede! v kočiji ves zasopel, pc-oelastii obraz iz ime' razpraskan. zmes j slinj in krvi mu je počasi tekla po skuštrani bradi. Vojak okrog njega so drža-\ H roke na sabljah in se grozeča obračali protd množici. tiruše in trušč sta pr>d.rala v v c i k« • sobo. kjer e ležala Magdalena Sibyla na porodu otroka Immanuela Rieger.ia. Rksped'tni svetnik ie želel, d;i bi por. -dala na kmetih v svojem kfBBMm gradiču \Viirrigheimu. Ker e pa hitela ostati v mestu, ne da bi povedala zaka1. se je uklonil. Zdaj je ležala v porodnih krčih. Klepetava, uslužna babica se e pridno sukala okrog njw, ekspeditni svetnik je pa hodil bled in prepoten sem in tja. Čeprav se je zdela š roka in čeprav je babica mislila, da b.» lahko rodila, n bil porod tako lahak. Ležala ie, kričala, se premetavala in težko dihala. Zdaj jc nastal trenutek olajšanja. Drhtela je vsa skrušena, bleda in oblita s potom in po vsem telesu jo je mrazilo. V ti S*ni sc jc začulo tuljenje množice. Cisto a^no se >e slišala popevka: »2id morii viselil F!sped'tn tak. kakršen ie ta-le tu! Dobri boz, odrekel s; mi toliko, daj mi vsaj to. d^ n:n; otrok nc bo tak. kakor je ta-le tu. Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeze rde* - Za upravo in lnaeratm đej usta Oton Cnnatot. — Vai v LijuMjam.