Velja v Ljubljani in po pošti: cdo teto pol leta . (etn leti za mesec K 8C0--• 180 — . 90 -„ 30-— Za inozemstvo: cela leto pol eia. etri leta ** mesec K 480'-„ 2-iO-— . «0 - Za Amerik« eelo'etno . . 8 doiai. polletno ... 4 dolarji " 2 dolar ia »■/s«*, »»«. ***!.iaj* karme acuoa.u po portbiicncai jsiem >b *iei t mm visok a 55 mm ili«K iiosin ia tiiit _ K za verbra -tecoai Uredništvo je v Ljubljstij. T rcr-čišlscska ulica štev. 6/1. Teleloti fte-v. 3C0. — Uprcvmžtvo tc ra ft-Griiinfrr trgu ——— štev. 8. Tcleicn štev. 44. ..... izhaja vsak dan zjutraj. Fcscmezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inserattrr i. dr. ce naj priloži na odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi nai se tran>'>rs»>o — —~— ......................... Rokopisi se ne vračajo. —-----------"—~ Poljsko-romunska zveza proti Rusiji. Prijazno stališče češke vlade. Berlin, 17. febr. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo z vso pozornostjo poročila o zvezi med Romunijo in Poljsko, ki se jc sklenila med obema vladama pod protektoratom Anglije in Francije. Kakor kažejo zadnje vesti, zvezna pogodba sicer šc ni formalno podpisana, dosežen pa jc sporazum žc v vseh točkah. Pogodba Je naperjena proti sovjetski Rusiji ui obvezuje obe državi, da si medsebojno jamčita današnje vzhodne meje Ni še gotovo, katere meje so mišljene z ozirom na Poljsko, ker polj-sko-ruski mir v Rigi še do danes ni podpisan. Vrhu tega jc mogoče, da bo Anglija glede garancije vztrajala na svojili mejnih predlogih, ki sc deloma razlikujejo od poljskih zahtev. Praga, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Ugleden češki politik, po vprašan od nekega francoskega časnikarja o stališču Češke do snujoče sc poljsko-romunske zveze, je izjavil, da more Češka tako zvezo le pozdravljati, ker ima strogo defenziven značaj in predstavlja zato važne garancije za ohranitev miru v Srednji Evropi. — Tudi s stališča male antante se polj-sko-romunski zvezi ne da oporekati. Nasprotno; mala antanta se lahko po tej koaliciji dveh močnih dTžav samo okrepi. Morda je to prvi korak, da se ji pridruži tudi Poljska. Namen sestanka v Portorose. Dunaj, 17. febr. (Izvirno poročil 10.) Se pred povratkom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bene-Ša v Prago postaja vedno bolj jasno, kaj nameravajo nasledstvene drZa-ve s svojo gospodarsko konferenco. Po izjavah zunanjega ministra dr. Beneša bo konferenca v Portorose v prvi vrsti stremila za tem, da se sklene konvencija v železnižkem In rečnem prometu med nasledstvenimi državami. Na ta način naj bi se gospodarsko življenje nanovo okrepilo V zvezi s tem bi bilo tudi, da države krenejo na polje nove carinske politike. Velike težave, ki so se doslej pojavljale v trgovini teh dr- žav, naj bi se odstranile. Zlasti naj bi se našla pota in sredstva, ki bi po možnosti dvignila kompenzacijski promet. Ako bi se ti načrti uresničili, bi to bilo velikega pomena za Avstrijo, ki bi potem dobivala znatno večje množine žita iz Jugoslavije in Romunije in bi kot kompenzacijo oddajala razne predmete, ki jih sama proizvaja. Načrti dr. Beneša pa se bodo uresničili le tedaj, ako se udeležijo konfcrencc vse države, ki prihajajo tu v poštev. Jugoslavija doslej šc ni pokazala preveč naklonjenosti, da bi se dala zastopati na kortfcrenci v Portorose. Pred londonsko konferenco. Italijanska delegacija. — Avstrijske želje. Rim, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Zunanji minister grof Sforza odpotuje jutri v London, kjer se udeleži konference vodilnih državnikov antante. Konferenca se začne dne 21. t. m. Dne 1. marca sc začno razprave z nemškimi zastopniki. Italijo bosta na tej konferenci zastopala zunanji minister grof Sforza ter italijanski poslanik v Londonu. Ko pride na vrsto vprašanje odškodnine, bo prisoten tudi zakladni minister. Ministrski predsednik Giolitti ne pride v London, ker ga notranje razmere države zadržujejo doma. — Danes se pričakuje v Italiji prihod turških zastopnikov iz Angore. LDU. London, 16. febr. Avstrijski zvezni kancelar, ki namerava priti z ministroma za finance in prehrano v London, se nikakor ne misli bavitl s politiko ali predlagati izpremembe saint-germainske pogodbe. Avstrijski državniki bodo prišli le za to, da bi razmotrivali finančni in gospodarski položaj In dobili kredite za stabilizacijo. Obrazložiti hočejo, da bo postal položaj v Avstriji, ako se sedanje stanje ne izpremeni, prav tako obupen, kakor v Rusiji. Ententne sile sedaj še niso zavzele stališča glede želje avstrijskega zveznega kanclerja. Srbski republikanci o Radičevcih. Beograd, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Delegati Srbske republikanske stranke, ki so se udeležili konference Hrvatske republikanske scljačke stranke v Zagrebu, so svojemu klubu predložili svoje poročilo. Nato je glavni odbor srbske republikanske stranke izdal proglas na srbsko javnost, kjer jo obvešča o svojem stališču. Proglas veli. da republikanci s tem, da so poslali delegate na konferenco Hrvatske republikanske scljačke stranke v Zagrebu, niso na- pravili le svoji stranki, ampak vsej jugoslovanski stvari dobro delo, ker jim je bila dana prilika, da se spoznajo s težnjami hrvatskih tovarišev. Proglas pravi dalje, da Hrvat-ska republikanska seljačka stranka ni reakcionarna in ni protidržavna, kakor se to navadno trdi v javnosti. Ta stranka ni naperjena proti Srbom, ampak le proti gotovemu sistemu, ki pod krinko srbstva vrši nasi-ija na lirvatskem. DEBATA O PODRAŽENJU KRUHA V RIMSKEM PARLAMENTU. LDU. Rim. 16. febr. Zbornica jc Pričela podrobno debato o zakon-, °!n 'la^rtu glede povišanja cen za kruh. Sprejeta sta bila oba prva člena. Izpreminjevalni predlog, ki so ua stavili socialisti k drugemu členu, je bil odklonjen z 223 proti 70 glasovom. Jutri se bodo nadaljevala posvetovanja. \EIJKO PONEVERJENJE NA FRANCO-SKEM. Berilu, 17. iebr. (Izvirno poročilo.) 1* Pariza javljajo: V francoski zbornici so včeraj razpravljali o dogodkih, ki so sc odigran pri ra/pustu smcričkili skladišč »a Francoskem. Dognalo se le, da gre za poneverjeni^sedmih milijonov, dolarjev. PORAZ ITALIJANSKIH KOMUNISTOV. Milan, 17 Iebr, (Izvirno poročilo.) Na konferenci delavske zbornice v Benetkah so bili komunist! poraženi. Za dnevni redi glede vstopa v tretjo internacionalo Je bilo odddanib lc 12.000 glasov proti pa 29.200 glasov. PRINC SIKST IZGNAN IZ ITALIJE. LDU. Rim, 17. februarja. Agenzia Stefani objavlja nastopno uradno objavo: Princ Sikst burbonski je pred kratkem Izdal knjigo z naslovom »Sonderirieticasan-Eebot Ostcrreiclis« (Ponudba Avstrije za poseben mir). V spisu mrgoli vse polno Insinuacij In laži, ki niti uc zasltiiljo, da bi so demantirali. Ker se princ Sikst burbonski nahaja v Italiji, Je na podlagi sklepa, ki je datiran z dana&njlm dnevom, Izgnan Iz Italije. (Ho pač veljala tista stara, da resnica v oči bode!) REVIZIJA LJUDSKEGA ŠTETJA I V SLOVENIJI IN PREKMURJU. | LDU. Beograd, 16. febr. Ministrstvo za socialno politiko bo v kratkem odredilo revizijo ljudskega štetja v Sloveniji in Prekmurju, ker ima dokaze, da so nekateri popisovalci nalašč popisovali v korist Nemcem. RPOTEST SLS PROTI OBČINSKEMU VOLILNEMU REDU IN PROTI DR. BALTlCU. LDU. Beograd, 16. febr. Poslanec dr, Korošec je vložil protest pio-ti temu, da je bil za predsednika deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani imeuovan dr. Baltič in da je vlada izpremenila občinski volilni red za Slovenijo. POLITIČNA MISIJA DR. VESNlCA NA FRANCOSKEM. Beograd, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Iz dobro poučenega vira se do-znava, da poslanec dr. Milenko Ve-snič ni odpotoval na Francosko, ‘da zdravi svojo srčno hibo, nego odpo-tval je v zelo važni politični misiji. USTAVNI ODBOR. LDU. Beograd, 18. febr. Seje ustavnega odbora so odgodene do petka, ker je treba, da šc dajo natisniti vsi predlogi ln izpremembe k vladnemu načrtu ustave. Tudi se morajo dati v tisk načrti posameznih parlamentarnih klubov, ki so bili p-odloženi ustavnemu odboru. V petek-se prične podrobna debata, pri-čenši s 1. členom načrta ustave Nikole Pašiča. RAZDOR MED MUSLIMANI. LDU. Sarajevo, 16. febr. Včeraj so se začele konference Jugoslovanske muslimanske organizacije. Pri- I šotnih je večina poslancev in članov osrednjega odbora stranke. Takoj na prvem sestanku so sc pokazala nasprotstva zaradi postopanja poslancev. zlasti glede razmerja do Narodnega kluba. Včerajšnja debata se je vršila v tem znamenju. Kakor vse kaže, se bo konferenca končala z izstopom nekaterih poslancev iz stranke; na čelu jim je dr. Karameh-medovič. Sarajevo, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Muslimanski poslanci so danes nadaljevali svoje konference. Ožji odbor je sprejel resolucijo, v kateri je zavzel svoje stališče glede trenotnega položaja, zlasti glede izpopolnitve bosanske vlade. PRISEGA NOVEGA MINISTRA PRAVDE. Beograd, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Novi minister za pravosodje Marko Gjuričič je danes na dvoru položil prisego. OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU. Beograd. 17. febr. (Izvirno poročilo.) Naknadne občinske volitve v Beogradu bodo končnoveljavno dne 6 marca t. 1. Poleg demokratske in radikalske je doslej žc tudi predložena lista socijalnih demokratov. LIKVIDACIJA AVSTRO - OGRSKE L BANKE. Beograd, 17. febr. (Izvirno poročno ) Komisija za likvidacijo Avstro-ostrške banke je storila sklepe, ki bodo pospešili likvidacijo banke. Iz aktiv Avstro-ogrske banke imajo na tem Interesirane države še pred likvidacijo dobiti predujme. Na Jugoslavijo odpade predujem sedmih milijonov kron v zlatu. Vsa poslopja in inventar Avstro-ogrske banke je naša država že prevzela za tri milijone kron v zlatu in jih jc odstopila Narodni banki SHS. ZAČETEK RAZDELJEVANJA ZEMLJE. LDU. Beograd, 15. februarja. Ministr-| sivo za agrarno reformo bo pričelo z razdeljevanjem zemlje dne IS. marca. Mislijo, \ da bo razdelitev do konca marca končana. Po glasovanfu. Prvo glasovanje o nstavl, ki se je vr-ftlio v sredo v ustavnem odboru, n) politične situacije niti zboljšalo niti razjasnilo. Pa. šič za svoj ustavni načrt žc vedno ne more računati na drugega, kakor na radikalce In demokrate. Izmed zemljoradnlkov jc glasoval sicer dr. Vošnjak z vlado, zato pa so glasovali ostali trije zastopniki zemljorad-niškega kluba proti vladi. S tem so prišli zemljoradnlki, ali vsaj njib večina, v opozicijo ne le proti vladi, ampak tudi proti njenim ustavnim predlogom. To pozlclio vlade znatno slabi, ker se jc dozda] računalo In 80 zemljoradnlki sami ponovno Iz-javljali, da sicer morda ne vstopijo v vlado, da pa bodo kljub temu podpirali Paši* čev ustavni načrt. Zemljoradniikl afront Je zato tem važ-nej&i Id daj« situaciji popolnoma drugo lice. Res Imajo radikalci in demokrati danes ie večino lu kdor pozna vodilne politike obeb strank, ne dvomi, da sl ti ne bi pomišljali, uveljaviti v danem slučaju ustavo tudi samo z enim glasom večine. Le fatalno jc to, da jo ta večina samo pogojna, odvisna od dobra ali slabe volje gospoda Radiča. Ce sl ta res premisli in pride Iz teca ali onega vzroka, pa bodisi tudi samo lz Škodoželjno, sil • svojimi petdesetimi tovariši v kostitu-anto, postane stališče Pašlčeve vlade v današnji sestavi nevzdržtjlvo. S Radičevim prihodom bi se oporfclfe tako oiačila, da bi dobila večino v konstl-iuantL Vslcd svojo heterogenosti — v opi»-zicljonatnlh klopeh sede strank arjl vseh nU lans od konservativnih muslimanskih be- gov do ekstremnih komunističnih propaga-turjev — vsled te neenostnosti todl opozicija sicer ni sposobna prevzeti vlade, lahko pa vrže današnjo. Možnost Radičevega prihoda pa narašča dnevno. S tem računajo očlvidno tud! zemljoradnlki In muslimani Računajo in stavijo zahteve, vedno nove, vedno večje. Zemljoradnlki so postavili najprej znanih dvajset točk. Tekom pogajanj so Jih pridelali Se par In zdaj so predložili Pašiču svoj lasten ustavni načrt, pa zahtevajo, da mn vlada prilagodi svojega. Muslimani s svoje strani se drle hladno in rezervirano: ravno te dni zborujejo v Sarajevu, razpravlja* jo o tem ln onem, o ustavi pa največ — molče. Radlkalno-demokratskl blok bo prisiljen, da se sporazume bodisi z zemtjoradnl* ki, bodisi z muslimani. V obeb sleučalih bo moral pristati na revizijo raznih točk svojega ustavnega programa. In to ne bo od škode. Ne le zato, ker so mnoge določb« revizijo potrebne, ampak pred vsem zato, ker bo ustava le takrat resnična ustava, So bo Izšla Iz sporazuma kolikor mogoče velike parlamentarne večine. Od večine — manjšini diktirano ustavo bi mogla doleteti Ista usoda, kakor je doletela vtihotapijo, nl Koroščev občinski volilni red In ie celo vrsto od posameznih strank v ugodni politični konjunkturi Izsiljenih naredb In odredb. Zato Selimo, da bi se Pašlčn posrečilo pritegniti v vladno večino čim širši krog | današnje opozicije. ZEMLJORABNlKl. Beograd, 17. febr. (Izvirno poročilo.) Zemljoradniški klub Je razpravljal o povabilu ministrskega predsednika Pašiča na obnovitev pogajanj za vstop v vlado. Klub je sklenil, da se vabilu odzove in jc znova pooblastil poslance Laziča, Puclja in Markoviča, da nadaljujejo pogajanja. Ob enem je sklenil vztrajati na ustavnem načrtu, ki ga je klub izdelal. Odposlanci so sporočili g. Pašiču klubovo stališče in izjavili, da se morejo le na tej podlagi pogajati dalje. Ministrski predsednik si je izgovoril časa. da preuči zemljo-radniški ustavni načrt. VELIKO PONEVERJENJE V POSTNI HRANILNICI NA DUNAJU. Dunaj, 17. iebr. (izvirno poročilo.) Pri poštni hranilnici na Dunalu so prišli na sled velikemu poneverjenju. Gre za pol milijona kron. Dosedaj še neznani krivec je ponaredil izplačilno nakazilo. Sumijo, da mora biti uslužbenec hranilnice same. Več uradnikov so že zaprli. STAVKA V OBLAČILNI STROKI NA DUNAJU. Dunaj, 17. Iebr. (Izvirno poročilo.) Davi je okoli 2800 delavcev oblačilne stroke stopilo v stavko zaradi zahteve po povišanju mezd. Zahteve po zvišanju plač so zelo velike, Delodajalci so doslej zahteve odbili. KANDIDATI ZA BANSKO CAST. LDU. Zagreb, 17. febr. »Riječ« javlja iz Beograda, da je vprašanje bana radi osebnih zaprek za nekaj dni odgodeno. »Jutarnji list« dozna-va iz beograjskih političnih krogov, da dr. Tomljenovič nima velikih iz-gledov za bansko mesto, pač pa se mnogo omenja imenovanje dr. Ivana Krstelja. predsednika dalmatinske pokrajinske vlade v ostavki. Beograd. 17. febr. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 5 in pol do 8. Seji jc predsedoval ml-mstrski predsednik Pašič. Ministri so sc bavili s ustavnimi načrti, ki so jih predložili zemljoradniki in muslimani. Razpravljali pa so tudi o osebah, ki prihajajo vpoštev za mesto hrvatskega bana. Kot najresnejšega kandidata imenujejo poslanca dr. Ilinka Križmana, sedanjega ministra za šume in rude. Ako bi bil imenovan za bana, bi njegov resort prevzel poslanec dr. Tomljenovič. BORZNA IN TR2NA POROČILA. 17. februarja. Valuto In devize. Zagreb. Devize: Berlin 250—251« Kalija 539—540, London 565—575, New. York (ček) 144.50—145, Pariz 1070—1085, Praga 192.50—194, Švica 2400—2425, Dunaj 21—21.90. — Valute: ameriški dolarji 140—142, avstrijske krone 23—24, Iranco. skl franki 1030—1050, napoleondori 474 do 477, nemške marke 230—242, Italllanskc lire 522—0. bolgarski levi 167—170, češko, slovaške krone 180—8. Beograd. Devize: London 142 do 142.50, Pariz 268, New York 35.90-36, Žu-neva 590—605, Rlm-MUan 133.50— 134.50, Praga 47.50—48.50, Berlin 62.50—62.75. Dunaj 5.50—5.55. — Valute: Francoski IranKl 262-264, dolarji 35.55—35.65, švicarski franki 580, lire 132—134, nemške marke 60.50—60.75, avstrijske krone 6.10—6.30, 20 dinarjev v zlatu 22.80—23. Dunaj: Ameriški dola ril 675—679« nemške marke 1170.50—1176JO, angleški funti 2665—2685, IrancoskJ Iranki 5090 do 5130, italijanske lire 2530—25&F SWWfo-vanskl dinarji 1837—1857, poljske marka 83.10—85.10, švicarski franki 11.300 do 11.350, češkoslovaške krone 878—8S4, madžarske krone 129—131. Praga: Nemške mark« 132.62'/a, švt» carski franki 1276, Italijanske Ure 280, Iran. coskl Iranki 571.50, angleški iunti 300, ameriški dolarji 74.50, jugoslovanski tllnarB 201, avstrijske žigosane krone 10^2’j^ poljsko marke 8. C ur Ih: Beriln 10-37’J., Nev Vork 600, London 23.55, Pariz 44.75, Milan 22.25, Praga 7.90, Budimpešta 1.17*/% Zagreb 4.35, Varšava 8.80, Dunaj L40, avstrijske žigosane krone 1. Efekti. Zagreb: Banka aa Primorje t d< 1050, Banka za trgovino, obrt Ul industrij« 375 —380, Centralna banka 132—0, Hrvat* ska eskomptna banka 1470—1485, VeresiV skl zavod 595—600, Poljedelska banka 101 do 103, Hipotekarna banka 315—320, Kr©, ditna banka 800—850, Trgovinska banka 268—270, Jadranska banka 1765—1800, Ju-goslavenska banka 560—580, Llubljanska kreditna banka 912—950, Narodna banka 640—613, Prva brvatska Stedlonica 916® do 9200. Riječka pučka banka 425—435« Slovonska eskomptna banka 635—680, Srb* ska banka 740—745. NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRVTE! SPOMINJAJTE §E »JUGOSLO* VENSKE MATICIH Iz ustavotvornega odbora. Beograd, 16. februarja. Minister Trifkovič o ustavnih vprašanjih. — Glasovanje. — Volitev novega predsednika. Pred glasovanjem o prehodu v podrobno debato na podlagi vladnega ustavnega načrta je govoril minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič. ki je izjavil, da se je načelna debata raztegnila v daljino in širino, ne pa v globino. Ker so imeli vsi člani odseka svobodo govora, sodi. da se radi tega ne more napadati poslaniško skupščino, češ, da je reakcijonarna. Glede očitkov, da v ustavnem načrtu ni določb socialno- gospodarskega problema, pravi, da-razen v Nemčiji niso v nobeni drugi državi vstavljena v ustavo določila o rešit- vi socialno-gospodarskih vprašanj. Razmere v Nemčiji so popolnoma drugačne kakor pri nas. Kar se tiče zahteve, da bi se'odprava smrtne kazni določila v ustavi, izjavlja, da to vprašanje še ni dovolj pojasnjeno v znanosti. Edino, kar je pojasnjeno, je to, da ni potrebno, da se izvaja smrtna kazen za politične zločine. To določbo pa tudi vsebuje vladni ustavni načrt.. Kar se tiče očitka, da v vladnem načrtu ni zadostno izdelan volilni sistem, pravi, da se to ne more storiti, ker se ustava ne sme izdelati tako, da bi vsebovala posamezne zakone. Na očitke, da v ustavnem načrtu ni določb o odgovornosti vladarja za kršitev ustave, izjavlja, da v normalnih razmerah nima odgovornosti vladar. Ako ustava vsebuje določilo, da so za akte. postopanje in delo vladarja odgovorni ministri, potem more zelo pogosto priti do odgovornosti ministrov in vsak minister se bo dobro premislil, ali naj dela proti ustavi in zakonu, ker bo moral za svoje delo nositi tudi odgovornost. Glede gornjega doma izjavlja minister, da je sestavni del parlamentarne vladavine in da obstoji, odkar obstoja parlamentarizem. Gornji dom obstoja v parlamentarnih in demokratskih monarhijah, kakor tudi v republikah, obstoja v Ameriki in Evropi, in to že stoletja. O tem bo gcvoril podrobnejše še pozneje. Kar se tiče samouprave, je v Šestih velikih in obširnih delih ustave vse povedano, kar je bilo treba. Vse ostalo se bo uredilo s posebnimi zakrni, ki morajo biti taki, da bodo odgovarjali razpoloženju naroda v tem pogledu. Trditev, da je potrebna avtonomija radi bojazni pred hegemonijo in nadvlado Srbov, ni upravičena. Mi nasprotno razvijamo pri svojem narodu ljubezen napram Hrvatom in Slovencem, medtem ko tega obratno od Hrvatov in Slovencev ne izkušamo. Vladni ustavni načrt hoče močno in zdravo državo in jasno je, da na podlagi pravičnosti in prava, edinosti in ravnopravnosti. Ta načrt hoče stvoriti močno državo za prijatelje in neprijatelje, hoče stvoriti narod, ki bo popolnoma zadovoljen v vseh krajih naše prostrane države. Po govoru poslanca Avramoviča je predsednik odseka Izjavil, da je debata izčrpana in da se preide na J. Suchy: »Kuharica.* Kuharica je ono bitje, ki neomejeno kraljuje v kuhinjskih prostorih in ki je našemu želodcu In — least not last — našim čutilom ali v blagor ali pa v pogubo. Neglede na to njeno svojstvo jo nazivljajo površni ljubljanski značaji tudi »kuhinjskim trabantom«. Kuhinjski trabant! Kako omalovaževalna, kako nehvaležna in navsezadnje neprevidna beseda. — ko je ona vendar gospodarica tvojega življenja, ki te s »prismojeno« prikuho lahko »ogreje« do smrti, ali pa te še celo »zastrupi« s pokvarjeno zajčino omako. S tem sem označil ne samo delokrog, temveč tudi vso strašno moč, ki je spojena z dozdevno neslavnim delovanjem »kuharice« — bog mi greh odpusti. »Ona« te lahko ugonobi, če tik »prikuhe« kuha tudi svoje »maščevanje« — varuj se, da v njenih energičnih prsih ne zbudiš okusa po takem načinu maščevanja. Praktična kuharica ceni tudi vrednost svojega poklica in osebnega službovanja. Niso namreč vse kuharice obsojene v prozaično nalogo lupenja krompirja in gnetenja cmokov, nekaterim sveti tudi prijamo solnce sreče, ki jiin poveri dokaj važnejših dolžnosti, katerih naravna posledica je, da se sčasoma povlečeta iz podrejenosti do pritna- glasovanje, ali se vladni ustavni načrt sprejme v načelu. Glasovanje se je izvršilo poimensko. Za vladni ustavni načrt je glasovalo 23 članov, proti pa 19. Posl. dr. Vošnjak od zemljoradniškega dela opozicije je glasovla za Pašičev vladni ustavni načrt. Nadalje se je vršila volitev predsednika ustavnega odseka, ker je dr. Vesnič podal ostavko. Za predsednika je bil izvoljen dr. Mom-čilo Ninčič z 27 glasovi. 11 glasovnic je bilo oddanih praznih. — Seja se je zaključila ob 20. Prihodnja sela se bo vršila v petek ob 15.30. Francoski glas o našem narodno g» spodarskem in finančnem položaju. V Parizu izhaja narodno-gospo-darska in finančna revija »Francc-Orient«. ofiefjelnl organ udruženja »Comitč France-Orient«, ki mu je naloga seznanjati francoske gospodarske kroge z gospodarskimi prilikami orijental-kih držav, med drugim tudi naše države. Člani omenjenega udruženja so najuglednejši francoski politiki in narodno - gospodarski učenjaki in strokovnjaki, kakor n. pr. bivši ministrski predsednik Levgues, bivši minister Bar-thou, predsednik senata in lige narodov Bonrgeois. bivši minister, senator in župan lionski Herriot itd. Omenjeni list piše od 5. t. m. pod naslovom »Yougo-Slavie« jako laskavo o našem ekonomskem In finančnem položaju. V daljšem članku izvaja med drugim: Bilanca »Narodne banke« SHS izkazuje koncem decembra 1920 kroženje (obtek) bankovcev v znesku 3Vi milijarde dinarjev oziroma 13. milijard jugoslovanskih kron. V tej vsoti ni zapopaden novi brezobrestni kredit Wt milijarde dinarjev, dovoljen vladi od »Narodne banke« decembra 1920. Vrh tega sta v prometu še dve milijardi dinarjev (8 milijard 545 kron) žigosanih na novem ozemlju Jugoslavije, ki so garantirani le z državnimi domenami. Skupna cirkulacija znaša torej pnbližno 5Vj milijarde dinarjev. (Tu je pisec članka v zmoti, kajti omenjenih 8 miljard, ali pravzaprav približno 6 milijard žigosanih kron je že zapopademh v vsoti 13 milijard kroiv ter je od novega posojila IV2 milijardo pol milijarde že uračunje-ne v novem posojilu, ter znaša vrednost vseh bankovcev izdanih do konca decembra 1920. 1. 13 milijard, ne pa 21 milijard kron. Op. ured.). Članek nadaljuje: »Ali vsota izdanih bankovcev ni niti od daleč previsoka z ozirom na ekonomski položaj te države. kjer se ustanavljajo vsak dan nova trgovinska in industrijska podjetja in kjer obstoja že dejansko pomanjkanje kapitala. Trgovina in industrija v Jugoslaviji napredujeta rapidno. Bogastvo zemlje, ki obstoja v naravnih proizvodih, posebno v lesu, rudah, žitu in živini, se razvija brzo Znaten izvoz omogočuje nabavo tujih industrijskih proizvodov. Razun tega bo Jugoslavija v stanu v nekaj letih proizvajati sama velik del prevoznega materijala (železniških vozov in ladij) za svojo potrebo. Končno omenja članek, kako se ustanavljajo pomorske družbe in denarni zavodi, da je sicer v zadnjem času eksport lesa nazadoval iz lokalnih razlogov in iz razlogov, ki vladajo na svetovnem trgu, da pa ima trgovina s hrastovino, ki nad-kriljuje po kakovosti vse tuje hra-stovinc, najlepšo bodočnost ter da bo Jugoslavija s svojim lesom sama zamogla preskrbeti svoje gradnje ter izdelati vse pohištvo za kraje, opustošene vsled vojne. Tako piše ugledni francoski list o naših gospodarskih razmerah, a pri nas sc še nahajajo ljudje, ki prin-cipijelno vidijo vse črno. Naj se naša državna uprava zboljša, do česar mora priti, in naša država postane, kakor je pisal nedavno neki švicar-I ski list. druga severna Amerika v | centralni Evropi Gospodarstvo. Razna poročila. Tak diplomati pri Paklčo. Ministrski predsednik P »Alfi Je kot minister ca zunanje stvari 15. t. m. sprejel v ministrskem prodsedništvu zastopnike vseh tujih držav. Izmenja ra perporov odgodenn. Iz Beograda poročajo: Ker Se niso vsi ministri j podpisali naredbe o Izmenjavi črnogorskih | perperov, se jo rešitev tega vprašanja za . enkrat odgodlla. t Fašisti razbiti prostore redarskega »Sokola«. H Zadra iavijajo, da so, medtem k«, jo dvBirf pormsar Bonfante hotel vrniti Sokola zaseženo prostore, fašisti vdrli v prostore Sokola, razbili pohištvo in uničiš knjižnico Jugoslo venskega akademskega kluba. Knjižnica je obsegala več tisoč knjig. Dmonstracile proti Schnitzlerje vernu »Reiguu« na Dunaju. Predstavo Schnitzler-Jevega »Reigna« v sredo le motila tolpa ljudi, kateri se Je posrečdo vdreti v gledališče »Kaounecspicle«, kior predstavljajo imenovano Igro. Demonstranti so kričali ln metali v dvorano smradne bombe. Ljudi, r.lTr 11M M——I done v gotičnem gospodarstvu. »Kuharica« ni le pogostoma prva (platonična) ljubezen »mladega« gospoda — še večkrat je zadnja ljubezen marsikaterega »starega gospoda«, ki velevažno stvarnico priljubljenih jestvin najprvo obdari z velikodušnim legatom ter jo Še povrhu koncem konca — kar je še bolj generozno — nagradi pred oltarjem. Srce kuharice je najbolj obdarjeno z ljubeznijo. Nobeno bitje na svetu ne vsebuje tako brezmejne zaloge ljubezni in nobeno ni tako srečno organizirano, da bi si n. pr. po »transferiranju« idejala takoj poiskalo in tudi našlo druge grehe. Kuharica ljubi vedno in čeprav — vsaj postavnim potom — ie vsakih štirinajst dni naslanja svojo glavo nad vojaško suknjo, pod kojo bije ravno tako vroče srce — ima vendar tudi ostalih 13 dni, odnosno večerov na razpolago za isto blaženo vznesenost, kedar n. pr. prisluškuje alt civilni prisegi pred hišnimi vratini ali pa dovtipom perlpatetičnega čevljarskega pomočnika. Temeljiti prirodoslovcl skušajo to njeno nikdar utešljivo žejo po ljubezni izvajati deloma iz vznemirjajočega zaposljenja v kuhinji, t. j. iz vročine, kj proizhaja iz štedilnika, deloma iz zrenja v vrelo, žuborečo vodo. ki jo spominja viharnih ljubezenskih zatrdil izvoljenca- Pravi ki so hoteli v strahu pobegniti iz dvorane, je policija pomirila. Medlem Je pridrla e »Rotheiuurmstrasse« vedla množica demonstrantov. Policija jih Je nekaj časa zadrževala, vendar pa se ni mogla dolgo upirati navalu. Po kratkem boju sc demonstranti vdrli v gledališče, zasedli lože In druge prostore ter metali stote v parter ln na oder. Železno zagrinjalo ]e bilo nato spuščeno. Vrne« je posegla gledališka požarna hramba, ki je odprla hidrante, da hi Jih uporabila zoper demonstrante. Demonstranti pa so prerezali cevi, tako da Je tekla voda v parter. Končno je policija Izpraznila gledališča. Več oseb Je bilo poškodovanih. Policija jo nmoeo demonstrantov aretirala. Današnje druge predstavo io policija radi javne varnosti prepovedala. Tudi v Belgiji razkrita boljševiška zarota. Belgijski Usti poročajo, da se le dognalo iz papirjev, ki so Jih oblasti zaplenili pri hišnih preiskavah, da bi se Imela po poved]« Moskvo razviti v nekaj tednih obširno gibanje, ki bi se raztezalo na Pariz, Amsterdam in Nemčijo. Pri ekstraistlh I se bodo vršile nadaljnjo hišne preiskave. vzrok kuharičnega žara pa po mo jem skromnem mnenju ne tiči v od sevajoči vročini štedilnika, pač pa v običajnem razodevanju srčnih naslad, ki je v navadni skoraj pri vseh kuharicah, potem v prerešetavanju in v razložitvah včasih dokaj vznemirljivih sanj In morda tudi v tajnih zaupnih pogovorih z branjevkami, mlekaricami in mokaricami. K vsemu temu pa pridemmo se neposredno »izkušnjavo«. Včasih mora izkušnjavca, ki sc ji bliža recimo v obliki »gospodarja«, zavrniti ter se upreti njegovemu laskanju, ne sme videti poželjivih oči podnajemnika sobe in nc sme zaupati vznesenim prisegam hišnega učitelja itd. — Tc viharne epizode se dogajajo seveda le v primeru, če je junakinja še »mlada in zala«. Izza tistega treuotka, ko zapazi »zala kuharica«, da je »našla milost pred gospodom« — ali nasprotno, če je prišel gospodar v svojem proučevanju virov in v svojih kritičnih poizvedbah o nekaterih zelo sumljivih točkah v »zgodovini svoje hiše«, do spoznanja, da si je njegova »boljša polovica« zagotovila molčečnosti kuharice, ter sc v obeh primerih potem v mirovnih preliml-narijlh kot conditlo sine qua non ugotovi nadaljni obstoj kuharice, — od tistega časa sem je s hišnim mirom Pri kraju. RUDARSTVO V SVOBODNEM DELU KOROŠKE. Podobno, kakor s cinkarno v Celju, je s plavžem v Guštanju ln s svinčenim rudnikom v Cini. Na kolodvoru v Prevaljah stoji okoli 120 vagonov svinca, kateremu je vsled visoke izvozne carine in vsled tega previsokih cen. zaprta pot v inozemstvo, dasiravno ima podjetje vse polno naročil. Za domače potrebe ne potrebujemo toliko svinca, zato mora podjetje, ako hoče uspevati. misliti na vsak način in v prvi vrsti na izvoz. Vsled previsoke carine pa pride naš svmec na tako visoko ceno, da ne more konkurirati z inozemskim. Na drugi strani pa se zapira z visokimi uvoznimi carinami prihod sirovin v našo državo, ki so potrebne za plavže in brez katerih plavži ne morejo obratovati. Ako se tem neznosnim razmeram v najkrajšem času nc odpomo-re, se bosta morala oba obrata zelo omejiti, ako ne sploh popolnoma ustaviti. O razmerah pri obeh podjetjih sta poročala oba sekvestra na beograjsko vlado, da bi ta ukrenila vse potrebno, da se omogoči na eni strani uvoz sirovin, na drugi strani pa izvoz kovin, toda nihče se ne gane. Saj je le v interesu države, da se v takih slučajih odpravi ali vsaj znatno zniža izvozna kot uvozna carina, ker se s tem pospešuje industrija in omogoči znaten izvoz, ki nam je zelo potreben za kolikor toliko kritje uvoza. ★ NAŠA SLADKORNA PRODUKCIJA V naši državi imamo 8 tvornic za sladkor s skupno produkcijsko možnostjo 6200 vagonov sladkorja. Največja tvornica v Červenki (Bačka) je producirala v pretečenem letu mesto 1500 vagonov samo 450 vagonov sladkorja, tvorenica v Vrba-su (Bosna) mesto 1200 samo 544, tvornica v Velikem Bcčkereku mesto 900 vagonov samo 350, osiješka mesto 900 vagonov samo 300, tvorni, ca v Pehnonostru (Baranja) mesto GOO samo 61. beograjska mesto 500 samo 70. tvornica v Cuprljl (Srbija) mesto 400, samo 80, v Usori (Bosna) pa mesto 200 vagonov samo 12 vagonov sladkorja. Skupno se je torej v naši državi produciralo samo 1867 vagonov sladkorja, potrebujemo ga oa za lastno porabo najmanj dvakrat toliko. Tako smo torej v pretečenem letu morali okoli 1800 vagonov sladkorja uvoziti, mesto da bi ga sami izvažali. • Vzroki premale produkcije so različni. Glavni vzrok pa je nezadostno gojenje sladkorne pese, ker se to kmetu ne rentira. Pred vojno je namreč dobil kmet za 1 metr. stot sladkorne pese od tvornic 3 kg sladkorja, česar tvornica pri sedanjih razmerah ne more dati. Da bi se pa vendar naša sladkorna industrija vsaj v toliko dvignila, da bi bila domača potreba krita, je bil finančnemu ministru predložen predlog, naj se od one množine sladkorja, ki se pridela iz 1 metrskega stota sladkorne pese, onrostc 3 kg monopolne takse in trošarine. Za metrski stot dostavljene sladkorne pese bi dale tvornice te tri trošarine in monopolne takse oproščene kg sladkorja. Seveda bi država utrpela s tem na pristojbinah okrog 75 milijonov kron (v celem znašajo državni dohodki na trošarini in monopolni taksi pri sladkorju okrog 300 milijonov kron), vendar pa bi bila produkcija večja in bi končno uvoz sladkorja popolnoma odpadel. A rb Slovenski prevod carinsko tarifo. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani !c dala natisniti slovenski prevod sedaj ve-IJavnega zakona o splošni carinski tarifi 1 maksimalnim! postavicami ter pravili o tari. Knjiga stane 80 kron. Pri naročilih po pošti se na] denar ne pošilja na naslov delegacije, temveč na »Gospodarski tirad delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Na naročila brez denarja sc uc ozira. t* to knjigo Je ustreženo nujni potrebi naših trgovskih krogov. Dobro pa bo služila tudi učiteljem In učencem na tehniki, trgovski | šoli, v železniških kurzih in tudi na obrtni ! šoli. Carinskega zakona delegacija nima I več v zalogi, pač pa Ima nekoliko izvodov to knjigo v zalogi še glavua carinarnica v Ljubljani, zato naj se interesenti obra čaja s svojimi naročHi naravnost na ta urad. + Stagnacija v našem gospodarskem življenj«. Pod tem naslovom je priob&M »Trgovski list« v en! svojih številk notico s pozornim namenom, dokazati Javnosti potrebo ustanovitve še kakega nove- ga tiskarskega podjetja v Ljubljani. Da pa bo Javnost pray poučena o razmerah, ki Jih slika »Trg. list« v popolnoma napačni luči. Izjavlja »Društvo tiskarnarjev v Sloveniji« sledeče: Če se res znatna množina tiskarskih naročij oddaja v ino-zmstvo, se ne dogaja to vsled preobile zaposlenosti domačih tiskarn, pač pa vsled nesrečne, za našo stroko neugodne carinske politike, ki omogoča n. pr. dunajskim tiskarnam prav uspešno konkurenco. Tudi so tehniške moči v primeri z našimi tam cenejše. Da bi naše tiskarne — tu vendar ne smejo priti v poštev samo ljubljanske, vprašajte še druge v Sloveniji! — ne mogle izvrševati naročil, m resnično. Res pa Je, da so posebno ljubljanske tiskarne investirale ogromne svate za stroje, črke in razni tiskarski material, da morejo čim točneje postreči svojim naročnikom. Cc pa primanjkuje strokovno izobraženega osobja, kakor pravi »Trg. list«, pa ne more na stvari spremeniti tudi ustanovitev ene ali še več novih tiskarn. — Brez dvoma pa je, da se bo veliko teh investicij v tiskarnah Izkazalo sčasoma brezplodnih, ker bo z urejenimi razmerami prišlo tudi urejeno delo. Stagnacija, ki se ponekod že danes obeta, bo nastopila tudi v tiskarnah. — Da bi pa ravno trgovci posebno občutili preoblo-ženost tiskarn z delom, je skrajno pretirana trditev. Tiskovine kar nič ne ovira, o prospeha trgovine. Priporoča se le oskrbeti naročilu potrebnih tiskovin o pravem času in ne še le takrat, ko se vzame v roko zadnji papir ln zadnji ovitek. + Generalno ravnateljstvo ra državne železnice. Kakor poročajo iz Beograda, se v prometnem ministrstvu Izdeluje načrt za ustanovitev generalnega ravnateljstvi« Za vse državne železnice v kraljevini. + Dohodki Iz državne trošarine lepo napredujejo. Znesek vplačane trošarine se zelo približuje znesku, ki ga predvideva državni proračun. Tako Je bilo iz tega datira meseca januarja 1. L v vsej državi plačanih 17,737.249 dinarjev, dočim se Je v istem mesecu lanskega leta plačalo vsega sirupa) 5,473.302 dinarjev, torej trikrat več kot lani. Od začetka proračunskega leta, t. j od 1. julija, do konca januarja 1921 Je bilo skupaj vplačanih 82,135.395 dinarjev, dočim proračun izkazuje za vsa leto 90,269.685 dinarjev. + Svoboden Izvoz knjig brez plača. n]a carine. Gospodarsko - finančni ministrski komite Je Izda} naredbo, po kateri se smejo knjige, ki so tiskane v srbo-hrvat-ekem ali slovenskem Jeziku, Izvažati brez plačanja carine in zasiguranja valute. + Promet naših bankovcov. Po izkazu Narodne banke Je bilo 8. januarja t. 1. v prometu 3.370,587.145 dinarjev. Od 1. do 8. januarja se je zvišal promet novčanlc za 26,459.435 dinarjev. ★ + Vzorčal velesejem v Pragi. Od 28, tin. do 8. marca tl. se vrši v Pragi drugi vzorčiti sclem, kjer bo češka industrija razstavila vzorco svoje produkcije. Vzorčni sejem bo obsegal osemnajst industrijskih ln drugih skupin: 1. stavbeno, 2. kovinsko, 3. elektrotehnično, mehanično In optično, 4. lesno, 5. tekstilno 6. konfekcijsko, 7. galanterijsko. 8. usnjarsko, 9. steklarsko in porcelanso Industrijo, 10. umetniško obrt, U. kemični oddelek, 12. živinski oddelek, 13. oddelek za glasbeno orodje, 14. za igrače, 15. za šport, 16. papirni, 17. grafični ia tiskarski odsek ter 18. zlatarski oddelek. —-Želeti bi bilo, da naše trgovstvo v čira večjem številu poseli praški vzorčni sejem, ki bo za nas v vsakem oziru spodbuden. Zveza trgovskih gremUev namerava napraviti prt zadostni udeležbi skupen Izlet v Prago. Podrobne informacije pošlje Zvezna pisarna (Oradlšče 17-1). Vožnja z brzo vlakom 3 mr. stane iz Ljubljane sem in tja 800 jngoslov. kron. Priglase je poslati direktno na Zvezno pisarno. Prošnje za znižanje železniške vozniuo in pristojbine za potni vizum so vložene in Je pričakovat! ugodne rešitve. Prospekti so interesentom V pisarni trgovske in obrtniške zbornico na razpolago. + Promet avstrijskih bankovcev. Po izkazu Avstro - ogrske banke Je bilo v prometu 31. decembra 1920 za 30.6 milijarde kron bankovcev, 7. januarja t. 1. za 30.7 milijarde kron, 15. januarja za 32.5 milijarde, 28. januarja pa za 32.8 milijarde kron. -j-Znižanja premogovnih cen v S v ko. Zvezni svet Je sklenil od 1. aprila znižati premogovne na 100 frankov pri toni. Od julija naprej bo P3 uvoz premoga prost. -|- Uvoz pšenice v Anglijo 3e P® s'u^" b en etn obvestilu iz Londona prost vsake državne kontrole. 4- Svoboden izvoz strolev Iz Nemčlfc Nemška vlada Jo dovolila svoboden izvoz vseh vrst strojev tn njihovih delov ter avtomobilskih ln elektrotehničnih potrebščin. Vendar se pa smejo te reči Izvažati sama v zabojih do najvišje teže 25 ks. + Pomanjkanje poljedeljskih produktov v Svicl. Švicarski konzulat poroča, da vlada v Svicl veliko pomanjkanje poljedelskih produktov. Dnevne vesti. — Zamenjava 20-dinarsklh bankovcev. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in blagajne davčnih uradov bodo posredovale zamenjavo 20-dinarske novčanice in jih sprejemale od strank do vključljivo 28. t. Ul. Stranke, ki reflektirajo na zamenjavo teh novčanic po omenjenih državnih blagajnah, naj jih tem predlože z dvema izkazoma, na katerih naj stranka označi ime, bivališče, število oddanih novčanic in od vsake novčanice številko in serijo. I!n primerek seznama bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o prejemu. Čim bodo podružnice »Narodne banke« novčanice preizkusile, dobe stranke za pristne novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v zameno položile proti vrnitvi potrjenega izkaza. Za ugotovljene falzifikate se protivrednosti ne bo izplačevalo. Občinstvo se 0D0zarja, da bo zamenjavo vršila od 1. marca do 30. aprila izključno le centrala »Narodne banke« v Beogradu brez posredovanja svojih filijalk ali pa državnih blagajn. — Novi drobiž. Finančni minister je na Dunaju urgiral izdelavo kovinskega drobiža po 5, 10 in 25 par. Drobiž, ki je doslej že dospel v naSo državo, se te dni izroči prometu, in sicer najprej v novih pokrajinah kraljevine. — Prebivalstvo v Beogradu. Po izidu ljudskega štetja, ki pa še ni končnoveljaven. ima Beograd preko 110.000 prebivalcev brez predmestij, v katerih živi od 40.000 do 50.000 prebivalcev. Med temi so tudi oni, niorajo radi pomanjkanja stano-Vanj v Smradu prenočevati v Zemunu. Ulavuo mesto Beograd bo na ta način imelo nad 150.000 stanovalcev — Poseben vlak za praški veie-semenj. Ministrstvo za promet je sklenilo, dati na razpolago poseben vlak za posetnike velikega praškega semnja. Vlak bo odšel iz Beograda naravnost v Prago. Posetni-kom semnja se za ta vlak dovolijo polovične cene, in sicer v naši ln v češkoslovaški državi. Vlak odide dne 24 t. m. iz Beograda. Potniki se opozarjajo, da si preskrbijo pri Češkoslovaških konzulatih posebno izkaznice, ki jim bo služila kot dokaz, da se res peljejo na praški velesejem. — Plačuite začetnike! Mladenič, ki nastopi prvo javno službo je navadno največji revež, ako nima slučajno pomoči od doma. Kot novinec nima v kraju potrebnega zaupanja in kredita, a nabaviti bi si moral sto potrebnih reči. To velja posebno za začetnike v učiteljski službi, ki navadno niso iz premožnih rodbin, temveč so morali baš zaradi revščine opustiti dolge študije ter se posvetiti poklicu, kjer pridejo poprej do kruha, Toda ravno te začetnike skrajno zanemarjajo. Imamo nove učitelje, ki že tretji mesec službujejo. a še niso prejeli vinarja plače. Pri višjem šolskem svetu se Izgovarjajo na računski oddelek, tarri pa pravijo, da ni denarja. Izgovor se nam ne zdi tehten. Ako se dobe milijoni za redne mesečne plače, našlo se bo tudi par tisočakov za začetnike — Dr. Puc so n« preseli v Maribor. Kakor nas g. dr. Dlako Puc obvešča, je vetf o njegovi nameravani preselitvi v Maribor netočna. Dr. Puc ostane v Ljubljani. — Avstrijskim državljanom v Jugosla-v Ul. A vstrijsko zastopstvo v Ljubljani naznanja avstrijskim državljanom, da morajo %’se vloge na jugoslovanske urada biti pravfloo kolkovane ter mora biti priložena tudi poštarlna, ker se vloge sicer ne rešu-fejo. — Promocija. Na kr. sveačilišču v Zagrebu le 15. tm. promviral doktorjem prava abs. jur. g. Makso Peterlin. — Miruska čevljarska zadruga sc bo po Vol. noči preselila fet NazaTja v Savinjski dolin t nazaj v Mkoo pri OoricL SIovcnsk| Rdeči krli v Ljubljani »ktfcuje « 23. februarja O. ob 5. url popoldne T dvorani mestnega magistrata občni zbor 8 sledečim dnevnim redom: 1. Po-ročno predsedstva, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. delovanje Rdečega križa v mirnem času, 5. Volitev odbor«, 6. Raznoterosti. Udeležite s« občnega zbora vsi, ki imate čut do revuega bednega ljudstva. — Odbor, Ljubljana. => Draginja mesa v Ljubljani grofci še naraščati. Na mesečnem živinskem sejmu zadnjo sredo v Ljubljani so plačevali živo težo po 20 do 23 K. Večino živine jc pokupil tukajšnji ie vozni k brez barantanja ter plačal n. pr. za 1000 kg težkega vola 23.000 K. Take pretirane cene so se p'ačevale. ker se je zvedelo, da je prišel neki italijanski prekupec, ki mara dobiti določeno število živine, naj velja kar hoče. Ako se ne bo divji izvoz omejil, bodo mogli po Vel. noči si privoščiti meso le verižnikl, dočim sredn>! ^lojl niti kosti ne bodo dobili. — Trupla Adamiča In Klelnerjeve najdena. Kakor smo že poročaJJ, sta 18. m. m. ponoči skočila v Gruberjev kanal oficijal v tukajšnji bolnici Adamič in njegova ljubica Kieinerjeva. Trupel samomorilcev takrat niso mogli najti. Sele včeraj popoldne so j« dobili pri izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico. Trupla vsled mrzle vode še nista preveč razpadla, dastravno sta ležala cel mesec v vodi. — O ropu Pollakovega dečka. Satler-jevih sokrivcev 5e ni bUo mogoče dognati, ker Satler sam trdovratno taji. Splošno sc sodi, da so »črno roko« tvorili najmanj trije potepuhi, ki so tudi bezdvomno pisali ostala Izsiljevalna pisma po Ljubljani. Nc-katee boječe starše, posebno matere, je dogodek tako preplašil, da nc upajo otrok poslati v šolo, ali le pod varnim spremstvom. Taka bojazen je popolnoma neutemeljena, ker musolinijadi je konec. — Aretacija Besova. Predvčerajšnjem so aretirali pisarniškega kancellsta pri stanovanjskem uradu Besova in ga Izročili sodišču. Pri aretaciji je Besov pripomnil, da mu bodo sledili še drugL — Pasji kontumac in bonjač. Na magistratu se druga za drugo zglašajo stranke, ki so dobile kazenski mandat radi kršitve pasjega kontumaca. Najbolj jih prestraši obvestilo, da ima konjač uradni ualog, do-tične pse pobrati In usmrtiti. Lastniki tarnajo, da je kužek le za pet minut brez njihovo vednosti na cesto ušel, da je zdrav, da otroci bridko jokajo v strahu, da bo njihovega ubogega Puflta pobral strašni, neusmiljeni morilec itd. Mestni magistrat opozarja vsakogar, da se pri obstoječi ogromni nevarnosti ne more ozirati na nobeno sentimentalnosti ln na še tako lepe razloge: Vsak pes, katerega se ovadba tiče In Je stvar ugotovljena, bo od konjača pobit. Lo na ta način je mogoče naše malomarno občinstvo toliko disciplinirati, da bo naredbe kontumaca res Izpolnovalo. Kogar torej zadene neljuba stvar kazenske ovadbe radi kršitve kontumaca, naj se nl-kari ne trudi okrog magistata, da bi svojemu kosmatemu ljubljencu — In naj bo tudi denarno še tako dragocen — rešil življenje. Našel bo na magistratu zamašena ušesa, četudi zagrozi, da bo pri ofc čin sitih valitvah volil z anarhisti. — Predavanje o narodni cerkvi. Jutri 19. t m. ob 20. predava v Mestnem domu znani propagator narodne cerkve na Hrvaitskem g. Božo Miloševič o pomenu narodne cerkve. Vostopaina znaša 2 K. — Politični klub NSS ima nocoj točno ob 8. uri redni sestanek v klubovi sobi kavarno Zvezda. Važnosti — Tajnik. K. — Društvo slušateljev Jurldlčne fakultete v Ljubljani si dovoljuje tem potom Izreči najiskrcnejšo zalivalo vsem onim, ki si ob priliki plesa 7. tm. z velikodušuimi darili oziroma osebnim sodelovanjem izkazali gorenjemu društvu svojo naklonjenost ln mu s tem pripomogli do lepega gmotnega uspeha. Odbor. K. — Pevski zbor Glasbeno Matice. Pevska vaja se vrši v petek, duc 18. tm., za ženski zbor ob 6. za moški zbor ob 8. url zvečer. Odbor. K. — Dramatični odsek Sokola Vič ponovi v nedeljo dne 20. februarja ob pol 8. zvečer v Sokolssem domu na Viču burko »Nebesa na zemlji«. K obilni udeležbi vabi odbor. — Pozor pred sleparji! Kakor so čuie, bodtta po ljubljanskih javnih lokalih dvn dami in nabirati prispevke za »Sokolski dom« v Škofji Loki. Kakor je bUo že objavljeno po časopisih sta poverjena za nabiranje prispevkov edinole brata dr. Tone Jamar v Prešernovi ulici in Lojze Payer v kavarni »Zvezda®. Občinstvo se naproša, da vsako sumljivo osebo, ki bi se bavila z zgoraj omenjenim nabiranjem, naznani bližnjemu policijskemu stražniku. — Našel se je krožek s 6 ključi na Blehvelsovl cesti. Lastnik naj se lavi v našem uredništvu. Maribor. V smrtni nevarnosti. V sredo popoldne se je na mestnem ribnjaku drsal neki približno deset let star deček. Tanki led sc jc hipoma vdrl in deček je padel v vodo. Oprijemal se je sicer ledene skorje, vendar pa se je led vedno lomil. Le s trudapol-no pomočjo nekega v bližini se nahajajočega moža, ki se je pri reševalnem delu sam nahajal v življenski nevarnosti, sc je končno posrečilo tešiti dečka, ki je med tem že zginil pod vodo. V žensko preoblečenega 16 do 18 lc-Snsga fanta so aretirali predvčerajšnjem na mariborskem kolodvoru. Fant je pripovedoval, da je doma iz Divače in da je prepotoval celo zasedeno ozemlje In Avstrijo. Pravil je, da se je preoblekel v žensko obleko radi tega, ker se je naveličal moške. Imel je revolver, katerega je pri preiskavi vrgel proč. Ko so ga povpraševali, kaj je nameraval z revolverjem, je dejal, da se je nameraval vrniti v Divačo nazaj in se tam ustreliti. Fanta so pridržali v zaporu. Drzen rop. Koncem minulega tedna sta na poti iz Ruš proti Selnici dva neznana zlikovca napadla gospoda Stanca iz ruške tovarne ln ga oropala za 22.000 kron. Oskrunjenje otroka. Na šest tednov težke ječe je bil obsojen Anton Gašparič iz Orehovega vrha, ker je oskrunil desetletno deklico. Izgovarjal sc je, da je silno nevrasteničen, kar je posledica vojne. Oj ljubezen! Zaradi prostitucije, ki jo je izvrševala v mestu, je bila aretirana 39 letna Neža Rajšlova, domai z ptujske okolice. Obenem je osumljena tudi tatvine ene svetilke. Tatvine. 52 letna Marija Hetzl jc ukradla 20 letni Klari Frasovi razno perilo in ga skrila. Hišna preiskava pa jc ukradene stvari spravila na dan. Perilo je bilo vrnjeno lastnici, Hctzlova pa je bila aretirana. — 42 letni Anton Kalin je bil aretiran, ker je prodajal razno kovaško orodje. o katerem se je dognalo, da Je last južne železnice. Celje. Občni zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila ta Metoda v Celju se vrti v soboto, dne 19. svečana ob 21. uri v rudeči sobi Narodnega doma. Javno predavanje. V soboto, 19. tm. predava g. dr. Scwab ob 8. zvečer v gostilniški dvorani Narodnega doma o spolnih boleznih. Predavanje priredi prosvetno-kultumi odsek Celjskega Sokola. Pomanjkanje mesa v Celju se zadnje dni občutno opaža, v Celju in St. Jurju se nalaga živina v vagone, odkoder odide v mariborsko klavnico in od tam v Avstrijo. Prekupcl plačujejo 11 v o težo do 18 K, česar seveda naši mesarji, kJ noj oskrbujejo tekočo potrebščino doma, ne zmorejo pri prodajnih cenah do največ 24 K za kg. Posledica jc ta, da se vsak inesar rajši bavi s prekupčevanjem, ker pri tem več zasluži. Mesarije in stojnice pri nas pa so prazne In dobiš še samo meso najslabšc vrste. Slika, ki nam jo nudijo mesnice zadnje dni, le taka, kakor v »ajhujšUi časih vojne. Vneta zagovornica nemških bojnih ln raznarodovalnih društev je seve »Cilllcr Zcitung«, ki podaja nauke naši vladi o mirovnih pogodbah. Naša vlada pozna svoje dolžnosti tudi bre* ceOjakih nemčurskih svetovalcev. O ccljski Javni bolnici smo dobili hude pritožbe, da bolniki naravnost stradajo. Zjutraj dobe le skodelico prazne kave, za celi dan pol hlebčka kruha, opoldne poleg pokuhane juhe le malo prikuho (zelje, fižol itd), za večerjo pa zopet malo kake prikuhe. Vilic lu nožev bolniki sploh ne dobijo. — Ne moremo preiskovati, ali so pritožbe upravičene, za to so druge oblasti. Trije novi slučaji koz so se pojavili v mestu. Zlmleia je mod drugimi soproga odvetnika dr. Schurbija v Prešernovi ulici ter pekovski pomočnik Stefan Passoro pri peku Antleju na Glavnem trgu. Pekarija je oblastveno zaprta. — Mestni magistrat poživlja trgovce, obrtnike in podjetnike v lastnem In javnem interesu, da puste nemudoma cepiti vse uslužbence. Za slučaj pojava ko® v kakem obratu bo povoljno cepljenJc merodajno za odmero načina in dobo kontumaca. Koroško, »Glas pravice«. Kakor smo že poročali, sta monsignor Podgorc in boroveljski župnik Trunk začela Izdajati na vsakih 14 dni slovenski list »Glas pravice«. Lojalno moramo priznati, da je bila prvotna obsodba v slovenski javnosti prenagljena. Pregledali smo obe prvi Številki ter se prepričali, na se list ni pregrešil proti slovenski narodnosti, temuč celo neustrašeno zagovarja pravične zahteve koroških Slovencev. Dokaz temu je tudi to, da se vse celovške tiskarne branijo tiskati list. ker se boje nasilja »Heimatsdiensta«. Prvo številko je tiskala tiskarna društva sv. Jožefa (škofova tiskarna). Ker pa jc nemška krščanskosocialna stranka zahtevala pri vlek cenzure nad pisavo lista, v kar pa Podgorc ni privolil, je liskama na-daljuo tiskanje odpovedala. Druga številka se je tiskala v tiskarni »Ou-tenbergliaus« (najbolj nemško - na-cijonalna tiskarna), a tudi ta je bila. nahujskana in terorizirana, da je na-daljno tiskanje odrekla. Sedaj sc pogaja Podgorc s tiskarno v St. Vidu. ZA SVOBODO UMETNOSTI. Slovenske umetniške organizacijo in sicer Društvo slovenskih leposlovcev. Društvo slovenskih upodabljajočih .umetnikov. Klub slovenj skih upodabljajočih umetnikov »Sava« in Ljubljanska podružnica Društva jugoslovenskih glasbenikov so na svoji skupni seji dne 14. februarja 1921 po svojih zastopnikih sklenile sledečo resolucijo: Uverjcni, da je umetnost sad narodovega duševnega življenja, sad orie tvorne sile narodove, ki snuje in ustvarja s polno močjo tudi v časih, ko narod v svojem rnaterijalnem gospodarstvu trpi in strada. Uverjeni. da umetnost s svojimi deli v največji meri vpliva na razvoj narodovega duševnega življenja, ki ga na odločilen način obrazuje in oblikuje. smatramo, da država v lastnem interesu ne more in ne sme prezreti umetnosti kot odločilnega faktorja v razvoju narodovega duševnega življenja in s tem posredno tudi državnega življenja; smatramo, da mora država umetnost v njenem svobodnem razvoju ščititi, marveč jo z vso močjo tudi pospeševati. Zato je treba, da se v bodoči ustavi sprejme v kompleks norm o sološnih pravicah državljanov sledeča norma: Umetnost Je svobodna in vžlva posebno zaščito in podporo države In zakona. Kot prvi korak v praktično Izvedbo te norme naj se sprejme v ustavo — ako se konstituanta odloči za dvodomni sistem — določba, da voli umetniška kamora v senat najmanj Isto število senatorjev, kot jili volijo kamore ostalih Interesom skupin. — Društvo slovenskih leposlovcev. Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov. Klub slovenskih upodabljajočih umetnikov »Sava«. Ljubljanska podružnica Društva jugoslovanskih glasbenikov. ★ LJUDSKO ŠTETJE V LJUBLJANI IN SPODNJI SlSKI. Natančno podrobno pregledovanje popisnega materijala sc prične 17 tm. in bo trajalo približno 14 dni. Stranke, ki osebnih popisnlc niso pravilno ali popolno Izpolnile, dobe Dopisnice v naknadno izpolnitev, ozir. popravo. Razventega se bodo hišnim gospodarjem dostavili na dom Izkazi, koliko je bilo naštetih v njih hlša.i strank in koiiko ima vsaka stranka oseb. Dolžnost liiš.uli gospodarjev Je, da natančno pregledalo te Izkaze ter /Bi tekom 3 daj vrnejo mestnemu magistratu s poročilom, da je btlo številčno stanje v n odi 31. |a-nuarja pravilno naznanjeno, v nasprotnem slučaju pa naj vpišejo pravlluo Številko prisotnih oseb v rubrko »Opomba«. Razventega jo dolžnost hišnih gospodarjev, da v tem Izkazu navedejo vsako morebitno ns-pravikist, kJ so jo opazili pri ljudskem popisu. Te izkaze z evcntuclniml popravki, morajo hišni posestniki vrniti magistratu »občinska dvorana) tekom 3 dni po dosta vit vi Ker je v interesu vsega prebivalstva, kakor tudi občine, države in osobito hlš-tj l gospoda ne v samih, da se številčno sta-n!» prebiva s‘va vsake hiše popolnoma na-linčno satovi, se gg. hišni gosp.'*«)! podajo popadnoma točno Izjavo o Izkazu prebivalstva vsake posamezne hiše, ln to tembolj, ker so za pravilno navedbo Sts-vilčnega stanja svoje hiše gospodarji osebno odgovorni. Stranke in osebe, ki dosedaj morebiti še niso bile popisane, se s tem zadnjič poživljajo, da se nemudoma zglase na magistratu (občinska dvorana), ker se bo sicer po izvršenem nadrobnem pregledu popisnega materijala vsakdo, ki pri ljudskem štetju ni bi! popisan, brezobzirno naznanil kazenski oblasti. Sokolstvo. Soko! II. v Ljubljani naznanja, da ob-država br. tajnik svoje tajniške ure vsak torek in soboto od 7. do 8. zvečer v društveni sobi na reaikl. Ob Istih dnevih In urah Je na razpolago tudi br. matrikar In gospodar Br. blagajnik pa ima svoje ure ob sobotah od 7. do 8. ure zvečer. k Šport m turi stika. Prva Jugoslovanska smučarska tekma r Bohinju dne 20. t. m. — V sredo dne 16. t. m. je odposlala Športna zveza smuškega krmarja iz načelstva zimsko - športne sekcije, da proglcda bohinjski teren in določi najprikladnejšo tekmovalno progo za nedeljsko smuško tekmo z upoštevanjem sedanjih snežnih razmer. — Izbrana jo bila krajša ruta, ki jo dolga krog 5 km za moške smučarje, za dame pa Je odmerjen !e 3 km dolg vlak. Za letošnjo tekmo je bila nalašč Izbrana lažja proga, da se more tekme udeležiti čim večje število smučarjev in smuškega naraščaja in ker se )e upoštevalo, da mnogi pri letošnji skopi zimi niso mogli mnogo trenirati. — Na predvečer tekmo t. j. 19, t. m. po dohodu vc-t čemo£a vlaka v Boh. Bistrico se bo vršil | v hotelu »Marketi« sestanek vseh tekm> | vaicev, kjer se jim bodo obrazložili vsi posoji in pojasnile vse podrobnosti glede tekme. Gledališče in glasba. Mesino gledališče v Cellu. Za sobota dne 19. tm. napovedana premijera »M'a-dost«, se vrši šele v sredo, dne 23. lebru-arja. V nedeljo, dne 20. tm. pa se ponavlja izborno uspela zabavna veseloigra »Gospod senator«. Popoldanska predstava pri zniia* nih cenah. Prihodnji siniorilčni koncert priredi orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani pričetkom marca; na tem koncertu se bo Izvajalo nekaj skladb za godalni orkester, Dvorakov violinski koncert s spremljevanjem orkestra ln Bcethr>vnov» »Erolca«. Občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matico v Ljubljani se jc vršil v soboto 29. m. m. v mali dvorani filharmoničnega društva. Društveni načelnik dr. Karlin je v splošnih potezah poročal o glasbeno kulturnem delovanju društva v pretečenem letu. Namen društva, ki se Je ustanovilo 18. maja 1919 je gojiti resno Instrumentalno, v prvi vrsti slovansko glasbo. Priredilo je dosedaj že tri sinfonične koncerte in je z neumornim delom doseglo, da pričenja tudi občinstvo vedno bolj razumevati umetniško smer instrumentalne glasbe. Da tudi pri šolski mladini poglool razumevanje Instrumentalne glasbe in zanimanje za glasbeno umetnost, Je pričelo prireiaU orkestralno društvo v zadnjem Sasu mladinske koncerte proU nizki vstopnini. Načelnik Je povdarjal, da je namen društva, da se povzpne kolikor mogče visoko v godalnem orkestru In da dobi po možno* stl Iz orkestralne šole Glasbene Mati« glasbenike za pihala, Uobila ln tolkala tar se tako razvije v Slov. UlUarmonijo, kofl člani bi bili enako kot pri pevskem zbora Glasbene Matice požrtvovalni domači glasbeniki, — Občni zbor je nato na pred* log načelnika sklenil razvoju društva prt* tr.erno i^promembo društvenega poslovnega reda. Ustanovni član postane, kdor plača ustanovni znesek 125 dinarjev, redni Izvršujoči člani pa plačujejo članarine po li dmar na mesec; Isto članarino plačujejo izredni ncdzvršulofil člani. Po končanih volitvah se je novi odlbor konstituiral sledeče: načelnik dr. Ivan Karlin, podnačelnik Josip Birsa, blagajnik dr. Milko Lubec, tajnik Avgust Portot, arhivar Mirko Klemenčič ln odbornika gospa Jela dr. Korunova fn Anton Lajovic. Znanost in umetnost. Natečaj: Odbor »Jtigoslovenske Matice« vabi vse naše umetnike, da se udelež« tečaja za napravo društvene diplome te obrambnega koiefca. Osnutke ie poslati na naslov »Jugoslovenske Matice«, Ljubljana, Pražaicova ulica št 3-1. do 15. marca t. U Juri, ki prisoja najrrado bo sestavljen * fc štirih umetnikov in h zastopnika »Jujjosfo-venske Matice«. — Diploma .Jugosloven-ske Matice«. Velikost 30—40 cm, oblika vodoravna ali pokončna. Imeti mora nekaj praznega prostora za tisk. Prva nagrada 600 K, duga 400 K. Za diplomo naj se pošljejo kolikor mogoče natančni osnutki, do* lo se Izroči potem onemu, ki dobi pn«l nagrado in se posebej nagradi. — Obramb-ni kolek »Jugoslovenske Matice«. Izročiti ga je popolnoma Izdelanega. Nagradi 508 in 300 K, Pokrajina. Zidani most. Za siromašno družino po« ncsrečeaega želez, čirvaja Jaroslava No* JedliJa se Je v Zidanem mostu nabralo: a« pustni torek v hotelu »Juvančič« 893 K, t. gostUuI g. Maserja 501 K in v gostilni g. Koritnika 235 K. Na nabiralne pole se Je nabralo 2681 K. Skupaj toroj 4310 K. Ta znesek se je oddal vdovi ponesrečenega. Vsem darovalcem In nabiralcem Izrekam tem potom v Imenu družine najtoptejšo zahvalo ter Jo priporočam v nadaljno podporo. Jaka Leder, progovni mojster. Rndečl breg. G. Frtngo Germut, veleposestnik In lesni trgovec v Breznu - RUx nica, je daroval za uboge občine Rude« breg 300 K, zakar mu izreka občinski urad prisrčno zalivalo. KapSJa ob DravL Med našim prebivam stvom vlada veliko razburjenje vsled neprestane nemško agitacije, da ni Izključeno, da pripade naša popolna slovenska občini Kaplja Avstriji. Nemci se opirajo pri svojem rovarjenju na to, da bo odločila mejtf poslan iška konferenca v Parizu, kateri le bilo predloženo v odločitev sporno vpra« šauje razvodnice v odseku Kokošnjak Sv. Duh. Zbeganost ljudstva je tem večja, ker se od naše strani nihče ne pobriga z* razmere v občini. Nemški agitatorji se po* javljajo dan za dnovom, okrajno glavarstvo Upnica pošilja k nam kakor tudi v Remšnik živila, ki se razdeljujejo med ljudi za dve tretjini ceneje, kakor stanejo lu< goslovanska živila. Zato jo umevno, da narašča med našim prebivalstvom nezaupa-nje in razburjenje. Dolžnost naše vlade j* da izposluje v Parizu čim hitrejšo odločitev vrhovnega sveta glede sporno razvodnice, ki pa po našem mnenju sploh ni tu no more biti sporna. M. Zfivaco: Kraljev vitez. Zgodovinski rcmaii (Dalje.) zZdaj odpustim zeliščarju rcnzu!...« Lo- Napočil je dan; ura v meudoa-skem zvoniku je pravkar bila sedem. Violettu in Gizela sta se odpravljali v giud: saj je trebalo le prekoračiti cesto. Baš ko je vojvoda ponudil soprogi roko, pa ga je ustavila hči z vpraSanjem: rOče! Povedali ste nama, kako ste prišli iz Bastilje; zamolčali pa ste, kdo je bil vaš rešitelj...« Vojvodov obraz sc je zmračil. Kolikokrat in s kolikšno bridkostjo si je ponavljal v jetnišld celici, da ljubi njegova hči Capestanga! In vselej se je zaklel iznova, da Gizela ne sme postati žena tega spletkarja in širokoustnega pustolovca, dokler on živi! Ali naj ji zdaj prizna, da ga je rešil prav ta siromašni bahač? Nikdar 1 iDa,« se je oglasila tudi Violetta, »povej nama junakovo ime, da ga zahvalim na kolenih: saj mi je vrnil (ebe, Karel moj!« Vojvoda je prebledel. Njegov pogled je obletel po vrsti hčer in ženo. Videl ju je, kako težko čakata besede. Že mu je bila na jeziku; toda uporno je stresel glavo. »Njegovo ime?« je dejal zamolklo. »Morda pozneje — danes ne!« Violetta je osupnila: zakaj govori Karel z nekakšnim skritim sovraštvom o možu, ki mu dolguje svojo prostost? Oizela pa je trepetaje zaprla oči. Pred njeno domišljijo je vstala jasna slika mladeniča, ki se je bil vrgel takrat v meudonskem gozdu z levjo hrabrostjo med njo tn njene napadavce. »To je on!« je zamrmrala v svojem srcu. »Capestang je rešil mojega očeta!« Vojvoda jc vei'cl gospe Nikoleti, naj da zapreči potno kočijo, ki jc b.ia žc od nekdaj spravljena v gostilni za vsak slučaj. Domenjeno je bilo, da se odpeljejo ob osmih zjutraj; trebalo je le še vzeti v gradu nekaj dragoecnili papirjev in zaklad, ki je bii tam zakopan. Vojvoda, Violetta in Oizela so stopili na ccsto. Omeniti moramo, da so se prebi-vavci gradu le redko posluževali velikih sprednjih vrat: prihajali in odhajali so navadno skozi park, da se jc zdelo poslopje tem bolj zapuščeno. Danes pa je krenila Oizela kakor slučajno proti glavnemu vhodu. Ta vrata so imela svojo skrivnost, kar n! bilo nič redkega v tistih nemirnih časih. Ako si pritisnil zunaj na enega izmed mnogih medenih okraskov, so se odprla sama od sebe, in skrita vzmet jih jc zaprla za seboj, kakor hitro si prestopil prag. Nič hudega ne sluteč, je šla Gizela naprej, da ne bi motila očeta in matere, ki sta ji sledila zadaj, držeč se za roke In šepetajo o svoji obnovljeni sreči. Baš ko je hotela pritisniti na zaporni gumb, pa je začula za svojim hrbtom hrup in tik nato dvoje, troje obupnih krikov. Obrnila se je in zamrla v nepopisni grozi! Iz vseli hiš v okolici gostilne so se zgrinjali možje z golimi meči v rokah! Bilo jih jc več ko dvajset; navalili so naglo in molče kakor temne pošasti. Preden je utegnila Oizela vzklikniti ali premeknitl se z mesta, so zgrabili vojvodo Angou-lfcmskega, zvezali ga, zamašili mu usta in ga vrgli v kočijo, ki so jo bili očividno pripeljali s seboj! Enako se je zgodilo z Violetto; nato so zaprli kočijo, osem ali devet jahačev Jo je obkolilo, in Louvignac — edini, ki jc še živel izmed Concinijevih moriv-cev! — Je zajahal na čelo. Voznik Je švistnil z bičem, konji so se spustili v skok, ln kočija je izginila v divjem diru, baš tedaj, ko je Oizela z brezumnim krikom razprostrla roke, da bi planila k nesrečnima roditeljema... »V Louvre!« jc zarjul Louvignac. lit to ni bilo vse. Oizela je videla, da se ji bliža krdelo, ki ga vodi mož, režeč se od bledega, strahotnega zmagoslavja... »Concini!« je zaječala in se naslonila k vratom, kakor bi se ji zibala tla pod nogami. Coticini je bil jedva še tri korake od mladenke. Že se jc pognal, da bi jo zgrabil za roko. Ta skrajnja nevarnost pa je vrnila Gizeli prisotnost duha. *V imenu kralja!« je viknil Con-cinl. Ali tisti hip je besno zaklel: vrata so se bila odprla! Gizela je izginila v hišo. in vrata so se zaprla za njo! »Prinesite bruno, da razbijemo vrata!« je kriknil maršal. »Svetlost,« se je začul zraven njega Kinaldov glas, »ne pozabite, da ima poslopje še drug izhod, ki sva se ga že posl užila neko noč, ako me vse ne vara. Dal bom vlomiti duri; vi pa, svetlost, ako nočete, da vam sračica odleti pred nosom, tecite v park in pazite!« Concini ga je razumel takoj. Pograbil je piščalko in zapiskal. Do dvajset oborožencev je planilo v stransko ulico ter se vrnilo jadrno s svojimi konji. Maršal jc planil v sedlo, peneč se od gneva in strasti. (Dalje priti.) Imate bolečine? V obrazu? V ce-l«n telesu? Vaše mišice In živci Vam odpovedulelo? Poizkusite pra- vi Fellericv Elza-fluid! Bodete sc čudili! 6 dvoinatilt ali 2 veliki špeci-ialni steklenici 42 K. Državna troša-r5na nosebei. AH trolte na oočasni prebavi? Na slabem aoetltu? Zaortiu? Proti temu nomaenSn nrave Fellerleve Elza-krosrliice! 6 škatliic 18 K. Prava želodec okrenčuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in Doštnina oosebei a naiceneie. Eueen V. Fel-ler Stubica donla Elsa tre 357. Hr-vatska. A. Mali oglasi. Proda se: BAKRENI KOTLI aa vzidat, za perilo kuhati in prašičerejo sc dobijo v trgovini železnine Erjavec — Turk, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. 288 PRODA SE: 2 pisalni mizi (poltzizteni) 1 nastavek gostilniške krcdence 1 lestva ln prazni zaboji pri Ertavcc in Turk, trgovina železnine Ljubljana, Valvazorjev trg 7. 28) NOV ŠE NE RABLJEN Avtoplašč in zračnica dimenzije 895X135 se takoj proda. Cena za oboje 3600 K. — M. Polak, Ormož. 391 PAR MUL z opremo proda »Sekcija Jesenke na Gorenjskem. 293 POZOR AMERIKANCI! Posestvo s eelirn gospodarskim poslopjem v dobrem stanju obstoječe z nekaj njiv in travnikov lepim vrtom za liiSo, potem 2 lepa konja 5 glav goveje živine, gospodarsko orodje in vozovi se bo prodajalo na JavnJ dražbi dne 24. februarja tl. dopoldne ob 10. na licu mesta na Bistrici 3 minut od kdodvora Mo&romog-Bistrtcn, 29 J LEPA ZBIRKA NOT in prvovrsten glasovir (Konzert-Stutz-Flii-gel) pri A. Kolbl, Javornik 7. 26-1 Cl RKULAR-ŽAGA IN COLN1 1 Jako dobra cirkular 2aga z 7 HP bencin motorjem na vozu montirano a 2 jermeni-cami za drva žasrat in mlatiti za prcmcnUJ, več motornih čolnov in navadnih čolnov, nekaj pohiitva sc ceno proda, Železnik, Sp. Šiška 61 Rajninghaus. HIŠICA se da dosmrtno v najem ali sc proda. Stoji na prijazni solnčni lcgJ. Harmonij dobro ohranjen se istotam proda. Cena 1600 kron. Več pove J. Zupan, Bukovca 45 p. Vodice, Oor. 277 LAHKO KOČIJO IN KOLESELJ prodam. Valentin Ačkun sedlar Hrastnik. 2S5 MED (TRČAN) nojflaejši namizni za pccivo, garantirano čebeini pitanec kg & 50 K. Pošilja se po pošti in po železnici A. Maček, čebelar, Vrhnika. 214 6£ug»9 se: MOSTNO TEHTNICO dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na uprav-nižtvo Jugoslavije pod »Mostna tehtnica«. 290 KUPIM DOBRO OHRANJEN PIANINO poizvedbe v Vašem upravništvu. KUPIM MLIN na tri ali štiri pare kamnov na močni vodi hi promeinem kraju z malim zemljiščem. Dotlčnemu, k! poizve za kaj primerne*.! dam tudi nagrado. Lc resne ponudbe na upravo Jugoslavije pod »Nagrada*. 278 Službe: VEŠČEGA PISARNIŠKEGA URADNIKA ter tzvežbano stojeplsko se sprejme. Cenjene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na upravo Jugoslavije pod 5t. 282. IŠČE SE lesni strokovnjak, kateri bi bil voljan sto. piti v stik z gotovim trgovcem, kot kom-panjon ali proti proviziji. Naslov v upravi Jugoslavijo pod »Glavno: zmožnost — lahko brez kapitala!« 292 KOMPANJON plaJSa moč se išče, kateri bi razpolagal s večjo svoto denarja, za Se obstoječo trgovino z deželnimi pridelki ln kateri bi s« spoznal tudi nekaj v lesni trgovini. Ponudbe nad »Kompanjou štev. 156* poštnoleže-če Llubljana. 287 UČENCA s potrebno naobrazbo ta poStcnib stariSev sprejme trgovina špecerijskega blaga la železnine Fran Plceka v Ribnici, Dol. 286 Razno: IŠČEM TAKOJ PROTI NAGRADI sobo za eno osebo s Štedilnikom ali brez njega. Vzamem tudi mesečno sobo. Ponudbe pod »1 Soba« na upravo Jugoslavije. \ 283 Pred« ■« 4t|e, Ljubljana, Sv. Petra cesta Sta. ODII Najboljša voda za usta. — Odstranjuje smjesta nengodan dah. E. M. PENKALA i drug, Zagreb. Išče se za takoj hlev za 2 konja Ponudbe pod B & F na uprav-ništvo »Jugoslavije*. Naprodal je lepo arondirano POZOR! POZORI Haložana Knjigarne In trgovine s papirjem ter g. trgovci! Pr« a hatolka trgovina s vinom j Lične žepne koledarje za leto 1921 ANTIB KORENJAK in drug prl|y obliki <3^4 cm komad po 2 K 80 v in 12><”7 cm komad po Sv. Barbari v Halozah. | g k dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) Mponta a stanem obilmtn IVAN [Ali Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) Ijubljma Zg. Siika SL 42. "%*■ b travniki, 6adonoeniki in gozdom v ugodni legi Savinjske doline. Naslov pove upr. * Jugoslavije" .Vera* roman O. Waldowo je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. i J Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahI Spreime se takel opekarski mojster za strojni obrat. — Tozadevne ponudbe se naj vposljejo na rudniško ravnateljstvo v Rajhenburgu. n O O co a 0 cs N