75 par zadostuje, da Vam takoj dostavimo poskusne številke. Pišite še danes » ja fe ► It KARTA _ j! CJujKbi JL (oAboLSC Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 G LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun; Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Obrtniški zbor v Celju O banovinskih financah Leski rudarji Jugoslavija zmagala nad Italijo ISt. 107 izhaja vsak dan V Ljubljani v petek, dne 16. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Kai bo prinesel 4, september? Vojno ati mir... Eden in HlolsI bosta odločila - Sestanek taval - Aloi$i PARIZ, 15. avg. AA. Po informacijah, dobljenih do sinoči, je britanski minister za Društvo narodov Eden pri svojem včerajšnjem dopoldanskem razgovoru s predsednikom francoske vlade La valom jasno opredelil stališče Velike Britanije v skladu s paktom Društva narodov. Britanski krogi so najbolj vztrajali na tem, da londonska vlada zeli posredovati v italijansko-abesin-skem sporu kot članica Društva narodov. V odgovornosti, ki leži na njej, pravijo ti krogi, ima britanska vlada samo en cilj, to je izposlovanje spoštovanja do obveznosti, izvirajočih iz pakta. Med Veliko Britanijo in Italijo ni nikakega posebnega povoda za nesporazum. Edina skrb Velike Britanije je, da se spoštuje pakt DN. Zato tem bolj želi, da bi pariška konferenca dosegla mirno ureditev, ko se ima Svet DN sestati 4. septembra, da prouči celotni spor med Rimom in Addis-Abebo. Francoski krogi pa poudarjajo željo, ki se je pokazala na včerajšnjem dopoldanskem razgovoru med Edenom in Lavalom za mirno likvidacijo spora. Francija hoče delati z vsemi silami za takšno solucijo. Tudi v Parizu so v skrbeh, kakšne posledice bi utegnila imeti v Evropi afriška vojna. Razen tega pa francosko vlado skrbe tudi reperkusije morebitne vojne v Afriki na DN. Francija ima pri teh razgovorih posebno kočljivo vlogo. Pisali so, da pojde akcija predsednika francoske vlade La vala v smer posredovanja med britanskim ministrom za DN Edenom in italijanskim de-legatorn Aloisijem. Takšna trditev izvira iz površnega opazovanja dejstev. Francoska vlada stremi po tem, da skupno z vsemi zastopniki treh velesil dožene miroljubno solucijo. Po rimskem sporazumu, ki je med njo in Italijo ustvaril posebno tesno razmerje, si Francija ne želi kompromitirati prijateljstva z Italijo. Toda tudi Francija se nikakor ne more odreči obveznostim, ki jih ji nalaga pakt DN. V tem pogledu je popolnoma sporazumna z Veliko Britanijo, katere prijateljstvu hoče tako ali tako ostati zvesta. Po sestanku z baronom Aloisijem je predsednik vlade Pierre Laval izjavil poročevalcem listov: Imel sem pripravljalni sestanek z baronom Aloisijem. Jutri dopoldne se začne seja zastopnikov držav-podpisnic pogodbe iz leta 1906. Havas doznava, da sta se gg. Laval in Alois danes razgovar-jala popolnoma na samem in da na njun sestanek niso povabili nobenega strokovnjaka. Danes popoldne bo imel g. Laval nov sestanek z britanskim ministrom Edenom in mu bo poročal o svojem razgovoru z baronom Aloisijem. Mishjo, da ni razgovor z baronom Aloisijem prinesel nikakega novega elementa za presojo položaja. Kaže, da je italijanski zastopnik danes dopoldne le še enkrat rekapituliral že znano italijansko tezo. PARIZ, 15. avgusta. AA. Predsednik francoske vlade Pierre Laval je sprejel abesinskega poslanika Havariato. Poprej je imel Havariata na britanskem poslaništvu razgovor z ministrom Edenom. kova diktatura v Nemali PARIZ, 15. avgusta. AA. Pariški listi pri-Oočujejo z veliko rezerviranostjo tole vest z Dunaja: Berlinski dopisnik »Weltblatta« Poroča, da je iz nemških diplomatskih krogov izvedel, da v Berlinu pričakujejo v nekaj tednih diktature Raiehswahra. Dr. Schuschnigg ne bo odstopil DUNAJ, 15_ avgusta. AA. Korbiro poroča: vesti, razširjene v inozemstvu, da namerava kancler dr. Schuschnigg odstopiti, v pristojnih krogih kar najodločneje zavra-cajo izjavljajo da so te -vesti popolnoma izmišljene. Novi transporti za Afriko „ . RIM, 15. avgusta. AA. V teku včeraj-snjega dne sta odplula iz Napolija v vzhodno Afriko dva parnika z 2.0OO vojaki, iz Messine pa takisto dva transportna parnika, prav tako za vzhodno Afriko. Strašno neurje na Poljskem in Madjarskem VARŠAVA, 15. avgusta. AA. Snoči je nad Krakovom divjala strašna nevihta, ki je napravila velikansko škodo. Nižji deli mesta so popolnoma pod vodo. Nevihta je bila tako huda, da je podrla več hiš. Doslej še ni bilo moči ugotoviti, ali je neurje terjalo tudi človeške žrtve. Tudi iz drugih krajev na Poljskem poročajo o hudem neurju. V več vaseh je strela povzročila po-žar, ki je te vasi popolnoma vpepelil. BUDIMPEŠTA, 15. avgusta. AA. Včeraj Popoldne okoli 6. se je v Budimpešti in njeni neposredni okolici utrgal oblak. ...- SLS je podpisala prijavo JRZ Ljubljana, 15. avgusta. Današnji »Slovenec« poroča, da je bila v sredo popoldne konferenca zastopnikov bivše SLS, katere se je udeležil tudi minister brez portfelja Djuro Jankovič. Pri tej priliki je bil podpisan predlog za prijavo JRZ. Na prvem mestu prijave je podpis Ace Stanojeviča, na drugem dr. Milana Sto-jadinoviča, na tretjem dr. Antona Korošca in na četrtem dr. Spahe. Iz Slovenije je Predlog podpisalo še nadaljnjih 65 osebnosti. Izgleda, da je s tem napravljen prvi definitivni korak za vpostavitev Jugoslovanske radikalne zajednice. Že v naslednjih dneh bo nova stranka potrjena in bo strankarsko delo pričelo z vso intenzivnostjo. Predsednik vlade v prestolici . BEOGRAD, 15. avgusta. t>. Predsednik vlade 'n zunanji minister dr. Stojadinovir se je danes nb 7.20 vrnil v Beograd. S predsednikom je ''^Potoval tudi minister prosvete Borivoj Stoše-'č in šef kabineta ministra zunanjih del Dra-«oslav frotir. ^ BEOGRAD, 15. avgusta, b. Minister prometa L Mehmed Spah», ki se je mudil dalj časa v ^»fajevu se je davi vrnil v Beograd- Volitve v ustanove delavskega zavarovanja BEOGRAD, 15. avgusta h. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka je dal danes opoldne časnikarjem naslednjo ijjavoi Dela na izpremembi volilnega reda za institucije socialnega zavarovanja so v polnem teku. Ko se to delo dovrši, bodo razpisane volitve v ravnateljstvo Okrožnih in centralnih uradov tako, da bo dana možnost delodajalcem in delavcem, da izbero zastopstva, ki bodo prevzela ustanove delavskega zavarovanja. To bodo v naši državi prve volitve delavskega zavarovanja. Do sedaj take volitve niso bile izvedene, sedaj pa je volilni red poenostavljen in volitve združene z manjšimi stroški. Ostane še vprašanje, kako naj se volitve izvršijo. Ali naj jih izvedejo dosedanja ravnateljstva ali naj se postavijo nova ravnateljstva. Novinarji sb vprašali g. Preko, če bo kai izprememb v delavskem zakonodajstvu. Minister je odgovoril da ne, temveč samo volitve. O vseh drugih socialnih vprašanjih se bo treba razgovoriti s predstavniki delavstva in delavskega zavarovanja. Kar se tiče nezaposelnosti delavstva je g. Preka izjavil, da je treba to vprašanje rešiti s pomočjo delavskih borz in da je ministrstvo samo razdelilo kredite posameznim borzam in osebam. V najkrajšem času se mora sezidati delavska borza in delavsko zavetišče v Mostaru in Podgorici. Vodi se stroga kontrola inozemskega delavstva samo tam, kjer je najnujnejše, strogi predpisi pa obstoje samo glede zaposlitve domačega delavstva. Za olaišanie krize v slovenskih premogovnikih Beograd, 15. avgusta, b. Danes se je pripeljal v Beograd na poziv notranjega ministra dr. Korošca direktor Trboveljske premogokopne družbe dr. Vinko Vrhunc, da podrobno informira notranjega ministra o stanju v naših rudnikih in predvsem o dobavah slovenskih premogokopov za državna podjetja. Dr. Korošec je dr. Vrhuncu zagotovil vso svojo pomoč, ter se točno informiral o položaju. Pozval ga je, da se jutri zopet povrne in da informira o tem tudi ministra za gozdove in rudnike. Beograjske vesti Izletniške kraje v naši kraljevini je obiskalo meseca junija t. 1. 98.910 oseb s 589.272 prenoč. V istem času lanskega leta je prišlo 93.817 oseb s 478.367 prenočevanji. Torej je letos število obiskovalcev in prenočevanj v omenjenem mesecu naraslo v primeri z lanskim stanjem. Jugoslovanskih obiskovalcev je bilo junija 68.813 s 411.502 prenočevanji, čehoslovakov je bilo 10.313 s 73.921 prenočevanji, Avstrijcev 8.151 (52.157), nato pa pridejo po vrsti Nemci in Italijani. Uprava pošte in brzojava in Poštne hranilnice bo posvetila temeljni kamen novega poslopja na vogalu Aleksandrove in Takovske ulice 17. avgusta ob 10. dopoldne. Uprava državnih monopolov razglaša, da so vsa mesta tako v monopolski upravi kakor v Markami zasedena in da ne more vzeti nobene prošnje v pretres. Izšla je statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje teko- čega leta. Naprodaj je pri glavnih carinar-nah za Din 60‘—. Jugoslovani iz Francije potujejo na Oplenac PARIZ, 15. avgusta. Jugoslovanski odbor v Franciji je sklenil zbirati prispevke za spominsko ploščo na grob Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. Ploščo je izdelal Meštrovič. Jugoslovanska kolonija v Franciji je določila delegaci jo 25 oseb, ki potuje danes na Oplenac. Spominsko ploščo bodo položili v zadužbini Ka-radjordjevičev. Napredovanja BEOGRAD, 15. avgusta b. Napredovali so: za inšpektorja v 5. skupini v ministrstvu za promet Josip Grilc, Dragotin Konip, Franc Pesek in Matija Stipetič. Za višje kontrolorje v istem ministrstvu so napredovali: Franjo Šedivi, Anton Mirt, Alojz Kavčič, Albin Petek in Vladimir Matuš. Za višjega kontrolorja v 6. skupini je napredoval Anton Tičar in Ivane Darin. Jugoslavija je zmagala v plavalnem dvoboju nad Italijo s 50 : 47 Danes dop. se je nadaljeval dvomatch med damskima plavalnima repr. Jugoslavije in Italije. Dočim je dopoldne vodila Italija že s 32:31 točko, so v večernem nadaljevanju tekem jugoslovanske plavačice z zmagama na 400 m prosto (Košir 6:48.7) in 3X100 mešano (novi jug. rek. 4:30.9 m.) prekosile italijanske reprezentantke za 3 točke in zmagale s 50 proti 47 točkami. Obširno poročilo jutri! Kralievska družina na našem Jadranu BKOGRAD, 15. avgusta, b. Danes ob 8.15 so dopotovali z brzovlakom v Šibenik Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Ma- . rija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem. S člani kraljevskega doma se nahaja ■ tudi sin bivšega španskega kralja Alfonza infant Don Carlos. ISletnica Male antante - lOletnica tiskovne Male antante BUKAREŠTA, 15. avgusta. AA. Rador poroča: ISletnica Male antante dajr listorr. priložnost za članke, v katerih poudarjajo tvorno in miroljubno delo držav Male antante v teh 15 letih. »Universul« omenja, da se je Mala antanta rodila v trenutku, ko je bilo treba določbe mirovne pogodbe izvesti. Potrebno je bilo, pravi list konsolidiranje centralne F.viope. Danes pomeni Mala antanta najčvrstejš' sistem kontinentalne zveze s svojo popolno kohezijo in solidarnostjo za. obrambo mirovnih pogodb >Di-mineata« navaja pozitivno bilanco Male antante in njeno sodelovanje s Francijo in državami Balkanske zveze. BEOGRAD, 15. avgusta. Včeraj je poteklo 15 let od ustanovitve tiskovne Male antante. Pri tej priliki je naš narodni odbor poslal romunskemu in češkoslovaškemu narodnemu odboru tole brzojavko: Na dan lOletnice ustanovitve tiskovne Male antante, ki je tako odlično upravičila svoj obstoj, pozdravlja jugoslovanski nacionalni odbor svoje romunske (češkoslovaške) tovariše in jih zagotavlja, da bo jugoslovanski tisk tudi v bo-, d.oče z vso solidarnostjo vztrajal pri delu za obrambo politike Male antante, katere temeljni smisel je najtesnejše sodelovanje na osnovi nedotakljivosti njirovnih pogodb, ki služijo za pravni temelj političnega sistema naše nacionalne neodvisnosti za poroštvo neminljive in s; krvjo odkupljene pravice naših narodov do življenja in napredka v svobodi in miru. — Predsednik Živančevič. Razprava o kmetskih dolgovih BEOGRAD, 15. avgusta, b. Gospodarski finančni komite ministrstva, ki ga sestavljajo ministri dr. Mehmed Spalio, Svetozar Stankovič, dr. Milo Vrbanič, Dušan Letica in dr. Ljudevit Auer in Ignjat Stefanovič je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je nadaljevalo razpravljanje o kmečkih dolgovih. S * d * 1? M. K.: 10. kolo ju gosi o v. šah. turnirja za nacionalno mojstrstvo V 10. kolu, igranem v četrtek, na praznik, je Ing. Prek odščipnil šiški važno točko, ga s tem dokončno onesposobil za vstop v finale, a se sam z veliko šanso približal troperesni deteljici zmagovalcev A-skupine. Carev je premagal Saviča Branka ter s tem utrdil svoj sloves jakega igralca, ki pa žalibog topot vendar ne bo dosegel potrebnega količnika za ožjo borbo. Senzacija dneva je bila Jonkejeva zmaga nad Gabrovškom, od katerih pač za finale ne pride več nihče v poštev. V B-skupini je Šubarič izgubil proti C. Vidmarju, Šorli elegantno in v prekrasni končnici porazil Beriča. Licul pa presenetljivo Celjana Mareka. Herbatin je v nekam dvomljivih okoliščinah prepustil zmago Saviču Radomirju. Partije Hren—Preinfalk ter Grenčarski—Nikolič iz A-skupine ter Longers— Sikošek iz B-skupine so bile prekinjene. Milan Vidmar ml. in Matvejev sta počivala. Pri nadaljevanju prekinjene partije. Hren — Gabrovšek iz 8. kola sta se igralca sporazumel*, za remis. Z istim rezultatom je končala v istem kolu prekinjena partija Ing. Prek—Preinfalk. Partija Nikolič—Hren iz 9. kola je končala z efektno zmago prvoimenovanega. Po 10. kolu je stanje sledeče: 1. Vidmar Milan ml. 7; 2. Savič Radomir ö in pol (1): 3. Sikošek C (l); 4. Ing. Prek 6, 5. Preinfalk 5 in pol; 6. Matvejev, Vidmar Ciril in Carev 5 (1); Šiška in Gabrovšek 5: 8. Šorli 4 in pol (1); 9. Herbatin in Nikolič 4 (1); 10. Berič 4; 11. Jonke 3 in pol; 12. Longer 3 (2); 13. Hren 2 in pol (1); 14. Šubarič 2 in pol; 15. Marek 2 (2); 16. Licul 2 (1); 17. Savič Branko 2; Grenčarski 1 in pol (2). Danes, v petek, je prost dan in se bodo do-igrale vse iz prejšnjih kol še viseče partije. V soboto pa se igra zadaje kolo semifinala, ki bo po svojih rezultatih določil šestorico upravičencev za finalno tekmovanje za mojstrski naslov. Spori Jugoslavija: Italija Damski plavalni dvoboj Ljubljana, 15. avgusta. Včeraj ob 20.40 se je pričel v športnem kopališču Ilirije meddržavni damski plavalni dvomatch med reprezentancama Italije in Jugoslavije. Gostje je pozdravil v imenu JPS in predsednika dr. Hadija v francoskem jeziku g. dr. Milan Dular, 'ter jim izročil spominski pokal. V imenu italijanske ekipe se je zahvalil predsednik italijanskega plavalnega saveza general g. Remetre. Naše plavačice pa so izročile italijanskim jugoslovansko trobojnico. Za tem so se takoj pričela tekmovanja katera je spremljalo številno občinstvo z velikim zanimanjem. Doseženi so bili prav lepi rezultati ter med drugim tudi trije novi jugoslovanski damski rekordi ter nov italijanski rekord. Med točkami dvomatcha so bili dvoboji naših najboljših plavačev, ter izbirna tekmovanja za reprezentanco Ljubljane. Pri teh je bil na progah 50 m prosto in 200 m prsno gospodje dosežen čas, ki je boljši od dosedanjih rekordov. 50 m prosto za dvomatch: 1. Ruzzier Grazia (It.) 33.1 2.. Lokar Bianka (It.) 33.4 : . 3. Dragič Mara (Jug.) 35.4 4. šiška Ljubica (Jug.) 35.6. Stanje točk 7:3 za Italijo. 100 m prsno za dvomatch: 1. Wimmer Zlata (Jug.) 1.32.6!! 2. Bier Greta (Jug.) 1.37.8 3. Prekop Hilda (It.) 1.38!! 4. štrukel Silvia (It.) 1.40. čas, ki ga je dosegla Wimmerjeva, je nov jugoslovanski rekord. Wimmerjeva je na startu zamudila skoraj celo petinko sek., vendar pa je to zamudo popravila in do obrata že vodila, v nadaljnih 50 m pa je povečala naskok na 6 m. Prav ogorčena borba se je razvila za drugo in tretje mesto med Bierovo in Prekopovo. V tej borbi je izšla Bierova kot zmagovalka za pol dolžine roke pred Prekopovo, ki je prispela na cilj kot tretja, ter kljub temu postavila nov italijanski rekord. Stanje točk po tej disciplini je 10:10. Sledil je dvoboj naših najhitrejših plavačev Senjanoviča in Wilfana, v katerem je zmagal Wilfan v času 26.8, ki je boljši od jug. rekorda. Senjanovič 27.8. 200 m prsno troboj gospodje: 1. Cerar 3.03.8! čas je boljši od jug. rekorda, vendar pa ne more biti priznan, ker prav tako kot Wilfan ni imel predpisanega trikoja. 2. Rastohar 3.04.3. — 3. Hribar. V waterpolo-tekmi, ki je izpolnila odmor, so zmagali seniorji nad juniorji 7:0 (4:0). Že pri tej točki je pričel padati močan dež, ki ni nehal do konca tekmovanja, ter je plavače zlasti pa občinstvo iako oviral. Po waterpolo-tekmi se je nadaljeval dvomtch. 100 m hrbtno za dvomatch: 1. Wimmer Zlata (Jug.) 1.34.2!!! 2. Ruzzier Grazia (It.) 1.35.7. 3. Škerl Giovana (It.) 1.36.7. 4. Bradač Zorka (Jug.) 1.37. Tudi to pot je postavila Wimmerjeva nov jugoslovanski rekord Po tej točki je stanje točk 15:15. 100 m prsno dame izbirno za repr. Ljubljane, ki bo prihodnje dni startala proti Zagrebu. 1. Binder 1.41.7. — 2. Fine 1.42.2. — 3. Werner 1.43.8. 100 m hrbtno dvoboj med drž. rek. Wil-fanom in jun. drž. prvakom Schellom 1. Wilfan 1.16.1. —- 2. Schell 1.21.4. v Kot zadnja točka prvega dne je bila štafeta 4X50 m prosto za dvomatch. Ker je bilo stanje točk do tu neodločeno, je med občinstvom zavladalo zelo napeto pričakovanje. Kljub hudemu nalivu so zapustili začasna zatočišča, ter okrog bazena navdušeno bodrili tekmovalke. Proti pričakovanju je zmagala jugoslovanska štafeta v času noveg jug. rekorda. 1. Jugoslavija (šiška Ljubica, Košir Ata, Dragič Mara, Grošel Nana) 2.20.4!!! 2. Italija (Toša Carmela, Lokar Bianca, Prekop Hilda, Ruzzier Grazia) 2.24.6. Končno stanje točk prvega dne: Jugoslavija 23, Italija 21. Maribor : Celje 3 : 1 (2:0) Maribor 15. avgusta. V Ljudskem vrtu na igrišču 1SSK Maribora se je danes odigrala medmestna nogometna reprezentančna tekma meo -Mariborom in Celjem. Mariborčani so nastopili z okrnjeno garnituro. Edina formacija, ki je odgovarjala, je bila obramba. Koren v golu trenutno v Mariboru in menda v vsej Jugoslaviji nima tekmeca. Krilci so igrali preveč defenzivno in tudi v napadu ni bilo vse na mestu. Potrudili so se in lepo igrali predvsem mlajši igralci, med njimi najbolj Dušan in na levem krilu Krajnar. Celjsk team je bil sestavljen iz najboljših celjskih nogometašev. V napadu je vredno pohvaliti lepo igro notranje trojice, ki je posebno v prvem polčasu s preciznimi in ostrimi streli ogrožala nasprotnikov gol. O poteku igre moramo beležiti veliko nadmoć Mariborčanov. Celjani so postali resnejši nasprotniki in so se razgibali šele proti koncu, ko so se Mariborčani zadovoljili z rezultatom in zaradi tega že nekoliko popustili. Maribor je prišel v vodstvo v 19. minuti, ko je Dušan zabil prvi gol. Drugi gol je dal Krajnar v 42. minuti. V 9. min. II. polčasa poviša Miloš na 3:0. Edini častni gol za Celje je nato v 31. minuti dosegel Schuh II. in s tem postavil končni rezultat. Sodil je g. Vesnauer. Občinstvo je često upravičeno proti njegovim odločbam ugovarjalo. Prisostvovalo je igri okrog 500 ljudi. V predtekmi so juniorji ISSK Maribor premagali rezervo ISSK Maribor s 3:0. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince Pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda, g. Komnenoviča. Danes, 16. t. m. ob 18.30, sobota 17. t. m. in nedelja 18. t. m. ob 17. uri. Igrišče ASK Primorja, Tyrseva cesta. V isti meri, kakor tekmovanja v tekih, bodo zanimiva in bodo nudila skrajno napete borbe ter odlične rezultate tekmovanja v metih in skokih. Vse te discipline so bile do pred par leti absolutna domena Zagreba, danes se je pa situacija močno spremenila in izven zagrebški klubi nastopajo kot Zagrebu enakovredni konkurenti. V skokih v daljino je prijavljenih 17 tekmovalcev. Med favorite prištevamo Novakoviča (BSK), dr. Buratoviča (Concordia) in ing. Kallaya (Marathon Z.). Vsi trije so tekom svoje športne kariere preskočili že daljavo 7 m, kar bi pomenilo nov rekord, sreča pa jim ni bila nikdar naklo-nejna. ker so bili skoki doseženi iz prestopa. Za ostale placemente se bodo borili skakači: Stepišnik (Ilirija), Putinja, Korče in Martini (vsi Primorje), Stampf in Jug (Hašk), Bankovič in Miokovič (BSK), ki v svoji športni karieri beležijo že rezultate od 6.50 do 6.80 m. Za zmago v skoku v višino stopa v borbo 14 tekmovalcev, na čelu jim oficielni državni rekorder dr. Buratovič (Concordia) 1.83 m in neoficielni rekorder Martini (Pri-n»rje) 1.85 m. Troskok s 17 tekmovalci bo gotovo enako zanimiva disciplina, kakor preje imeno- vana dva skoka. Državni rekorder Miokovič (BSK) ima vsako leto v Mikiču, sedaj Jugoslavija (Beograd), na dražavnem prvenstvu nadmočnega nasprotnika, vzlic temu pa rekord stoji trdno že nekoliko let. T_»et.o55 750" JTO jmr v rvtac; vm t vi pm j u—rurxxmm— je), Stampfu (Hašk) in Sankoviču (BSK) pridružili enakovredni nasprotniki, ki jih krasijo rezultati med 13.40 in 13.77 m. Skok ob palici je brez dvoma naša naj-slabša disciplina. Na listi je 14 izenačenih tekmovalcev, ki so danes preskočili rezultate med 3.20 in 3.40 m. Rekorder dr. Buratovič (Concordia) je med njimi najbolj siguren in rutiniran, zaradi česar vidimo v njem že danes glavnega favorita. Resno ga bodo pa v tem stremljenju ovirali Ba-kov (Jugoslavija), Zupančič (Ilirija), ing. Kallay (Marathon) in Perkovič (Hašk), tedaj atleti, ki so že preskočili višino med 3.40 in 3.52 m. Met krogle z 9 tekmovalci ima na startu kot najbolj sigurnega favorita Kovačeviča (Concordia), od katerega že dalj časa pričakujemo prekoračenje 15 m meje. Za nadaljnje placemente se bo vršila ogorčena borba med Kleutom (Jugoslavija) in dr. Narančičem (Concordia). Približno ista slika bo v metu diska, kjer nastopi 12 tekmovalcev. Favorita sta sedanji rekorder dr. Narančič (Concordia) in Kleut (Jugoslavija), ki je letos najbližji rekordu. V metu kopja s 14 tekmovalci je v rekordni listi najstarejši rekordni rezultat (trdno stoji že od 1. 1928.). Letos so se že mnogi vrteli okoli rekorda. Najbližji so mu bili Markušič (Slavija Varaždin) in Nikolič ter Kleut (Jugoslavija). Met kladiva beleži v startni listi 11 tekmovalcev, toda samo dva visoka favorita za zmago in rekord. Dva rekorderja (oba namreč branita državni rekord 48.99 m) z precej enakimi izgledi za zmago, vendar damo Stepišniku (lilirija) nijanso več šans nad Goičem (Hašk), ker se nahaja v stadiju napredka, ter je robustnejši in stabilnejši od Goiča. In končno če klasična disciplina met diska kel. stil, ki jo gojimo samo zaradi balkanskih iger. Sedem tekmovalcev, med njimi dva favorita, Kleut (Jugoslavija) in dr. Narančič (Concordia), ki sta z enakim rezultatom na izbirnem tekmovanju za balkanske igre minulega leta prekoračila krasno meto 40 m. Jugoslovanski lahkoatletski pokret je pripravil Ljubljani krasno tekmovanje, ki bo daleč prekosilo vsa dosedanja, ne samo po rekordnem številu nastopajočih, temveč tudi po izredno veliki in izenačeni kvaliteti v vseh tekmovalnih disciplinah. Ljubljana naj se temu oddolži z rekordnim posetom pri tekmovanju, s čimer bo dokazala, da zna zelo ceniti veliki napredek jugoslovanske lahke atletike, zlasti pa slovenske, ki gre v mnogih disciplinah v borbo z naj-večjimi izgledi na zmago. Program tekmovanja. Danes ob 18.30: tek na 5000 m. V soboto ob 17.: predteki na 100 m; met krogle; skok v daljino; finale 100 m; preteki 400 m; disk, skok v višino; predteki 200 m; tek 1500 m; predteki 110 m zapre- ke; disk (hel. stil); finale 400 m; preteki štafeta 4X100 m. V nedeljo ob 17.: finale 100 m zapreke in skok ob palici; kopje; predteki 400 m zapreke; finale 200 m; kladivo; finale 400 m zapreke; 10.000 m; troskok; finale za 4X100 m. 10 najboljših na dolgih progah 1500 metrov: 3:52.1 Cuningham (USA); 3:54.2 Schaumburg (Nemčija); 3:54.8 Ven-zke (USA); 3:54.9 Neversteal (Nova Zelandija); 3:55.0 Mattilainen (Finska); 3:55.0 Ny (švedska); 3:55.4 Tanaka (Japonska); 3:56.0 Höckert (Finska); 3:56.0 Rothbart (Nemčija); 3:56.6 Bright (USA). 5000 metrov: 14:40.8 Mati; 14:42.0 Salmi-nen; 14:42.8 Lehtinen; 14:47.2 Virtanen — vsi Finska; 14:53.4 (Rusija); 14:55.6 Fetter-son (švedska); 14:58.0 Rochard (Francija); 15:00.9 Mürakoso (Japonska); 15:03.8 Šie-fert (Danska); 15:04.4 Askola (Finska). 10.000 metrov: 31:26.0 Kelen (Madjar-ska); 31:41.6 Haag (Nemčija); 31:45.2 Riu (Japonska); 31:50.2 Takenaka (Japonska); 31:56.4 Torikka (Finska); 32:01.0 Syring (Nemčija); 32:06.2 Keim (Nemčija); 32:08.0 Tanaka (Japonska); 32:10.0 Hjortling (Švedska); 32:12.8 Loukola (Finska). Maratonski tek (42,195 km): 2:26.43 Ike-naka; 2:26.51 Kusonoki (oba Japonska); 2:32.07 Kelly (USA); 2:33.05 Suzuki (Japonska); 2:34.11 Bengis (USA); 2:37.20 Wood (Anglija); 2:39.20 Brauch (Nemčija); 2:39.34 Son (Japonska); 2:39.50 Wilding (Kanada); 2:40.57 Norman (USA); 2:41.53 Gergardt (Nemčija). 50 km — hoja: 4:35.53 Rivolta (Italija); 4:36.64 Courtois (Francija); 4:37.32 Pretti (Italija); 4:39.09 Whitlock (Anglija); 4:39.47 Green (Anglija); 4:42.18 Aebersold (Švica); 4:45.06 Leisne (Francija); 4:45.48 Johnson (Anglija); 4:46.09 Gobbati (Italija); 4:47.16 Cippoline (Francija). Obrtniški zbor v Celju Celje, 15. avgusta. Danes je bil v dvorani Celjskega doma lep zbor članstva Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino. Predsednik celjske podružnice g. Kolobar je pozdravil zborovalce, zlasti pa predsednika g. Pičmana, ter vse povabil na obrtno razstavo. Predsednik Osrednjega društva g. Pičman je na to otvoril zbor. Poudaril je, da hočejo obrtniki svojo lastno organizacijo, ki jo bodo zastopali oni sami. Omenil je pomen lastne obrtniške zbornice, ter izrazij ne samo nado. ampak prepričanje, da dobijo obrtniki svojo zbornico. Nato so pozdravili zbor g. dr. Svetina ža g. bana, g. dr. Goričan za celjsko občino in prebivalstvo, in g. .Tomovič iz Beograda za državno zvezo obrtnikov, ki so vsi želeli obrtništvu uspeha in napredka. Zadnji je še sporočil pozdrave srbskih tovarišev. Poročilo tajništva je podal lepo zaokroženo podpredsednik društva g. Šimenc, ki je navedel, da je v tem letu narastlo število podružnic od 23 na 32, da se snuje še 6 podružnic in izrazil- prepričanje, da bo k letu vseh že 50. Ozrl se je po raznih razstavah v banovini in izjavil, da je celjska gotovo največja in najlen-ša. Ugotovil je tudi socialno delo obrništva, ki ima sedaj že svoj lepo urejen počitniški doni na Govejim. Blagajniško poročilo je dal g. Vidmar. Po njm se vidi, da je bilo prošlo leto Din 5L107’50 prometa, in to Din 22.730'40 dohodkov in Din 28.377'10 izdatkov, tako da je Din 5.646‘70 primanjkljaja; Za nadzorstveni odbor je predlagal g. Mihelčič absolutorij, ki je bil sprejet. Po tem sla bila prečitana došla pozdrava Obrtniške zbornice v Sarajevu in tovariša Ra-muščaka, predsednika hrvatskih obrtnikov in Zanatske zbornice v Zagrebu. Na to pa ste bili sprejeti udanostm brzojavki^ i. Vel kralju Pe- Zbor je po teh ukrenili prešel k volitvi novega odbora in je izvolil za predsednika zopet g. Pičmana Lovra, za podpredsednika pa gg. Šimenca Ivana, Kolobarja Stojana in Lešnika Mihaela i še 30 odbornikov, namestnike in člane nadzorstvenega odbora. Proračun za leto 1935.-36.. je določen z Din 35.975'—. Vsi izdatki se krijejo z dohodki. Pri slučajnostih je g. Šimenc temneramentno zagovarjal smer osrednjega društva in zahteval, da dobi to društvo povsod svoje zastonstvo, da bo moglo uspešno varovati interese obrtništva. G. Bizjak iz Krškega je govoril o sestavi daVčno-ocenjevalnih odborov, kakršna bi morala biti, g. Kresal z Viča na o strokovnih tečajih za obrtništvo in izobrazbo obrtniških funkcijonarjev. Proti šušmarstvu se je oglasil g. Zager iz Celja, ki se je tudi obrnil proti tratenju denaria za razne posredovalne institucije, od katerih ni mkake koristi. Dotaknil se je z ostrimi besedami nekaterih, ki so hoteli med obrtništvom vzdržati «voio nolitiko. Hudo je kritiziral Bato«, ki je že uničila tisoč eksistenc in jih še toliko ograža. G. Perdan iz Ljubljane je opisal, kako se zakon izigrava in ie zopet zahteval samostojno strokovno zbornico. G. Bizjak iz Celja žigosa davčni sistem, ki ugonablja obrtnike, zlasti na okrožne odbore, ki so za obrtništvo le izguba. Hudo se je lotil tudi tistih tovarišev, ki so prej društvu metali polena nod noge. G. Mihelčič je splošno izpregovoril o interesih obrtništva. G. More je priporoča) oskrbo za starost, a države dolžnost je, da zadevo uredi. G. Košak nriooroča «motreno delo. da bi društvo potegnilo vse na svoio stran, da bo obrtništvo za volitve v zbornico prinravljeno ter zaideva omilienie davčnih nrednisov. G. Kolobar se je zooet dotaknil šušmarstva in je zahteval primernih ukrenov, g. Pavčič pa je zahteval tudi zakonski» zaščito obrtnika in iM.ULi;«—t-r-s^rr-r:« ertt ya TiHTiifcrrJtr llciliJ’- nib zavodov. Po prečitaniu dolge resolucije je predsednik Pičman z zadnjim govorom zaključil zborovanje. Kaj ie vse novega ¥ Mariborta BHIIhUIIHUIH mnTpilBIMr WWW I A Kino Union. Od danes veliki zrakoplovni film »Sinovi neba«. Film sijajnih atrakcij v zračnih višavah. A Grajski kino. Danes nepozabna slavna igralka Hansi Niese v svojem zadnjem filmu »Mala trafika«. Soigralci: najboljši komik Hans Moser in ljubljenec žena Willy Fritsch. A Nov poveljnik mariborske orožniške čete. Namesto premeščenega podpolkovnika Svetozarja Gerovca, je bil imenovan za poveljnika mariborske orožniške čete kapetan Davorin Mavrič, ki je danes nastopil službo. A P« sodnih počitnicah, ki končajo 15. t. m., bo na sodišču nekaj večjih razprav. Že v torek 20. t. m. bo razprava proti bratoma Markuzzi in Mihaelu Zemljiču. Za razpravo vlada ogromno zanimanje, zato bo v veliki porotni dvorani, kjer že leta ni bilo nobene razprave. Izdane bodo posebne vstopnice, da ne bo navala. A Prometna nesreča. Na cesti Slivnica—Maribor se je včeraj proti večeru dogodila občutna prometna nesreča. Ko se je 251etni šofer Mirko Sagaj na kolesu vračal v Maribor, je privozil blizu Slivnice za njim neki avtoizvošček ter se zaletel v zadnje kolo. Sunek je vrgel Sagaja s kolesa iu kolesar je obležal s poškodbami na nogi in roki. Avtomobilist je ranjenca naložil na avtomobil in ga odpeljal v mariborsko bolnišnico. A Kolesa kradejo. Neznanec je ukradel mesarju Otmarju Alešu izpred gostilne Ob brodu kolo »Stever« z ev. številko 90.91. Kolo je bilo zaklenjeno. Prav tako je nekdo odpeljal kolo .ložetu Fašnerju izpred sreskega načelstva. — Ukradeno kolo je znamke »Neger« z ev. številko 19.255. A Nepošten vajenec. Pri pekovskem mojstru Francu Krambergerju v Rogatcu se je učil 14-letni Jakob K., ki je raznašal kruh po sosednjih vaseh. Te dni pa je mojster ugotovil, da mu je fant poneveril uad 3000 dinarjev, in sicer tako, da je utajil denar, ki ga je prejemal od strank za kruh in pecivo. Nepošten dečko je bil ovaden državnemu tožilstvu. A Gorelo je pri posestnici Antoniji Zelenko na Kočnem vrhu ob Ščavnici. Ogenj je uničil do tal gospodarsko poslopje in napravil več tisoč dinarjev škode. A Podpore in še kaj. Upravni svet mariborske občine je na svoji zadnji seji razdelil 30 tisoč dinarjev podpor dijaštvu in nekaterim kulturnim in sporinim ustanovam. Med drugimi je dobila razpuščena Svoboda 2000 dinarjev, medtem ko je Narodno strokovna zveza bila odslovljena praznih rok. Prav tako je dobila podporo Prosvetna zveza in še vrsta drugih organizacij. Naše mnenje je, da razdelitev podpor ni bila pravična in da so igrali pri tem vlogo precej čudni motivi, sicer bi se ne mo- glo dogoditi, da prejme podporo organizacija, ki je bila od oblasti razpuščena in torej več ne obstoja. Na drugi strani pa se spregleda organizacija, ki ima nedvomno velike nacionalne in kulturne zasluge. Cei«e ■ Celjske tiskarne. Dočim je Zvezna tiskarna tudi za stavke grafičnega delavstva delala kakor po navadi, sta se sedaj z delavstvom sporazumeli tudi Mohorjeva tiskarna in Celeja. Tiskarna Brata Rode & Martinčič pa dela s člani Jugoslov. grafičnega saveza iz Zagreba. ■ Hmelj so začeli obirati v .Savinjski dolini. V četrtek popoldne je prišlo v Celje od rogaške strani okoli 1200 obiralk. Toliko jih Celje še ne pomni. Ob 15.30 jih je pripeljal celo poseben vlak. ■ Za absolvente trgovskih šof. V nedeljo, dne 18. t. m. bo ob 10. dopoldne v Obrtnem domu v Celju sestanek absolventov državnih trgovskih šol. Sestanka se udeležijo tudi ljubljanski tovariši. ■ Obisk obrtne razstave je bil v sredo zavoljo silno neugodnega vremena znatno manjši. V četrtek se je pa vendar vkljub deževju precej popravil. Zadevo so rešili v Celju zborujoči obrtniki. Ampak tulcu te dni obisk ni podal pravi živahne slike. Danes še pride kakih 50 članov obrtnega društva iz Ljubljane in večje število obrtniškega društva iz Maribora. Jutri zvečer bo pač že registriranih 20.000 obiskovalcev. Ko bi bilo še potem v soboto in nedeljo lepo vreme, bo število posetnikov. ki so se ga nadejali, menda dvakrat prekoračeno. Prosvetni tečaj zupe Ljubljana odgođen. Iz razlogov, ki bodo te dni sporočeni vsem župnim edinieam s posebno okrožnico, je ŽPO odgodi! župni prosvetni tečaj, ki bi moral biti od 18. do 25. t. m. Pri tej priliki opozarja ŽPO bratske ediniee na župni prosvetni dan, ki bo tekom oktobra. Vsa navodila slede v najkrajšem času. — ŽPO. DNEVNA PRATIKA Petek, 16. avgusta. Katoličani: Rok, pravoslavni: 3. avgusta, Izakije. DEŽURNE LEKARNE Sušnik. Marijin irg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded.. Cesta 29. oktobra 31. Vremensko potožil** NOVI SAD- Prevladovalo bo oblačno in ^e' ževno vreme po celi kraljevini. Hr. Henrik Steska: O banovinskih financah Banovinsko gospodarstvo obsega upravo Banovinske imovine, sklepanje o banovinskem proračunu, sklepanje o banovinskih davščinah za kritje banovinskih potreb, najetje posojil za izvanredne potrebščine, izvrševanje proračuna in sestavo zaključnega računa. Banovinska nepremična in premična imovina je po svojem na-tnenu ali finančna ali upravna imovina ali javno dobro. Finančna imovina služi predvsem za dosego banovinskih dohodkov (n. pr. na>o-žena gotovina, v zakup ali najem dane nepremičnine pridobitna podjetja), upravna imovina banovine služi neposredno pri vršenju javnih banovinskih nalog (n. pr. uradna poslopja, zemljišča in notranja oprema raznih javnih zavodov in naprav, denarna sredstva, ki se uporabljajo neposredno pri vršeju javnih poslov), a javno dobro banovine so one banovinske stvari, ki služijo obči uporabi (n. pr. banovinske ceste). Banovinsko imovino je skrbno čuvati, a odsvojitev poedinih delov osnovne imovine in obremenitev banovinske imovine radi posojil in Prevzema jamstva smeta biti dovoljeni le pod otežkočenimi pogoji. Podlaga za banovinsko gospodarstvo je vsakoletni banovinski proračun (budžet). Proračun je za' dobo enega leta veljaven načrt banovinskega gospodarstva o tem, za kakšne namene in v kakšni izmeri naj troši banovinska samouprava finančna sredstva, dalje, kako se naj pridobivajo potrebna finančna sredstva, zlasti kako naj se krije primanjkljaj. Jasno ie> da zavisi delavnost banovinske samouprave pri vršenju njenega srbslvonega, za pospeševanjem gospodarstva in prosvete, zdravstva in socialnih razmer v banovini usmerjenega delokroga povsem od finančnih sredstev, s katerimi razpolaga. Nezadostno je, ako je banovinska samouprava navezana zgolj na manj izdatne davčne vire in na neobvezne prispevke države. Ker država že sama v prav občutni meri nateguje razne izdatnejše davčne vire, so tudi večje doklade k državnim davkom nemogoče. Vrhu tega pa Vplivajo večje razlike v višini doklad v poedinih pokrajinah pogostokrat skrajno neugodno «a podjetnost v banovinah z višjimi dokladami, ker prevelika davčna bremena ne ubijajo le Podjetnosti, marveč izganjajo obenem marsikakšno podjetje v drugo pokrajino z manjšimi obremenitvami, a v istem carinskem območju. ■ emu se da odpomoči na ta način, da se lan-?enta nekih izdatnejših vrst državnih davkov izplača banovinam. Zlasti bi bila umestna takšna tangenta od neposrednih davkov. Z zakonom naj bi se izvesten, v odstotkih izražen del občih neposrednih davkov, ki so se pobrali v poedini banovini, izplačal banovini. Odstotki naj bi bili v vsej državi trajno isti, a za slučaj, da bi bil poverjeni delokrog banovinske samouprave v nekaterih pokrajinah večji, v drugih pa manjši, bi seveda tudi višina teh odstotkov hib večja ali manjša. Nevarno bi bilo, da bi državna '■prava od lela do leta po lastili uvidevnosti Jpo potrebi poedine banovine« določevala odstotke. S tem bi postala banovinska samouprava odvisna od vsakokratne parlamentarne večine in vlade in premalo bi bile upoštevane banovine z drugo večino, kar se pa ne sklada ne z načelom samouprave ne z onim prave demo-šracije. Poleg tangent od neposrednih davkov bi se mogli tudi nekateri posredni davki (n. pr. farme na izvestne predmete in trošarine na predmete, ki se potrošijo sicer v vseh banovinah, a se proizvajajo le v nekaterih maloštevilnih obratih, kar obdavčenje olajša) bodisi v eeloti, bodisi v določenih odstotkih po nekem ključu (n. pr. po številu prebivalstva) izplačati banovinam. Te davščine kakor tudi dohodki lastne banovinske imovine ne bodo zadostovali. Treba je se drugih davščin. So to v prvi vrsti banovinske doklade na obče neposredne davke, saj gori navedena tangenta ne brani, da ne bi mogla banovinska samouprava uvesti vsaj nižje dokla-"e- Razlikujejo se pa te doklade od tangent, ker jih mora šele samouprava skleniti in ker ?« . potrebno, da bi bile v vseh banovinah z istim delokrogom enake. Druge banovinske 'javseme bi bile še banovinske doklade na dr-'avn° trošarino po dotičnih, reforme potrebnih Predpisih zakona o državni trošarini in razne janiostalne banovinske davščine (trošarine, akse in pristojbine), za katere bi bilo tudi i"!bo treba posebnega okvirnega zakona o na-j ih in pogojih, pod katerimi smejo banovine n .°bčine uvajati samostalne davščine. Začasno !*a.i bi se kraljeva vlada pooblastila, da z uved-M> Predpiše dotične pogoje. Posebna vrsta banovinskih dohodkov bi mogli biti še doneski v "onarju, v naravi ali v delu, ki bi jih prispele občine in lastniki zemljišč in obratov, ka-erim kakšne banovinske v javno korist usta-vijem; naprave gospodarsko prav posebno Pogreb v Divuljah tragično umrlega poročni-.a fregate in hidroizvidnika Draga Bežana bo aiies v petek 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz-j.r’xd glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. ,'r'žu. Radio Petek, 6. avgusta. j U Bi, J ANA; 12.00 Zdaj pa tisti harmonisti in 5 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila n,e Dunajski bonboni (plošče) — 14.00 vre-tv0j,.sb°red, borza — 18.00 Slike iz narave jm-<*ne in prave, radijski orkester in repro-'Toi'rh118 glasba — 19.00 čas, vreme, poročila, ’ obvestila — 19.30 Nacionalna ura — Por,,,v! renos iz Zagreba — 22.00 Čas, vreme, Poje spored — 22.15 Radijski jazz, vmes 20.00 Vokalni solo — 20.30 Flavta hFrinuV?0 Vokalni koncert. 20.2o* r> , : 20.00 Reproducirana glasba — redavanje — 20.40 Prenos iz Zagreba. roslav “'‘»mjlna ura. Ob 19.30 predava dr. Mi-^"šjioda Rjm inovic o prosvetni politiki v službi skega napredka. Prenos iz Beograda. Posebna deputatija pn kralievem namestniku dr. Peroviču na Bledu Kraljevi namestnik je obljubil, da bo takoj stopil v stik z vlado, da revidira sklep glede dobav premoga Bled, 15. avgusta. Danes ob 10.15 se je zglasila pri kraljevem namestniku dr. Peroviču v vili Beli dvor na Bleda posebna deputacija glede državnih premogovnih dobav iz naših rudnikov. V deputaciji so bili narodni poslanci gg. dr. Lovrenčič Ivan, Milan Mravlje in Pleskovič Rudolf ter župani Klenovšek Jakob iz Trbovelj, Malovrh Karol i/. Hrastnika, Drnovšek iz Zagorja, občinski odbornik prof. dr. Uršič iz Kočevja in zastopnik II. rudarske skupine g. Pliberšek Franc. Deputacija je popisala kraljevemu namestniku bedo našega rudarskega delavstva in težaven položaj naših premvgovni-kov, ki je nastal radi stagnacije naše industrije. Opozorila ga je na naravnost katastrofalne posledice, ki so n v/Pc/rc če bi ostalo pri nameravani redukciji premogovnih dobav iz naših rudiMki.* Izročila mu je tudi V spomenici: prvo tičočo se vseh p -izr.detib rudnikov, in drugo, nana- šajočo se na posebno težavni položaj rudnika Kočevje, s prošnjo, naj kr. namestništvo odredi, da se odvrne preteča nevarnost. ki ograža življenjski obstoj naših rudarjev te.* gospodarsko ravnovesje priza-defih občin, sdasti mesta Kočevja. Kraljevi namestnik dr. Perovič je z največjo poztrnesljo sledil tem izvajanjem ter obljubil, da bo takoj stopil v stik s kraljevsko vlado, da revidira sklep, ki ga je v tej stvari napravil ministrski svet. Tekom razgovora s člani deputacije je kraljevi namestnik vendar bolečina odleže po njem, saj mu jc vedno primešanega tudi nekaj praška modrosti in nikdar ni brez praška srčne do brote. Misli o starosti in par besedi i smrti nam gredo prav do dna srca. Kaki mirno in z vse odpuščajočim smehljajem se je Milčinski pobotal z obema! Himno reske in groteske« so dragocen vir raz vedrila in miru, da, miru, ki ga rabinu vsi. Vir tistega božanskega miru in brezskrbnega ugodja ter vedrine, ki jih je dandanes potreben vsakdo in si jih tndi vsakdo želi. Leski rudarii tožilo ravnatelia premogovnika g\ Flašbergerja radi prikrivanja finančnega stanja podjetja — Rudarjem so dolžni nad četrt milijona Din — Izplačevanje z — boni V obmejni občini Prevalje leži veleposestvo grofov Henkel z okroglo 400 ha zemljišč. To veleposestvo je nastalo radi bivše železarne na Prevaljah in premogo-kopa na Lesah. Cim bolj se je obrat obeh industrij razširjeval, tem več zemljišča so dokupovali. Premogovnik se je po več ko stoletnem obstoju izčrpal vsaj v Lešah, ker pa ni bilo kreditov, niso mogli intenzivno odkrivati novih premogovnih plasti proti Selam. Da reši grof Henkel svojo posest, je spremenil svoj premogovnik pred leti v premogovno družbo »Ilirija«, ki je štela, reci in-beri, d v a akcijonarja, sedanjega ravnatelja Flašbergerja in njega samega. S tem je bržčas hotel rešiti svoje veleposestvo pred eventualnimi socijalni-mi obveznostmi, katere nastopijo kot posledica po vsakem krahu. »Ilirija« je gospodarila vsega okroglo 6 let. Kot nova družba je uživala v začetku kredit, končno pa se ni dalo več prikrivati, da gre vse gospodarstvo nizdol. Svojega edinega izkušenega obratovodjo, ki se je upal ravnatelju povedati, kako je treba delati, da se zavaruje našim rudarjem obstanek, je ravnatelj na čuden način odpustil iz službe. Začelo se je po receptu nekaterih podjetij na jugu izplačevanje mezd delavcem z boni. Okroglo tri leta so izplačevali na tak način. Obtništvo je radi obljub ravnatelja dolgo trpelo to denar-stvo, ki je težilo domače — lokalno gospodarstvo, da so stali trgovci in zadruge, ki so dajali rudarjem živila za bone, tik pred zlomom. Deloma preti to nekaterim še danes. Ravnatelj sam pa je venomer zatrjeval, da denar priue in pride. Začeli pa so rubiti rudniško imetje. Po nasvetu delavske zbornice je delavstvo vztrajalo do zadnjega, ker je delavska zbornica tudi verjela zatrdilom ravnatelja, da je podjetje aktivno in da delavci ne bodo ničesar izgubili. Nikomur ni bilo znano, da se je ravnatelj na tihem odpeljal v Maribor ter prijavil konkurs. Delavci in socijalne institucije imajo terjatve za štotisoč dinarjev. Podjetje je v zaostanku samo na mezdah vsem delavcem za eno leto, kar znese okroglo nad četrt milijona dinarjev. Delavstva se je naravno polastila silna ogorčenost. Obračalo se je na vse inštan-ce, zlasti na Delavsko zbornico in rudarska glavarstvo v Ljubljani, da se zaščiti pred izgubo. Dne 17. julija se je izvršil lokalni komisijski ogled ob prisotnosti gospoda rudarskega glavarja Močnika, ravnatelja glavne bratovske skladnice v Ljubljani, zastopnika delavske zbornice g. Uratnika, narodnega poslanca Doberška in ostalih krajevnih zastopnikov, ki so dali na zapisnik svoje mnenje glede rešitve delavstva iz skrajne bede. Še pred tem ko- misijskim ogledom je mariborsko okrožno sodišče zavrnilo konkurs, ker je preveč pasiv. Prva dražba bi se morala vršiti 30. julija, pa jo je ravnatelj Flašberger preprečil z rekursom. Ta rekurs je zavrnjen od prevaljškega sodišča, a ker vlaga »Ilirija« ponoven rekurs, samo zato, da dražbo zavleče, stroške poveča in da spravi v vedno večjo nevarnost delavske in druge terjatve naših malih ljudi, se je sklical sestanek leških rudarjev za dne 2. avgusta, na katerem so rudarji dali zadnji poziv ravnatelju Flašbergerju, ' naj pusti, da se dražba izvrši, naj prizive prekliče. Ogorčenje je bilo seve tako, kakršno je le možno, kadar se bije boj za življenski obstoj. Izvolili so deputacijo delavcev in narodnega poslanca Doberška, da izroči ravnatelju sklenjeno resolucijo, ki zahteva, da »Ilirija« preneha z zavlačevanjem dražbe. Ker je bil ravnatelj pregostobeseden in se mu je videlo, da je nervozen, so mu dali odloga 12 ur, da premisli dobro vso vsebino resolucije, t. j. čez noč. Njegov negativen odgovor 3. avgusta je napotil rudarje na okrajno sodišče na Prevaljah, da so vložili proti ravnatelju ovadbo radi prikrivanja stanja premogovnika. Cela Mežiška dolina in tudi ostala javnost spremlja z velikimi simpatijami boj rudarjev za svoje pravice proti družbi, ki bi rada v kalnem ribarila na škodo našega obmej- nega prebivalstva. Vsak insolventen domač obrtnik se uda v svojo usodo ter gleda, ako je le količkaj pošten, da ne izgubijo mali ljudje svoje terjatve, »Ilirija« pa hoče na račun izstradanega, ponovno in ponovno varanega delavstva živeti dalje, Za revno dačo v Mosta#; Že v ponedeljski številki smo objavili sliko nad vse zadovoljnih in smejočih se varovank in varovancev Kola jugoslovanskih sester Št. Peter—Moste, ki so se pravkar vrnili s prekrasnih počitnic na Goričanah pri Medvodah. Na sliki pa ni vseh 28 deklic in dečkov, ker jih je nesreča odrezala s klišeja, zato so pa gledalci slike že z ostalih obrazov prepričani, da se je otrokom godilo imenitno. Prav nobenega ni kislega in čemernega, zlasti pa ne suhega, saj so se pod varstvom odbornic s. Justi Novakove in Rozi Javorškove nekateri zredili kar po 4 kg in še celo najbolj izbirčni najmanj po 1 kg. Deco je nadzorovala gdč. Milica Vazatz ter telovadila in se igrala ž njo tako prijetno in ljubeznivo, da so otroci jokali ob slovesu. Sicer je Kolo jugoslovanskih sester Št. Peter—Moste le predmestna podružnica te naše največje človekoljubne ženske organizacije, vendar pa od svoje ustanovitve pod vodstvom požrtvovalne predsednice Marice Kuharjeve deluje s takim uspehom, da osrednji odbor Kola stavlja to podružnico vsem drugim podružnicam za zgled. Pri božičnicah je bilo že obdarovanih na stotine ubogih mater in otrok in že šesto leto je imela podružnica tudi svojo kolonijo za revno deco s periferije. Laval je sprejel vse svoje prefekte Laval je poklical k sebi vse svoje prefekte. Rekel jim je, da mora dosedanje cincanje nehati, češ, da je položaj resen in naj bodo možje na mestu. ker upa, da v našem gospodarstvu vobče prej ali slej pride do popolnega poloma. Prepričani smo, da se delavstvo ob meji ne vara glede solidarnosti naše širše javnosti v boju za svoje pravice. —o—• Hitler v boju z »notranjimi sovražniki V Rosenheimu so slavili 15 letnico ondotne nacionalno-socialistične organizacije. Prišel je tudi sam Hitler, ki je ob tej priliki izjavil, da bo zdrobil maloštevilno skupino omahljivcev in notranjih sovražnikov države, da jih bo za 15 let minila sleherna misel za nadaljevanje njih rovarenja. Vzgoja otrok v nacionalnem duhu in podpiranje mater v industrijskem predmestju našega mesta je pač važnega pomena tudi z državnega stališča, saj so v takih krajih najbolj rodovitna tla za_ strupeno seme razdiralnih elemenetov! Že tri leta je bila kolonija v škofovem gradu na Goričanah, ki se pa sedaj renovira in popravlja in je bila kolonija zato pri prav prijazni gospe Mrakovi, ki je šla kolašicam pri vsem tako na roko, da zasluži javno zahvalo. Kakor znano, se je v Mostah ”stanovila tudi podružnica protituberkulozne lige, kjer so seveda kolašice prevzele važen del njene naloge. Da bosta pa obe organizaciji mogli prihodnje leto poslati še več slabotnih revnih otrok na počitnice, bo 8. septembra javna tombola ob 14.30 na Košakovem vrtu. Zaloška c. 2. Dobitkov bo 150 in 5 tombol, tablice pa samo po 2 Din. Ker je čisti dobiček tombole namenjen za sklad dečjega počitniškega doma kralja Aleksandra I. in za otroški vrt, prav pridno posezite po tablicah, ki jih dobite v vseh moščanskih trafikah in tudi v Dru-škovičevi trgovini v Zeleni jami ter pri g. Elzi Rahne na Selu. Z udeležbo pri tomboli boste spet pomagali ubogim materam in njih slabotni deci, ki je vsak dan bolj potrebna pomoči. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Z jadrn ko v Grčijo Vesla so zopet udarjala in srebrila mirno površino nočnega morja, ko smo se približevali rtu Oštro, ki čuva vhod v Boko Kotorsko. Nenadoma je zavela rahla nočna sapa, »kapitan« razpne jadra, in jadrnica drsi, dokler spet ne omrtvi v brezvetrju. Bil je samo slučajen, kratkotrajen veter. Nad nami je razstrto nočno nebo, in gladina blesteče podrhteva. Tišina je popolna. Rezek nenavaden zvok je ta hip prerezal tišino nedaleč od nas. »Riba skače«, je prisluhnil »kapitan«^ v smer, odkoder je prihajalo zagonetno pošu-mevanje. V njegove ostro motreče, presenečene oči se v lovi žarek medle nočne svetlobe, in skozi stisnjene zobe sikne: »Morski pes!« Prihuljeno je šinil »kapitan« s krme na dno čolna, kjer je s skrčenimi koleni sedel Tigrček in s široko razprtimi očmi prežal na gladino. jaz pa sem podremaval. Že kake pol ure me je premagoval spanec in me ni mogel premagati. Bil sem miren, tako da sta Tigrček in »kapitan« mislila, da spim. Videl nisem ničesar, le slišal sem, kaj se dogaja. Temna plavut je z ostrim zvokom prerezala gladino, razdvojila vodo in se približala tik do čolna. »Zzzek ...«, je zvenelo, kakor da poje napeta žaga. Ob čolnu se je velika plavut okrenila vzporedno z n jim, obstala za hip na doseg roke ob boku jadrnice, šinila nato mimo in izginila za nami. Zopet je bil krog nas mir ko prej. Tigrček in »kapitan« sta se olajšano začela naglo pogovarjati o dogodku. Dvignil sem se, dre- mav in ravnodušen, da bi bolje slišak kako in kaj je bito videti v tem idiličnem srečanju s stalnim, toda nezaželjenim gostom našega Jadrana. Tigrček mi je začel pripovedovati o stvari s temeljitostjo, kakor da bi se bil jaz v resnici pravkar šele prebudil in bi ne imel niti pojma o vsem, kar se je tako nepričakovano in naglo zgodilo. Poslušal sem in molčal, zakaj o srečanju z nevarno pošastjo sem vedel samo toliko, kolikor sem slišal. Bil sem toliko len, da me tedaj tudi pridušeni Vrankovičev klic ni razmajal toliko, da bi se bil dvignil in tudi z očmi sledil »teku dogodkov«. Po opisu kretanja morskega psa smo skupno ugotovili, da sem mu bil od vseh treh jaz najbliže, toda — ne da bi to vedel. Zver se je namreč tik ob čolnu obrnila in plavut, ki je je molelo iz vode kakih 40 centimetrov, je zdrsela mimo stene čolna, ki sem za njo jaz dremal. Malo me je neprijetno obšlo, ko sem pomislil, da sem ležal vzporedno s sedem, osem metrsko pošastjo in da naju je ločila le deska čolna. — Sploh pa smo se vsi zavedli nevarnosti, ter se prilično razburili šele tedaj, ko se je bila nevarnost že davno odstranila. Neposredno ob dogajanju za kaj takega nihče ni imel časa, zakaj pojavil, približal se in izginil je morski pes tako nepričakovano iri naglo, da se nam je zdelo kar nemogoče, kako smo se celi in brez škode »izmazali« iz smrtne nevarnosti. _ Majhen, nežen zgib z repom — in naša jadrnička bi bila v trskah, mi pa okusna večerja požrešnega gospoda! Tigrček se je z dlanjo neprestano bil po čelu in govoril v smehu: »Näk, da se bom kdaj srečal s tako veliko in spoštovanja vredno zverino — näk, tega si pa nikoli ne bi mislil!« — Medtem smo se že precej odmaknili od mesta, kjer se nam je prišel pokazat strahova-lec Jadranskega morja, zakaj kmalu nato, ko je pošast odplavala nazaj po naši poti, se je spet dvignil veter in nas potisnil naprej. Okoli treh zjutraj smo se približali Her-cegnovemu. Ker je bil Vranković zarati prc-čute noči tako utrujen, da je že kar med vožnjo, ko je upravljal jadrnico, podremaval smo vrgli sidro kar zunaj luke in pospali. Tudi se nam ni ljubilo iskati prikladnega prostora na obali, zakaj noč je bila temna in položaj v luki neznan. Z zoro je jel vstajati hladen veter s kopnega, ki se je igral z nami iu po svoji volji premikal jadrnico, visečo samo na 45 metrov dolgi vrvi sidra. Prebudila nas je vročina, ki se je uprla na gladino in razgrela deske. Ne da bi pristajali, smo s komaj čutno sapico odpluli v Kotorski zaliv. V zgodnjem jutru se vetrovi še niso uredili: nočni so pojenjavali, podnevni pa so se jeli šele prebujati v prvih, rahlih zgibih. Nad nami so brneli hidroavioni, in če smo se hoteli kaj pogovoriti, smo morali kričati. Iz hangarjev so bleščeči jekleni ptiči polzeli v morje drug za drugim, se dvigali in zopet zdrsevali med penjenjem in šumenjem morja na gladko površino. Nad nami pred nami, za nami, krog nas — povsod glušeče grmenje motorjev; sence orjaških poroti so begale preko nas kakor težke slutnje nečesa strašnega, surovega, nečloveškega. V hrup motorjev sc je mešalo regljanje mitraljez: piloti so za vajo obstreljavali belo piramido, ki je bila v ta namen spuščena na morje. Kakor blisk je šinil k nam motorni čoln, in častnik v njem nas je opozoril, naj^ se hitro odmaknemo iz okrožja, kjer se vršijo napadi na »sovražnikov brod«, zakaj nevarnost je, da zamenja pilot naše trikotno jadro z belo piramido... Iz ropota, brizgaja pen in šviganja kril mimo nas se je jadrnica spretno izmotala in kmalu smo uzrli pred seboj bele hiše Tivta. Ker nismo želeli zopet imeti neprijetnega opravka z luškimi oblastmi, smo se mi izognili in se izkrcali v Lastvi, bližnji sosedi Tivta. Vzeli smo vode in odšli takoj naprej skozi slavne Verige. Bili smo lačni in komaj smo čakali, da najdemo primerno mesto, kjer bi mogli zakuriti in si kaj speči. Pred nami se je razprostrl po obali stari, tihi Perast, na levo pa sta se prikazala izza ovinka dva majčkena, nizka otočka. Sveti Juraj in Gospa od Skrpjela dve največji lepoti Boke! Velika sta komaj toliko,, da sta se mogli stisniti na nju cerkvici, ki se dvigata kakor iz morja. Že v zgodnjem popoldnevu vržejo strma gorovja mrak na ta dva otočka, ki zatemnita v črni zelenini cipres. V njih sencah je mrtvaški mir in pokojnost, taka negibnosj. da bi človek blaznel, če bi se prepustil vph' vu te samote mračnega gaja. Pogled na sta^ ro svetišče, ki zre kakor iz večnosti iz je globoke samote in tišine, ti dahne ten>0 a dušo in te potopi v nemo grozo. Ce bi mi f-bilo dano doživeti; bi mogel edino tu d0.^ hrama jedli. Takrat nam ni bilo mar sve sti kraja, takrat smo bili nevede in neu »moderni«, cinični ljudje. pe, Z obale nas je ves čas mrko gledal ^ rast, mesto mrtvih. V davnih časih ; nadškofije in najbogatejših mornarjev, že dolgo časa polagoma umira. Vse ure, ^ smo se mudili na otoku nasproti n:(etta’ ■, smo videli niti enega človeka na '“'P3 *’nad benega čolna v pristanu, nobenega dnn ,-hišami, ki jih je več ko pol mrtvih, ' tu šenih. Tisti prebivalci mesta, kt so stare, ostali, so omejili svoje življenje (]aV' po trohnobi dišeče sobe s pohištvom nih stoletij, in iz njih se ne ganej Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. *., predstavnik L Albreht, ca uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalck. vsi v Ljub j