ZMAGA KUMER, Še eno si zapojmo, Celje, Mohorjeva družba,
1999 (nova predelana izdaja), 214 str., note
Prva knjižica Eno si zapojmo je bila hitro razprodana, zaradi tega je leta 1999 izšla še druga pesmarica z naslovom Še eno si zapojmo, ki pa ni ponatis, saj so v njej mnoge nove pesmi, ki jih v prejšnji ni bilo, nekatere so variante že objavljenih iz različnih krajev Slovenije. Avtorica poudarja, da prav ta variant-
nost prikazuje bogastvo našega pesemskega izročila. V predgovoru ga skupaj z jezikom postavlja kot eno najbolj prepoznavnih prvin slovenske samobitnosti, kar nedvomno drži.
Pesmarica je sestavljena po istih kriterij kot prva, vendar je komentarjev več, so bolj izčrpni, čeprav še vedno ne pod vsako pesmijo. Ponekod so omejeni na razlago zgodovinskega ozadja pesmi ali morda šege ali obreda, ob katerem se je pesem pela. Včasih pa avtorica izpostavi samo tiste prvine (ritmične, način petja, verz idr.), ki so morda še posebej značilne za posamezno pesem. Morda bi kazalo vsaj pod nekatere pripovedne pesmi, kot je npr. Brat ali ljubi, le vključiti opisno razlago, ker vsebina glede na motiviko mnogim ni popolnoma razumljiva.
Vsebinska razporeditev pesmi sledi pivi pesmarici, torej se začne z ljubezenskimi lirskimi, nadaljuje s svatovskimi, pivskimi in zdravicami, šaljivimi in zabavljivimi ter mrliškimi, pripovednimi idr., ki jih ne deli naprej, čeprav bi morda ne bila odveč opomba, ki bi bralcu povedala, v katero skupino sodi pesem. Pred vsakim razdelkom avtorica predstavi skupino pesmi in na kratko njihove značilnosti. Melodije so vse dvo-ali več-glasne, ker bi Kumrova rada poudarila značilnosti slovenskega petja, ki nikoli ni enoglasno ali z inštrumen-talno spremljavo, kot je v narodnozabavnih ansamblih, pač pa večglasno ubrano petje. Tudi v tej pesmarici so primeri vzeti iz arhiva GN1. Izbor pesmi je seveda popolnoma subjektiven, vendar se zdi, da je izbrala pesmi, ki predstavljajo vso različnost in raznovrstnost slovenskega ljudskega pesemskega izročila.
Tako kot za prvo pesmarico tudi za to velja, da je neke vrste »slovenska večernica», ki naj bi prišla v vse slovenske domove in ustvarila pristno ozračje ljudskega petja, ki bo morda kdaj pa kdaj za nekaj časa izrinilo druge vrste zabave in prineslo motive, teme, melodije in vsebine ljudske pesmi v vsakdanje in praznično življenje ljudi.
Marjetka Golež Kaučič