Slev. 239.
V Trstu, v poiMdelltk, 28. avgusta 1916.
Uhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asižkcga St. 20, I. nad str. — Vsi dopisi naj se poSUjfjo uredništvu Usta. Ncfranktrana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefnn Oodinn. Lastnik konsorcij
lista .Edinost* &_ Tisk tiskarne .Edinosii', vpisane zadruge z
omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega Št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Natotntniiaai«:^^^0......
Ža pot leta ...............
za tri mesece...............
z a nedeljsko lidajoca celo leto.....
za pol leta...............
K 24.— - 12.-
: & . SjGO
_Letnik X».
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 viiurjev^ zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetra v širokosti ene kolone,.
Cene:-Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarniii zavodov ..... . . T......mm po 20 vio,
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . -......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta........ 2.—
Mat oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključuj le upravi .Edinosti« — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiikega it 20. — Po&nohranilnlčmi račun št 841.551
MM nn|nove]$lfi dogodkov.
Italijanska vojna napoved Nemčiji-
Italijanska bojišča. — Ponovni italijanski napadi na Cauriol in proti fronti Fas-sanskili Alp odbiti ob občutnih izgubah sovražnika. Na primorski in koroški tronti nič posebnih dogodkov.
Dogodki na morju. — Naša povodna letala napadla v Jonskem morju skupino sovražnih stražnih ladij ter enega izmed njih potopila.
Ruska bojišča. — Izvzemsi ugodnih pa-truljskih bojev severno Dnjestra in manjšega nemškega uspeha v okolišu Kisjelina položaj neizpremenjen. .
Balkanska bojišča. — Bolgarska kolona dosegla vas Malik (10 km severno Korice). Srbski napad na vas Bahovo za-vrnien. Levo krilo zasedlo egejsko obrežno ozemlje. Angleške čete se umaknile proti Ortanu in Čagaku. — Ruska povodna letala bombardirala Varno. Bolgarska letala napadla brodovje ruskih ladij.
Zapadna bojišča. — Vsi angleški in francoski napadi brezuspešni. Nemci sestrelili oziroma zajeli več sovražnih letal.
Turška bojišča. — Turške čete dosegle Bidjar (77 km severovzhodno Sihue). Boji v okolišu Sakiza ugodni za Turke. Južno vasi Svinsinga namaknjene turške čete napadene in obkoljene po sovražni premoči, nakar so se po srečnem predoru umaknile na glavne postojanke v smeri perzijske meje. — Na kavkaski fronti napreduje turška ofenziva. — Sicer nič posebnega.
italllonskff mlm enpmd
HemCIll.
BEROLIN, 27. (Kor.) Woirfov urad javlja:
Kraljeva italijanska vlada je po posredovanju švicarske vlade dala sporočiti cesarski vladi, da se smatra od 28. avgusta t. 1. dalje v vojnem stanju z Nemčijo.
Italijanska bojsšla.
DUNAJ. 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. avgusta 1916.
Italijansko bojišče. — Ponovni napadi na Caurio! so bili odbiti ob občutnih izgubah Italijanov. Enako usodo so imeli tudi vsi ostali sovražnikovi sunki proti fronti Fassanskih Alp. — Na primorski in koroški fronti nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na moršu.
DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. avgusta 1916.
Dne 26. avgusta je poročnik linijske ladje, Konlovič s še dvema drugima povodnima letaloma napadel v Jonskem mo|u skupino sovražnih stražnih parnikov ter enega izmed njih potopil z bombnimi zadetki. Letala, ki so iih sovražne stražne iadje srdito obstreljevale, so se povrnila nepoškodovana.
Poveljništvo brodovja.
Italijanska uradna poročila.
DUNAJ, 26. (Kor.) iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 24. avgusta: Majhna, ali drzna ofenzivna podjetja naših čet so nam pripomogla do posesti novih postojank v pustem gorskem odseku Fassanskih Alp. Ob začetku foserniške doline smo zasedli višino kote 2354, južno Cime di Cece. Krepek protinapad je pri-
P O D LISTEK.
JOS. VANDOT;
Begunci
5. Irena.
III.
Gledal sem spečega otroka in sram me je bilo, da bi si najrajši zatisnil obraz. O, čemu je bilo treba sinoči vzbujati tiste blazne želje, ki so bile polne umazanosti? Glej, nocoj pa moram povešati oči, da bi ne videl v njih nedolžni otrok umazanega greha, ki se skriva v njih. S svojimi rokami se ne upam niti dotekniti tega lepega, vedrega čela, okrog katerega se vijejo lahni kodri; kajti zavedati se moram, da oskrunim že s samim dotikom ta sveti mir, ki spi okrog otroške posteljice. Sram me je bilo, da se nisem upal dvigniti niti oči.
Irena se je doteknila mojega ramena. »Cemu tnolčis?« je dejala. »Ali še vedno misliš na smrt svojega naroda? O, poglej tega dečka! Ali misliš, da more umreti narod, dokler ima še take otroke in tako bodočnost? Odpri oči, dragi, in ne glej samo na trpljenje in bolest! Mine ura, in trnJienM rnzarubi bogvekam. Noro ži-
pomogel nasprotniku mimigrede zopet do posesti višine, vendar srno ga naposled definitivno pregnali. V okolišu Valcia so naše gorske čete osvojile sovražna kritja na pobočjih Cauriola in Cime di Cupola. Na ostali fronti od časa do časa artiljerijski ogenj, letalsko delovanje in poizvedovanja po oddelkih. V zračnem boju je eno naših nieuportskih letal sestrelilo nad Gorico sovražno letalo. Letalo je pri Renčali zgorelo.
DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 25. avgusta: V gorskih pokrajinah našega bojišča so se vršila nova, za nas srečna podjetja. V po-sinski dolini je bil odbit napad na naše postojanke na Monte Seluggio. Nasprotnik je vtrpel težke izgube ter je pustil nekaj ujetnikov v naših rokah. V Fassanskih Alpah smo se pomaknili bližje proti Cau-riolu. Naš pritisk v Travignolu traja dalje. Zavrnili smo sovražen napad na severno pobočje Colbricona. V travenanzeški dolini (gornji Bojt) smo pridobili na prostoru tudi ob pobočju tretjega tofanskega vrha. Na Monte Pianu smo osvojili močen okop na oni strani Forcelle dei Castrati, pri čemur je ostalo v naših rokah 30 ujetnikov, med njimi en častnik. Nato zastavljen protinapad je bil takoj zavrnjen. Na ostali fronti topovski boji. Lastno letalsko brodovje je vrglo na klodvor v S. Cristo-foru, severno Maldonaškega jezera, bombe, ki so povzročile težke poškodbe. Eno letalo se ni povrnilo. — Pri Gorici je eden naših letalcev prisilil po hudem boju sovražno letalo, da je pristalo v bližini Ajševice.
Italijanske »represalije«.
RIM, 26. (Kor.) Kraljevi namestnik je izdal 25. t. m. sledečo, danes objavljeno odredbo: Z ozirom na italijanski značaj palače di Venezia v Rimu, ki je zgodovinsko neločljiva od Benetk, dalje z ozirom na neštevilna in grozna oškodovanja ljudskih pravic v Avstro-Ogrski v sedanji vojni, z ozirom na razna, brez vojaških ozirov povzročena opustošenja v škodo spomenikov in poslopij, se odreja v povračilo in kot upravičeno represalijo Italije v sporazumu z ministrskim svetom in na predlog ministrskega predsednika sledeče: Palača di Venezia v Rimu postane z objavljenjem te odredbe državna last. Finančni minister bo v sporazumu z ministrom notranjih zadev, ministrom pravosodja in bogočastja in ministra za uk izvršil prevzetje palače di Venezia r>o dovolitvi roka, tekom katerega more zastopnik avstro-ogrskih interesov vse arhive, dokumente in premičnine, ki so last a-vstro-ogrskega poslaništva pri sveti stolici, odpraviti kam drugam. Rok poteče 31. oktobra 1916^__
Ruska boiišta.
DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Položaj ie ne-izpremenien. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 27. (Kor.) W©Kfov urad objavlja: Veliki slavni stan, 27. avgusta 1916.
Vzhodno bojišče. — Hindenbur-gova fronta: Na dvmski fronti so bili obrezuspešeni ponovni poizkusi Rusov, da bi vzhodno Fridrikova in pri Leone-wadnu v čolnih prebrodili reko. Jugovzhodno Kisjelina so manjši nemški oddelki prodrli v tretjo sovražno črto ter so se po razdejanju jarkov s 128 ujetniki in 3 strojnimi puškami po načrtu povrnili v lastno postojanko. — Fronta nadvojvode Karla: Izvzemši za nas ugodne patruljske
vljenje vstane, in z novim življenjem silne moči, katerih ti niti ne slutiš, ker si popolnoma otopel v svojem izgnanstvu.«
In nisem se mogel zdržati več. Prijel sem Irenino.roko in sem jo poljubil. »Odpusti mi sinočne besede, o, Irena! Bile so umazane in me bodo pekle še dolgo, dolgo... Glej, ljubil sem te nekoč in te še vedno ljubim. Ljubezen do tebe ponesem s sabo v svet, in v nji bo živela moja duša. Zadnjikrat te vidim nocoj. Nadaljeval bom svojo pot, pa naj me privede kamorkoli. A ustavil se ne bom in ne bom omagal; kajti v duši nosim ljubezen do tebe...«
Irena se je vsedla kraj mene in je stisnila mojo roko. Ozrla se je vame z vlažnimi očmi in ni izpregovorila besede. Skozi odprto okno so priplavali komaj slišni glasovi zadnje pesmi, ki so jo peli trije izgnanci daleč tam gori ob tovarni. A z Ireno sva molčala in sva gledala neprestano na spečega dečka.
In čudno — zdelo se mi je, da je pričela postelja rasti In z njo mali dečko. Roke so se daljšale in so bile polne mišic in moči. Kakor iz jekla izklesano, je počivalo na postelji. Treba je bilo samo zaklicati eno besedo — in telo bi se streslo in prebudilo. In junak bi se dvignil In vstal. Zlek-nil bi se v svoji jekleni moči, in njegove železne mišice bi se naoele. da bi zaletelo
boje severno Dnjestra nič bistvenih do-j godkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Balkanska boiiš£a.
DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. avgusta 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba-, pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, 27. avgusta 1916.
Balkansko bojišče. — Na vzhodnem bregu S trume prodirajoče bolgarske sile se bližajo izlivu reke. — Na mogleniški fronti so se izjalovili srbski napadi proti bolgarskim postojankam na Biijuk Dere.
Vrhovno armadno vodstvo.—
SOFIJA, 26. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab javlja: Desno krilo nadaljuje prodiranje. Kolona, ki prodira južno Ohridskega jezera, je dosegla vas Malik (10 km severno Korice.) V mogleniški dolini so Srbi 28. t m. skušali napasti vas Bahovo, toda bttl so zavrnjeni. V vardarski dolini obojestranski artiljerijski ogenj. V vasi Doldzeli smo zajeli neki angleški oddelek. Levo krilo je prodrlo iz Prna Daga ter je zasedlo egejsko obrežno ozemlje. Vse angleške čete so se umaknile proti Orfanu in Čagaku.
Včraj zjutraj so tri ruska povodna letala v veiiki visočini preletela Varno ter so vrgla nekaj bomb na mesto in na pristanišče. Obžalovati nI nobenih žrtev, materijalna škoda je majhna. Naša povodna letala so dvakrat z vidnim uspehom napadla brodovje ruskih ladij, ki je križarilo deset milj od obali. Vsa letala so se povrnila nepoškodovana.
Zapadna bojišča.
BEROLIN, 27. (Kor.) VVolfiov urad javlja: Glavni sta«, 2Zt avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Severno Somme so Angleži v včer. jutranjih urah in tekom noči po močni artiljerijski pripravi obnovili svoje napade južno Thiepvala in severozapadno Pozieresa; bili so zavrnjeni, deloma v srditih bojih moža proti možu, v katerih so Angleži enega častnika in 60 mož kot ujetnike pustili v naših rokah. Ravnotako so sunki severno Bazentin le Petita in boji z ročnimi granatami v fou-roškem gozdu ostali brez uspeha za sovražnika. V odseku Maurepas—Clery so Francozi po močnem artiljerijskem ognju in zastavivšl plamenovke, z močnimi silami prešli v brezuspešen napad; severno Cleryia prodrle dele smo zopet vrgli s hitrim protisunkom. Južno Somme so bili odbiti napadi z ročnimi granatami zapadno Vermandovillersa. Na obeh straneh Moze se je artiljerijsko delovanje od časa do časa stopnjevalo. Zvečer proti Z. W. Thiaumontu in pri Fleuryju zastavljeni napadi so razpadi v našem ognju. Zapadno Craonne in v apremontskem gozdu so bili zavrnjen! sunki slabejših sovražnih oddelkov. Pri Arracourtu in Badonvilterju so bila lastna patruljska podjetja uspešna. — V okolišu Somme je bilo sestreljeno po eno sovražno letalo in sicer v zračnem boju pri Bapaume In zapadno Roisela, zapadno Athiesa in severozapadno Nesle pa po obrambnem ognju. Razen tega so pa-
krog njega. Roke bi zamahnile, in bodočnost in moč naroda bi se dvignila hipoma. Izginile bi razvaline, iz katerih se še vedno dviga črnikast dim, in narod bi zavriskal preko svojega novega paradiža in bi se zasmejal solncu.
In gledal sem spečega orjaka, in v duši mi je postajalo vedno bolj jasno. Roke so se razprostrle same od sebe in so blagoslavljale junaka, ki je počival, da stopi jutri s svojo močjo bodočnosti nasproti. — »O, Irena, pglej, tu spi naša prihodnjost«, sem govoril, in v duši mi je bilo tako lahko kot še nikoli v moiem pregnanstvu. »Zbudi se orjak dane-i ali jutri. In ne bo več kadečih se razvalir . T^od ne bo umiral in ne bo prepeval s**^ sebi veselih mrtvaških pesmi. Življenje bo zabučalo, in paradiž po vsta! prerojen iz našega trpljenja. Kajti orjak bo vstal in bo prekopal s svojo močjo razvaline.«
Irena se je oklenila z rokami mojega vratu. »Pojdi, dragi!« je dejala in me je poljubila z drhtečimi ustnicami. Ihtela je, a Je vendar govorila: »Pojdi, ker tvoja pot ni brez cilja... Ljubila sem te nekoč; a zdaj te ne smem več. Kajti junak spi v postelji. Njemu moram posvetiti vso ljubezen. ker se lahko prebudi danes ali jutri. Pojdi, dragi!« Pesem izgnancev je urthmla. in Jnrtva
dfa v naše roke severovzhodno Peronne in pri Ribemontu, jugovzhodno St. Quentma, pristala letala.
Vrhovno armadno vodstvo.
Turška bojišča,
CARIGRAD, 26. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V evfratskem odseku vznemirjamo sovražna taborišča z uspešnimi napadi. V tigrisovem odseku so mudžahiji napadli sovražne trene južno črte Šejh Said—Ali Garbi ter so zajeli plen.
Perzijska fronta. — Ruske čeie, ki smo naleteli nanje 66 km jugovzhodno Hamadana v smeri Danletabada, so bile pregnane po naših napadih. Na eni strani so dosegle naše čete Bidjar (77 km severovzhodno Sihue). Boji, ki so se v okolišu Sakiza razvili z ruskimi silami, trajajo dalje-r.am v prilog. Naše namaknjene Čete, ki zasledujejo sovražne čete 35 km zapadno SauČbulaka, so imele v smeri imenovanih krajev severno in južno vasi Svinsing vzdržavati napad po številu nad-močnih sovražnih siL Branile so se uspešno ter so odbile nasprotnika. Okoristivši se na dobrem stanju svojih prometnih sredstev v teh krajih, je dovedel sovražnik ojačenja, večinoma transbajkalske kozake, ter je, ne da bi nam bil pustil časa za izgradbo naše črte, v noči od 21. do 22. t. m. napadel na levem krilu naše namaknjene straže. Izpostavljene od vseh bokov, od spredaj in od zadaj, napadom nadmočnih sil, so se morale umakniti do naših glavnih sil v smeri meje. Pri predoru iz sovražne obkoljevalne črte je en del naše brambne sile vtrpel v boju izgube.
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu naša ofenziva napreduje vkljub sovražnim protinapadom.
Z ostalih front nič novih poročil.
Iz Romunske.
KRONSKI SVET V BUKAREŠTU.
BUKAREŠT, 26. (Kor. — Agence Tel. Roumaine.) Uradna »Independance Rou-maine« je objavila danes zvečer sledeči komunike: Laži in skrbi, ki se pojavljajo v zadnjih dneh od različnih strani, so vzbudile v Nj. Veličanstvu kralju željo, slišati v svetu mnenje ne samo vlade in zastopnikov parlamenta, temveč tudi voditeljev strank, bivših ministrskih predsednikov in bivših predsednikov zbornice. Namesto da bi listi dajali kronskemu svetu ta značaj, skušajo ustvarjati pretvezo za nove senzacije in Ščuvanja s tem, da dodajajo neopravičene komentarje in neresnične podrobnosti. Kronski svet se bo vršil jutri, v nedeljo, ob 10. uri zjutraj v Cotrocenijevi palači. Udeleže se ga ministri, bivši ministrski predsedniki Carp, •Majorescu, Rossetti, voditelji strank Mar-ghiloman, Filipescu in Take Jonescu, bivši :in sedanji predsedniki zakonodajnih kor-poracij, Pberekyde, Cantacuzene, Pasche-ani, Olanescu in Robescu, poslednji kot namestnik predsednika senata Vasila Mis-sira, ki se tačas nahaja v inozemstvu.
BUKAREŠT, 27. (Kor. — Agence Tel. Roumaine.) Za danes ob 10. uri zjutraj sklicani kronski svet, je bil preložen na 3 uro popoldne.
• ♦ *
BUKAREšT, 26. (Kor.) »Vittorul« zavrača vest »Universula« o domnevnih imenovanjih, ki so se baje izvršila v vrhovnem poveljništvu, in pravi, da spadajo vse te vesti v svet domišljije.
tišina je legla na svet. Culo se ie samo globoko, krepko dihanje dečka, ki je spal svoje zdravo spanje. Skozi odprto okno je dihala bela noč, in tisoč zvezd je gledalo v pokojno sobo in se je smehljalo junaku, ki je počival pred težkim delom ...
Travnik je bil poln rose, in visoke trave se niso niti genile. Kajti veter je bil utihnil popolnoma. Mesec ie zašel za snežne gore, in tema je legla na zemljo. Samo zvezde so trepetale na jasnem nebu, in nedaleč tam je mrmrala široka, lena reka. Zleknil sem se po rosni trati in sem se za-kril s plaščem. A oči niso bile trudne, ampak so strmele v brezkončno noč... Iz teme se je bližalo, prišlo je iz neznanih daljav — in srce se je stisnilo v silni grozi. Razgrnilo se je vseokrog po neskončni temi in je zaječalo za trenutek. A spet je bilo mirno vse — in zagledal sem pred sabo katafalk, segajoč od severa do juga. Pregrnjen je bil s črno temo, da se niti ni videlo, kdo da leži na onem katafalku.
A oglasila se je od nekod vesela pesem. Raztegnila se je kakor prikrit vrisk preko širnega prostranstva. In prihajal je narod, pojoč veseljaške pesmL in se je vlegal na brezkončni katafalk. Črne sence so begale vseokrog; dvigale so se visoko v zrak in so zakrile brleče zvezde. Bila je
BUKAREŠT, 26. (Kor.) »Vittorul« piše: Nekateri listi, ki hočejo biti dobro informirani, poročajo, da je bila romunska straža pri Alkalti (Dobruča) napadena od bolgarskih vojakov, pri čemur da so imeli Romuni izgube na mrtvili in ranjenih. Uradno pa se ta vest preklicuje. Do kakega spopada sploh ni prišlo, zato pa tudi ni bilo nikakih ranjencev ne mrtvih. Kakor vse senzacijonalne vesti v zadnjih dneh, ki izhajajo iz gotovega interesiranc-ga časopisja, zato da bi razdražik> prebivalstvo, je tudi ta vest navadna izmišljotina.	_
Iz Grške.
PARIZ, 26. (Kor.) Agence Ha vas poroča iz Krfa: Predsednik grške zbornice, Mihael Tlieotokis, je umrl.
Z makedonskem bojišči
»Frankfurter Zeitung« piše:
General Sarrail napada! Francosko voj-skovodsivo je ^poročilo dne 22. avgusta: »Dne 20. avgusta so bojne sile zaveznikov začele z ofenzivo na vsej fronti.«
Francozi vseh polti, med njimi Anami-ti, Angleži, ruske ni potem italijanske pomožne čete, kakor tudi na novo organizirani ostanek srbske vojske — na kratko vsa mešana armada entente, ki jo od nevtralne strani cenijo na 400.000 do 500.000 mož, pod poveljstvom Sarraila — je torej pričela z vojno v Makedoniji. Pol leta sem ima Sarrail to poveljstvo in že več nego od tega časa je ententa napovedovala ta sunek v bok naše balkanske zveze, ki naj se ga smatra kot del obsežne akcije. Bilo je dovolj časa za priprave. Trenutek napada — četudi bržkone ne prostovoljno ni sam po sebi z ozirom na skupni vojni položaj slabo izbran, in ententa je imela toliko besed za ta dogodek, da utegnejo v tabom entente pričakovati od gospoda Sarraila zelo trdih udarcev. Seveda mu ne bo lahko zadostiti visokim pričakovanjem, ki jih menda stavijo do njegovega nastopa. Kajti ententa ne najde svojih nasprotnik nepripravljenih.
Začetek potrja naše zaupanje. Da niso bile lastne besede francoskega vojskovod-stva, bi mogli sicer dvomiti na tem, da je ententa res začela »z ofenzivo na vsej črti. Kajti od tedaj — od srede avgusta — ko so se trajne praske razvile v resen boj v dolini Vardarja v odseku Dojrana, in ko je bil namen jasen, da je Sarrail prešel k krepkemu napadanju v centrumu, so bolgarsko-nemške čete s svoje strani začele z energičnim sunkom. Francoska poročila so govorila: »Dne lb. avgusta so bojne sile zaveznikov prišle v stik z Nemci in Bolgari na vsej fronti.« Istega dne pa so javili Bolgari, katerih desno krilo je že dne 17. avgusta po boju s Srbi zasedlo mesto Florina, da je dne 18. avgusta levo krilo Bolgarov začelo s splošno ofenzivo.
Tako razlikujemo tri bojišča, razmeščena v polkrogu okolo Soluna. Najprej cen-trum — ravan Dojran-Gevgeli na Vardar-ju. Dosedanja fronta je ležala v črti Ljumi-nica-Doldzeli. Tu je najkrajša upadna črta po vardarski dolini v prejšnjo Novo Srbijo v smeri proti balkanski železnici in obratno najkrajša ruta v Solun. V tem odseku napadajo Sarraiiove čete — kakor se zdi — najenergičneje. V obmejnem pasu, nezasedenem po Bolgarih, so francoske čete zasedle nekaj brezpomembnih vasi. Napad sam pa je bil popolnoma odbit. Sarrail je v varstvo svojih bokov že pred dlje časa detaširal močne oddelke na vzhodno in zapadno stran. Na vzhodu v varstvo proti kakemu bolgarskemu vpadu v smeri Demirhisar-Seres-Solun, na zapadu v-zaščito proti napadu od strani iz Manastira, od koder vodi stara Via Eguatia, prihajajoč iz Drač, preko Vodene v dolino Vardarja. Ta potreba, da bazo pri bo-lunu izredno razširi, je za Sarraila seveda veliko militarično obremenjenje. Znaten del njegove, itak ne prevelike vojske
tema, da se ni videlo niti katafalka več. Samo pesmi so še zvenele veselo širom okrog, in sredi pesmi se je razločil natanko ledeni dih velike smrti.
A teda] ie zašumelo hipoma skozi temo. Zasvetil se je velikanski meč, in orjak je stopil h katafalku in je zamahnil s svojim mečem. Utihnilo je hipoma veseljaško petje; črne sence so se razpršile, in katafalk se je pogreznil v zemljo. Brezkončna svetloba se je razlila preko zemlje, in sredi svetlobe je stal oriak in je dvigal svoj meč proti nebu ...
Popotnik se je dvignil s svojega rosnega ležišča in si je mel oči. Solnce se je dvigalo izza snežnih gora, in vseokrog so peli ptiči. Tam daleč doli se je svetilo belo mesto: tisoč žarkov se je iskrilo po čistem vzduhu, in zemlja je vriskala proti nebu... Noč je bila za mano, in pred mano se je smejalo jutro, polno moči in živega življenja. Lahno se ie vila pot tja gori v tiho dolino. Noge niso bile trudne več, in v srcu ni več žgalo. Zdelo se je, da ni bilo nikoli noči na zemlji, ampak samo to sveže jutro, ki vriska človeku naproti.
In šel sem naprej po dolini, klobuk po strani in ponosno vzravnan. In smejal sem se z vriskajočim jutrom in sem prepeval s pticami, ki so mi klicale vseokrog po sveži dolini...	' (Konec.)
Stran II.
„EDIIMUSl^ Stcv. A6M.
V Trstu, dne 28. avgusta 1916.
je izgublien v prilog zavarovanju bokov. To bi se ne izpremenilo tudi tedaj, če bi se mu posrečilo pridobiti v centrumu na prostoru navzgor ob Vardarju.
Zdi se, da so na teh dejstvih zasnovane -poteze bolgarsko-nemške skupine. Naše desno krilo je. prihajajoč iz Monastira, prodrlo preko meje, je odbilo Srbe, zasedlo visoko ravan pri Florini, izvojevalo v široki fronti posest pogorja, ki nadvladuje vodensko ravan, črto: Viš (2065 metrov)-Mala Reka-Dzem Jeri-Meterio Pepesi. Tudi Ekčisn in Ostrovo, ki ležita na severnem koncu jezera istega imena, sta v naših rokah. Naše levo krilo, ki je doslej stalo na gorskem obronku severno od Demirhisara (na Strumi) in na obmejnih gorah severno Drame, je dobilo dolinsko ravan Demirhisarsko v svojo posest in je vrglo Francoze preko Strume. Kraji, navedeni v najnovejšem bolgarskem poročilu, leže v dolini vzhodno od reke. Istočasno so bolgarske čete prekoračile grebene pogorja Sminijce. ki leži severovzhodno od Scrresa. To prodiranje zavaruje naš levi bok proti obkoljenju iz črte Serres-Drama.
m Italija u omami.
Giolitti, ki velja danes za najbistrejo politično glavo v Italiji, je bil nevtralist in nasprotnik intervencije Italije v sedanji vojni. Pri nas so ga smatrali kot najzves-tejega pristaša zveze Italije z Nemčijo in našo monarhijo. Nastopal je proti vojni do napovedi vojne. Ali že tedaj so se o-glašali tu pa tam rahli dvomi, je-li to vedenje Giolittija iskreno in izraz resničnega uverjenja? Ali pa ni morda Giolitti nasprotnik vojne in nevtralnosti le zato, ker so njegovi politični nasprotniki in tekmeci intervencijonisti in za vojno? Ali mu ni morda le do tega, da zruši te nasprotnike, da se sam povzpne v sedlo, da bo potem — nadaljeval vojno politiko svojih nasprotnikov?! Je-li povsem izključeno, da
njihovih družin v zaledju. Pripravljati da
se je na nove žrtve v bodočem letu.....
»ljubi Bog bo z nami, ljubi Bog, ki hoče zmago svete in pravične stvari! . . . Mir je odvisen od Gospoda in ne od volje ljudi! Ljudje morajo moliti za mir. Ali ta mora biti trajen... Za Italijo mora biti mir slaven in zagotovljen morda za mnoga stoletja
Menda je dovolj tega citata iz izjav kardinala Ferrarija, ki pomenjaio — to moramo zi povdariti — grenko kapljo za milijone avstrijskih poštenih katoliških vernikov. Podrla se jim je ena najlepših iluzij. Mi pravimo po pravici, da je ta vojna Italije proti naši monarhiji zavraten napad, verolomstvo, delo brezvestnosr, kakor je grše ne pozna zgodovina; kardinal Ferrari, eden glavarjev katolištva v Italiji, jo pa označa kot sveto in pravično stvar in prosi Boga, naj jej podeli zmago.
Jasno je! lu ne preostaja drugega, nego da pogumnim očesom gledamo dejstvom v obraz. Kaj je še ostalo v Italiji od nasprotnikov vojne? Oficijelni socijalisti, ki ne odločajo. Vse drugo je danes v taboru sovražnikov monarhije, bodi že po uverjenju, bodi, da jih nosi seboj velika javna struja... 1 Vsa Italija je danes v vojni omami.	_
AprouizacljsHe stvari.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so določene sledeče cene za prodajo na drobno: Česen od K 3'60 do 4; pesa 72 vin.; korenje 72 do 80 vin.; zelje 40 vin.; čebula 80 do 96 vin.; kumare 8 do 12 vin. komad; stročji fižol mešan 96 vin.; stročii fižol bel K 104; fige 1 64 do 72 vin. kg; malancane 6 do 12 vin. komad; jabolka I. 88 do 92 vin.; jabolka II. 64 vin.; krompir 36 do 40 vin.; hruške I. K 1*20 do K 1M0; hruške II. 84 do 92 vin.; češplje 80 do 88 vin.; paradižniki 80 do petršilj K 1'60; salata 60 do 68
D§im m\l
Tržaška podružnica c. kr korespon-denčnega urada je preložila svoj sedež z včerajšnjim dnem v ulico dello Squero Nuovo št. 1., I. nadstropje.
Psi za vojno službo. Vojno ministrstvo objavlja sledeči oklic: Iz malih početkov ob začetku svetovne vojne se je neslute-no razvilo važno pomožno sredstvo armade ter postalo neobhodno potrebno: Mnogo psov, ki se že leto in dan nahajajo v vseh frontnih odsekih, ob strani naših hrabrih vojakov, je doseglo toliko uspehov, da ne smejo več manjkati našim četam. Med tem ko so se nekateri psi izkazali na straži kot patruJjski spremljevalci in pri podobnih uporabah, so se zopet drugi psi izkazali s tem, da se je z njih pomočjo našlo mnogobrojno število ranjencev, kateri bi bili drugače izgubljeni. Zopet se potrebujejo uporabni psi in zato se apelira na lastnike psov: nemških ovčarskih psov, dobermanskih pinčev, airedaleterrijerjev, naj prepustijo svoje pse vojni upravi v varstvo in ršitev naših vojakov, za čas vojne ali pa brezpogojno. — V poštev prihajajo psi, najmanj eno leto stari. — O ta_ kih pseh naj se poroča na k. u. k. Knegs-und Sanitatshundefuhrer - Kurs Dunaj, XVIII. Herbeckstrasse 66. (Tel. št. 39.165.)
Mestna zastavljalnica. Danes, 28. t. m., in jutri, 29. t. m. od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi razni že zapadli predmeti (razno perilo) serije 137., zastavljeni meseca junija 1915 na modre listke.	_
To in ono.
api UlliilVl/V X i Jt-II puvoti" imujuv«^,--^ 1 ^•Tr',,™	\r 1 »on Hrk
iz Savla, ko doseže cilj svoje ambicije, vin.; špinača K 120, grozdje K ut ao postane Pavel - iz nevtraiista interven- 1'60; buče 10 do 18 vin, komad
cijonist?!
Ni bilo tedaj sicer še nobenega vidnega oslona, nikakega konkretnega dejstva za take dvome, ali — oglašali so se vendar-le. Danes pa vidimo, da ti dvomi niso bili tako neosnovani, kakor smo morali misliti po vsem nastopanju Giolittija pred vojno, ko so se v Rimu bili hudi diplomatični boji med zastopniki entente na eni in našim baronom Macchio in zastopnikom Nemči je, Bulo\vorn, na (irugi strani, in ko se je naša monarhija izjavila pripravljeno za veliko žrtev v — nasičenje^ Italije glede na nje aspiracije po »neodrešenih« pokrajinah, ponudivši Italiji mirnim potom nekaj lepih predelov ob avstrijsko - italijanskih mejah.
Giolitti se je moral, ali pa morda — hotel umakniti s pozorišča v zatišje umirov-Ijenega diplomata. Govorilo se je celo nekako, kakor da se mora naravnost skrivati, da ga ne zadene jeza razburkanega javnega mnenja. Prišle so glasovite ponovne pariške konference, prišel je — padec Salandre. Razmerje med Nemčijo in Italijo se je poojstrilo — pretvezno zato, ker je Nemčija, kakor so trdili v Italiji, kršila dogovore glede obojestranskega varovanja interesov nemških podanikov v Italiji in italijanskih v Nemčiji. Govorilo se je o skorajšnji napovedbi vojne od strani Italije Nemčiji, s Čimer bi se inter-vencijonistična politika Italije razširila do skrajne konsekvence.
In ravno tedaj, ko smo morali soditi, da je nevtralistična smer v Italiji prišla do končnega popolnega poloma, ie ime Giolittija zopet začelo siliti v javnost! Sirili so se glasovi, da je tudi kralj zaželel čuti mnenje Giolittija. Slednjič se je oglasil mož sam na nekem zborovanju, kjer je govoril za nadaljevanje vojne do zmage, do uresničenja »svetih aspiracii« Italije. Kaj se je zgodilo v duši Giolittija? Ali mu je res še le pozneje prišlo razsvetljenje? Ali se je še le polagoma evolucijoniral k »svetemu egoizmu« Salandre? Najkočlji-veje med temi vprašanji pa je: ie-li tedaj iskreno mislil, ko ie nastopal proti intervenciji? Ali jej ni nasprotoval le iz razlogov, ki sm> jih že gori označili? Danes se nam ne zdi več drzno, ako mislimo, da je bilo pravo in resnično le to poslednje.
Bilo kakor bilo: Giolitti je prešel z razvitimi zastavami med propovednike vojne. To bi bil zastopnik enega tipa italijanskih politikov, ki so bili smatrani kot nasprotniki vojne proti monarhiji. Zastopnik drugega tipa je sedanji finančni minister Meda, eden odličnih voditeljev italijanskih katolikov, tore; tiste plasti v poliičnem življenju Italije, glede katere se je že radi verskega momenta računalo, da ne more biti za vojno proti naši katoliški monarhiji, posebne; ne potem, ko je poslednja na tako eklatanten način manifestirala svojo pripravljenost za mirno poravnavo z Italijo — poravnavo, po kateri bi poslednja pridobila brez žrtev, dočim bi bila velika žrtev na strani naše monarhije. — Tudi v tem tipu italijanskih politikov smo se kruto motili. Sicer smo bili v tem pogledu na jasnem že po dejsvu. da je ta mož sploh vstopil v Bosellijev kabinet, ki pomenja le poojstritev intervencijonistiš-ke politike — boja proti naši monarhiji in nje zaveznici. In kakor da se je Meda bal, da je morda vendar kje še v svetu kak dvom na soglašanju njegovem z vojno politiko Italije, je tudi Meda slovesno javno izjavil, da Italija ne sme odnehati do po^ polne zmage!
In njegovo izjavo je v najnovejem času podkrepil mož, ki je avtoriteta v katoliškem taboru Italije. Nadškot milanski, kardinal Ferrari, je v pogovoru z nekim poročevalcem »Stampe«, razvijal nazore najsrditejega intervencij on ista. Menil je, da že sama misel na mir bi mogla slabiti fizično odporno silo boriteliev na fronti in
Stoletnica zmage češkega jezika v šolah. »Narodni Politika« pišejo: Danes je izredno važen spominski dan za naš narod. Dne 23. avgusta 1816, torej ravno pred 100 leti, se je z najvišjim patentom cesarja Franca odprla češkemu jeziku zmagovita pot v naše višje šole. Do tega časa ne le da niso trpeli češkega jezika, marveč so bila preganjana tudi privatna prizadevanja naših starih patrijotičnih učiteljev, ki so hoteli češkim učencem na gimnazijah v češkem jeziku pojašnjevati predmete, ali jih jim prisvajati vsaj s češkim poučevanjem izven šole.
Nemški vseučiliščnik: na bojnem polju Berlinski listi poročajo, da je sedaj pod orožjem 45.000 vseučiliščnikov z 22 vseučilišč nemške države. Pred vojno je bilo na teh vseučiliščih 52.000 slušateljev. Sedaj jih je torej še 7000. Začetkom vojne je bilo vpisanih 18.000 slušateljev in 3.800 slušateljic. V četrtem vojnem semestru je to število dijakov padlo na 12.900, dočim se je število dijakinj povišalo na 5265. Od teh pripada 1200 slušateljev in 200 slušateljic nevtralnim državam. Potemtakem je v Nemčiji 85 odstotkov vseučiliščnega di-jaštva pod orožjem.
35 let nadškof. Iz Serajeva javljajo: Dne 16. t. m. je minulo 35 let, odkar je bil nadškof dr. Josip Stadler imenovan za nadškofa. Cerkveni knez, ki je zadnje mesece nekaj bolehal, je zopet popolnoma okreval in se je tega znamenitega dne podal na dopust v oapočitek.
Odkod ime Bukovina. Za nas Slovence iii težko pogoditi tega. Kdo se ne spominja takoj na bukev (drevo), s katero so zaraščeni tudi celi predeli naše domovine? Pokrajina Bukovina je dobila svoje ime po nekdanjih bukovih gozdovih, s katerimi je bila bogato zaraščena. Ko je namreč Štefan V., knez moldavski, v vojni proti Poljakom leta 1496. v ljuti bitki med Prutom jel 20.000 Poljakov, je dal napraviti velik in Dnjestrorn pri Hotinu in Crnovicih za-plug in vpreči ujetnike ter izorati poljane, ki jih je potem posejal z bukovim seme-
nom. Po vzraslih bukovih gozdih je* dobila tedaj vsa krajina ime Bukovina, kakor se to še danes pripoveduje med prebivalstvom.
Od stopnje do stopnje. Cirkuška jalialka Tereza Riederer je bila svoj čas nenavadna lepotica. Zaljubil se je vanjo neki ogrski grof in bi se bil žnjo poročil, če bi se temu ne bili z vso silo uprli njegovi sorodniki. Vzel je Te rezo k sebi na svoj grad, delal žnjo potovanja v Pariz in v London in ji sploh dajal na leto 100.000 kron na razpolaganje. To razmerje je trajalo šest let. Sorodniki so končno iz strahu, da zapravi grof vse svoje premoženje, dosegli, da sta se grof in jahalka razšla. Terezija je dobila 20.000 kron odpravnine, a jih je v nekaterih dneh zapravila. Vrnila se je v cirkus, a je padla s konja in ni mogla več izvrševati svoje umetnosti. Posvetila se je pustolovstvu. 2e pred nekaj leti je bila obsojena na dve leti, a zdaj je prišla zopet pred sodišče. Stopila je pri nekega trgovca ženi v službo in s ponarejenimi brzojavkami, da ima podedovati 128.000 kron, izvabila od trgovke 13.000 kron. Trgovka in njena služkinja sta sploh na račun pričakovane dedščine prav veselo živeli in v kratkem času zapravili 9000. Ko je Terezija Riederer spoznala, da svoje komedije ne more nadaljevati, se je sama oglasila sodišču in je bila obsojena na pet let težke ječe.
Petdesetletnica podmorske telegrafične zveze med Evropo in Ameriko. Dne 5. avgusta je poteklo ravno pol stoletja, odkar je Severna Amerika nepretrgoma v podmorski telegrafični zvezi z Evropo. Misel, pod morjem zvezati stari in novi svet, pa je mnogo starejša. Ze 1795. leta je predložil Španec Salva akademiji znanosti v Barceloni načrt za tak podmorski brzojav. Leta 1811. so se vršili prvi skromni poskusi. Newyorški veletržec Field je ustanovil prvo atlantsko telegrafsko družbo. Po mnogih težkočah je bil položen dne 5. avgusta 1858. prvi kabel med Evropo in A-meriko. Ker pa niso bili takrat še znani električni in mehanični pogoji tako dolgega kablja, je brzojav odpovedal že dne 1. septembra istega leta. V štirih tednih, kar je brzojav deloval, se je oddalo okoli 800 brzojavk med Evropo in Ameriko. Naprava je stala 10 milijonov mark. Dne 23. julija 1865. je družba »Anglo-American-Te-legraph Co.« začela polagati nov kabel; po mnogih težkočah in nesrečah je bilo delo izvršeno dne 5. avgusta 1866. Od tega dne je brzojavna zveza med Evropo in Ameriko nepretrgana. V začetku so bili ti brzojavi zelo dragi. Za 20 besed po pet črk je znašala pristojbina 400 mark in šele, ko se je ustanovila neka francoska družba, se je pristojbina (10 besed) znižala na 40 mark. Uspehi tega kabla so dovedli do tega, da je bil kmalu ves svet preprežen s podmorskim kablom.
Zet maršala nadvojvode Friderika — padel. Princ Salm-Salin, zet njegove c. in kr. visokosti vrhovnega vojnega zapoved-nika, generala feldmarŠala Friderika, je umrl junaške smrti. Umrl je na težki rani, ki jo je zadobil v bojih pri Pinsku od eksplozivne granate.
Nemška vojska naj postane — nemška! To je namreč tako mišljeno, da treba dosedanja francoska ali italijanska označe-nja za orožja in dostojanstva zameniti z nemškimi. Nekdo je skušal v »Vossische Zeintung« določiti take nadomestne izraze. Ali na njegovih izvajanjih je bilo videti, s kolikimi težavami se je moral boriti ta purifikator na svojem delu. Na koncu svojih izvajanj priznava, da tudi po njegovem delu ostane še mnogo izbiranja potrebnih in možnih ponemčenj. Tolaži se pa z — nenemškim pregovorom, da tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu in hoče tudi drugim vrlim — poetom nekoliko prepustiti v razmišljanje.
Uganka o smrti lorda Kitchenerja. Angleži* so razpisali velikansko nagrado za onega, ki najde truplo lorda Kitchenerja. Čudno na stvari je le to, da označujejo navodila za iskanje take kraje, kjer bi lorda Kitchenerja trupla ne bilo mogoče najti, če bi se bil s svojo ladjo potopil pri Islandu, pač pa, Če bi bil našel smrt v pomorski bitki pri Skager Raku.
Zračni promet med Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Turčijo. V Berolinu so pred nekaj časom ustanovili delniško družbo, ki hoče uvesti redno zvezo po zraku med Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Turčijo. Zdaj je občinski svet v Karlovih varih na Češkem sklenil, da prepusti tej družbi posebno poslopje, kjer bo postaja in delavnica za letala. Družba bo v začetku prevažala na svojih letalih smo pisma in poštne zavoje.	_
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Boscikova uzorna češka gostilna v 1 Trstu) se nahaja v ulici delle Pos*e štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in sio- j venski jedilni listi.
:: HALI OGLAS! :s
on □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskano besede se računajo enkrat več. — Kaj manjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
Kupujem
bombaž in prazne vreče. Rudolf
Susič, ul. Madonmna 20.	575
n*«|ii| I Prodam 20—30 vagonov čebule po K rUfeUi . 100 Mtz. franco postaja Videm Krško. Naslov: Anton Sekula, lostanjevica-Doienjsko.
477
cunje po 50—60 vin., volno, bom iVUpUjČIil baž, pokrivala, žaklje, kovine Ulica Belvedere 81.	5G9
Mebllrana soba uporabo kuhinje se odda
v najem. Ulica Commerciale II, I. oadstr. 1057
HAl*f!/ft fflTrtn izborna vrsta, po K 157 hI U5I4I1U VIUU9 franko Hangar 41. vedno na razpolago v kleti. — EM. MILLOSSOVICH. Tr-t. Via Barriera št, 4.	543
Anton Jarkič_ posluje^opct r »rojem
ZOBOZDRAVNIK	»
Dr.J.Čermak
se is preselil fn ordinira sednj
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Mum zetata Milni Planiral]?
UM&Tm	j
Trst	S. dlaserasa 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo,
trgsulno pimišRffi in šolslcllf psireMčin
žtev. 10.
ateljeja ▼ Trstu, Via delle Poste i
24SS ;
HflliflfOTtl volno, železo, lito železo, bombaž RUPUjClll in žaklje vsake vrste. — Trst, ulica Barriera recchia 27. Prihajam tudi na dom. 467
TfllfllO vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-JLUlVljC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	56G
Ifflf a dobro vino in izvrsten hrušovec JUuU ter kislo vodo „Sliva vrelec" razpošilja A. Oset, p. Guštanj, Koroško. (478
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst*
SrošGlsio se iiifii n^fftenlM v slov. JszlRa*
Fra telil II muhmr
TRST, Via Torrente štv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih Rož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. -Specijaliteta
potrebščin za sedSarle.

n
rifcPfifn najrazličnejših vrst, milo, marmelado, tfiUHllu gorčico, kisle kumare, sveče i. t d. razprodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka MILOVAN DOMENIŠ (ex K. Klavora) r Trstu, ulica Carradori 18.	472
Kette & Hslslan svojim cenj. odjemalcem
da imata veliko množino belega in črnega vina na razp> lago. Cene zmerne	o72
Trst, Pl&sga S« Ciiov&ftfti 1
kuhinjskih in kl«4ar&kih potreb« SCP^taŠ dčin od lesa in pi*t*niA, Škafov vrent, fiefcrov in kad, sodćekov, lopa*, reSei, »It ia bsakarrataih koier, jerbaa^v in metel ter mnogo
£edra*£>v°
bvo|o trgovino akahinjslto posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemljo einaila, kosittuja ali oinka, nadali« pasamantorje, kletle itd. Za goatiini&a^^ pipe, krogija, sesolje in ^teUleno posodo za vino,
Ha de&elo samo zss preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet- : nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne s veti l j ke, baterije, pisemaki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJtOF LEVI. ulica 8. Nicolo 6tev. 19.	62
DAROVI.
Darovi za okrepčevalnice ranjencev,
došli nam. predsedništvu: Zbirka cesarskega komisarja v Trstu K 635, Hugon Mendl, K 20, omizje »Feuchte Ecke« v hotelu »Volpich« K 50. Skupaj K 705. Doslej izkazanih: K 23,020*64. Celotna svota: K 23.725 64.
Darovi, došii r ts. komisarju. V počastitev spomina c. kr. višjega oiicijala Lovrenca Eržena tovariši, dodeljeni brzojavni službi K 30 za vdove in sirote padlih vojakov in tovariši c. kr. rez. vojaško-brzojavnega oddelka K 30 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Ravnateljstvo občinskega zabavišča pri Sv. Alojziju K 20'40, kot dohodek prireditve 13. avgusta, za vdove in sirote padlih vojakov. V korist IV. vojaškega dneva: uradniki in uradnice aprovizacijske komisije, dodeljeni predsedništvu in komercijelne-mu ravnateljstvu, K 75, T. Benardon K 20 in tvrdka M. Truden K 50. V korist »mornarju v železjiu tvrdka M. Truden
PPOSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
J. Ma,
Pisemski papir i«™^
po K 1.50 naprei nairazličneiših obl
Svinčniki:
trgovina, Trst, ul. Molin pic-colo 19. Na drobno in debelo.
ĐflTĆlciffffl}* Umetniške, voščilne, po-KUmsICUiIIvC • krajinske, vojne, ljubim-ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za iOO kosov.
po 20 vin, v kasetah
po K. 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
NfttOTI za civili^6 iQ vojake, od najvad-IIUIISAiI nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Vojne dopisnice rumene in modro zelenkaste : dobre po K 2.60, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K. 7.50 za tisoč kosov.
navadni od 2G vin. naprej dueet. kopirni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto" K 2,— ducet, „Penkala", „Hardtmut", „Koh i Nohr" po K 4.50 ducet in nieer vseh mogočih kakovosti in barv,
rPflflft najboljše vrste vseh barv in veli-UilUU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Ornilo za stampiiije vseh barv.
• Papir vseh vrst in formatov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tint ni ki, kuverti itd. itd.
TrsousRg Rnjišs,
likosti, mehko in trdo vezane.
Tiskoma tlela: S
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu.
Knff&O • Slovaije, slovnice, slovenske in IVIIJl^lrf • tnjejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino, DOPflfj)	i11 kovine, za občine,
ifbliUIC urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah.
TfirtfillO • Cesarske in narodne v vseh tuMilVui velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu.
igralne karte
in domino v raznih velikosti.
Okolrje za vsa^°vrs^ne
rVAffVfifai papirčki vseh vrst: akatlje po UsUlCUl! k 2 80 naprej, stročnice škat-lje po 32 vin. naprej
Pisarniške pcireiritine:
noži.
Dolaske potrebščine:
CltVniAltfH iQ izvršuje pismena naročila jpftJlSlIllI točno in naglo.
ZDRAVNIK
Mel Dr. Knrol Perničič
stanuje v Trstu, uL Giulia 76 III. n. (zraven
Dreheijeve pivovarne) In ordinira v ulici Carin t ia 39, I. od 3 do 4 pop. za nmtormiHm, nervozne In otroik« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
1.
2s
3.
4.
5.
6.
8. 9. 10. 11.
tlEHIlilV^i
1« izdal in založil naslednje knjige
»VOHUN«. Spisal 1. t. Cooper. — Cena K 1.00.
»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. »KAZAKl«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.G0. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Ceu* 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
»JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Pandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2.
»UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo
Perhavec
Cena K 2.50.
M. 11-57 ||JJX Telet. 11-57
ul. sv. Frančiška As. ZO
U
OdvetniSka pisarna
Dr. Frana Brncica
v Tratu
se nahaja od 24. avgusta «. I. v
tlo San Giovanni štev. 14, II.
(vogal Piazza S. Giovanni.)
MHiHi:
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. iprostem aH večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
...J