120. Min.
nn. leto.
no.
.$ ovenskl Narod- valja i
Idubijanl na ćoai itravQt lato .... . .        K 24--
lata esfct leta
v uprav altova arajeaiani
s!*U> late.........X 22*-
pol lata.........9 11 —
čatrt lata.......... 5*50
na atSM........_ 1*00
Denisi M} sc trarJrtraJo. ftokepfei ta aa vtatajt, ttrarfnletvai Knaflove ulica ŠL 5, il aadatroele l#?Ok UMOfaa at 84.
Uhaja viak dan zveter »svsearJI aeđelje In praznika.
tati tacali i Mlaroatopsa patit nali aa takrat po 14 vin., aa dvakrat 12 vtat, aa trikrat aH večkrat aa 10 vta Pri večjih inaerdjah po dogovoru. Upravalitva aaj ae pojBjajo aajoiaaae, reklamacije, InacrarJ itd. to ja admlnlttiatleno atrari.
itevilka wee)a It vinarjev. -
vpetlarve naročnine ae ne ozira, naredna ttakftraa" tokafan at. 80.
.Slovenski Narod* valja po posti: Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto........• K 2fr—
pol leta........., 13—
četrt leta..........6-50
na mesec.......... 2*30
celo leto.........K 28-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inaeratov naj aa priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upiavnlttvo i Knaflove ulice 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. so.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, a tare gospode aaroenike pa, katerim je potekla koncem saeseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vae številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vae leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12*— I En mesec .. „ 2a— T apravnistvu prejeman na mesec K 1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: T se leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50
Pol leta
13-
En mesec .. ,, 2-30
la Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. ajsaj* Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj ae navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
sfajr- List se ustavlja tO. dan po potekli
■nroenini brez ozira vsakemu, kdor je
ne vpožlje o pravem času.
Uoravništvo ..Slovenskega Naroda".
Zanimivost! Iz srasbesa sodnega okrožja.
.Mi smo že pisali, da je višji svetnik <lr. Pevetz, ljubljenec spod-nještajerskih posilinemcev, poklican k službovanju pri najvišjem sodišču.
Nedavno bil je premeščen dežel nosod ni svetnik dr. Schaftlein v isti lastnosti iz Celja v Gradec. To mesto se bode sicer razpisalo, pa seveda le aa videz.
Nemški spodnještajerski narodni svet in naši narodni nasprotniki pri nadsodišču, najvišjem sodišču, <kj<u- imamo sedaj dva prijatelja in zaščitnika Kcklna in dr. Pevetza» in v ministrstvu (najnovejša personalna referenta za slovenske dežele sta Nemca dr. Paltauf in pl. Karniisch-nig> hočejo postopati po tem-le načrtu: «Ir. Pevetz postane dvorni svetnik pri najvišjem sodišču, na prazno mesto višjega svetnika v Gradcu prid« znani deželnosodni svetnik Schwentner iz Celovca, ki, če prav
Slovenecslovenščino v uradu še vci"-let preganja m za to gotovo evoje plačilo zasluži. Xa tega - le mesto pride deželnosodni svetnik dr. Glas iz Ptuja, tudi dobroznan kot nasprot nik slovenskega naroda in njegovih jezikovnih zahtev; na mesto dr. Glasa pa dr. \Yatzulik, zet ptujskega župana Orniga, ki liače imeti hčer in zeta v svoji bližini — baje samo ra-ditega se dr. Watzulik dosedaj še ni preseli] v Celje. Namesto nedavno v Celje prestavljenega dr. Watzulika pride seveda Nemec kot »»krajni sodnik v Celje.
Na prazno mesto deželnosod-nega svetnika v Celju pride predstojnik okrajnega sodišča dr. Wag-ner iz Laškega trga, na njegovo mesto pa predstojnik okrajnega so-dišča v Rogatcu dr. Zauir^T, oba seveda Nemca.
Niso li to krasne razmere.' Naj se kdo dvomi, da vlada v jusl'čni službi edinole pravica. Kaj koristijo juristu najlepše lastnosti; naj bo še tako zmožen, pravičen in zasluzen, \ to ne velja nič. Nemška politika vodi vsa imenovnnja pri nas.
Pa ne samo to! Kadar s»- le oglasi kak nemški politik, vse doseže za svojega sorodnika ali političnega prijatelja. Ornik varuje svojega zeta dr. AVatzulika. Župan Fersehnig v Rogatcu čuva svojega zeta dr. Pnvfičeka. katerega se tiče nedavno v državnem zboru zaradi tega vložena interpelacija, ker je ukazal slovenske goste odstraniti iz gostilne, češ da se v nemškem trgu ne sme slovensko govoriti. Slovenski uradnik že davno ne bi bil vet v službi, ne pa še vedno v tistem kraju, kjer se je to zgodilo!
Živela avstrijska justica!
Proračunski odsek.
Dunaj. 27. maja. Proračunski odsek je danes končal razpravo o budgetu pravosodnega ministrstva. Pri glasovanju je votiralo lil odsekovifa članov za proračun, 20 pa proti. Vlada je torej to pot zmagala samo z e n i m glasom veČine, kar je zanjo slab znak za bodočnost. Nato je odsek pričel razpravo o proračunu naučnega ministrstva Dr. Gorski je poročal o točki »centrala«, dr. Steinwender o točki »umetnost«, dr. Fuchs o točki »bogočastje«, knez Aiiersperg o točki »gozdovi verskega zaklada«, dr. Globinski o srednji]]
šolali in Schmkl o trgovskih in nau-tiškib šolah. Na predlog dr. Fuchsa se je določilo, da bo prihodnja seja proračunskega odseka šele prihodnjo sredo popoldne.
Afera Rolsberg-Malik.
Dunaj, 27. maja. Danes popoldne so imeli zastopniki barona Rotsberga in Malika sestanek Rots-berga sta zastopala poslanca Sta-nek in Udržal, Malika pa poslanca Iro in Roller. Ma likova zastopnika sta izjavila, da njihov mandant vzdržuje svoje besede in zahteva, da se stvar reši z orožjem. Nato so zastopniki soglasno proglasili barona Rolsberga kot razžaljeni del, ki ima pravico, da voli orožje. Roisbergova zastopnika sta se izrekla za pištole. Tej zahtevi sta pritrdila tudi Mali-kova zastopnika, ki sta itak hotela v imenu svojega klienta predlagati pištole. Zastopniki so se nato zedi-nili za dvoboj na pištole poti težkimi pogoji. Dvoboj bo se izbil najbrže šele jutri. Baron Rolsberg je prvotno označil za svojega zastopnika bivšega češkega ministra rojaka Praška. Ta pa je zastopstvo z ozi-rom na svoje dostojanstvo kot tajni svetnik odklonil, ker bi si moral iz-poslovati preje cesarjevo dovoljenj*'. Poslanec Malik je prosil dva častnika, da bi prevzel;* njegovo zastopstvo, toda častnika sta njegovo prošnjo odklonila.
Nemški parlamentarec o položaju.
, D u n a j , 27. maja. Neki odlični nemški parlamentarec se izraža v Informaciji« o položaju med drugim tako-le: »Zmaga Cehov, Jugoslovanov in socialnih demokratov bi značila za opozicijo samo veliko blamažo. Opozicija bi namreč ne bila v položaju sestaviti ministrstvo in bi baš s svojo zmago prišla v veliko zagato. Zato bo tudi vnema, s katero se deluje na padec Biener-thovega kabineta, ponehala v odločilnem trenotku. Sicer pa bi bilo umestno, da bi vlada in vladne stranke izkazale sporazum ljenje s konservativnimi elementi slovanske opozicije, zlasti z Jugoslovani. Seveda bi pri tem morale tudi označene skupine spoznati, da se spravljajo s svojim vztrajanjem v tak-tični zvezi s kompromitiranim! Mladočehi,    Masarvkovci ter s pri-
staši Hribarja in Choca ob kredit na zgoraj. Kakor stvari sedaj stoje, je popolnoma izključeno, da bi krona kdaj poverila svoje zaupanje protek-torjem in zaveznikom velikosrbske propagande ter vdeležencem vseslo-vanskega gibanja. Ti ljudje so popolnoma doigrali, zato bi ne bilo pametno, ako bi nekompromitirani elementi še nadalje ostali v ladji kompromitiranih.« — Kaj je namen teh izvajanj uglednega nemškega parlamentarca, je jasno. Nemcem je »Slovanska enota« trn v [Miti, zato bi jo radi razbili. To se nadejajo najlažje doseči z laskanjem »nekompromitiranim« elementom v »Slovanski enoti«.
Cesar o dogodkih v Pragi.
D u n a j , 27. maja. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci praškega župana dr. Groša. Ko se je dr. Groš zahvalil, da je zopet potrjen za župana, se je cesar dotaknil praških dogodkov ter izjavil, da je nujno potrebno, da bi vsi merodajni faktorji delovali na to, da bi se narodna nasprotstva v Pragi čim najpreje in čim najbolj ublažila.Vladar je nadalje pripomnil, da je z zadovoljstvom izvedel, da vlada sedaj v Pragi mir, ter izrazil nado, da bodo mirni odnošaji v Pragi trajni.
Preobrat na Turškem.
Vojno sodišče.
Carigrad, 27. maja. Danes zjutraj so obesili včeraj imenovane oseb««, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. Obenem s temi je bilo še obešenih 8 oseb, ki so bili že preje obsojeni. Med obešenci sta bila dva polkovnika, Abdul Hamidov prvi evnuh, več civilnih uradnikov in en urednik. Kksekueija je napravila na javnost globok vtisk. V Brusi so aretirali na novo več hodž (duhovnikov) in aoft fbogosloveev), ki so krivi reakcionarnih dogodkov dne 13. aprila. Aretirance so izročili vojnemu sodišču.
Pesem o plemenitem možu.
Carigrad, 27. maja. Armenski list »Puzantion« pripoveduje n izredno človekoljubnemu dejanju derviša (niohamedanskega meniha) Efendija v Adani. Derviš Kfendi je v času strašnega klanja Armencev v Adani z življensko nevarnostjo rešil sedem armenskih rodbin ter jih skril v svoji hiši, kjer jih je 17
dni junaško branil pred napadi fa-natizirane množice.
Ahdul Ilainid je nakazal denar vladi.
B e r o I i n , 27. maju. Odstavljeni sultan Abdull Hamid je včeraj pismeno naročil, naj se ves njegov denar, naložen pri nemški banki, v znesku .*>() milijonov kron izplača turški vladi.
„UeIel}do]nlibr proces v Zagrebu.
Priča Jakob Krak. brat obtoženca Kraka je izpovedal, dfl ni slišal, da bi bil njegov brat v Severovi-čevi krčmi rekel: »Živila Srbija, ja valujem za Karagjorgjeviča.« Ako bi brat rabil te besede, hi jih moral slišati, ker je sedel ves čas pri njem.
Svedok G juro P i 1 a k o v i č, zagrizen frankovce, je izpovedal, da j** obtoženec Krak v Severovicevi krčmi rekel: »Ne bojim se niti carja, niti barona Raucha, z dušo in telesom valujem« za svojega Ka ragjorgja, živila Srbija.« Krak je bil takrat, ko je to govoril, močno pijan.
Votant P a v e š i č: Kaj pomeni beseda »valujem«?
Priča: »Verujem ali pa zakli-njam se.«
Zagovornik dr. .M i I ;i d i n o -v i č: Ali je Krak res rekel, da bo kralj Peter postal komandant Bosne i n Avstrije 1
Priča: Slišal sem to praviti.
Svedok Franjo Del ič je izpovedal v bistvu enako, kakor Pilako-vič.
Priča dr. Milan Kras je pripovedoval najrazličnejše stvari, ki jih je slišal od drugih; iz svojega opazovanja ni mogel navesti niti enega lakta. Vkljub temu se je izražal o obtožencih skrajno nedelikatno. To je dalo povod, da ga je zagovornik dr. Leo Mazzura polglasno imenoval brc/obraznega človeka«.
Frankovski poročevalec Kotar je to slučajno slišal ter denuncira! dr.Mazzuro sodišču. Senat je nato naložil dr.Mazzuri 2011 kron disciplinarne globe.
Nato je predsednik prečital grozilno pismo, ki ga je dobil iz Mlade Boleslavc na Češkem. V tem pismu javlja neki »Slovanski odbor«, da mora biti »veleizdajniški« roces do 13. junija ustavljen, sicer da bo izvr-
LISTEK.
Pni sto leti.
IV.
(Dalje.)
Francozi so. zavojajoč Kranjsko in Primorsko, postopali v teh deželah tako, kakor je bila takrat pač vojna navada in kakor so postopale vse «i n u :m I«-, če so kako deželo podvrgle. Takrat SO vojne vodili na stroške premagancev; zmagujoča armada je živela od vojnih kontribucij, ki jih je nalagala prebivalstvu in pri katerih so si mnogokrat tudi poveljniki polnili žepe. Maršal Massena j.' v tem oziru še huje postopal, kakor drugi francoski vojskovodje.
Masšena j«* naložil Trstu š«--«1 milijonov goldinarjev vojne kontri-bucije, kranjski pa tri milijom*. Krnje bil guverner grof Trauttmanus-dorf odnesel ves denar, kar ga je bilo v javni b blagajnah. ker je bila Kranjska itak silno u bo/na in veled rednih vojsk ter dajatev za nvslrij-sko armado vsa izsesuna, je bila la silna kontribucija zanjo strašen udarec. Massena je dal zapreti nekaj najuglednejših inestjanov, barona Basellija, magistralnega svetnika Alborghettija, trgovce Damjana* Birsuttija, Majerja iu druge in uka-ZJ*» je, jih držati v zaporu, dokler ne bo plačana kontribucija.
Ko je bilo sklenjeno primirje, -o sicer te meščane izpustili, a od kontribucije niso odnehali, ker je bilo že določeno, da bodo zopet zapustili Krnnjsko.
Dne 4. januarja je Massena zapustil Ljubljano. Dan odhoda mu je morala kontribucijska komisija do 7. ur«' zvečer nabrati še 50.000 goldinarjev, da jih je spravil v svoj žep. Šel je v Italijo, da zavojuje kraljestvo neupoljsko. ker je bil Napoleon proglasil vladajočo dinastijo Bombonov za odstavljeno in je bil svojega brata .Josipa razglasil za nenpolj-skegn kralju.
Ljubljančani so si kar oddahnili, ko jih je zapustil Massena, *ako kruto je ta mož izpreševal denar. Celo slovenska sramotilna pesem na Massrno je krožila po Ljubljani.
Ko so prišli avstrijski vojaki v Ljubljano, še niso bili odšli vsi Francozi. Da bi ne trčili drugi ob druge, so avstrijske vojake nastanili v Šiški. Ljubijančanje.so bili tako veseli njih prihoda, da sta poštni oskrbnik Beberšek in dr. Legat nabrala med meščani precej denarja, s katerim sta pogostila in obdarovala vojake. Končno, ko so bili že vsi Francozi zapustili Kranjsko in je bil že v Ljubljani avstrijski general grof Hellegarde s tolikim vojaštvom, da se res ni bilo prav ničesar več bati, a že prav ničesar, tedaj.se je vrnil v Tj j ubijano tudi    kranjski guverner
grof Trauttmaiinsdorf in je zopet prevzel vlado.
Premagana in ponižana ter velikega dela svojega ozemlja oropana Avstrija je bila po tej vojni pač preveč oslabljena, da bi mogla misliti ua osveto že v najbližjem času. A mislila je na bodočnost, mislila na novo vojno toliko bolj, ker je bila moč Napoleonova zopet silno narasla. Cesar avstrijski se je po vsi pravici bal, da ga bo Napoleon, ki je imel že skoro pol Evrope v svoji oblasti, potisnil ob zid in da napravi iz njega svojega podložnika.
Priprave na novo vojno so se takoj začele, čim se je država le nekoliko opomogla in nabrala zopet nekaj denarju. Davki so bili strašni in na Kranjskem jih je ljudstvo toliko težje plačevalo, ker je bilo že izza prejšnjih vojsk popolnoma iz-mozgano.
Že v predidočih člankih smo omenili, da je nadvojvoda Karo! začel priprave za novo vojno, ki se je potem vnela čez tri leta, namreč 1. 1809. pred vsem s tem, da je reorganiziral armado in skrbel za popravo avstrijskih trdnjav. Najvažnejše, kar je nadvojvoda Karol ustvaril, je bila organizacija domobranstva. Pomagalo tudi domobranstvo ni, ali upanja na to armado so bila silno velika.
Dne 9. junija 1808. je izšel cesarski patent, s katerim se je ustanovilo domobranstvo. Vsi moški v starosti od 18. do 45. leta, ki niso slu-
žili pri vojakih, naj bi bili dolžni služiti v domobranstvu. Razdeljeno je bilo domobranstvo po kronovsnah in po okrajih; domobranci so imeli dolžnost, ve/bat j se vsako nedeljo in vsak praznik, enkrat na mesec pa naj bi imeli večje vaVje. Moški v starosti od 45. do 60. leta so bili tudi dolžni služiti pri domobrancih, .i porabljali naj bi se samo za straže in za transportno službo.
Nadvojvoda Ivan, ki se je pozneje tako slabo obnese! kot vojskovodja, je prevzel organizirani" domobranstva in je prišel tudi v Ljubljano. Dne 4. julija 1808. se je /«;-čelo rekrutiranje. Mladino je mikala uniforma, mikalo jo je, da se bodo igrali vojake in trumoma so se oglašali kmetski fantje in delavci za domobrance. Da bo kdaj treba iti v resen boj, tega si ljudje pač niso mislili.
Vodnik, ki je bil tedaj že nttiš-nik ljubljanskih meščanskih gardistov, je zložil takrat svoje znamenite »Pesmi za brambovee«. Vlada je skrbela, da so bile take pesmi zložene v vseh jezikih. Kadar je Avstrija i»o-trebovala svoje narode, se jih je vselej spomnila . . .
»Ako le hče
Je bil Estrajh in bo za vse! Zdaj brambovei zaukajte Bit' če, bit' če Estrajh za vse!«
Tako je pel Vodnik in je menda ob enem malo potegnil »estrajhske«
je,   da je bil le za Nemce
mogotce, kajti vedel » Kst raj 1:« prav za pra v in ne za vse!
Takozvane meščanske gard", ki jih je bih) takrat še vse polno v Avstriji in so se v vsakem najmanjšem trgu krojači in čevljarji ob nedeljah in pri procesijah vojake igrali, so se posebno zavzele za ustanovitev domobranstva.
Dne 10. julija 1808. je prišlo •*>72 notranjskih prostovoljnih brani-novcev v Ljubljano. Bili so prvi, dne 31. julija je bila tudi rezerva ustanovljena, ua kar so se začele raje, ki so trajale do konca avgusta Postojne«' so prve poslali domov.
Začetkom leta 1809. je bilo na Kranjskem organiziranih sedem bataljonov domobrancev. Oboro/enje je veljalo :J29.000 goldinarjev. Nnd
vojvoda Ivan je prišel 4. aprila 1800
inspieirat domobrance v Ljubljnno in jih je zelo hvalil. Dne 30. aprila je škof Kavčič blagoslovil zastavo druzega bataljona ljubljanskih domobrancev. Cesarica je za to zastavo darovala  poseben trak.
Takrat je bila Avstrija že na predvečeru velikanske vojne, v kateri se je potem avstrijsko domobranstvo tako klavrno izkazalo. Postojnski domobranci so se vrlo držali, dva bataljona iz postojnskega okraja sta uspešno sodelovala pri •Palmanovi, kar pa za končni izid vojne ni imelo pomena.
iaaazaam
■:, V   ....       •   _L .
MU
sena »smrtna obsodba« i dne 25. junija nad sodniki. Končno sta bila zaslišana še sVedoka Mišo Bra u n in Jo-zo Kaži e,   ki pa nista izpovedala
ničesar bistvenega.
* *
Veliki »veleizdajniški« proces se za petek prekine, ker bo senat na čelu predsednik Tarabocehia ta dan razpravljal v malem »veleizdajniškem« procesu.
V petek se namreč vrši obravnava proti kmetu Branku Paičtt, ki je obdolžen veleizdaje, češ, da je 19. ja-nuvarja t. 1. v Petrinji na javnem trgu v skupini, ki je nosila srbsko zastavo, klical: »Živio kralj Peter, živila Srbija, živio naš srbski narod, podajmo si bratje Srbi roke ter preli jmo kri za Srbijo«.
Državno pravdništvo ga toži veleizdaje po § 58 C k. z. ter predlaga zanj kazen v smislu <> 59 c (10 do 20 let težke ječe).
Kakor smo že pripomnili, je senat v tem procesu isti kakor v velikem »veleizdajniškem« procesu. Zato vlada v Zagrebu za to obravnavo ve likansko zanimanje, ker se bo iz razsodbe v tem procesu kolikortoliko lahko sklepalo na razsodbo v velikem »veleizdajniškem« procesu.
Pripominjamo, da navaja obtožba samo dve priči, krojača Slanca in njegovo ženo.
Slovenci m Slouenhe!
(Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav Klofač je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le:
»Uporabljam, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin«, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer za morejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti a inarja ne več onim, ki nas zasra m u jejo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sine več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
Dopisi.
Iz Komna. »Vinarsko in gospodarsko društvo« in združena narodna društva v Komnu, prirede rine 0. junija 1909. vinsko razstavo, vinski sejem in s tem združeno ljudsko \e selico v krasnem bujnem gozdu. Sodeč po predpripravah in po veselič-nih odsekih. ki so res v zanesljivo veščih rokah, sklepati se mora, da bode ta veselica res nekaj impozart nega neka prireditev v velikem stilu. Obljubili so razni vinski ve-ščaki iz Tista in iz Gorice svojo soudeležbo pri precenjevanja vin in razdeljevanju diplom. Jamči nam že to. da izvolijo ti p. n. gospodje počastiti našo vinsko razstavo in sejem, da nam zaupajo in so prepričani, da bo nekaj izrednega. Vabimo najvljudneje p. n. gospod** krčmarje in vinske trgovce na poset razstave, ker tu se jim bode nudila najugodnejša prilika z malim trudom spoznati in eventuelno nabaviti si naših vinskih pridelkov, posebno širnozna-nega kraškega terana. Vinska razstava, kakor tudi ljudska veselica vršila se bode v lepem, temnem gozdu, kakršnih naš kršni Kras le malo premore, pod košatimi hrasti. Vesc-liČni odbor ne štedi s trudom, da sprejme mile goste dostojno. Z največjo požrtvovalnostjo deluje in pripravlja vse, da se bodo gostje zabavali kar najbolje. Obljubilo je tudi slavno »Pevsko in glasbeno društVO« iz Gorice sodelovati pri veselici. Domači pevski zbor uri in vadi se že dlje časa za ta nastop. Obljubili so tudi nekoji najboljši pevci iz dolj-nega Krasa za ta dan par izbranih pevskih točk. Domači d i let a nt je uprizorijo ta dan šaljivo burko. Med veselico in pri plesu svirali bodo dve popolni kapeli. Na veseličnem prostoru postavijo se razni paviljoni za razstavo, za desertna vina, kijosk za razglednice in narodne koleke i. dr. in končno postaviti se dve obširni plesišči. V gozdu bode najbolje preskrbljeno za dobre jedi in pijačo po -navadnih, običajnih cenah. Da se prihod tujim gostom olehča, po-
godil se je veselični odbor z vozniki, ki bodo pričakovali izletnikov na železniških postajah in sicer v Štanjelu (drž. želez.) in Nabrežina (j. želez.) po zmernih cenah. Priporoča se tujim gostom prijaviti z dopisnico veseličuemu odboru svojo udeležim, da more ta odposlati dovolj voznapo-stajo. Pri vinski razstavi in veselici obljubila so domača dekleta dragovoljno sodelovanje in fantje prevzeli so z veseljem službo rediteljev. Ne dvomimo tedaj, da bode ta prireditev nekaj veličastnega, nekaj takega, kar ni še videl dolenji Kras.
Odbor združenih narodnih društev v Komnu.
Vabilo
na
SHOD
nomdno-nopraine stranke
ki se vrši
na binkoštni ponedeljek, ine 31. t. m. ob 11. dop. v gostilniških prostorih pri gosp. Bolničarju v Šmartnem na Savi.
Oitevul redi
Gospodarske la šolska razastro v občini Moste.
Naprednjaki, somišljeniki, pridite vsi na ta važni shod!
jlzvrš. odbor nar.naprečne stranke.
Onevne vesti
V Ljubljani, 28. maja.
4- A' proračunskem    odseku je
l>il sedaj na razpravi proračun ju-stičnega ministrstva. Slovensko stališče je odlično zastopal dr. P loj, govoril je pa t ml i (J o s t in č a r. Ko bi bil raje molčal. S takimi vsakda-
njostimi, kakor jih je Gostinear stresal, govorjenimi samo da se more potem varati javnost. Gostinear se je zavzel za pravice slovenskega jezika pri sodiščih« se slovenska stvar samo kompromitira in se slovenskim prizadevanjem samo škoduje. Kot »Stimmvieh« je naposled dober vsak in je vseeno, če o kaki stvari kaj razume ali če ničesar ne razume, toda kadar se gre za velike in važne stvari, tedaj bi slovenska korist pač zahtevala, da se je lotijo poslanci, ki so ji .kos. ne pa da jo klerikalci izruče kaki ničli.
+ V parenju dejstev in v sofi-stiki je »Slovenec« res mojster mul mojstri in se morejo ž njim na tem polju meriti k večjemu še madžarski »juristi« a ta Polony i. dr. iz dejstva, da je odpovedala nemška Kranjska hranilnica županu Hribarju kredit, skuša »Slovenec« svojim bravcem opetovano konstruira ti nekako narodno izdajstvo. Mi si dovoljujemo le suho vprašanje Kdo je izdajalec, ali narodno - napredna stranka, ki vzlic temu ni pardoni-rala Kranjske hranilnice, dasi so imeli njeni somišljeniki naravnost ogromne svote pri njej kreditirane, ali klerikalci, ki Kranjsko hranilnico samo radi tistih borih par grosev, ki jih dobe kloštri, s tako vnemo zagovarjajo .'
Narodni klerikalci z »ne-omadežcvanini praporjem«. Naroden je škof, ki v pastirskem listu očetovsko milo kara Ptujčnne, ker so liki Culukafri s koli mahali po mirnih slovenskih i/Jetnikih. ki pa spušča nad svoje rojake grom in strelo, ker SO Nemcem par šip pobili. Naroden je dr. Susteršič, ki se nalašč naseli na Dunaju, da bi nežnih ušesec njegove dece ne ranila barbarska slovenščina. Naroden je Kregar, ki se je svoj čas na shodu v »Unionu« liki pijan klovn norčeval iz posameznih slovanskih narečij. Narodni so »Or-. li«, ki se ponižno nadejajo prijaznega sprejema, tudi, če bodo med — Nemce poleteli. (Glej zadnji uvodni »Slovencev« članek o »Orlih«).
-f Zagrizen graški občinski svet je prejel včeraj sledeči predlog -občinskega svetnika dr. Artensa. Mestnemu svetu se naloži, da zavrne v bodoče vse nenemške vloge in dopise z utemeljitvijo, da je uradni jezik graškega mestnega sveta izključno nemški, n da drugojezičnili vlog ni primoran reševati. Radovodni smo, kaj porečejo nato občinski odbori slovenskih občin, posebno pa kako stališče* za vzame proti temu sklepu staje »sko nainestnistvo.
-j- Iz sodne službe v Dalmaciji. Predsednik okrožnega sodišča v Kotor j u Ivan Petrovič in dež. sodni svetnik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu, dr. Anton Ve r o n a, sta postala svetnika višjega dež. sodišča v Zadru.
4 Iz železniške službe na Štajerskem. Kot posta jenačelnik pride v Maribor J. Kniffl iz Brucka ob Muri. Dosedanji mariborski postajemi-čelnik pa je prestavljen v Inomost.
+ Is šolske službe. Namesto obolele gdč. L. Pleničar je postala suplentinja v Kropi dosedanja sup-lentinja v Spodnjem Logatcu gdč. M. Širni k. Učitelj in vodja šole v Polomu J. Witinne je dobil radi bolezni do konca leta dopust. Kot njegov namestnik pride provizorični učitelj v Starem logu, kamor pride suplentinja  gdč. Goderer.
~r Iz šolske službe. Namesto umrlega učitelja V. V i n d i š a r j a je imenovan na ljudski deški šoli v Novem mestu kot suplent bivši učitelj Ot. A 1 e š.
-|- Iz šolske službe na Štajerskem. Učitelj na višji državni realki v Mariboru dr. R. J a n e s e h i t z je dobil naslov profesorja.
— Slavnostni odbor za prireditev velike pevske slavnosti v Ljubljani povodom društvene 251etnicc pevskega društva »Slavec« je sledeče sestavljen: 1. Iz častnega odbora v katerega so imenovali svoje odposlance a) »Ustredni jednota zpč-vackvch spolku českoslovanskvch« v Pragi, gg. J. M. dr. Karel Motejl, starosta jednote (Praga); šol. svet. prof. Antonin Adamek, namestnik staroste »Hl a bol a« (Praga) ; šol. ravnatelj František Sniitt, starosta pevske župe. Polnbske - Smetanovv (Hofe Kutnv) ; b) »Savez hrvatskih pjevačkih društava« v* Zagrebu, gg. tajnik trg. in obrt. komore Milan K resic predsednik saveza, (Zagreb) ; J. M. dr. Ante Jnvand, tajnik saveza (Zagreli) ; prof. dr. Rudolf Horvat, predsednik »Sloge« (Zagreb) ; c) »Zveza slovenskih pevskih društev« v Ljubljani, gg. dr. Vladimir Ravni-har, predsednik zveze; Dragutin 6e-benik, tajnik zveze; prof. dr, Pavel Kozina, pevovodja zveze; d) združena tržaška in okoličairska društva« v Trstu, gg. dr. K. Sla vik, deželni poslanec in mestni svetovalec; učitelj Vinko Lngelman in predsednik »Čitalnice«; Josip Prah, predsednik »Ilirije«; e) Za narodno ženstvo v Ljubljani: županja Hribarjeva, ravnatelj Šubičeva, podžupan j a dr. Tavčarjeva: f) »Deželna zveza za tujski promet« v Ljubljani g. Alfonz Mencinger; g) »Češka obee v Ljubljani« gg. nadinzener Hilbert, V. Hejnie. kJ. Iz članov »Slavca« in sicer: a) društveni redni odbor; b) pomnoženi odbor iz društvenih pevcev, c) pomožni odbor iz društvenih podpornik č:n-nov. 3. Iz krajevnih odborov v Postojni, Trstu in Bledu, kamor se vrše skupni izleti.
— Slovenskim profesorskim kandidatom. Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani poživlja še enkrat vse neprijavljene izprašane prof. kandidate in pa tudi one, ki imajo delni izpit ali pa stoje neposredne pred izpitom, da se priglase z vsemi potrebnimi podatki pri društvu. Le s pomočjo natančnega statističnega pregleda more društveni odbor z uspehom zastopati koristi mlajših moči. Ravno tako se more pri eventuelnem posredovanju ozirati le na one, ki so se priglasili. V interesu neprijavljenih mlajših gospodov tovarišev je torej, da naznanijo društvenemu odboru svoje ime, stroko, in v katerem stadiju izpita se nahajajo: Že izprašani toda nennsiav-1 j**i»i  pa datum izpita.
— Družbi sv. Uirila in Metoda je poslal g. A. Gabrscek, tovarnar v Gorici letos že drugi prispevek po *J()<> K od mila, ki se prodaja v korist družbi. — Iskrena zahvala!
— Nov avtoriziran inženir. G. Ing. Ig. Stembovu je podelila deželna vlada sporazumno z ministrstvom za javna dela oblastveno avtorizaci-jo civilnega inženirja.
— Brivnice bodo na binkoštuo nedeljo dopoldne odprte, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprte, na
kar se slavno občinstvo opozarja.
— Konkurzi v Port Saidu. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je interesentom na Vpogled seznam trgovcev v Port Satnu, ki so od 1. januarja 1908 dalje postali falitni ali pa dosegli sodnijske poravnave.
— Permanentno skladišče vzorcev avstrijskih in ogrskih eksportnih predmetov. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se je v Varšavi ustanovilo permanentno skladišče vzorcev, ki se bo dne L septembra t. 1. otvorilo. Predmetna okružnicu, ki obsega natančnejše podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Zakotne razstave. Dva znana razstavna podjetnika baje nameravata leta 1910. prirediti še eno razstavo v Bruslju, ki naj bi se vršila poleg tamošnje svetovne razstave in ki ima najbrž, kakor podobna prireditev v Parizu 1. 1909., le namen, prodajati razstavna odlikovanja, katera bi se mogla zamenjati z odlikami sočasno vršeče se svetovne razstave v Bruslju 1910. Tudi v Amsterdamu, Antwerpi, Parizu, Rimu, Turinu, Nanciju in Hagu se )>odo baje leta 1909. vršile mednarodne razstave, privatna podjetja, katerih glavni namen je, razpečavati razstavna odlikovanja, ki so brez vred-
nosti. Udeležba na teh priredbah se tedaj odsvetuje.
Ivan Karlin t» Iz Škofje Loke se nam piše: Smrt nam je pokosila moža, ki je stal v prvi vrsti, na skrajnem krilu narodne - napredne struje. Ivan K a r 1 i n , kavarnar in posestnik, je včeraj podlegel kruti bolezni, komaj 28 let star. Z vso vnemo je sodeloval kot blagajnik pri Sokolu, kateremu je na lastne stroške postavil lepo telovadnico, čitalnici je bil vnet in marljiv pevec, podpornik vseh narodnih naprednih društev, neupogljiv, nenstrašljiv kot kristal čist značaj. Loka ima pičlo število delavcev na narodnem polju, v Karlinu je izgubila svojega najboljšega in najvnetejšega delavca. Dasi skromnih premoženjskih razmer volil je našemu Sokolu 200 K, ljudski knjižnici 100 K. Ob mrtvaškem odru piaka vdova z dvoma otročičema, plaka vse, kar ljubi delo, resnico in poštenje. Pogreb je bil danes ob ;">. popoldne. Lahka zemljica vrlemu možu!
Razpis ustanov za dekliško halo. Komo poveljstvo v uraden razpisuje 4 ustanove po 84 K za dekliško balo iz volila Franceta grofa Codroipa. Pravico do teh ustanov imajo revne hčere neveste onih podčastnikov, ki služijo ali so služili v kakem nekdaj notranje avstrijskem polku. Prošnje je vlagati takoj potom pristojnega okrajno dopolnilnega poveljstva. Pojasnila daje mestni vojaški urad ob navadnih uradnih urah.
Industrija na Notranjskem. Piše se nam: Slovenci smo glede industrije zaostali za sosednjimi nam narodi. Na jugu naše dežele v Ilirski Bistrici in poleg nje se opaža, da se tudi v tem ozira obrača na bolje, ker
nekaj imlustrijalnih dimnikov že stoji. Posebno pozornost obrača mi-i•: Delniška družba kranjskih parnih opekarn^ katera bo imela svoj I. občni zbor dne 127. t. m. ob 10. uri dopoldne v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V novejšem čusu so odkrili v Kosezah poleg Ilirske Bistrice močne žile rjavega premoga in nameravajo ustanoviti delniško družbo, katera naj bi tu ležeče neizmerne zaklade iz zemlje dvignila. Ni dvomiti, da m v kratkem še več tovarn ustanovi v tej dolini, in le želeti je, da pridejo te v slovenske roke preden nas tujci ne prebite. Slovenci imamo denarja na razpolago dovolj — ali podjetnosti je še premalo, in moramo z žalostjo opazovati — kako nas tujci ^odrivajo z rodne nam zemlje in jim služimo le kot tlačani. Zakličimo: do in in ne dalje!
Gosenice so se pojavile v ogromnih množinah v ormoški okolici. — Prišle so še lansko leto iz Sosedne Ogrske. — Vkljub pridnemu zatiranju so objedle skoro vse sadno in hrastovo drevje. Uničeni so do eela vsi vrtovi in gozdovi, opustošene trn-te in livade, ki so gole skoro kakor pO zimi.
Nesreča v gozdu. Pri sekanju dreves v gori Kamniku pri Grižab na Štajerskem je padla zasekana smreka na -1 letnega Štefana Gomil -šeka ter ga na mestu ubila. Zapušča osamelo mater vdovo, kateri je bil edina podpora.
Dravski most v Mariboru začne graditi takoj po binkoštnih prazni-kili dunajska tvrdka Gaertner. Most mora biti v treh letih zgotovljen.
Skala na železniškem tiru. V obočju hriba Ruta pri Rali se je utrgala IS. t. m. ob (i. uri zvečer velika skala v obsegu 15 m", in padla na v podnožju hriba tekoči železnični tir. — Pri tem je potrgala vse brzojavne in telefonski4 žice, ter znatno poškodovala progo. — Nesrečo je o-pazil še pravočasno v bližini stanujoči železniški delavec Trugles. kateremu se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka večja nesreča, vsi vlaki so imeli po večurne zamude, 5 ur pa je bil promet  popolnoma ustavljen.
V pokoj je šel na lastno prošnjo poštni kontrolor g. Jakob Požar v Mariboru.
Poskusen umor. Soproga viui-čarja Klemenčiča v Murščaku v okolici Zg. Radgone je prerezala po noči svojemu soprogu z britvijo v rut. Smrtno ranjenega so prepeljali v radgonsko bolnico.
Ustredni banka českveh spori t e-len. Pri poslednji seji upravnega sve-ta, ki se je vršila dne -t), t. ni. je bilo določeno poleg drugega i hradništvo za novo podružnico v Crnovicah. Ustanovitev te podružnice, ki pnmc-nja zopet velepomemben korak na narodno-gospodarskem polja, se pozdravlja v slovanski javnosti z največjimi simpatijami in se pojavlja posebno v Bukovini vsled dosedanje kulantnosti in korektnega nastopa zavoda napram deželnim narodnostim zanjo največje zanimanje. Uradništvo je bilo izbrano izmed lastnih moči in je bil določen poleg že svoječasno imenovanega ravnatelja g. Karla Prinmsa, za podrav-natelja in prokurista g. František Sip, dosedanji zaupnik zavoda v zvezi rumunskili Raiffeisnovk, za prokurista in knjigovodjo g. Vaclav Va-na iz podružnice v Lvovu in za drugega prokurista g. Jožef Baxa iz po
družniee na Dunaju ter ostane uradniške moči. Delovanje uradničtva se prične z dnem 1. junija, podružnica začne pa poslovati dne 1. julija tekočega leta.
Služba spalnih in jedilnih voz na alpskih železnicah. Kakor s«« i m/. vidi iz mnogo1«niih vprašanj, potu joče občinstvo še ni zadosti poučeno o službi spalnih in jedilnih voz, ki je vpeljana od 1. maja t. 1. na alpskih Železnicah^ Radi tega se znova na znanja, da vozijo med Liucem in Trstom jedilni vozovi pri brzovlakih ša. 507 odhaja iz Linea ob 8. uri ;> minut zjutraj, prihaja v Trst ob 7. uri 56 min. zvečer in 506 (odhaja iz Trsta ob 7. uri 48 min. zjutraj, pri-j haja v Line ob 7. uri M min. zvečer), ki posredujeta direktno zvezo med Berolinom, Drn/dani, Lincem in Trstom, ki su potnikom cel dan mi razpolago. Za udobno ponočno potovanje je na isti progi preskrbljeno h spalnimi vozovi, ki vozijo pri brzo vlakih št. ~>oi (odhaja iz Linea ob D.
uri 35 min. zvečer, prihaja v Trst ob 8. uri 44 min. zjutraj) in f>0*2 (odhaja iz Trata ob 8. uri 45 min. zvečer,
■ prihaja v Line ob 8. nri 50 min. /Jut
j raj) med Lincem   in    Trstom  c kr. drž. žel.
Umrl je na .Jesenicah kapelnik j tamošnje godbe O. Volarič iz Kobarida.Ril je glasbeno jako nadarjen in brat znanega slovenskega skladatelja Volariča.
Dopolnilne občinske    volitve v Gorici za II. razred so se vršile v to-j rek.  Izvoljeni  so bili   brez proti kun
didatov 4 laški liberalci.
Polom »banke popolare« v C o-S rici je neizogiben in baje katastrofa : prve vrste. V hotelu pri »Zlatem angel ju« se je vršil v torek občni /.bor. ki je bil silu viharen. Delničarji su odločno zahtevali popolno izplačilo delnic. Ugotovljeno je, da so zgube 5e mnogo večje kakor so mislili in da bodo nekateri člani načelnistva gmolno popolnoma uničeni.
('rešuje prodajajo   na goriškem trgu še po 1(1 v kg, ker jih je sila ve liko.
Vipavskega vina je „še mnogo neprodanega po domačih vipavskih
kleteh. ('ena mu je sedaj *J4 do 28 kron liekto. Tudi letos trta krasno uspeva in če ne bo kake nesreče, pričakujemo letos >e boga te jo vinsko letino kakor lani.
Ženska podružnica družbe (\ M.
■ v Gorici slavi letos 201etnico svojega
obstanka. V proslavo priredi v /.vezi z moško podružnico veliko ljudsko veselico dne 4. julija na predvečer godu slovanskih apostolov sv! Cirila in Metoda.
Semenj *J0. t. ni. je bilo na tedenski semenj prignanih 88 volov, -11* krav in telet, skupaj 1S7 glav. Kupčija je bila srednja.
»Lovor« v Postojni. Kakor se je svoječasno poročalo, priredi na binkoštuo nedeljo, dne 30. t. m. pevsko in tamburašku društvo > Lovor iz Opatije-Volosko izlet v Postojno. Odkar je Postojna postala mesto še ni imela zagotovljenega tolikega števila gostov, kajti s pevskim društvom »Lovor« pride okoli 400 g< stov Hrvatov in Slovencev iz Opatije in okolice. Vsa postojnska narodna društva so sklenila, da pfi-rede milini gostom slavnostni sprejem na kolodvoru v nedeljo ob zjutraj. Po pozdravu bo obhod po mestu, nato obisk svetovno/nane po stojnske jame. Popoldan ob 4. prirede vrli pevci »Lovorja« s sodelovanjem letoviščne godbe iz Opnu.je koncert v prid istrski in ljubljanski družbi sv. Cirila in Metoda na vrtu hotela pri »Kronik. V slučaju ne ugodnega vremena se koncert vrši v notranjih prostorih istega hotela. Ljubi jančanje! Pridite si Ogledal Postojno sedaj. ko je postala najmlajša sestrica vašega belega mesta, da se obenem udeležile slavnosti bratskega nam društva, ki se ne boji ne truda ne stroškov, samo da bi pomagalo naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda! Počastite Postojno v kar največjem številu!
Izlet hrvaškega pevskega društva »Lovor« iz Opatija f Postojno. Kakor že javljeno, priredi brv. pevsko društvo »Lovor« dne oO. t. m. izlet v Postojno z posebnim vlakom. Odhod i/ Mat ulj ob 8*55, prihod v Postojno ob 11*.*J7. Prosi se vsa društva, katera se mislijo vdeležiti i/ leta, »la izvolijo to vzeti na znanje. Hrvatsko pevsko društvo »Lovor« v Opatiji.
Novi brod čez Savo v Podgradu, ki veže postajo Zalog z nekdaj ljubljanskim   izletnikom  zelo priljuhlje nim Dolom, se je oddal   te   dni prometu.
Kur/, v pouku slaboumnih otrok priredijo za štajerske učitelje ob velikih počitnicah v Gradcu.
Obesil se je dne 2(>. t. m. zjutraj gimnazijski sluga v Mariboru, Ivan Lam pri. Kaj je vzrok samomoru« ni znano. Mož je bil 56 let star ter je ostavil vdovo in šest nepreskrbljenih otrok.
Ljudska veselica v postojnski jami na binkoštni ponedeljek. Btn-koštni ponedeljek vrši se kakor vsako leto tradicionalna  ljudska slav
flost v jrostojnski jami. Ob tej priliki vozil bode iz Ljubljane posebni vlak v Postojno, kateri odhaja ob 10. dopoldan. Za ta vlak izdajali se
bodo posebni znižani vozni listi, pri katerih se bode tudi računala vstopnina v postojnsko jamo. A' jami svirale bode več godb in bode tudi za razna druga razveseljevanja zadostno skrbljeno. Poslovala bode v jami edina podzemeljska pošta na svetu jn se bodo razglednice razposlale direktno iz jame na vse strani koleko-vane s posebnim jamskim pečatom, postojnska jama je eno najlepših čudežev sveta in vsako jo zapusti s čutom, da je videl bajno lepoto, kateri ni enake na svetu. Veselica se vrši pri vsakem vremena. „
Razpis nad učiteljske službe v Krmimi. Na zasebni ljudski šoK družbe sv. Cirila in Metoda v Ki-aiinu na Goriškem, ki se razširi z novim šolskim letom v dvorazred-uieo, se razpisuje definitivno nad-iieiteljsko mesto s sledečimi prejemki: plače letno 1400 K. naturalno stanovanje oziroma stanarine 300 K, opravilne dok bule 150 K. Prosilci naj svoje, s potrebnimi spričevali opremljene prošnje predlože vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do 15. junija 1909. — Pripominja se, da imajo prednost oni prosilci, ki so zmožni tudi italijanščine.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V   v- Ljubljani, dne 2(>. maja 1900.
Samomorilec si naroči pogreb. 741etni bogat veleposestnik v Debrecinu Jože Suhajda je napravil oporoko, naročil pri pogrebnem društvu pogreb za 1500 K in se radi neznanega vzroka .strelih
Toča. V Št. Ilju pri Turjaku je padala med nevihto dalj ko 10 minut ^osta suha toča. Nekateri kosi so bili debeli kot domači orelv. Napravila je mnogo škode posebno po vrtovih. Po-:oki v okolici so tako narasli, da so potrgali več mostov in jezov in odnesli več mlinov.
Vpokojen je na lastno prošnjo postni kontrolor Jakob Požar v Mariboru.
Izgubil se je mlad mož AL Mun-da iz valoveč pri Središču. Odšel je od doma radi domačih prepirov in se se ni vrnil.
Umrla je v Solkanu gdč. Pavla Mozetič.
Požar. Posestniku J. Markusu pri Smannem na Koroškem je popolnoma zgorelo hišno in gospodarsko poslopje z vsem orodjem in pritiklinami. Družine ni bilo doma, sosedje so zapazili ogenj, ko je bilo za vsako gašenje in reševanje prepozno. Zavarovan je pri graski vzajemni zavarovalnici. — V Sedlašku pri Ptuju pa je zgorelo tudi celo posestvo gospodarju I. Podgoršku. Ogenj je preskočil tudi na sosednjo Severjevo hišo, kjer so pa kmalu pogasili, vendar ima tudi občutno Škodo. Oba sta bila zavarovana, a le za primeroma malenkostne vsote. Vzroka, <alco je nastal ogenj, ne vedo v nobenem navedenih slučajev.
Banka popolare. Na že zadnjič omenjenem občnem zboru so napadali delničarji najostreje nadzorstvo, kako je b'io mogoče, da je en sam provzročil tako nesrečo. Pri zborovanju so bili :udi odposlanci tržaške banke comer-ciale (katera sloni na nemškem Bank-vereinu f), ki bo prevzela bržkotne likvidacijo. Načelstvo je izplačalo 540.000 <ron borznih primanjkljajev in dalo za poldrugi milijon varstva v kritje vlagateljev. Toda delničarji izgube večji del svoje delniške glavnice. S tem so oni, ki ne razpolagajo z večjim premoženjem, občutno prizadeti in možno slede še razni konkurzi.
Dobro vinsko letino pričakujejo letos vinogradniki v framski okolici in po celem vzhodnem pohorskem pobočju proti Slov. Bistrici. Mraz ni vinogradom n«č Škodoval, pač pa se kaže peronospera. Pekrski vinogradi pa so nekoliko pozebli.
Razpečavanje žabic, pokalic in sličnih predmetov je brez oblastvenega dovoljenja prepovedano, na kar se občinstvo opozarja.
Danes so pokopali 561etno služkinjo Marijo Možek, ki je umrla v tukajšnji deželni bolnici za opeklinami, katere je zadobila pri požaru v Ver-bljenju dne i7. t. m.
Ponesrečen dijak V celjski bolnici je umrl učenec 2. gimn. razr. Franc Kožuh iz Zabukovja. Padel je na Pe--evniku, si zlomil roko in zastrupil kri. Pokojni je bil jako marljiv in priljub-jjen dijak. Napravili so mu sošolci in vsi slovenski dijaki in profesorji lep Pogreb.
Postajališče v Radečah. V sredo jun. se vrši komisionalni ogled za Oapravo postajališča Radeče pri Zidanem mostu.
Previsoke štolnine. Upravno sodišče na Dunaju je razsodilo v nekem Ručaju radi previsoko plačane štolnine, da mora župnik, ki je računal za krste, Poroke ali pogrebe previsoko štolnino, dotičniku preveč plačan znesek vrniti, ker se sicer to lahko zahteva od njega Potom sodišča.
„Slovenska Filharmonija" koncertna jutri pod vod vodstvom g. ka-
pelnika Friseka pri večerni otvoritveni predstavi Elektro-Radiografa »Ideal« na vrtu hotela pri »Maliču«. Začetek
ob 8. zvečer.
Podraženje kruha. Radi zvišanja cen moke se podraži s 1. junijem kruh in vse pecivo.
Nesreča na železnici. Poštni vlak iz Ljutomera, ki pnde ob 6. zjutraj v Zg. Radgono, je obstal tam le par sekund. Več oseb bi bilo še rado izstopilo, kar ni bilo mogoče, ker je vsled neprevidnosti vlak prehitro odpeljal. Neki star gospod je hotel v zadnjem trenotku izstopiti, a pri tem tako nesrečno padel, da se je težko poškodoval na glavi in levi roki. Sopotniki so se glasno zgražali nad tako neprevidnostjo železniških uslužbencev, ki bi morali vedeti, da so oni indirektni uslužbenci potnikov.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani in v Celju. Sprejmo se: 4 knjigovodji, 3 kontoriti, 1 poslovodja, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 2 blagaj-ničarki, 11 prodajalk, 1 učenec, 1 učenka. Službeiščejo:3 knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 27 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kon-toristinj, 6 blagajničark, 13 prodajalk, Posredovalnica posluje za delodajalce in Člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti majhni odškodnini.
Mednarodna borba v cirkusu Zavatta. Zanimivo rokoborbo je obiskalo včeraj mnogoštevilno občinstvo. Kot prva sta nastopila Italijan A n o n i in Tržačan Nino, katerega je Anoni premagal v 3 minutah. Tudi druga dva Herman iz Nemčije in Pa m buri iz Milana sta hitro končala. Kljub mačji spretnosti Italijana ga je Nemec premagal v 9 minutah. Najzanimivejši pa je bil boj med odličnima borilcema Rajčevičem in Hansenom. Z napeto pozornostjo je zasledovalo občinstvo posamične zanimive položaje bo-rilcev, izmed katerih se je posebno odlikoval Rajčevič, kateremu vsi priznavajo občudovanja vredno ročnost, kolosalno tehniko in vztrajnost. Mirno kot se bori, porabi ugoden trenotek, zgrabi bliskovito nasprotnika, ga po dere ali vrže v krogu s svojo silno močjo in je v trenotku zopet miren, kot bi ne bilo nič, na svojem mestu.
V 37 minutah je premagal nasprotnika s tem, da ga je oklenil čez hrbet, dvignil, vrgel znak in pritisnil po kratkem uporu docela na tla. Danes se bore: Han sen z Nemcem Hermanom in Rajčevič z Anonijem. Anonija je Rajčevič sicer že premagal, včeraj pa je dal Anoni vodilelju borbe 100 kron, ki jih dobi Rajčevič, če ga še enkrat premaga. Radi različnost borilnih značajev obeh borilcev bo ta borba, ki mora biti zvečer tudi dovršena, jako zanimiva. Anoni je namreč znan kot precej sirov borilec, ki v občno nezadovoljnost večkrat prestopa pravila borilcev. Glasom brzojavnega poročila pride danes v Ljubljano dunajski rokoborec Sandhofer.
Nemškntarsko izzivanje.   K tej
naši notici o   nedeljskem izzivanju ljubljanskih nemškutarjev na Laver-ei poročamo dodatno, da sta se v hei-lanju in prepevanju izzivalnih pes mi kakor »\Vaeht ani Rhein« in dru gre, polc»g sina    sod.    uradnika Ra-bitseha  posebno odlikovali nadebudni hčerki ura rja Somnitza, ne pa, kot bi bilo umljivo iz besedi nadebudna potomca, morda njegova sinova. Xo tudi za takimi v pruskem duhu vzgojenimi in pruske pesmi tulečimi dekleti bi se mi pošteni Kranjci prav nič ne jokali, če bi obšli na Prusko.
»Elektroradiograf Ideal« v vrtnem salonu hotela »pri Maliču« je skoro dovršen. Otvoritvena predstava v tem novem ukusno izdelanem in opremljenem zabavišču se vrši jutri, v soboto popoldne. Pri tej predstavi igra orkester »Slovenske Filharmonije«. — V slučaju ugodnega vremena napravi vodstvo tudi predstave na prijaznem restavraeijskein vrtu na ta način kr>t lansko leto, katere so se občinstvu kakor znano jako
priljubile. — Za časa neugodnega vremena pa so predstave le v salonu.
V programu so za poletno dobo samo izborne kinematografske predstave, za poznejšo jesen in zimo pa se prične tudi z varijete predstavami. — Novo opremljeni salon ima za občinstvo tri prostore, namreč zaprte sedeže, prvi in drugi prostor. — Cene so primerno nizke namreč po 80, po 60 in po 20 vin. Te cene veljajo tudi za vrt.
Mlada strelca. Včeraj popoldne je cul stražnik v tivolskem gozdu strele in kmalu nato naletel na dva dijaka, ki sta se zabavala s tem, da sta streljala s flobert pištolo v razna drevesa. Ker je bila nevarnost za sprehajajoče se občinstvo, jima je odvzel stražnik orožje.
V sprejemni sobi deželne bolni-ee je umrla v maternem naročju pol drugo leto stara hčerka pekovskega mojstra Franca Žagarja iz Sela. De-
klica je imela škrlatinko in so jo hoteli starši izročiti bolniški oskrbi. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Električna vozova sta danes dopoldne trčila skupaj na Dunajski cesti. Pri enem vozu se je razbilo več šip. Druge nesreče ni bilo.
Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 19 Slovencev in Hrvatov; 14 rlrvatov se je peljalo iz Reke v Zagreb, 9 Hrvatov pa je šlo v Beljak.
Izgubljeno   in najdeno.   G. dr.
Fran Detela je v tivolskem parku zgubil, oziroma popustil črn ženski dežnik vreden 10 K. — Neka učiteljica je zgubila bel solnčnik. — Železniški sprevodnik g. Josip Faber je zgubil nikljasto uro, s srebrno verižico. — Dijak Alojzij Voršič je zgubil zlat prstan z opalom, vreden 10 kron. — Policijski stražnik Josip Je-zovšek je našel klobuk in palico. — Dijak Ivan Putik je našel posrebreno stojalo za namizno orodje. — Zasebnik g. Jvan Hren je našel hranilnič-no knjižico Mestne hranilnice in jo oddal pri magistratu.
lTradne vesti. Pri okrožnem sodišču v Mariboru ste razpisani dve mesti sodnih slug. Prošnje na predsedstvo omenjenega sodišča do 27- junija t. I. — 3 a v n a d r a ž b a občinskih lovov občin Zgornja Šiška, Pod-goriea in Iška vas za dobo od 1. julija 1909 do 30. junija 1914 se vrši dne 15. junija ob 10. uri ob poln 11. in 11. uri dopoldne pri okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. — Javna dražba zemljišča vlož. št. 825/4 in 825 5 kamnolom in št. 825/6 pot se vrši dne 17. junija ob 9. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Radovljici.
— J a v n a d r a ž b a več osobnih in tovornih voz, dveh konj, klavirja ter več sobne in trgovinske oprave se vrši dne 4. junija ob 1. uri popoldne v Želeeah pri Bledu št. 34. — J a v -n a d r a ž b a hiše št. 153 v Predtrgu pri Radovljici, štirih travnikov, treh njiv in dveh gozdnih parcel se vrši dne 17. junija ob 8. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Radovljici. Določena vrednost znaša 2357 K 12 v, najmanjši ponudek pa 1571 K 41 v.
— Istega dne ob polu 11. uri dopolu-dne se vrši istotam tudi prodaja hiše št. 4 v Zasipu, katere določena vrednost znaša 1520 K, najmanjši ponudek pa 1014 K. — Po dne 12. februarjem t. 1. v bolnici v Benetkah umrli Marij] \Vegner, zasebniei hčeri Vaclava Wegner in Katarine Wegner roj. Iskra iz LJubljane se iščejo pravni dediči, ker pripade sicer dedščina kot brezdedična državi. Priglasiti se je z izkazano dedinsko pravico tekom enega leta okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Drobne novice.
* Samomori  gimnazijcev. Med
latinsko pismeno nalogo se je ustrelil v Clermont-Ferrant 141etni gimnazijec Neni. Na zvezku so našli mesto naloge napis: »Moriturus vos sa-lutat«. Preiskava je razkrila, da so se zgovorili trije učenci, da se ust rele. Prvega je zadela kocka Nenija. Ostala dva strogo nadzorujejo.
* Velikanski požar je izbruhnil v Novini kola je vskeni v zapadni Sibiriji. Zgorelo je dosedaj 700 hiš, med njimi uradi, banke, šole in druga javna poslopja. Škoda znaša, kolikor je do sedaj znano, več milijonov rubljev.
* Čoln se je potopil na Renu pri Strassburgu. V njem je bilo 9 ljudi, kateri so se hoteli prepeljati čez reko. Dva sta se rešila sama, dva so ujeli pri mostu, 5 pa jih je utonilo.
* Veliki viharji razsajajo v Atlantskem morju ob španskem obrežju. Potopilo se je že okrog (»0 obrežnih bark in potonilo nad 100 ljudi.
* Večkratni milijonar Stanford v Versajlu pri Parizu se je ustrelil iz dosedaj še neznanih vznrokov.
* Nesreča pri bikoborbi. V Sevili na Španskem je nabodel med biko-borbo razkačeni bik znamenitega bikoborbca Beverte in ga raztrgal, da je bil takoj mrtev. Med gledalci je bila tudi njegova žena.
* Francoski licej v Belemgradu. Srbska vlada je predložila Franciji predlog, da bi se ustanovil v Belem, gradu francoski licej. Profesorje bi imenovala francoska vlada, stroške za napravo in vzdrževanje liceja pa bi plačala Srbija.
* Ruskemu šahistu M. J. Cigar i-nu postavijo šahovske družbe in ljubitelji te igre na njegovem grobu v Lublinu časten spomenik.
* »Crna roka« v Španiji. Pod tem imenom znano evropsko društvo razširilo se je tudi po Španiji. Roparji požigajo gozdove in njive ter prete vsakemu kmetu, ki se jim upira, s smrtjo. Kljub najživahnejsem zasledovanju roparjev, se ni dosedaj posrečilo se nobenega ujeti.
* Angleški odbor olimpijskih iger, ki so jih igrali lansko leto v Londonu, je podaril mestu Pragi v zahvalo   za tako   odlično udeležbo
zlato spominsko kolajno. Praški župan dr. Kari Groš, pa je imenovan za častnega predsednika češkega odbora olimpijskih iger, pri kateri priliki je dobil tudi srebrno častno kolajno.
* Tc v tonska olika. Pred kratkim s vdrli 4 zagrizeni Nemci v krasno češko planinsko kočo v Ivičini pri Kraljevem dvoru. — Razbili so ti zlikovci visoko kulturnega naroda, ki ima nas za »minderwertig« 215 šip in vse svetilke, podrli peč in štedilnik, razrezali vso posteljnino in za-mazali slike. Škoda znaša nad 2000 kron.
* Bjernstjerne Bjornsons, ki je
znan Slovanom radi izkazanih simpatij, slavljen pesnik in pisatelj je izdal novo delo naslovljeno »Var der ny vin hlonstrer« (Ob cvetu novega vina).
* Kartel avstrijskih tovarnarjev porcelana so na zadnjem občnem zboru razpustili. — Vzrok likvidacije so težkoče pri oddaji blaga in ponesrečene zveze z izdelc-vanci surove porcelanske snovi. — V kartelu je bilo okrog 20 avstrijskih tvrdk. Zveza z nemškimi tovarnarji ostane v istem razmerju, kot dosedaj.
* Škandalozne razmere v mona-kovski klavnici. V Monakovem BO prišli na sled velikim hudobijam tamošnjih mesarjev. Klobase so izdelava li iz usmrajenega konjskega in že napol gnilega svinjskega mesa. V masti so dobili nebroj črvov in v solnieah mesto kuhinjske živinsko sol. Več mesarjev so zaprli.
* Letalni stroji kažejo vedno lepše in ugodnejše uspehe in izboi -no tekmujejo z zrakoplovi. V bližini Pariza je napravil minoli teden -tehnik Tisander poskuse z \Vrightovim letalnim strojem. Posrečilo se mu je, da je letal poljubno po zraku nad 1 uro s hitrostjo 57 km, česar do sedaj še noben letalec ni dosegel.
* Nesreča v cerkvi. V Lisboni na Portugalskem se je vtrgal med mašo pevski kor v samostanski cerkvi Dal Gill, na katerem je bilo nad 200 pevcev in glasbenikov. — Dosedaj so izkopali izpod razvalin 7 mrtvecev, 25 težko in 40 lahko ranjenih.
* Radi najetja morilcev s>oje matere M. Haverda v Budimpešti so zaprli njeno hčer omož. Jarmacv. Izdal jo je najet morilec JanOSJ med preiskavo, nakar so jo zaslišali in je hudodelstvo priznala. Storila je to radi tega, ker je bila mati bogata, a je ni hotela kljub prošnjam podpirati.
Telefonska m Brzojavne poročila.
Dvoboj Rolsberg - Malik.
Dunaj, 28. maja. Danes zjutraj se je izvršil duel med poslancema baronom Rolsbergoni in Malikom v gozdu v bližini Hicendorfa. Stranke so se tjakaj pripeljale v avtomobilih. Dogovorjeni so bili trije streli brez avanziranja. V prvem strelu ni bil nihče ranjen. Pri drugem strelu je skočila kapica s pištole v obraz Mali-ku ter ga lahko ranila. Sekundami so vsled tega proglasil] dvoboj za končan. Nasprotnika sta odšla, ne da bi se sprijaznila. Ko je baron Rols berg prišel v parlament, ga je bivši pravosodni minister grof Spens-Bo-den, ki je čakal nanj. objel in poljubil. Sin barona Rolsberga ima grofo-vo vnukinjo za ženo.
Srbski minister na Dunaju.
Dunaj, 28. maja. Danes je prispel semkaj srbski minister zunanjih del dr. Milovanovič in sicer v docela privatnih poslih. V nekaj dneh odpotuje v Benetke.
Požrtvovalnost Poljakov.
Krakov, 28. maja. Z ozironi na znani poziv nemškega pisatelja Ro-seggerja. naj bi Nemci darovali 2 milijona za nemška obrambna društva, so jeli Poljaki nabirati za svojo šolsko družbo prispevke. Nabrali so v enem tednu 120.000 kron, dočim Nemci v par mesecih, odkar je izšel Roscggerjev poziv, niso nabrali niti 10.000 K.
Zaroka srbske princezinje z italijanskim princem.
Belgrad, 28. maja. Listi javljajo, da se princezinja Jelena, hči kralja Petra, v kratkem zaroči z nekim italijanskim princem, s katerim se je seznanila na rimskem dvoru. - Potovanje ministra dr. Milovanoviča v Rim je bilo baje v zvezi s to zaroko.
Vseslovanska konferenca v Petro-gradu.
Pet r ograd, 28. maja. Poslanec dr. Kramar se je napram žurnali-stom izrazil o rusko - poljskih odno-šajih tako-le: Poljaki bi v svojih notranjih težnjah radi bili iskreni Slovani. V Poznanju je položaj Poljakov obupen. Preživeli so težke momente in vse njih misli so se osredotočile na slovanstvo. Iskreno so želeli najti odziv v slovanski javnosti. To stremljenje je bilo čisto in iskreno. Globoka žalost menavdaja ob misli, da Rusija ni znala izrabiti tega razpo-
loženja med Poljaki. Pod vdarci Nemčije so Poljaki spoznali, da je edino Rusija tista država, ki jih lahko reši germanskega nasilstva. Ako bi se dala Poljakom avtonomija v Rusiji, bi bilo s tem neizmerno mnogo pridobljenega ne samo za Rusijo, nego tudi za vse slovanstvo. En trenotek se je zdelo, da hoče ruska vlada stopiti na pot sporazuni-Ijenja s Poljaki, da jim hoče podati bratsko roko. Spominjajte se Prage! To so bili zgodovinski pomenljivi dnevi! Mi vsi smo od radosti plakali ter verovali v boljšo bodočnost, ki bo ozarila vseslovansko idejo z mogočnim plamenom bratskega. spora zumljenja. Pa to so bile samo nade, ki BO se razbile ob surovi realnosti. Toda vkljub temu sem prepričan, da bo v doglednem času izginilo nespo-razuniljeiije in da pride do zbližanja med Rusi in Poljaki.
Petrograd, 28. maja. O banketu na čast slovanskim gostom se naknadno še javlja: Na banketu so govorili razni govorniki. Poljak grof Olizar je napil slovanskemu edin-stvu. J. Miljutin je govoril o slovanskem solncu, ki je že jelo vzhajati ter preganjati temo slovanske brezbrižnosti. Hrvat dr. Tresič se je spominjal trpečih Slovanov na jugu. Rus dr. Vergun je slavil poznanjske Poljake, ki junaško branijo svojo poljsko grudo pred ljutimi napadi zapadnega sovraga. Akademik Bas-makov je naglašal, da se je že pojavil »deveti val« slovanskega giba nja. Mogočno pljuskajo sovražni valovi ob slovansko ladjico, a že je nastopil tudi »dobri pastir«, ki kliče apostolom slovanske vzajemnosti, naj se ne boje teh valov, naj mirno hodijo po njih in naj se jih ne boje, da bi jih pogoltnili, zakaj bliža ste že srečni — »deveti val«, ki ponese slovansko ladjo v varno slovansko pristanišč«'.
Srbska vlada o vseslovanski konferenci.
Belgrad, 28. maja. »Samouprava«, glasilo srbske vlade, je posveti-in vseslovanski konici*, v Petrogradu poseben vrlo simpatično pisani članek, v katerem pravi med drugim: Pota, ki jih je zastavil lanski prašiči vseslovanski kongres, kažejo čvrsto voljo, da bi se od ideje prešlo na delo in da se potom medsebojnega spoznavanja in stika na kulturnem in gospodarskem polju okrepi zavest o bratski solidarnosti vseh slovan-kih plemen. Kot narod, ki od takega delovanja mnogo pričakuje za svojo bodočnost, ker je vsled osamljenosti in oddvojenosti od svojih slovanskih bratov mnogo pretrpel, pozdravljamo mi Srbi slovanske odposlance v Petrogradu najiskreneje in želimo njihovemu složnemu delu največji uspeh.
Spomenik pesniku Ševčenku.
Kijev, 28. maja. Tu se je osnoval odbor za postavljenje spomenika pesniku Tarasu Ševčenku. Na čelu tega odbora je kijevski župan Dja-kov. Za načrte spomenika, ki bo stal 80.000 rubljev, so razpisane nagrade po 500, 250, 150 in 100 rubljev. Načrte je predložiti do konca tega leta. Spomenik odkrijejo 1. 1911. oh 50-letnici smrti i>esnikove.
Ruski poslanci v Londonu.
London, 28. maja. »Dailv Tele-graph« javlja, da pride 19. junija t. 1. 15. članov ruske - gosudarstvene dume in 19 članov ruskega državnega sveta v Londonu. Angleški parlament jim namerava prirediti sijajen sprejem.
Častiti someščani!
Slov. del. pevsko društvo »Slavec« proslavi svojo druuštveno 25letnico z veliko pevsko slavnostj o v Ljubljani v dneh 27., 28., in 29., junija t. 1. Na slavnost prispo pevska in narodna društva iz vseh slovenskih pokrajin, a v jako mnogobrojnem številu bratska češka in hrvatska pevska društva. Obračamo se do Vas dragi someščani z vljudnim vabilom radi prenočišč dragim naŠimbratom gostom in Vas prosimo, da sporočite koliko gostov bi Vam bilo mogoče prenočiti v dneh 26., 27., in 28. junija, bodisi iz gostoljubnosti ali proti primernemu plačilu. Cenjena sporočila prosimo na naslov: L. Čeme, trgovina z zlatnino v VVolfovih ulicah št. 3 ali naravnost na
SUvioshu odbor „Slava."
Poslano/
Po več časopisih se raznašajo o najini firmi govorice o borznih diferencah , v višini K 90.000, katere diference pa da pod pretvezo, da je to igra in stava, baje nočeva plačati.
Te govorice so pa samo hudobna raznaŠanja nekega budapeštanskega agenta, ki terja od naju diferenco K 14.000, ki jo pa midva izpodbijava.
V Ljubljani, 28. maja 1909.
2100 Brata Pollak.
* Za vsebino tega spiaa Je oredolitva odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
********** m
erravi
eleznalo Kina-Vino
•nična razstava na Dunaju I8O6: Državno odlikovanje in daatni diplom k slati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom == '".   in malokrvnlm
zelo priporočeno od idrav-niških avtoritet
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
Wi\ J. SERRAVALLO, l ii kr. dreni daotritifi
j*£! - TRST-Bnrkovlj«.--
*** tmwmm&mmmm*&
m m m
* * * * * * *
pomočnika
tavljarako tbrl apgojiao takol
Jvan fH, JHfca. 'T Zdraviliiče Toplic«
aa Knutlskraia Dolen ake talasalo« postala Itraia Teallce     1696 4
-Sesija od 1. maja do 1. oktobra-
Topel vrelec 38° C, pitno in kopalno zdravlje« je. Izrednega učinka za prof in, revauitiien, isfhias, Bevralffijo, kožne in ženske bolezni. Veiki kopalni basini, oddeljene ia nishovnate kopeli. Udobno opravljenje tujske, igralne in družabne sobe Zdravo podneb e Gozdov t\ okolica. Dob ve in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Prodaja posestva.
L tat faalla latai se vrU na liou mesta aa Malest Beferca-pel|s a. i pri nf«ta aa ln|ttai
proda a večjega
posestva
Prodajala  se bodo zemljišča, i ivina, goapodarako orodja
poslopja, ia vse
20S9 1
Umrli so v Ljubljani
Dne 19. maja: Viktorija Stegnar, urad-nikova vdova, 63 let, Pred Skotijo l. - Ana Bole, zasebnica, 63 let, Gorupove ulice 3. — Ivan Triller, dninar, 67 let, Radeckega c. It
— Fran Remec, slikar, 45 let, Radeckegac 11.
Dne 20. maja: Marija Zupan, šivilja, 53 let, Rožne ulice 11 — Ivana Lukašek, stro-jevodjeva   žena,   73 let,   Ravnikarjeve   uL 4.
— Cirila Babnik, posestnikova hči, *3 dni. Dolenjska cesta 60.
Dne 21. maja: Pavel Drachsler, zasebnik, 69 let. Šolski drevored 2. — Dragica Aleš, sprevodnikova hči, t leto, Resljeva cesta 27.
Dne 23. maja. Franja Burger, šivilja, 80 let, Radeckega cesta II.
Dne 24. maja: Stanislava Toni, čevljar-jeva hči, 17 dni, Karlovska cesta 30- — Marija Satler, delavčeva hči, 7 mes., Kolezijska ulica 24.
Dne 25 maja: Franc \Yieder\vohl, zasebni uradnik, 39 let, Sredina 1'.
V deželni bolnici: Dne I'.' maja. Helena Povšner, nataka-
rica, 19 let.
Dne 2-47 let.
maja: Anton  Žerovnik, posest.
Žitne cene v Budimpešti.
Da* 28. maja 1909. lWnrrfa
Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 12 87 Rž        za okt. ,     za 50 kg K  9 98
Koruza za julij „      za 5i kg K   7 86
Oves     za okt.        .     za 50 kg K  7 56 Efektiv. 10 vin. ceneje.
HeteonlogKno poročile,
VLfclna nad morjem 806'S. Srednji arae&i tlak 786*0 mn.
■t
T? E
Cai tzaso-vaaja
Stanje barometra
Vetrovi
Nebo
27. 28.
9. zv.
7. zj. 2. pop.
728 1
728 0 728*0
14 5     si. jug   pol. obl.
116 sr. vzhod jasno 20*8 sr. s vzhod del jasno
Srednja včeraj inja temperatura 161°, norm. 15 5' Padavina v 24 urah 3 7 mm.
¥ notarsko pisarno ▼ Postojni
se sprejme
vesten, v zemljeknjižnih zadevah izvežban 2035-3
pisar.
Št. 14632 2093-1
Dobava drv.
Podpisani   mestni magistrat potrebuje
9000 kubičnih metrov
zdravih, suhih
bukovih drv
in sprejema za njih dobavo ob uradnih urah piamene ali ustmene ponudbe do vštetega
9. junija 1909.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24. maja 1909.
•timske Toplice v Tržiču
fJConfalcont) na primorskem.
Odprto od 1. junija do konec septembra.
Inf.
Kopališče povedano in ua novo urejeno s 40 sobami. — Postrežba izvrstna in turna.
3048 - 5 OsferbrtištTro.
r
SlCc^'Hi saten z>a dan\sfic fi to G11 fi
p. JV(agds©
Ljabljono,    r)Ote! „pri W(alieti", Ljubljana
(nasproti ijfavne pcStv) pti pereca t?am^f;j tilobufte x> tvtifti iz-Cuzl ovfvfte, j ivtf icj, petega,  k i tu iča 11 j a .   cVi z ii>fii r\\oBctx ^ttatuo c-ti iia n c cevte.
J
Samo 6 dni
Havre-New York
_ Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša (rta v Ameriko.
Veljavne vozna lista In brezplačna pojasnila daj« za vsa slovenske pokrajine
" mWm 5049—1
oblastveno potrjena potovalna pisarna
CJubljana      Dunajska cesta 18 CJubtjana
▼ novi hial »Samotah* po—tHs)lceM, nasproti goatilne pri »rigovcv".
preselitev trgovine.
Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se s svojo
en gros zalogo
preselil
2014 4
v hišo na Jtfestnem trgu št. 23
in se priporočam nadaljni naklonjenosti.
S spoštovanjem
3Franc Soiivan sin.
Ceno
perje
«
In kros praksa kilo sl-vefa perja, puljenega K 140 In boljšega K 2 40; Idlo polbelega perla, puljenega K 4- , kilo boljšega belega perja puljenega K 6* prima belega perja, kakor puh K 8- kilo veleprima napol puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 — in K 8 — Idlo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12—.
»Narejene postelje«
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavntcama, te dve 80x58 cm zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanov itn m perjem K 16—, napol maha K 20—, maha K 24 —, pern ca sama K 9 —, )2—, 14—, 16 — zglavnica K 6 —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594-6
itntoLi Polednak flraz, Marlahilfstrasse 11 E.
ceno
2032-e
prodajani /arndl «iromnti«lot.
letnih oblek
za gospode, dečka ln otroke.
konfekcijo za dame in deklice,
Pristni Panama klobuk
4 1{ ceneje.
Prej Je stal 10 K, seda} 6 kron,
0. Bermtović
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
g«")™  josipina Ijcrrisch ui«
7.
priporoča svojo bogato zalogo
V
lil
initT
najnovejše oblike, zelo trpežne ter elegantne fasone,
rjave in črne prave amerikanske čevlje za gospode in gospe.
Zunanja naročila točno. 2043 4
C. kr avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega reds.
Odhod Iz Ljnbllane (jut. tel.)
7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
"32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel, Trst, c kr dri. žel., Beljak, (čez Podrožico), Ct lovec.
6*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
5*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odhod lz L,nbljane (driavne železnice):
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7aIO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
I0*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (tntne železnice
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8*92 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strafe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23  dopoldne:   Osebni  vlak  iz Berlina Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž Ui čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča
2*58 popodne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, drž. žel , Trsta c kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
©•40 zvaoer: Osebni vlak iz Berlina, Dra:-dan, Prage, Celovca, Beljaka, včez Podro žico), Jesenic.
8a42 zvečer:  Osebni vlak iz Beljaka jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka <čez Podro žico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
8-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
U OO ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJubljano (driavne železnice) 6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. !0*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. 6*IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9*50 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
Največja zaloga
1157 27
m6$k-b m de£l(iJ9 oblel{
JI. Munc
Ljubljana, Dvorski 1*9 Šteu. S.
podružnico: Jiouo me$tc, CJlouni trg.
faeliaasla kteiltaa banka v Icfualjani,
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Tretu.
Podružnica v Oelovcu. ■uitoifri« attM Hov. t.
■prejema vtoft M kajttfet in aa ItkeB ra<U ter jih obrestuje ei *M Vl«ft p« OtlOl
14-60
4-
laiajatelj in odfOTornl nremmlk Baiti Eaataalaaiiak.
Laotaiaa ia tlak »Narodne tiakarae«.
4
7992
61
9046