IT GLASILO DELAVCEV TOSAME IZHAJA OD OKTOBRA 1965 ŠT. 8 * AVGUST 1988 • LETO XXIII P^dnih počitniških moči v skladišču i dvema »veteranoma«. Šolarji o počitniškem delu NE LE ŽABA VA, TUDI DELO SO POČITNICE! ____________________ bo Jasna tudi v bodoče del počitnic izkoristila za delo. Za mizo so pridno zlagale otroške majčke ANDREJA HRIBAR, ki obiskuje agroživilsko šolo, MATEJA KURNIK* dijakinja srednje farmacevtske šole, VE* SNA ŽUŽEK, ki obiskuje tekstilno šolo. MOJCA PENGOV, ki je končala srednjo naravoslovno šolo in bo nadaljevala šolanje na ekonomski fakulteti in MATEJA JERE, dijakinja usnjarske šole. Delajo že Vesna Žužek, Maleja Kurnik, Andreja Hribar Mateja Jere, Mojca Pengov Počitnice so za šolarje, ki so skozi celo leto vajeni hitrega, včasih tudi napetega šolskega tempa, resnično dobrodošle. Nekateri jih preživijo v lenarjenju, drugi v zabavi in potovanjih, tisti pa, ki mislijo, da ne eno ne drugo »ne znese«, preskušajo svoje moči v delovnem ritmu od šestih do dveh. Da, uganili ste: govorimo o dijakih in študentih, ki si v TOSAMI služijo svoj počitniški dinar. Za DRAGICO PERVINŠEK so to zadnje počitnice. Končala je srednjo tekstilno šolo in se bo v kratkem zaposlila v lukovi-ški Mojci. V Tosami je že tretje počitnice, to pot v sanitetni konfekciji, spoznala pa je že tudi otroško konfekcijo in filtre. Dragici počitniško delo pomeni predvsem zaslužek, ki bi lahko bil - povedano mimogrede - boljši. Na počitniškem delu so tudi učenci, ki so končali osemletko, šolanja pa ne nameravajo nadaljevati. Mednje sodi tudi FRANCI JERIN, ki upa, da bo po končanem počitniškem delu lahko za stalno ostal pri nas. Dela v sanitetni konfekciji in se prav dobro počuti med sodelavkami, s katerimi se dobro razume. MARJETA PIRNAT je končala drugi letnik tekstilne šole v Ljubljani. Pri nas je že tretjič, tako daje na osemurni tempo že navajena. Delo pri stroju je sicer enolično, a Marjeta misli, da bi se ga sčasoma navadila, tako kot so se ga morale stalno zaposlene delavke. Za počitniško delo se je odločila predvsem zaradi denarja, malo pa tudi zato, da bi spoznala delo v tovarni. Glede na nabrane izkušnje pravi, da tega dela nihče, kdor ga ne poskusi, ne more ceniti. JASNA KOPUŠAR je na počitniškem delu prvič. Dela pri stroju za izdelavo hlačk, kjer je treba osem ur stati. Zaradi tega so jo prve dni noge močno bolele, bila je utrujena. Občuduje sodelavke, da s tako lahkoto in dobro voljo opravljajo svoje delo. Jasno je v proizvodnjo prignala radovednost, seveda pa tudi želja po zaslužku, ki ga bo porabila za počitnice in garderobo. Kljub začetnim težavam z utrujenostjo Franci Jerin od 1. julija in ne morejo skriti želje, da bi čas, ki so ga namenile počitniškemu delu, hitro minil. Menijo, daje delo zaradi svoje enoličnosti ubijajoče in se čudijo dekletom, ki zdržijo pri takem delu celo življe nje. En mesec že še gre, več pa ... Za počitniško delo so se odločile zato, da preženejo dolgčas, pa tudi zaradi za služka. URŠKA PEVC pomaga poenterkama v mikalnici. Trenutno sta obe na dopustu, tako da je Urška sama, opravlja pa lažja dela. S počitniškim delom je začela konec junija, takoj po zaključku šole in bo delala do 15. avgusta. Vmes je že bila na morju, prisluženi denar pa bo namenila maturantskem izletu, ki jo čaka. Urški se počitniško delo zdi koristno, sama pravi, da doma ne bi imela kaj početi, zato se je odločila prosti čas koristno izrabiti. Vsem šolarjem, ki so na počitniškem delu v TOSAMI, želimo pri nas čim prijetnejše počutje in vesel preostanek počitnic-Drugo leto pa morda na svidenje... . . a Dragica Pervinšek Marjeta Pirnat Jasna Kopušar Urška Pevc Pogovor i dr. Košorokom o uporabi naših medicinskih izdelkov SKRB ZA POČUTJE BOLNIKOV red kratkim je bila v Rogaški Slatin Predstavitev medicinskih sredstev, met jtjttni tudi naših izdelkov - urinskih vreči Virkol vrečk za izpeljavo v črevo. Sejen a ' bolje rečeno: srečanje je imelo namer Predstaviti trgovskim potnikom manj zna nc mcdicinske pripomočke. Naše izdelkt Jc Predstavil dr. Pavle Košorok, s katerin rem se te dni imela priložnost pogovarjat o težavah vpeljevanja novosti v medicin skcm svetu. Dr. Košorok nastopa v vlog svetovalca pri izpopolnjevanju naših medi e|nskih izdelkov, saj pri svojem delu, ko st Praktično srečuje z uporabniki naših izdcl ov, opazi pomanjkljivosti in predlaga iz foljšanje. »Včasih je vpeljevanje novih izdelkov izredno težko. Ravno pri Virkolu se sreču-Jcni z dejstvom, da tako bolniki kot zdrav-1 1 'n °stalo medicinsko osebje o izdelku Premalo vedo. Dobro so poznani uvoženi ''vrstni izdelki, ki so bolnikom sorazmer-'1o. ah ko dostopni. Mislim pa, da bi z neka-rennn izboljšavami Tosamin Virkol bil vnako dober. Ravno v tem času se z razvoj-no službo, konkretno s Francem Cerar-Dl'1 t*08°varjamo za nekatere izboljšave . ct*c uporabe materialov, poimenovanja, tehničnih rešitev). Naš cilj jc seveda unboljše počutje bolnikov. Vzporedno s |Ca’ Pa je treba skrbeti tudi za osveščanje 0 nik«v. Mislim, da del te naloge uspešno upravlja že društvo bolnikov z izpeljanim revesom, katerega predsednica je Neven-ka Grašncr. sedež društva pa jc v Mariboru. Sodna ulica 13. Naj opozorim še na TV oddajo Ko še ni bilo, ki bo v septembru in bo predstavila bolnike, ki uporabljajo izdelke o katerih govorimo.« Poleg navedenega pa dr. Košorok dela na raziskovalni nalogi z naslovom Razvoj zaklopke za kontrolo izločanja blata in nego izpeljanega črevesa, katere financer sta Občinska raziskovalna skupnost in TOSA-M A. Rezultat naloge naj bi pomagal bolnikom z izpeljanim črevesom, ki po operaciji potrebujejo ustrezno rehabilitacijo. Obstoječi način nege imajo svoje pomanjkljivosti, bolniki pripomočke uporabljajo kombinirano, glede na situacijo, letni čas, spremembe v prebavi. Do sedaj uporabljena sredstva so predvsem zbiralne samolepilne vrečke in irigacija (samoklistiranje). Nov pripomoček, ki je predmet omenjene raziskovalne naloge, bi bil vstavljen skozi izpeljano črevo, tako da bi notranji obroč »sedel« na trebušno steno z notranje strani. S tem bi se izognili poškodbam kože, kije pri uporabi sedanjih sredstev pogosta. Poskusi se zaenkrat opravljajo le na živalih. Treba je najti najprimernejše materiale in najbolj funkcionalno obliko prote- Prav gotovo bodo izsledki v veliko korist bolnikom. Dr. Košorok v svoji predanosti raziskavi namenja velik del svojega časa in sam opravlja poskuse tako pri izdelavi zdravstvenega pripomočka kot pri njegovi uporabi. Pri svojem delu se srečuje tudi s težavami, ki pa jih bo - o tem smo prepričani - uspešno prebrodil. 'f'f hi § Oskrbniško delo ni vedno z rožicami postlano Pred nedavnim me je pot zanesla k STANETU KLOPČIČU, ki jc mnogim bolj poznan kot oskrbnik na Veliki planini. Z njim sem spregovorila nekaj besed o njegovem delu - to jc oskrbovanje planinskih počitniških hišic. Stanc Klopčič je naravi predan z vsem srcem in vso dušo, zato z veseljem opravlja oskrbniško delo, kateremu pa je včasih dodan tudi grenak priokus. To se nanaša predvsem na čiščenje in vzdrževanje hišice, ko so v njej stanovalci, ki se ne zavedajo, da jc hišica last vseh, in da je mačehovsko ravnanje z njo zelo nepošteno. Oskrbnik se je potožil predvsem nad vzdrževanjem sanitarij, saj stanovalci v straniščno školjko mečejo prav vse, od polivinilastih vrečk do ogromnih kosov gaze. Odstranjevanje teh odpadkov, ki sodijo v smetnjak, prav gotovo ni lahko delo - prav nasprotno. Da so to odstranili, so se prav vsi (mi- slim. oskrbnik in ostali sodelavci) močno prepotili. Negospodarno pa postopajo lastniki tudi s plinom in drvmi, a se pri tem ne vprašajo, kako in na kakšen način oskrbnik pripelje plinsko bombo do hišice ne glede na vreme, pa naj bo to poletna vročina ali večmetrski sneg pozimi. A le ni vse tako črno. Stane pozabi na vse tegobe in probleme, ki ga pestijo ob njegovem delu, ko gleda zadovoljne obraze svojih sodelavcev, ko se vračajo v dolino. Ob koncu pogovora sem se Stanetu zahvalila za njegovo delo in trud, ob tem pa ne pozabljam na vse druge, ki prav tako skrbijo za red in vzdrževanje naših planinskih kočic. # Jana Spoznajmo naše nove sodelavce Delovna sredina je najpomembnejša V tej številki smo se odločili predstaviti nove sodelavce, ki jih nekatere že dalj časa, druge pa manj-srečujemo pri svojem delu, v oddelku, na tovarniškem dvorišču. Nekateri imajo za sabo že bogate delovne izkušnje in prihajajo iz drugih delovnih organizacij, spet drugi pa so v TOSAMO prišli takoj iz šole. Gotovo pa je srečanje z novo delovno sredino za vsakega posameznika posebna izkušnja, delno prepreka, ki jo je treba prekoračiti in se vživeti. Kako hitro pa se to zgodi, je seveda odvisno tudi od sodelavcev. Za KAROLINO OGOREVC je zaposlitev v Tosami prva. Kot sama pove, si je tu vedno želela delati - TOSAMO je spoznala najprej preko mame (kdo le ne pozna naše Ivanke!), kasneje pa si je s počitniškim delom v naši delovni organizaciji rada prislužila kak dinar. Karolina je v Tosami pričela delati kot pomočnica v blagajni, po opravljenem pripravniškem izpitu pa opravlja dela tajnice ekonomsko računovodskega sektorja. Delo ji je zelo všeč in pravi, da ga ne bi zamenjala za nič na svetu. MATJAŽ ČEVKA je še pripravnik. Končal je srednjo strojno-tehnično šolo, odslužil vojaščino, potem pa se je zaposlil - bolj priložnostno - pri nekem obrtniku. V TOSAMO se je javil na razpis za vodjo izmene v mikalnici. V dveh mesecih - pri nas je od 1. junija - se je že dobro spoznal z delom. V veliko pomoč so mu bili sodelavci in vodja oddelka. Matjaž je spoznal, da je delo z ljudmi prijetno, a nikakor ne enostavno, zato ve, da je delo lahko uspešno le ob sodelovanju vseh sodelavcev. Kljub temu, da je mikainica najštevilnejši oddelek v TOSAMI, doslej Matjaž še ni naletel na težave in upa, da bo tako ostalo še naprej. Upokojeno vodjo saldakontov Vero Grajzer je nadomestila nova sodelavka FANI BARLIČ, ki seje bralcem »TOSA-ME« takole predstavila: »Po končani srednji šoli sem se zaposlila v NAPREDKU v Domžalah, v računovodstvu, kjer sem opravljala enaka dela, kot sedaj. Tu sem ostala deset let. Pred dobrim letom sem se odločila, ker imamo doma obrt, kmetijo, imam dva otroka, v starosti 8 in 10 let, da z delom v Napredku preneham. Živim v Kranjem Brdu nad Krašnjo in sem veliko časa zgubila na poti v službo in domov. Vendar, kljub obilici dela in obveznostim, nisem dolgo zdržala doma, želela sem se ponovno zaposliti in svoje znanje in izkušnje koristno uporabiti. Javila sem se na razpis v Tosami, bila sprejeta in tako sem zdaj med vami. V ko- lektiv sem se hitro vživela, saj so sodelavke prijetne in tovariške, delo pa mi je poznano in mi ne dela problemov. Nekoliko težav sem na začetku imela z novim »režimom« prihoda na delo, saj sem bila navajena na premakljiv delovni čas. Na delo moram nekoliko prej, a sem sc tudi na to spremembo že privadila«. Toliko je na kratko povedala Fani, Pr' jetna, nasmejana sodelavka, ki ji želimo, da bi se še naprej dobro počutila v nov' sredini in dodeljene naloge uspešno oprav Ijala. STANKA ŠKRJANC je pn nas ze leto. Pred tem je bila zaposlena na Ins tu biotehnične fakultete, kjer je delala P cksperimcntaciji živalskih poskusov, vi, da sc nikdar ni mogla privaditi Pos^o som z mišmi in podganami in dasi je ve želela priti v tovarno. Zato je bila še t° bolj vesela, da je bila sprejeta v Toša ■ Zdaj dela pri medfazni kontroli vate ing zc ter kontroli končnih izdelkov, v la ‘ toriju ji je zelo všeč, saj je delo kontr° zanimivo, kljub temu, da zahteva n čnost in včasih pride tudi do težav. Stanka se je v Tosami že dobro vžive a. pri vpeljevanju v delo soji sodelavke vjD ko pomagale, prav tako pa so jo tudi delovna sredina lepo sprejele. »V Tosami sem zaposlen od 16. novem bra 1987. ( Prihajam iz Mengša, kjer sem enajst le delal v tovarni glasbil »MELODIJA"-Tam sem bil najprej vzdrževalec, kasneje pa šofer nabavljač. Imel sem res zanimiv1’ delo, žal pa so bili osebni dohodki na ze < nizki ravni, to je bil tudi glavni razlog, m1 sem zdaj tukaj,« je povedal DUŠAN K DE. Kako sc razumeš s sodelavci? »Delo, ki ga opravljam, je sicer zanim' voin precej odgovorno,saj imam opraviti različnimi materiali visokih vrednosti, kar pa sc žal zelo malo upošteva pri ocenjevanju tega delovnega mesta. Mislim, da delo v skladišču in v zvezi z njim zapostav kmalu ostali brez potrebnih kapacitet.« • Transportni stroški predstavljajo velik delež, kaj bi svetoval, da bi bili le-ti čim nižji, oz. transportne kapacitete najracionalnejše izkoriščene? »Najprej bi morali izkoristiti povratne vožnje, torej naše izdelke odpeljemo do kupca, od dobavitelja pa pripeljemo repro-material. Vendar bi nam bili potrebni za tak transport kamioni z večjo tonažo - saj so daljše vožnje rentabilne le s tovornjaki nosilnosti na 7 ton.« ■ Koliko odstotkov potreb po transportu pokrivamo z lastnimi vozili? »Slišati je malce čudno, pa je res, le z nekaj odstotki, največ do 7, bi rekel.« • Ali je najemanje vozil prek kooperantov in transportnih podjetij rentabilno? niateK^r JU >kratnega stika«, vendar to trehn ' norma|no pri delu z ljudmi. Po- razmeriVf d°brC Volje’ sajtudi scdanje niihm Pi|Vajo na splošno počutje in na njihovo razpoloženje. nekaterih drugih stvari, mi je izohr -0"1 VŠCČ °dnos DO g|cde dodatnega m°ii,evanja ob delu. Sem mnenja, da bi nic V- -J.cstidno dopolnjevati svoje znane],’. ajt' 'e tako se bo manjšal naš zaosta-giio TTltinl sve,om 'n njihovo tehnolo-delu Ud' Sam scm lctos k°nčal študij ob to' h'a Cr strojni tehnik. Ta kvalifikacija res ni C 0Vn° ki ga opravljam zdaj, kasm>iPOtr?1,na’ vcndar upam, da se bodo sodeloC *|0kaZa*C Potrehc. kjer bom lahko Znanjern S SVO-*'m na novo pridobljenim PravdJCZ' Z vPraSanjem, kaj bi sc dalo po-želin ,, °u' naPraviti, lahko izrazim samo mer n° b°jŠlh Plojih dela, kot je na pri-Prohi»St0rska stiska, skupno reševanje rj rcj,. mov'-- Mislim, da bomo tudi te stva-Posm!' S skupnimi močmi in z malo več sluha za naše delo.« n° ZALOKAR je zapolnil delov- PrihajaizsrTelaV^a’ k' jc odšel v pok°j- jo tr ir, ‘-ja, kjer je vodil koordinaci-'ransporta. zamc^akŠni S° bil' vzr°ki' da si se odločil bijjj n^ad delovno organizacijo?« »Samo Sen,;a<<’ Pravi Vinko, »drugih vzrokov ni-de|a«mc ’ da hi menjal firmo po 25-ih letih lovnedab k<) s' ze nekaj časa na tem de-nah-, n1 mcs,u- P«vej, v kakšnem stanju se »S"f vozni park? zncp., 1 rn°ram na obnovo lastnega vo-Parka, ker bomo v nasprotnem kaj »No, ker potrebe iz dneva v dan nihajo, bi bilo povečanje lastnih kapacitet nekoristno, seveda, razen obnove voznega parka in nabave nekaj tovornjakov z večjo tonažo.« Toliko jc na kratko povedal VINKO -novi vodja transportne službe o svojih dosedanjih zapažanjih. Želi si le, da bi delo potekalo tako tekoče kot sedaj, da bi s sodelavci vedno našli skupni interes in rešitve in uspeh ne bo izostal. V to smo prepričani in pridružujemo se njegovim mislim in željam - pa srečno tudi naprej! ROBERTA BRINŠEK je po poklicu tekstilni tehnik, dela pa kot fizikalni kontrolor v fizikalnem laboratoriju. Roberta dela v svojem poklicu ni dobila, zato je pred prihodom v Tosamo delala kot šivilja v Labodu - Tip-top v Ljubljani. Delo v laboratoriju ji je zelo všeč, čeprav se doslej z njim - razen v šoli - še ni srečala. Praksa pa je seveda drugačna od teorije. Roberta upa, da ji gre delo dobro od rok, seveda pa bi več lahko povedala njena šefinja. Sama ima občutek, da je začetek dober, prvi vtisi o Tosami so ugodni; ljudi še ne pozna, razen tistih, s katerimi ima delovne stike. Včasih prihaja tudi do neprijetnih situacij, saj kontrolor v oddelku ni vedno dobrodošel, a Roberta ve, da brez tega ne gre. MARJAN KOPRIVŠEK je prišel v delovno organizacijo TOSAMA 4. L 1988. Prej sem delal v Metalki; leta 1971, kot trgovski vajenec, leta 1974 pa sem pričel delati kot trgovski pomočnik. Da sem se odločil za delo v TOSAMI, meje privlačilo predvsem dopoldansko delo in bližina zaposlitve. Z delom sem zaenkrat še kar zadovoljen, le malo me moti izoliranost, ker nimam več toliko kontaktov z ljudmi. Temu se človek malo težje privadi, ker sem le precej let delal v trgovini. Velika je razlika med delom v trgovini in tovarni, vendar pa ima vsako delo svoje slabe in dobre lastnosti. Moti me to, da skladišče ni funkcionalno urejeno, da nima pokritega prostora za razkladanje blaga. Pozimi pa imamo v skladišču strahoten mraz. CJ3 TOSAMA Razmišljanje o sedanjem gospodarskem trenutku SO NIZKE »PLAČE« RES IZHOD IZ KRIZE?! Res so burni časi. Vesti o stavkah, ki dobivajo čedalje bolj razredni značaj; delavec - država - lastnik kapitala. Ta relacija vedno bolj prihaja do veljave. Ljudje pač različno gledamo na stvarnost. Tudi sam »na glas« razmišljam o občutljivi zadevi -o osebnih dohodkih. Nikakor mi ni jasno in mi nemara nikdar nc bo, da je mogoče s ceno delovne sile (beri nizkimi plačami), rešiti nastali Yu položaj. Ob sprejemanju »majskih« ukrepov so vladni predstavniki povedali, da je jugoslovanska produktivnost 80 % glede na povprečje zahoda. Če bi enostransko gledali, bi smele biti tudi plače 80 % glede na zahod. Toda plače so samo 20 % (zdaj gotovo že manj). Predpostavljam, da je v obeh primerih »pokrita« skupna (zdravstvo, šolstvo) in splošna (delovanje države) poraba. Nekaj je za nas nemara jasno - izredno razvita sisomanija, sestankomanija. Tako, da na 100 proizvodnih delavcev pride 43 t. i. družbene režije. To stanc! V ZRN je ta številka 22 in na Japonskem celo 11! Torej če teh ljudi pobere še 20 % OD, je to šele 40 % plače zahoda. Kaj pa 40 %?. To gre - nekam?! Vemo, da za predrugačenje (prestrukturiranje) proizvodnje ni denarja. Odgovor je samo eden - 40 % gre za vračilo dolgov v tujino, za kritje Agroko-mercev (in ostalih menic, ki povzročajo nelikvidnost) in Penijev in za - ... iade in druge neproduktivne namene. Z eno besedo, z nizkimi plačami že plačujemo delež stabilizacije približno vsi. (Ta »vsi« je pa tako in tako relativen pojem). Do sem, in res samo do sem, bi bilo nekako razumljivo. Ob zadnjem plesu, cen, ob t.i. zamrznitvi plač, kar z zveznega nivoja - pa se moje razumevanje neha. Nočem prilivati olja na ogenj, obregam sc samo ob dejstva. Obesili so nam še večje participacije v zdravstvu, krčenje programov je na vidiku. Enako je v šolstvu, kjer bi s »plačevanjem« šolnin celo kršili ustavno načelo o brezplačni (!) šoli. Reže se pri kulturi, športu... To je vendar dodatni pritisk na standard, na tisto, kar (če) ostane pri pokrivanju življenjskih in življenju potrebnih dobrin. Torej realni zaslužek drsi na 10 % zahoda, če ne celo bolj. To je vredno razumskega premisleka. Kaj pravzaprav vse to pomeni: 1. Kupovanje cenenih dobrin, ki so po pravilu slabše kvalitete. Torej ne bo pogojev na domačem trgu za prodajo kvalitetnih proizvodov z višjo stopnjo znanja, kar je pravzaprav želja. Torej bo tudi trg v stagnaciji (to se že vidi), industrijska proizvodnja bo še naprej pešala, ker pač v izvoz vsi ne moremo. Proizvodnja cenenih izdelkov pomeni nizek zaslužek, zaradi tega so nizki osebni dohodki in - krog je zaprt. 2. Še naprej gojimo »fetiš« ročnega dela -torej fizičnega in zanemarjamo tisto umsko visoko produktivno v idejah in smelih korakih za bodočnost. Ceneni izdelki pomenijo nizko akumulacijo in iz tega kroga bo težko uresničljiva še tako dobra zamisel in ideja. Seveda mislim razvoj s svojimi lastnimi sredstvi, ker so krediti nedosegljivi zaradi visokih obresti, poleg tega pa gredo ti razvojni programi skozi številne filtre z vsemi soglasji vred. 3. Nizki osebni dohodki iz delovnega razmerja silijo ljudi k drugim oblikam zaslužka. Nc samo tiste klasične z lastnim delom pri zidavi hiše, ohišnico, tudi druge nelegalne ali pollegalne oblike dela in iskanja zaslužka. Tako pač delavec ni tistih osem ur skoncentriran na osnovno delo v DO, temveč ono drugo. To povzroča »počivanje«, ali zaradi preutrujenosti nc dosega željenih rezultatov. Tako pride tudi do nesreč (tudi v prometu) in to je dodatni pritisk na družbo v drugih oblikah ( zdravljenje, rehabilitacija). 4. Rojevanje »socialnih programov«, ki jih zahtevajo nizki OD, za tiste, ki si nočejo ali ne morejo s »popoldanskim« zasluškom urediti življenje znosno. Pr0' grami zahtevajo merila, štabe za pr®' verjanje, usklajevanje ter dodeljevanje pomoči. Vsa ta organizacija tudi pobere del denarja. Poleg tega taka socialna pomoč navadno ne pride v prave roke (»fuš« zaslužek) in možnost zlorab je precej velika. To je eden od pogledov. Po drugi strani je to drugo ime za uravnilovko. Nekdo si sam plača stanovanje, drugemu pa to naredi družba - obema ostane enako za življenje. Torej, za' služita enako! Stimulacija in pol za tistega, ki še p0' ravnava vse obveznosti do družbe! Poleg tega obema enako (ali višjega OD še bolj), odtegnejo za oblikovanje sklada pomoči. Menda je jasno, da vsa logi' ka odpove. 5. Sedanje stanje pomeni povečano razslojevanje ali socialno diferenciacijo-Bogati še bolj bogatijo, revni postajaj0 še revnejši. Pri limitiranju OD in Pn povečanju deleža za zdravstvo, šolstvo in še kaj, se bo zdravil tisti, ki še ima denar, šolal tisti, ki to zmore, itd. To pa je precejšen odklon od socializma-kjer naj bi imeli vsi enak start v življenje, kasneje pa po svojih sposobnostih-Bojim se, da bo ta start ravno za našo mladino hudo ogrožen. 6. Delavci pred odhodom v pokoj tudi malo razmišljajo. Nizki OD bodo osnova temu primernim pokojninam. Tako bodo, se zdi, plačevali 'ceh' še z »minulim delom«. O tem, kot da nihče noče razmišljati v naši ljubi sedanjosti. Lepo bi bilo, če bi kdo te teze strokovno potrdil ali zavrnil. Toda dejstva ostajajo-Reševanje gospodarskih težav na tak načm si je že marsikje polomilo zobe. In tud' vprašati se je vredno ali ni to kakšna »zgrešena investicija«. Ko je ljudem vsega dovolj, ko praktično nimajo česa izgubiti.td krat poči v obliki stavke, lahko pa šc kak° drugače. Stanje apatije, vdanosti v usodo in nemoč karkoli spremeniti še ni bilo nikoli gibalo napredka. Vsem nam je jasno, da bo iz krize treba, toda breme naj vendar nosimo vsi, najprčl pa tisti, ki nas je v to spravil - država! Za; piramo pipice čisto pri vsem, najbolj Prl »raji«, samo pri »budžetu« ni videti zama( ška. Kaj pa bi pomenilo skrajšati vojašk| rok na 6 - 9 mesecev? (Da mi kdo nc obes' napada na JLA!). Ukiniti razne koordina; cijc, prevetriti razne zavode, institute, s' so včasih tudi sami sebi namen. Kaj je dfU[ žbeno koristno? Zadovoljen državljan L najboljša puška - za navzven, pa tudi navznoter. Represivno reševanje sproža konflikte, ki bodo čedalje hujši. Parole ne veljajo več - velja pa standard - kruh naš vsakdanji! Milan Drčar UPOKOJITEV s,lva šarc nem0^3 SC S ŠARC srečali na nje- ie e'ovnem mestu v otroški konfekciji, da s ° . e*a s Pakiranjem otroških hlačk, nič V a mislila’ da s pogovorom ne bo so šn . ar.Pa sem hip zatem opazila, da tako a' Z Ct' Pre^* v kri in podzavest, niti 3 mc^ s*toraj polurnim kramljanjem ‘enip^ trenute*c n' zmanjšala delovnega vsalf11^0 Sr^° s' P° oaravi različni in tako za u° sv°je sprejmemo dejstvo, da je čas dene °d; Nekatere to zelo priza- amnaV Q0fUt'JO Se odPisane, nepotrebne, ne in- i 1 Va med to vrsto Uue’.v kater'h se odvija njiho-je Po a no življenje. Ob nedeljah zjutraj družak d,U sl°venska oddaja. Živijo bolj bno življenje kot mi v Sloveniji. Vse Bilo i„Prebitro je m'nil čas mojega obiska, si aepozabno. Človek je pač tak, da SVet in>laSt Prcmoga je debela tudi do točka ' ^animivo je dejstvo, daje najnižja Kladiv, V rudn'lren!>raliUiem se ludi vsem< ki ste Sa P°s- Baloh Zora, Bernot Rozalija, Gregorič 1' na njegovi zadnji poti. Zdenka, moht Janez, Pichler-Vehovec Zinka, Štif-tar Anuška, Tehnično razvojni sektor Habjan Stane, Kos Miro, Prelesnik Janez, Resnik Franc, Rode Janez, Rožič Milena, Sever Janez, Skubi Nande, Koman Marija, Ekonomski računski sektor Mlakar Marjan, Oražem Malči, Slapar Silva, Splošno kadrovski sektor Bizilj Franc, Lubinič Marjana, Štrukelj Marjan, Zalokar Janez, Urbančič Erna, Zalokar Janez, Sektor za organizacijo in nagrajevanje Ocvirk Tinca, • Prišli v delovno organizacijo Vidergar Zinka - mikalnica Kovič Majda - PMS Lukane Vesna - otroška konfekcija Pervinšek Marjanca - otroška konfekcija Čevka Matjaž - mikalnica Laznik Gregor - belilnica Smolnikar Aleksander - tkalnica ovjev Resnik Erika - PMS Prelesnik Janez - pomožni obrati Bezjak Štefka - TST Brinšek Berta - TRS Osolin Božo - PO Resnik Franc - PMS Gabrič Jožica - Mikalnica Novak Marija - PMS • Odšli iz delovne organizacije Janez Pižmoht pra!l feubi najine dobre mame Ivanke delnvi arSe naib‘pše zahvaljujeva vsem so-nice ' ‘n sodelavcem iz oddelka mikal-cvetje' Vozn'kotn avtoparka za podarjeno EnaL lZ/a^eno sožalje in denarno pomoč, h val, “ n'/va križanka VEC PhVOV A6RA«A- IN 1&AKWSIN tFOPUL- tC^UA lANU^iJI-vO IfAUJANI SUJO' I10EIEIC JAflSTTC SPOiO- bnost moral. . SOJENJA OSE&l-> bAR.V'* fh.eai-t JAX*AH. OTOK POSOOA iA ROi£ VEN (anjl- M. IME J?STA pifsrt« S*A 1NAMKA TT>rot.- UJAAA 60SFtW peipo- rtotEF tn-iscva PlJAtA OMAj OKLAHOMA CKOJSANT a^TMAlA. TA^JA JL. JUTRANJA padavina IfiOŠČiNC NEZASLA' JENO MLEKO KACVI <;us RAZ.UM tIMSKl BOG LJUBEZNI OČRT ORIS POMISLI. NAS SIN ZE ZNA TELEFONIRATI! TELUR. MAURER ZNAMKA AJrCNOB. BOiJATA Hi jA KRAJ PRI VIRU . STOTINA METRA MAJA ZAJC CEKAR ERilŠNIK PRirpoi- LNiCA ZNANKA računa- lnika UMETEN INOOfeTK. L AK M. IME VEUA^I.' OSEB. ZAIMEK KRISTUS I VOZILO REKA V SZ roza KRATICA UTEŽNE MERE vulkan 12-BtUH MUSA TOME GRADE: 1. nagrada IVICA JEMEC, ekspedil 2. nagrada JOŽI POLJANŠEK, eksnedit 3. nagrada MILENA MAROLT, TST Čestitamo! TOSAMOVSKA (malo starejšega datuma) Nekaj minut čez šesto se je pri vratarju odvijal takle pogovor med vratarjem in zamudnikom: - Aha, si zaspal, ha! - Ne nisem. - Kako nisi, saj je že čez šesto! - Nisem ne! . - Kako nisi, če imaš še vedno krmezj ve oči? - Če rečem, da nisem!! - Ne se hecat z menoj, seveda si. - Zbudil se nisem, zbudil! , (M. Drčau Rešitve oddajte do 25. avgusta