Šentjur £ do O ji ŠENTJURSKE novice 2011 352(497.4 Šentjur) 0101557,12 COBISS e Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur jure.godler@t-1.sl; 040 47 11 44; www.top8tar.net • Kozjansko.info Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega Peter Žmaher s o Cesta Kozjanskega odreda 16. 3230 revija za aktualna lokalna vprašanja; letnik XVIII, št. 12; 23; december 2011,'Zcena: 2<00 € Volilno slavje SDS! / / / i Zadobrova 69 - 3211 Škofja va kategorije: A M, A, ti tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com Sreča je tisto, kgr bomo ob stisku rok.ob prihajajočih praznikih najpogosteje želeli drug drugemu. Kjerkpli jo boste iskgli, iskreno upam, da jo boste v prihajajočem letu 2012 našli. Kjrečnemu življenju v skupnosti, v kflteri delimo usodo, pa prispevamo vsi. Zgto ž?Hm, da bi v novo leto 2012 vstopili optimistični, zfldovoljni, polni zgmisli zg skupno prihodnost ter predvsem složjii. ‘Takfi pripravljeni bomo skgpaj pričakgli izzive, kijih v novem letu gotovo ne bo manjkfllo. Jgpe praznik?, vesel božič in srečno novo leto 2012 vam žfli Žgpan mag. dMarkp Diaci - zelimc fžSeSj Stefani Tisell Slovenska ljudska stranka Da bi! v letu,, ki prihaja, mir imetisrečo> doživeti» da vami z.dlraivjle> bil služilo Hm razumevanje, ne, zapustilo. SREČEN IN MIREN BOŽIČ, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO GjUK # m Odštevamo |i do konca sveta Mineva še eno leto. Zdi se, da je to odbrzelo še hitreje kot lansko. Prihaja čas, namenjen družini, prijateljem. Drži, letos bomo vsi skromnejši kot leta poprej. Marsikdo bo prekomerno zapravljanje za darila zamenjal za skromne pozornosti. A učinek je enak. Ni velikost darila tista, s katero merimo naklonjenost bližnjemu. Ravno zaradi tega je božič postal ena velika komercialna maškarada, od katere imajo še največ trgovci, ki izpraznijo zaloge, ter seveda tudi otroci. Za celo leto me napolni energija, ko gledam vznemirjene otroške obraze pri odpiranju daril. Navadno stojim za fotoaparatom ali kamero, da te nasmejane obraze ovekovečim. To so vsaj meni najlepši spomini. Če temu botruje še zasnežena pokrajina, zakurjen kamin, družina in najboljši prijatelji okrog mene, sem do vrha napolnjen z radostjo, ljubeznijo in zadovoljstvom. Takrat sem popoln. Žal pa takšni trenutki ne trajajo večno, vendar je že prav tako, saj smo jih zato veliko bolj željni, spomini na njih pa so trajni. Moram priznati, da se temu vzdušju zadnji leti pridružuje žalostno in neokrašeno mesto Šentjur. Se ne znam odločiti, ali s tem zamerim našemu županu Diaciju, da varčuje pri teh redkih trenutkih, ko se zvečer lahko sprehodiš po lično okrašenem mestu, ali ga zaradi tega cenim, ker je varčen in na ta način privarčuje nekaj tisočakov proračunskega denarja. Če bo z njim priredil zdaj že drugo zaporedno silvestrovanje na neokrašenem Mestnem trgu, potem ga nedvomno zamenjam za okraske. Nisem pristaš množičnih občinskih zabav v stilu kruha in iger za množico le zato, da je srečna. V prihajajočem letu 2012 bo treba paziti na vsak evro, kam ga bomo naložili, kaj kupili. Kriza se je z zamikom pokazala šele pred kratkim. Stečaj šentjurskega Alposa, o katerem bomo naslednjih nekaj let govorili, zakaj in kdo je kriv za njegov propad, podjetja, ki je bilo nekoč v sami špici tovrstne branže v Jugoslaviji, bo ostal skoraj zagotovo brez sodnega epiloga. Delavci brez služb, družine brez denarja, novih investitorjev v gospodarstvu pa ni. Morda je bilo znižanje komunalnih prispevkov in ureditev industrijske cone za Šentjur desetletje prepozno? Mineva tudi leto urednikovanja Šentjurskim novicam. Kako nam je uspevalo, boste ocenili vi, spoštovani bralci. Zagotovo lahko trdim, da smo z ekipo, ki je ustvarjala vaš časopis, dali vse od sebe, da ga naredimo še boljšega, kot je bil. Ker se po aktualnosti nikakor ne moramo kosati s tedenskim časopisom, smo se usmerili predvsem na kvalitetnejše članke, raziskave, reportaže in analize, manj pozornosti pa smo posvetili kulturnim, športnim in drugim družabnim dogodkom. Sledili smo vam na socialnih omrežjih in se posvečali dogodkom, ki jih v tedniku ne bi uspeli zajeti v celoti. Vesel sem, če ste opazili razliko. Kaj bo prineslo novo leto? V tem trenutku vam tega ne znam odgovoriti. Zagotovo pa bo nekaj časa za premislek, kako naprej. Sicer pa, kaj niso stari Maji napovedovali, da bo naslednje leto konec sveta? No, do konca sveta bomo pa že zdržali, saj to ni takšna reč! Sicer pa, kaj niso že stari Maji napovedovali, da bo naslednje leto konec sveta? No, do konca sveta bomo pa že zdržali, saj to ni takšna reč! Jure Godler Kaj sl želijo bralci portala www. sentjurskenovice.si Mesečnik Šentjurske novice izdaja: MediaStar, založništvo, d.o.o., Pod vrbco 20a, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Jure Godler Lektoriranje: Urška Godler in Polonca Jazbinšek Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: Jure Godler Tisk: Forma Celje d.o.o. 8,5 % DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Pod vrbco 20a, 3230 Senjur Telefon: 040 47 11 33 E-pošta: urednistvo@sentjurskenovice.si Internetna stran: www.sentjurskenovice.si Transakcijski račun: 0600 0037 3219 342 Naklada: 730 izvodov Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1049. • zdravja • sreče • denarja ® svetovni mir S ljubezni Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Z 10. seje OS Šentjur Za dan samostojnosti »povozili« Jožeta Pučnika Zadnjo letošnjo sejo OS sta zaznamovala dva dogodka: ostra politična polarizacija ob poimenovanju ene od novih ulic po prvem človeku slovenske osamosvojitve ter kakšno uro kasneje slavnostna seja OS v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Zašiljene Jože Korže (SDS) o Štigličevih sposobnostih: »Ste mojster sprenevedanja. Zaradi takšnih, kot ste vi, se lahko sramujemo ozkosti tega občinskega sveta.« | Ludvik Žafran (SDS) o »kreativnosti« Mestnega sveta pri poimenovanju ulic: I »To je tako, kot da bi I svojim otrokom dali imena Debelušček, I Škiljavček ... Imena polovice ulic so partizanska, zadnji čas bi bil, da dobimo vsaj slovensko ali osamosvojitveno ulico, če je že Pučnik nesprejemljiv.« Tabornikov na letošnje voščilo z lučko miru ni bilo linija med šentjurskima levico in desnico. Pri vsebinsko osrednjih točkah seje, pri sprejemanju operativnega načrta oskrbe s pitno vodo in ustreznega odloka, sta se kot problem pokazali odsotnost terminskega in finančnega načrta (Kramarškova, Šusterjeva, obe SDS) ter zaskrbljenost svetnikov (Artnak - LDS, Malovrh - SLS ...) zaradi 14,5 % prebivalcev, ki bodo po 31. decembru 2015 ostali izven javnega vodovodnega omrežja. Sedaj se iz javnega omrežje oskrbuje 71,1 % prebivalcev občine, 5,1 % se jih oskrbuje z vodo iz zasebnih vodovodov, 9,3 % jih je v 200-metrskem pasu in morajo biti vključeni v javno omrežje do 31. dec. 2015. Perčič (SDS) je ponovno opozoril na nesposobnost občinske uprave, ki je iz priprave teh dveh dokumentov izključila JKP in najela tujo firmo AEIFORIA iz Ljubljane. Njen navzoči predstavnik Drašler naj bi bil izjemen strokovnjak, med drugim pa menda tudi županov znanec. Sprememba mej območij krajev okrog Šentjurja (Podgrad, Hruševec, Podgorje, Nova vas in Bezovje) zaradi uvedbe uličnega sistema ni bila sporna. Se je pa Stane Zupanc (Desus) seje izkazal s »širino«: »Gre za banalno stvar. Pučnik v Šentjurju nima zaslug, zato naj ima svojo ulico v Ljubljani, ali pa tam, kjer je bil doma.« Štefan Tisel (SDS, kasneje tudi govornik na slovesni seji) se je končno izpostavil: »Poimenovanje ulic sploh ni drugorazredna banalna tema.« zelo zafecljalo pri poimenovanju novih ulic, pri čemer je imel največ »zaslug« Mestni svet KS Šentjur oziroma njegov predsednik Štiglic (Desus). SDS je namreč predlagala, da se ena od novih ulic poimenuje po dr. Jožetu Pučniku, Štiglic in Mestni svet (ki naj bi bila oba »rdeča«) pa sta vztrajala na nepolitičnih imenih. Na različne načine naj bi jih uspela uveljaviti, v SDS so menili, da tudi z manipuliranjem. Končna odločitev je seveda bila v pristojnosti občinskega sveta, ta pa večinsko Pučniku ni bil naklonjen. Razprava je bila za pokojnega Da se bo zapletlo ravno pri 6. točki, se je pokazalo že pri sprejemanju dnevnega reda. Korže (SDS) je predlagal, da se zaradi postopkovnih nepravilnosti poimenovanje sedmih novih ulic prestavi na eno od prihodnjih sej. Zavrnitev predloga s 15:10 - za so glasovali le svetniki SDS in Malovrh (SLS) - je že nakazala, kje bo na tej seji tekla frontna Zašiljene Jože Artnak (LDS) I je za soglasnost, ■ toda ne danes, ' temveč jutri: »SDS naj umakne svoj predlog, za soglasno poimenovanje po Pučniku pa naj bo rezervirano eno od prihodnjih poimenovanj.« Anton Špan (LMD) je demokrat pragmatik: »SDS kar naprej brez veze komplicira. Naj drugič skličejo svojo sejo in sami sprejmejo, kar hočejo.« Župan Marko Diaci, Pilat »roza«, če ne tudi »rdeče« barve: »Dost mam te demagogije. Meni je povsem vseeno, kako se ta ulica imenuje.« Jelka Godec (SDS) hvali Štiglica: »Zelo ste se potrudili, da predlog za Pučnika ne bo sprejet.« prvega moža slovenske osamosvojitve dobesedno ponižujoča, nazadnje so svetniki SDS pred glasovanjem celo demonstrativno zapustili sejno dvorano. Preostala »rdeča« večina je s 17 glasovi soglasno izglasovala nekaj dokaj ponesrečenih imen novih ulic, na primer Industrijsko, Obrtno, Lesno, Zvezdno ... Po končanem glasovanju je storjeno napako poskušal popraviti župan Diaci s predlogom sklepa, da bo pri naslednjem poimenovanju ulic Pučnikovo ime na prvem mestu, kar pa je Jože Korže ocenil za popolno hinavščino, saj je jasno, da novih ulic vsaj 20 let ne bo. Odlok o koncesiji za oskrbo s toplotno energijo iz bivšega Bohorja za industrijsko cono jug ni bil v ničemer sporen. Razen za Perčiča (SDS), ki je opozoril, da ga je spet pripravil doc. dr. Aleksij Mužina iz Ljubljane, ki je identične odloke prodal že vsaj 4 občinam. Poročilo Nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa občinskega proračuna je bilo »prazno«, ker NO ni uspel izbrskati nobene nepravilnosti. (Če je bila kavica v redu, niso poročali!) Predstavitev Javnega zavoda Vrtec Šentjur je bila izčrpno prikazana na 116 tipkanih straneh in zato sploh ni čudno, da so svetniki med drugim prezrli, da jim je dodatno četrt ure »predavala« nova ravnateljica Elizabeta Jelen, ki je bila očitno imenovana kar brez predpisanega mnenja občinskega sveta. Tudi to, da 79 vzgojiteljic in varušk servisirajo poleg ravnateljice še tri pomočnice ravnateljice ter 3 administratorke, se ni nikomur zdelo preveč. O cenah v Vrtcu (Artnak) in zasebnih vrtcih (Malovrh) nismo slišali nič novega. Svetniki so predstavitev pohvalili, Jelka Godec (SDS) pa je še sporočila, da bodo svetnice SDS Vrtcu podarile dva gugalnika. Goševci obhajajo prvo obletnico oblasti Novi kandidati na spisku za plačevanje »kazenskega« nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča so spet temeljito razburkali duhove občinskega sveta. Problem so bile tri zazidalne parcele s kmetijsko uporabo (njiva) na Ponikvi, domnevno last kmeta Čretnika, ki jih je občinska uprava na predlog enega izmed svetnikov (niso hoteli povedati katerega) umestila na »kazensko« listo. Če bi na njej ostale, bi Čretnika stale okrog 500 € letno. Jože Korže in Jelka Godec (oba SDS) sta bila odločno proti, ker da je na Ponikvi še okrog 20 prostih zazidalnih parcel, zato je bilo očitno, daje »kaznovanje« Čretnika lahko predlagal le Pisanec (MLD).Taje ves čas ostre debate med svetnikoma SDS na eni strani in Peperkom iz občinske uprave ter Jakličem (LDS) na drugi modro molčal, tako da nismo zvedeli, kakšno je ozadje tega posega. Ki pa naj bi obstajalo. Ker so Tisel, Žafran in Špan imeli pripombe tudi na nekatere nove predloge, je bil sklep, da se novi predlogi umaknejo, za vse sprejemljiva salomonska rešitev. Imenovanje predstavnikov Občine v svetih JZ Vrtec, Knjižnica in JSKD ni bilo več zanimivo, saj so sveti JZ nedotakljivi že prej razdeljeni strankarski fevdi. V Vrtcu bodo delali red Brigita Perčič (SDS), Tatjana Lesnika (LDS) in Jure Raztočnik (SD), v Knjižnici Mojca Žafran (SDS), Jože Lavbič (SLS) in Andreja Ocvirk (LMD), v JSKD pa Marija Rataj, Barbara Oset - Gradič in Tanja Gobec. Ker je bila ura pozna, pred vrati dvorane pa je na slavnostno sejo in na svoj nastop že debelo uro čakala pevska skupina Grič, so zadnje tri formalne točke dnevnega reda praktično odpadle. Sledila je slavnostna seja v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Dobro je govoril novoizvoljeni poslanec SDS Štefan Tisel, gričevci pa so poleg himne prijazno odpeli še tri »nedolžne« pesmice. Škoda le, da očitno nimajo naštudirane nobene za takšne priložnosti bolj primerne narodno buditeljske viže. Svetniki, ki so uro prej »sesuli« Jožeta Pučnika, seje niso bojkotirali. Sledila je novoletna zakuska v zgornjem nadstropju, ki je potekala v znamenju velike sloge. F. Kovač >e poslavlja Krajevna skupnost PREVORJE "V*?/ -***-'-<— ;X/ , v' Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Zato radostno pojdimo novemu letu 2012 naproti! Vesel božič, srečno 2012 ter čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Svet KS Prevorje n n sseeia ■■■■ jv j staro leto in novo zopet je v gosteh, veselja, zdravja, »reče in uspehov pelno naj podarja v nasledkih 365 dneh. Svet KS Blagovfia, predsednik Anže Rezar Novoletni intervju z županom mag. Markom Diacijem Neodvisen župan je prednost i gr | i Župan mag. Marko Diaci (40) zaseda šentjurski prestol eno leto. Z družino živi v Šentjurju, v prostem času pa rad igra nogomet in kolesari. G. župan, preteklo je nekaj več kot eno leto vašega županovanja. V kakšni kondiciji ste prevzeli našo občino in v kakšni je danes? Če me sprašujete po finančni kondiciji naše občine, je bilo dne 25. 10. 2010 za 4,6 milijona evrov obveznosti, dolgoročna zadolžitev pa je na dan 30. 9. 2010 znašala nekaj čez 4 milijone evrov. To so številke, ki so razvidne iz primopredajnega zapisnika ob mojem nastopu županske funkcije. Iz zaključnega računa za leto 2011 bodo razvidne številke ob koncu leta 2011. Dejstvo je, daje bilo ogromno stvari, ki so ostale nerešene zaradi takšnih in drugačnih razlogov in jih počasi rešujemo, vežejo pa tudi določena finančna sredstva. Prav tako moramo servisirati kredite, ki so bili najeti z moratorijem, tako da so se te obveznosti povečale skoraj za dvakrat. Pri sprejemanju proračuna smo bili pred dilemo; ali zaustaviti vse investicije in vračati dolgove ter izčistiti situacijo ali pa kombinirati ohranjanje dejavnosti, servisiranje obveznosti in zagon investicij. Ter upati na ugodne razplete pri razpisih za državna in evropska sredstva, pri čemer smo bili sicer na srečo uspešni, vendar pa tega takrat vnaprej nismo mogli predvideti. Občinski svet se je na moj predlog odločil za drugo možnost. Poleg tega so bile v ospredju tudi sanacije posledic naravne nesreče iz leta 2010, ki se bodo še nekaj časa vlekle. Skratka, letošnje leto je bilo zelo pestro, očitno pa bo, glede na razmere tako v Sloveniji kot v Evropi, takšno tudi leto, ki prihaja. Kaj je drugače, odkar ste župan? Opazili smo, da ste zgubili nekaj kilogramov ... Je županovanje tako naporno? Kako je lahko občino vodil mag. Štefan Tisel s tremi službami, zdravniško, župansko in poslansko? Če me sprašujete po počutju in zdravju, vam lahko povem, da sem v odlični fizični in psihični kondiciji. Moj delovni urnik traja najmanj 12 ur dnevno, večinoma so delovne tudi sobote in nedelje. Najbolj produktivna leta življenja bom posvetil županovanju in mi zato ni nič žal, saj sem se tako sam odločil in se trudim po najboljših močeh. Kljub temu, da je finančna situacija v državi in evropski uniji negotova in zapletena, sem zmeren optimist. Občina Šentjur je dejansko tako velika, da potrebuje poklicnega župana. Več funkcij naenkrat pa je nemogoče opravljati kvalitetno. Šentjurčani smo dobili ponovno poslanca - Štefana Tisla (SDS). Kako pomemben je domači poslanec za našo občino in kaj od njega, kot državnozborskega poslanca, pričakujete? Nad poslancem je štiri leta zgolj »modro nebo«, na vsakih volitvah pa strankarski šef in volivci. Zato je potrebna sprememba volilnega sistema. Kljub temu se od poslanca pričakujejo sodelovanje in podpora občinskim projektom in predvsem aktivnost. Da je to mogoče, sem dokazal sam v času, ko sem bil poslanec. Pred tokratnimi državnozborskimi volitvami sem se udeležil vseh predvolilnih shodov, na katere sem bil vabljen, in vsi kandidati so obljubili podporo projektom. Lahko celo rečem, da smo se ne glede na strankarsko pripadnost glede šentjurskih prioritet poenotili. Verjamem v sodelovanje. Ste vsaj okvirno razčistili znane »afere«, s katerimi ste se kot opozicija močno ubadali v prejšnjem mandatu - Ipavčeva 17, igrišče na mivki, sponzoriranje športa (zlasti košarke) s strani občinskih poslovnih partnerjev, domnevne manipulacije pri občinskih javnih naročilih... Je šlo pri teh zadevah za upravičene sume? Proračun in zaključni račun za leto 2010 pregleduje Računsko sodišče RS, ki je vrhovni državni revizor. Posamezne projekte, ki jih omenjate, je pregledal tudi Nadzorni odbor Občine in posredoval ugotovitve s pobudami institucijam, ki so zato pristojne. Vpogleda v njihovo delo nimam. V primeru Ipavčeve 17 je Državna revizijska komisija izdala Odločbo o prekršku že v letu 2009, glede igrišča na mivki je sodna izvedenka gradbene stroke podala mnenje o neučinkovitosti investicije prav tako že v letu 2010. Večino novih pridobitev, ki so bile realizirane v letu, ki se izteka, si lasti prejšnja oblast. Ste res zajahali konjunkturo in samo nadaljevali dobro delo prejšnjih let? Kako ste pripravljeni na naslednja tri leta vašega mandata? Dejstvo je, da smo v letošnjem letu finančno pokrivali večino projektov, ki so bili izvedeni v volilnem letu 2010. Dober primer je športno igrišče na Planini, kjer se je odprlo gradbišče med prvim in drugim krogom volitev, vendar brez zaprte finančne konstrukcije in z ogromnimi problemi. Letos smo izvedli vse razpise in pridobili zunanje vire sredstev za vse projekte, ki smo jih tudi izvedli ali pa jih izvajamo (vaško jedro Dobrina, igrišče športni park, vrtec Hruševec, cestna odseka Loka-Žamerk ter Mrzlo polje-Visoče, Industrijska cona - jug II, rekonstrukcija OŠ Planina pri Sevnici itd.). Kdor danes imenuje gospodarsko in splošno situacijo konjunktura, verjetno tega pojma ne pozna ali pa ne živi niti v Evropi niti v Sloveniji. Situacija je namreč nestabilna in negotova. Idejni projekt Kulturnega centra je požel veliko odobravanja. Kakšna je pravzaprav realnost glede izgradnje sodobnega šentjurskega Kulturnega centra? Kje se zatika? Osnovni problem obstoječe lokacije je v treh dejstvih, in sicer: da je sodišče lastnik prostorov v kulturnem domu, da je za njih edina sprejemljiva lokacija upravna zgradba Alposa in da za preselitev na novo lokacijo nimajo denarja. V letošnjem letu smo se nekajkrat pogovarjali tako s predstavniki Ministrstva za pravosodje kakor tudi Alposa, ki je bil iz znanih razlogov praktično celo leto blokiran za resne razgovore. Občina bi sicer lahko odkupila prostore sodišča, za kar je bila narejena tudi cenitev, vendar pa ne more kupiti in urediti nadomestnih prostorov sodišča. To bi moralo storiti Ministrstvo za pravosodje. Okvirno sem izračunal, da bi porabili več kot dva milijona evrov za rešitev na obstoječi lokaciji, da bi sploh prišli do površine, na kateri bi lahko »zapičili lopato«. Žal je bila napaka storjena v preteklosti ali pa ni bilo ustrezne volje, ko je bil Alpos še v kondiciji in bi lahko prišli do rešitve z zamenjavo nepremičnin, kar ne bi vezalo likvidnih sredstev. Zato iščemo druge ugodnejše in predvsem cenejše rešitve. Se občina zanima za nakup poslovnega objekta Resevna? Na tem mestu bi bil lahko tudi morebitni nov Kulturni center. Je občinska uprava stopila v stik z lastnikom? Lokacija bi bila res idealna tudi v kontekstu ureditve centra, zato smo jo tudi preverjali. Je kaj novega o navezovalni cesti Dramlje-Črnolica? 16. novembra so na naše povabilo na pogovore na občino prišli direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko z ekipo in generalni direktor Direktorata za ceste na Ministrstvu za promet RS David Polutnik. Dobili smo jasno zagotovilo, da je skupna prednostna naloga omenjeni projekt uvrstiti v državni proračun za leto 2012 ter začeti s pripravljalnimi deli, kot so odkupi zemljišč, izdelava investicijske in projektne dokumentacije ter priprava dokumentacije za prijavo evropskega projekta. Poleg kompletne dokumentacije o umeščanju v prostor (OPPN) smo jim posredovali tudi usklajeno dinamiko, sedaj pa čakamo še na operativni sestanek na ministrstvu. Občinski novoletni okraski bodo ponovno prezimili v skladišču Elektro Burna. Koliko bomo s tem privarčevali? Na katerih področjih še varčuje občina? Okrasitev bo letos enaka lanski in privarčevali bomo toliko sredstev kot lani. Občina striktno izvaja Zakon o javnem naročanju, hkrati pa skušamo na vseh področjih delovati maksimalno racionalno in izvajati naloge, ki nam jih predpisuje zakonodaja. Upam, da bosta nov Državni zbor RS in nova Vlada RS spremenila zakonodajo v smeri racionalizacije in debirokratizacije delovanja. Učenci Glasbene šole Šentjur vadijo v skoraj nemogočih razmerah, po kleteh, v tajništvu, v okoliških zgradbah. Se pripravlja kakšna dolgoročna rešitev v zvezi preselitvijo GŠ? Tako kritično ni. Za zapolnitev vrzeli smo uredili Center Gustav, kjer bomo naredili še prizidek, na voljo so v popoldanskem času tudi prostori osnovnih šol. Iščemo dolgoročno rešitev, ki se nakazuje v več variantah. Moje osebno mnenje sicer je, da bi bilo smotrno skoncentrirati aktivnosti Glasbene šole v Zgornjem trgu. Obstoječo zgradbo bo potrebno dezinvestirati. Pred enim letom ste znižali komunalne prispevke skoraj za polovico. Koliko sredstev se je nateklo zaradi tega v proračunsko postavko in od koliko investitorjev? Je bila ta odločitev pravilna? Odločitev se je izkazala za absolutno pravilno, saj je bil komunalni prispevek v občini Šentjur eden najvišjih v primerjavi z ostalimi občinami in je odganjal zasebne investitorje. Da je bila odločitev pravilna, potrjujejo posegi posameznih občin v njihove odloke v isti smeri. Prihodki s tega naslova so se zaradi takšnega ukrepa nominalno povečali za več kot dvakrat, v nasprotnem primeru pa bi se verjetno zmanjšali. Poleg tega je potrebno upoštevati še posredne in neposredne učinke znižanja komunalnega prispevka. Podobne ukrepe bo po mojem mnenju morala izvesti tudi država, da bo spodbudila gospodarstvo. Še vedno menite, da občinsko in državno politiko lahko uspešneje od strank vodijo več ali manj priložnostne državljanske liste? Kaj pomeni za občino Šentjur, da njen župan v Ljubljani nima strankarskih funkcionarjev, ki bi mu odpirali vrata do relevantnih državnih organov? Tudi Zoran Jankovič in Gregor Virant sta organizirala stranki in z njima nastopila na volitvah, tako da liste na državnozborskih volitvah niso bile prisotne. So pa relativno visoki odstotki podpore LZJ - Pozitivni Sloveniji in DLGV, nižji odstotki podpore obstoječim strankam ter izpad strank kot so LDS in SNS iz državnega zbora pokazali na določene spremembe in na prezasičenost s strankarskim elitizmom. Da sem neodvisen in strankarsko nevezan župan, ocenjujem prej kot prednost kakor slabost. Bi se strinjali, da je v Sloveniji potreben nov volilni sistem za volitve v DZ? Vsak volilni okraj enega poslanca? Strinjam se z oceno, da je obstoječi volilni sistem preživet. Počasi bi lahko prešli na dvokrožni večinski volilni sistem, kjer bi bil glas volivke/ca odločilen, ali na kombinacijo proporcionalnega in večinskega. Katere od pomembnejših investicij se bomo veselili naslednje leto? Naslednje leto bomo odprli vrtec Hruševec, malonogometno igrišče v Športnem parku, upam, da bomo vsaj v večji meri zaključili obnovo in dozidavo šole ter telovadnice OŠ Planina pri Sevnici, odprli bomo industrijsko cono, obnovljeni odsek lokalne ceste Loka-Žamerk, kar nekaj javnih poti (Dramlje, Blagovna, Grobelno, Planina). Po planu bomo nadaljevali z modernizacijo javnih poti še v KS Vrbno - Podgrad, Loka pri Žusmu, Šentjur - Rifnik, Ponikva, Kalobje. Prijavili smo se že na kar nekaj razpisov, vendar še nismo bili obveščeni o rezultatih, med drugim gre za urejanje vaškega jedra Ponikve in energetsko sanacijo OŠ Dramlje. Hkrati pripravljamo tudi ustrezno dokumentacijo za različna področja. Veliko pa je tudi odvisno od rebalansa državnega proračuna za leto 2012. Ko bo ta sprejet, se bomo morali tudi mi prilagoditi. Upam, da bo šel v investicijsko smer, v zagon gospodarstva. Center Šentjurja iz različnih razlogov zamira. Kako boste skušali to preprečiti? Bomo v središču občine kdaj imeli park? V letu 2012 bomo rekonstruirali most čez Pešnico, ki je že dalj časa dotrajan. Počakati pa moramo, da se bo natančno vedelo kaj bo z Resevno, tako v lastniškem, kot tudi vsebinskem smislu. Temu bomo prilagodili projekt centra. Kakšna je vaša božična poslanica občankam in občanom? Ob prihajajočih praznikih naj vam zaželim, da bi si vzeli čas za sedanjost, tisto in tiste, ki so tukaj in zdaj. Če preveč gledamo nazaj, se nam zaradi nostalgije vse zdi lepše, kot je dejansko bilo. Če preveč načrtujemo prihodnost, bomo prehitro razočarani, če ne bo vse šlo po načrtih. Pa tudi iskrenega veselja in prave spontanosti ob najbolj veselih dogodkih ne bo. Želim vam, da bi vam leto 2012 prineslo spoznanje, da se največji dar skriva v vas samih. V vaši sposobnosti, da delate dobro zase in za sočloveka, v vaši nadarjenosti, delavnosti in ustvarjalnosti. Predvsem pa vam želim, da bi božični večer ter silvestrsko noč preživeli čim bolj prijetno. Vesel božič in srečno novo leto. jg entjurski fenomeni Bleščeči uspeh SDS in mrk šentjurske politike Volilni izidi so skoraj že pozabljeni, a smo pri njihovem kombiniranju in preračunavanju prišli do zanimivih spoznanj, ki bi jih bilo škoda prezreti. Volilna udeležba je bila 61,4%, najslabša v celjski volilni enoti in 8. najslabša v državi. Parlamentarne stranke: Ne maramo Jankoviča, ljubimo Janšo Šentjur je ponovno volil drugače kot država. Kar 37,87 % Šentjurčanov misli, da je ponovno izvoljeni poslanec SDS mag. Štefan Tisel najboljša izbira za nas. Zanj je glasovalo kar 3.863 občanov. Tislov rezultat je bil celo 3. najboljši izid SDS v državi in s tem rezultatom je celo presegel zadnjega iz županskih volitev. Njegov uspeh je bil za 44 % boljši od državnega, z njim je bil za 21 % nad povprečjem od konkurentov svoje stranke 5. volilne enote, kar je brez dvoma posledica sinergije dobrega dela 00 SDS in njegove zdravniške karizme. Po drugi strani je pa res tudi, da je bila letošnja volilna konkurenca zelo zelo skromna, pravzaprav je sploh ni bilo. Kandidatka Liste Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija (PS) Natalija Plemenitaš Fuchs je s 15,04 % oz. s 1.534 glasovi daleč (za 35 %) zaostala za povprečjem celjske volilne enote in bila kar za 47,4 % pod povprečjem Slovenije. Dejstvo je, da je seštevek glasov SDS TRS SEM-Si DSD ZARES GIB. ZA SLOV. Nsi SMS ZELENI SD SDS LGV SLS SNS PS LDS ZELENI DESUS H3.13% 0.12% 0.55% 0.32% 0.14% ^g^3.70% 0.55% ■■■J.18% _________________ m „37.87% 10 01% _____s 7.46% 1.65% „2.72% 0.75% o% 10% Dobjan Karl Cadej, ki je kandidiral za SD - Socialne demokrate. Zbrati mu je uspelo 732 glasov, kar je v 5. volilni enoti pomenilo 7,18 % in je bil kar za 31 % pod slovenskim povprečjem. Da bi bil izvoljen, bi moral preseči 14,23 % glasov - skoraj enkrat toliko, kot jih je prejel. SD v Šentjurju tradicionalno nima veliko f Uti Uh 5? * m m & m* v ... n • L !> ; % I ' JH fH! m| 'Nr i mam -msum , Slavje šentjurskega SDS-a v gostišču Jug z grenkim priokusom in PS (53 %) domala povsem enak povprečju volilne enote in Slovenije, kar pomeni, da je Tisel pobral tiste glasove, ki jih ambiciozna Fuchsova, ki ni izdala, kdo je boter njene kandidature, ni znala prinesti Jankoviču. Daleč od izvolitve je bil tudi drugi volivcev, kandidat iz Dobja pa je seveda še dodatno hendikepiran. Bivšemu in sedanjemu poslancu očita, da na Dobju in Planini ni enote doma starejših. Samooklicanemu Šentjurčanu dr. Marku Pavlihi je do izvolitve zmanjkalo za mišjo 20% 30% 40% dlako. Kar 1.026 volivcev je glasovalo zanj in prejel je 10,06 % glasov, za izvolitev pa bi jih potreboval več kot 11,54 %. Če bi Pavliha dobil samo še 177 glasov, bi v Šentjurju in Dobju imeli kar dva poslanca v državnem zboru, tako kot v najboljših časih (Diaci, Malovrh, op. a.). Šentjurski Pirančan je za 20 % presegel državno povprečje. Pavliha, ki je imel pri nas dva javna nastopa, je v Šentjur pripeljal tudi Gregorja Viranta, kar je predstavljalo enega izmed dveh najbolj opaznih predvolilnih dogodkov. LGV je očitno perspektivna šentjurska stranka, čakamo samo še na dejanja. Tisti, ki so upali, da bo uspelo tudi kandidatu DeSUS Stanislavu Zupancu, so bili na koncu razočarani. Zanj je glasovalo 892 volivcev, kar je zneslo 8,75 % glasov. Predsednik šentjurskih upokojencev, ki razmišlja, da bi se stranka preimenovala npr. v Demokratično socialno unijo Slovenije, je kandidiral v isti enoti kot predsednik stranke Karl Erjavec. Taje prejel 14,12% glasov, ki bi jih Zupanc moral doseči, za kar pa mu je zmanjkalo kar 588 glasov. Tudi ob pomisleku, da bi Erjavec lahko postal minister, bi moral biti naš kandidat najmanj drugi v volilni enoti in doseči vsaj 10,40 % glasov, za kar je bil za 193 glasov prekratek. Za stranko, ki se je poimenovala kar po svojem predsedniku, je kandidirala Stranka KandidaV-ka % j Volišče j % | Volišče TRS Franc Zupanc 8,57 % Obrez (Žegar) 0,00 % Slomšek (Dramlje) NSi Alenka Šverc 10,48 % Bobnar (Dramlje) 0,54 % KD Lopaca SD Karl Čadej 12,54 % KD Dobje 0,00 % Drobne (Loka pri Žusmu) SDS Štefan Tisel 62,26 % Drobne (Loka pri Žusmu) 25,97 % Gasilski dom Šentjur LGV Marko Pavliha 20,62 % Bohinc (Planinska vas) 2,74 % Šuster (Osredek) SLS Mihaela Rožej 16,13% Bobnar (Dramlje) 1,47 % Čepin (Voduce) SNS Jasmina Jelovšek 4,41 % Čepin (Voduce) 0,00 % Slomšek (Dramlje) LZJ-PS Natalija Plemenitaš Fuchs 25,48 % Sejna dvorana Občine Šentjur 1,89 % Drobne (Loka pri Žusmu) LDS Jožef Artnak 24,78 % GD Javorje 0,00 % Perc (Lažiše) DeSUS Stanislav Zupanc 19,66% KD Šentvid 1,10% Robič (Dobje) vzgojiteljica Mihaela Rožej. V volilni enoti je dosegla povprečen rezultat 7,51 % in zanjo je glasovalo 766 volivcev. S temi odstotki je bila zelo daleč od izvolitve, saj bi, če bi želela postati poslanka, potrebovala kar 20,55 % vseh glasov, kar bi pomenilo, da bi v prvem volilnem okraju zanjo moralo glasovati 2.142 oz. 1.377 volivcev več, kot jih je glasovalo tokrat. Rožejeva je lahko z rezultatom zadovoljna, saj je za 8 % prekoračila državno povprečje. V volilni enoti je bil njen rezultat za 11 % slabši od povprečja oziroma šele četrti. Poleg SDS je bila SLS edina, ki je angažirala s predvolilnimi zborovanji. V Šentjur je pripeljala celo Radovana Žerjava. Peta volilna enota se prav tako ni izkazala za ugodno pri Novi Sloveniji - Krščanski ljudski stranki. Dr. Alenka Šverc je sicer prejela 379 glasov ali 3,72 %, vendar ji tudi bistveno boljši rezultat ne bi avtomatično odprl vrat Šubičeve 4, saj se NSi iz naše volilne enote ni uvrstila v parlament in je zaostala za 23 % pod državnim povprečjem. Verjetno bi jo bolje odnesel Janko Cerkvenik, pa tudi kakšna javna predstavitev Šverceve, ki ni bila zadovoljna z urejenostjo plakatiranja v okraju, ne bi škodila. Neparlamentarne stranke: Izpadle LDS, Zares in SNS Zaradi nedoseganja volilnega pragu, ki znaša 4 %, so se od parlamenta poslovile tri nekoč zelo pomembne stranke -Liberalna demokracija Slovenije, Zares in Slovenska nacionalna stranka. LDS je v boj poslal najmočnejše orožje, kar ga premore - Jožefa Artnaka. Da je nekdanji šentjurski podžupan z 2,71 % oziroma 276 glasovi v volilni enoti gladko zmagal, je slaba tolažba za kandidata, saj je nekoč najmočnejša slovenska stranka ostala pred zaprtimi vrati stavbe na Šubičevi in prvič po 20 letih se bo državna politika krojila brez nje. Že od zamolčanega Ultrinega deleža predsednika Zaresa Gregorja Golobiča je rating stranke na samem dnu. Družinska tragedija je Zdenki Vrečko preprečila, da bi se borila za večje število glasov, kot jih je stranka, ki je izpustila šentjursko volilno kampanjo, dobila. Prejeli so 32 glasov oz. 0,31 %, kar pa celo ne pomeni odstopanj od povprečja volilne enote oz. državnega povprečja. Kampanjske skrivalnice kandidatke SNS Jasmine Jelovšek, od katere nismo zasledili niti objave v kakšnem tiskanem mediju, celo ne plakatov, niso stranki pomagale do boljšega rezultata. Na spletnem mestu SNS je bil njen priimek ves čas kampanje zatipkan v Jeleovšek. Zanjo je glasovalo celo 169 volivcev in je dosegla 1,66 % glasov ter se celo uvrstila nekje na sredino volilne enote. Matija Iskra, ki se je izpostavil za SMS, je zbral le 56 glasov (0,55 %). Prehiteli so ga celo Zeleni s 75 glasovi (0,74 %), pa čeprav v občini nismo zasledili nobenega njihovega plakata. Kot kaže, se zanj ni odločil niti nestrankarski Diacijev GOŠ, kije dal podporo vsem kandidatom. Neuradno smo pričakovali, da bodo z glasovanjem le podprli županovo nekdanjo stranko. Pa nič. Stranka za trajnostni razvoj (TRS) je s kandidatom Francem (Brankom) Zupancem zadela v polno. S 3,14 % oz. 320 glasovi je v volilni enoti suvereno premagal strankarske kolege. Državno raven stranke je presegel za 166 %, regijsko pa za 113 %. Zanimivo je tudi to, da je bistveno prehitel idejnega vodjo TRS Matjaža Hanžka, ki ga je zadaj pustila tudi nekdanja učiteljica slovenščine v Šentjurju Alenka Golež, ki je kandidirala v 3. volilnem okraju - Celje. Kako so volili prebivalci krajevnih skupnosti Do zanimivih rezultatov pridemo, če volišča porazdelimo po krajevnih skupnostih. SDS kot zmagovalna stranka v volilni enoti 5 je na voliščih v mestu Šentjur dosegala okoli 26 %, kar je bistveno manj od povprečja. Volivci so ji namenili celo najslabši rezultat v gasilskem domu v Šentjurju, v okolici katerega je še pred kratkim imel stalno prebivališče Štefan Tisel. Lista Zorana Jankoviča je v mestnih voliščih dosegala bistveno večje odstotke kot v okolici. Tako je na voliščih Občine Šentjur, v Gasilskem domu Šentjur, v OŠ Hruševec Šentjur in v OŠ Franja Malgaja Šentjur vedno prekoračila 21 %, kar je vsaj 6 % več kot na ostalih voliščih po občinah in celo več kot na domačem volišču Natalije Plemenitaš Fuchs v Dobju. Na severnem delu naše občine so volivci glasovali nad povprečjem volilnega okraja predvsem za NSi, SDS in SLS, nižje rezultate od povprečja pa so dosegale Jankovičeva Pozitivna Slovenija in ostale stranke levice SD, DeSUS ... Južni del občine je polarizacijsko ravno obrnjen, z izjemo KS Kalobje, ki je skoraj z referendumsko večino kar 60,47 % podprla SDS, ostale stranke so zato dobile primerno manj. Južne krajevne skupnosti so nad okrajnim povprečjem glasovale za levico LDS, DeSUS .... slabše rezultate pa so prejemale PS, NSi. Ponovno se je izkazala trditev, da je severni del občine politično bolj desno naravnan, južni del pa bolj levo. jg ZA PROTI KS Blagovna SDS (41,06%), NSi (4,12%) DeSUS (7,21 %), TRS (2,57 %) KS Dolga Gora LGV (15,38%), NSi (4,90%) PS (10,59%), SD (5,59%) KS Dramlje NSi (5,91 %), SLS (11,63%) LGV (7,88%), PS (12,20%) KS Grobelno NSi (4,63 %), SDS (48,69) PS (8,25 %), SD (3,02 %) KS Kalobje SDS (60,47 %) PS (6,76 %), LGV (6,76 %) KS Loka/Žusmu LDS (4,05%), SMS (1,69%) PS (10,47 %), DeSUS (6,42 %) KS Planina/Sevnici LDS (4,11 %), Zeleni (3,26%) SDS (33,71 %), Zares (0 %) KS Ponikva LGV (12,54%), NSi (4,73%) PS (13,60%), TRS (1,83%) KS Prevorje LDS (6,57 %), DeSUS (14,19 %) LGV (8,65 %), NSi (0,69 %) KS Slivnica/Celju LDS (6,24 %), SMS (2,04 %) SD (5,16%), PS (11,27%) KS Vrbno Podgrad LGV (14,11 %), DeSUS (9,82 %) NSi (1,84 %), SD (4,91 %) Šentjur (center in okolica) PS (20,18%) SDS (31,13%) Dobje SD (11,32%), SDS (42,56%) LGV (6,50 %), DeSUS (5,87 %) Kdo je presegal povprečje po krajevnih skupnostih KOMENTAR piše: Franc Kovač M. Somrak šentjurske politike Po zadnjih državnozborskih volitvah lahko le ugotavljam, da se nadaljuje kriza šentjurske politične scene. Kritična sta tako ena izmed najnižjih volilnih udeležb v državi, 39 % šentjurskih volivcev sploh ni prišlo na volišča, kot še bolj skromna strankarska ponudba pred volitvami. Velika večina naših poslanskih kandidatov se v javnosti sploh ni pojavila, tisti redki, ki so le šli med volivce, pa so praviloma nagovarjali le svoje prepričane vernike. Pa še teh je prišlo prej premalo kot dovolj. Dialoške predvolilne scene skorajda ni bilo. Če so moje informacije pravilne, sta šli na teren le SDS in SLS, Desus in Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) pa sta se predstavila le v Šentjurju. Z izjemo srečanja z Virantom, ki je bilo polemično, so vse druge prireditve izpadle v stilu dolgočasnega monologa in glorificiranja lastnega poslanskega kandidata. Kako je Žerjav na Selah obdeloval svoje volivce, ne vem, ker obvestilo o dogodku do mene sploh ni prišlo. Za Zupanca (Desus) v kulturni dvorani, Rožejevo (SLS) na Ponikvi in Tisla (SDS) v šentjurskem gasilskem domu lahko zatrdim, da s svojimi nastopi niso ogreli nobenega novega volivca. Prej bi rekel, da so morda katerega še izgubili. Ponavljali so svoje strankarske mantre, zatrjevali, da so pošteni, delovni ... da se bodo v parlamentu kot levi borili za pravno državo, vmes pa seveda tudi za (sebične) interese svojih volivcev. V tem pogledu je bil bolj opazen Čadej iz SD, ki si je vsaj omislil stojnico na Mestnem trgu, s katere je aktivno »napadal« mimoidoče. Le zakaj bi potem državljan, ki išče svojo politično identiteto, sploh hodil na predvolilna zborovanja, ko pa je vse na TV in so stranke pravzaprav le njihovi prvaki v Ljubljani? Zaradi narezka, kozarčka vina ali celo golaža zagotovo ne. Ampak vseeno, hvala tistim, ki ste vsaj poskušali delovati javno, med tem ko je večina drugih več ali manj le zapravljala denar za razstavo svojih plakatnih fotografij. Stranke, večinoma plačane iz proračunskega (našega!) denarja, niso na svetu le zato, da poskrbijo za izvolitev poslancev, temveč predvsem zato, da zgradijo svojo ideologijo, nas informirajo, organizirajo in tudi motivirajo za odločanje o javnih zadevah. Na tej točki so tudi naše šentjurske že zdavnaj odpovedale in nas porinile v naročje t. i. list. Žal je tako, da so Marko Diaci in njegova lista kot tudi Jankovičeva in Virantova lista le priložnostne osebnostne združbe za iskanje bližnjic do oblasti. Z njimi smo prišli z dežja pod kap. Zdi se nelogično, saj je na primer Diaci vendarle mobiliziral določeno število mlajših volivcev, toda dolgoročno pomeni njegovo Gibanje za občino Šentjur coklo v razvoju šentjurske politične kulture. Naše politične stranke, ki so očitno izgubile vero v svoje poslanstvo, bodo verjetno potrebovale vsaj nekaj mandatov, da se bodo postavile na noge in nam začele služiti. Res je sicer, da smo Šentjurčani zelo prepričljivo izvolili svojega poslanca, toda to smo storili tako kot vedno doslej spet s krepko zamudo. Lahko bi se tolažili, da smo bolj preudarni od slovenskega povprečja, kajti novinec Jankovič je gotovo tveganje, toda žal je bolj res, da smo zamudili trend. Pa še pravega človeka nismo izbrali. Tisel ni polnokrvni politik, je zgolj ambiciozni posameznik, ki uspešno trži svojo osebnostno in zdravniško karizmo. Skratka ni rešitev, je le izhod v sili. Kot sta bila izhod v sili »legionarja« Alenka Šverc in Marko Pavliha, prva znanilka krize v šentjurski NSi, drugi za proizvod Virantove časovne stiske. Nič bolj ne hvalim naših »kekcov«, Francija Zupanca, Natalijo Plemenitaš, Matica Iskro in druge, ki so, ne da bi sploh vstopili v areno, skurili svojo politično kariero in mimogrede tudi kakšnih 1000 glasov. Z njimi bi lahko v parlament poslali vsaj še Desusovega Zupanca ali eselesovo Mihelo, ki sta za seboj vendarle imela določeno ideologijo. Volitve so mimo, vzeti moramo, kar smo izvolili. Če želimo prihodnjič narediti več, potem bi bilo prav, da od naših šentjurskih strank zahtevamo, da javnost seznanijo s svojimi povolilnimi spoznanji, zaključki, ukrepi ... Nekaj je treba storiti. Pa ne v stilu Jožeta Artnaka, ki je svoj debakl poveličeval z dokazovanjem, da je bil še vedno veliko boljši od povprečja povsem potopljene LDS. Župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci, je v četrtek, 15. decembra, gostil predstavnike gospodarstva, podjetnike in obrtnike iz širšega okolja. V Hotelu Žonta je pripravil pogostitev s kratkim kulturnim programom. Zaigrala sta kvintet klarinetov pod vodstvom Matjaža Vodiška in kvartet trobil Boštjana Jagra. V lično predpraznično okrašeni dvorani je župan v imenu občine in svojem imenu zbrane pozdravil. »Gospodarstvo, podjetništvo in obrtništvo so hrbtenica vsake lokalne skupnosti in države, česar pa se premalo zavedamo,« je nadaljeval Diaci, »saj se država napaja iz davkov in prispevkov, ki jih ustvarimo v gospodarstvu.« Občina Šentjurje v zadnjem letu znižala komunalne prispevke, izgradila industrijsko cono in se pripravljala na povezavo Šentjur-Dramlje. Gospodarska aktivnost počasi prihaja do kritične faze predvsem zaradi kreditnega krča, neplačevanja računov in drugih problemov, s katerimi se gospodarstvo sooča. Sproščeno srečanje so gospodarstveniki zaokrožili s sproščenim klepetom in ob prigrizku rekli tudi kakšno o gospodarstvu. jg Dobje še vedno pred Šentjurjem Cerklje na Goren. Slovenija Dobje Savinjska stat. regija Šentjur Osilnica 0 300 600 900 1200 Uradna statistika je nazadnje uspela zaznati višino povprečnih plač za september (modra kolona velja za letošnji deveti mesec, zelena pa za lanskega). Šentjurske plače se uvrščajo na 119. mesto od 210 upoštevanih občin, Dobjani pa so nekoliko nad povprečjem na 46. mestu. Iz vaših ust ... Objavljamo odgovora šentjurske občinske uprave na vprašanji, ki sta ju v okviru spletne storitve »Iz vaših ust...« v zadnjem obdobju zastavila občana. Ali je možno, da bi v Šentjurju imeli dežurno lekarno, ki bi bila odprta 24 ur? Prav tako bi potrebovali urgentno reševalno vozilo. Dežurno lekarništvo je opredeljeno in urejeno v okviru zdravstvene mreže, ki spada pod okrilje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, od koder se tudi plačuje. Za nujne primere v času, ko lekarne v Šentjurju ne obratujejo več, imajo zdravniki v Zdravstvenem domu Šentjur najpotrebnejša zdravila v svoji priročni lekarni, za vse ostale primere pa so na voljo dežurne lekarne v naši neposredni bližini, to je v Celju. Javno službo reševalnih prevozov na našem območju izvaja Zdravstveni dom Celje z reševalno postajo Celje, ki je skupna postaja za več občin, saj se reševalne postaje formirajo za večja območja. V praksi nismo zasledili organizacijskih ali strokovnih težav, zato smatramo, da služba dobro deluje. Išče se slika Marjana Vrečka z geslom o vrednosti Ipavcev (Aci Svetina) Omenjena slika je bila v večnamenskem prostoru Ljudske univerze Šentjur. Morala bi biti v takšnem prostoru, da bi apelirala na pomen Ipavčevih dni, ki so sedaj razmetani v jesenskem času, čeprav so Ipavčevi dnevi (rojstni in smrtni) v treh mesecih v letu in to bi naj bil pravi čas za negovanje tozadevne kulturne dediščine. Na Ljudski univerzi smo se pozanimali o sliki Marjana Vrečka in dobili pojasnilo, da je slika oz. listina nekoč res bila v njihovi sejni sobi, vendar pa seje ob adaptaciji prostora v računalniško učilnico ta izgubila oz. ne vedo, kje se sedaj nahaja. Svetni Iči www.Jds.ii/sentjur OBČINSKI ODBOR ŠENTJUR Resnico je podobna koprivi, če se je dotakneš, skeli, če pa jo trdno držiš, ti ne more ničesar. \5@OlDVRš03O Revija Manager je objavila seznam stoterice najbogatejših Slovencev. Na listi je prvič družina Špan, lastnik planinskega Tajfuna, ki soji premoženje ocenili na 12,4 mio EUR. Oče Jožef in sin Iztok sta se s tem uvrstila na 82. mesto. Celotna skupina Tajfun je lani ustvarila 15 mio € prihodkov, od tega več kot devet desetin na tujem. Na seznamu največjih poslovnih skupin v državi zasedajo 293. mesto. Letos naj bi podjetje izkazalo 10-odstotno rast. V začetku tega meseca se je Tajfun predstavil na sejmu v Belgiji. V letošnjem letu se lahko pohvalijo tudi s priznanjem na avstralskem sejmu za najboljšo »mašinerijo«. Fotografija je z oktobrske predstavitve na Finskem. v sredo, 30. novembra, je dežurni operater pri Prostovoljnem gasilskem društvu Šentjur prejel obvestilo o okvarjeni plinski napeljavi v Ipavčevi hiši. Okoli četrte ure popoldan so se gasilci s tremi interventnimi gasilskimi vozili pripeljali v šentjurski Zgornji trg. Po zbiranju obvestil, da je v Ipavčevi hiši tudi skupina otrok, ki so si ogledovali razstavo slik, so gasilci nemudoma ukrepali. Večina otrok je bilo nezavestnih, nekaj z lažjimi poškodbami, ki so jih utrpeli pri padcu. Prostovoljni gasilci so uspešno evakuirali poškodovance in jih oskrbeli do prihoda reševalnega vozila. Prav tako so prostore prezračili in preprečili morebitno eksplozijo. Seveda je šlo le za vajo, ki jo je ocenjeval predsednik Gasilske zveze Šentjur Janko Cerkvenik. Gasilci, ki so sodelovali pri reševanju, so nov rod gasilcev, imenovan Poškodovanci so bili hitro na varnem Ledeni dečki, ki bo v nekaj letih prevzel večino intervencij v Šentjurju. Glede na prikazano na taktični vaji se nam za prihodnost gasilstva ni za bati. jg facebook I entjurski fenomeni Iskanje Facebook hit, Tvvitter (še) ne Socialna omrežja so tudi v Sloveniji zelo priljubljena, še posebej Facebook. Omogočajo nove vidike komunikacije in so zanimiv medij, ki lahko sicer ob številnih slabostih pozornim opazovalcem razkrijejo tudi marsikatero zanimivost. So v uporabi Facebooka in Twitterja na Šentjurskem kakšne posebnosti? Kdo so naši najbolj udarni »fejsbukovci«? Če nisi na Facebooku, te ni, pretiravajoče trdijo nekateri. Socialna omrežja so zagotovo zanimiva pogruntavščina, ki jih omogočajo sodobne tehnologije. Žal v največji meri še vedno izkoriščajo človeško nečimrnost in željo po razkazovanju najbolj osebnih zadev, brez zavedanja o potencialnih nevarnostih in zlorabah osebnih podatkov. Gre na primer za nepremišljeno objavljanje fotografij otrok ali drugih osebnih fotografij. Facebook je tudi izjemno gojišče za objavljanje banalnosti in nesmiselnosti o tem, kaj je nekdo jedel za zajtrk ali kaj bo počel po kosilu. Če niste na Facebooku, ničesar ne zamujate, vseeno pa imajo socialna omrežja tudi nekaj prednosti in z nove, drugačne perspektive ilustrirajo dogajanje v družbi, tudi v lokalni skupnosti. Facebook osvojil tudi Šentjur Koliko občanov je prijavljenih na to socialno omrežje in koliko jih je dejansko tudi aktivnih, je težko reči, zagotovo pa jih je takšnih dobro zastavljenem vprašanju ali pomisleku je plaz komentarjev zagotovljen. Sicer večkrat neslišani občani radi povedo svoje mnenje. O čemer koli. Manj zanimiva so socialna omrežja, ko jih podjetja ali institucije uporabljajo zgolj kot podaljšek za svojo promocijo. Občina Šentjur ima nekaj več kot 1600 prijateljev in na svojem zidu objavlja predvsem uporabna splošna obvestila, največkrat vezana na objavo na svoji spletni strani. Občani lahko tudi tam postavljajo vprašanja storitve „lz vaših ust ...“, a pretiranega navala ni. Pred kratkim je nekdo izlil bes zaradi neokrašenosti središča občine. Profila Šentjur moje mesto že dolgo nihče ne administrira aktivno, a je z dobrih 1.100 prijatelji za šentjurske razmere veliko omrežje. V zadnjih tednih so ga z objavami zasuli predvsem politični aktivisti, na zidu pa lahko najdete celo oglas za prodajo računalnika. facebook M Aktivna« prljaieljev . E vpuUnj* šentjurske novice *nn|« y Uredi Informacije IM Itnuurikf nov«« V« ln.jnov.jW) V D*. Stanje Fotografi). O Povečava V VMM E Vpf.tanj. htMtrtt • ji ponovno violina l tavanja | Scnljun«. nc ISO evrov >. brerplaCna ljudski untv.ru Senjur, ki jo vodi direktor«, jelk. Godec, je bil* ponovno umetna na Javnem r ar pilo ra programe ip.otnega neformalnega ronrjte.a-.ja odiaibn Od 1012 do tOl«. ki ga je objavilo Umnirtrvo r. lohivo m (pon. lut ja ir lupi. pridobil, kar 170.110 «. ki jih bodo v dveh letih po. 187 11 l.lklng about tim Utreti posodobitve preko *SS De« r ot tanim fl VW< ml Je komentiraj Deli r ostalem Pred t uiam., ■ P Šentjurske oovtce ir dadal/a 7» nove/-ih slike/-ih v album PMAVIJiCMA d Via* ml ja Komentiraj Dali r ostalimi Ih december oh 72 40 # S*! 7 osebam le to vM. Administratorji (II PnkaA vse £ Uporabljaj Facebook kol Šentjurske Q Obvestila l e b-3 Promoviraj r oglasom @ Vtee old Invghti H Povabi prijale ge Vev and Šentjurska novica ftfHTaC) 44 To je vWP 7S prijateljem. gg Osebam trna Bajec. Jaimu je .let Slovenile Novice «3 vi ef mi Je Osem Olg« Ziden je to vte< Tvoj spletni cdravnlk nekaj tisoč. Seveda gre predvsem za mlajše generacije, toda med aktivnimi uporabniki so tudi starejši Šentjurčani. Seveda imajo svoj profil tudi Šentjurske novice, naše prijatelje smo vprašali, koliko let šteje njihov najmlajši in najstarejši prijatelj. Vid Aužner na primer na Facebooku prijateljuje z 72-letnim občanom, Patricija Rossi pa z otrokom, starim 6 let. Med aktivnimi uporabniki v »zrelejših« letih sta tudi Šentjurčana Cveto Florjan Erjavec in Franc Kovač, oba (nekdanja) aktivna politika. Tudi na Facebooku ne moreta iz svoje kože, kar pogosto se odzivata na aktualne dogodke, predvsem Kovač kot običajno skuša prek Facebooka sprožati različne polemike. In na medmrežju za razliko od svojega dolgoletnega časopisnega angažmaja zelo hitro in neposredno dobi odziv, na zadnje se je »izkazal« s svojim stališčem ob aferi SDS s »trenirkami«. Institucije medlo Facebook je odlično orodje za hitro iskanje odziva, predvsem ob Študentski klub mladih Šentjur je na Facebooku kot Moyuta ŠKMŠ. Ob svoji 15-letnici so se izkazali z nekaterimi kreativnimi objavami in akcijami. Nekaj več kot 900 virtualnih prijateljev imajo tudi v »konkurenčnem« Mladinskem centru Šentjur, kjer redno objavljajo predvsem fotogalerije s svojih dogodkov. Odziv s komentarji uporabnikov je kar dober. Med FB stranmi z največ prijatelji (2.300) v občini je planinsko Klumpanje, kar je zaradi vseslovenske razsežnosti prireditve razumljivo. Zanimiv je profil PGD Ponikva, kjer smo lahko pred dnevi brali, da imajo »pet novih operativnih gasilcev. Peter Močnik, Marko Vodenik, Rok Pušnik, Grega Gutsmandl in Gašper Andrinek so uspešno opravili nadaljevalni tečaj za gasilca in tako postali pravi gasilci!« Med boljšimi je tudi FB stran Košarkarskega kluba Šentjur, kjer imajo veliko interakcij z navijači, ki jim ob zmagah tudi sami od sebe čestitajo. Včasih se oglasi kateri izmed igralcev, na primer Američan Rembert. Košarkarji imajo dobrih 700 prijateljev, zanimivo, da obstajajo nekatere sicer manj množične navijaške strani ekipe iz H ruševca. Politika je umazana tudi na medmrežju Volitve se že nekaj časa odvijajo tudi na spletu, socialna omrežja so zelo primerna za širjenje takšnih in drugačnih propagandnih resnic. Spomnimo, da seje med lanskimi šentjurskimi županskimi volitvami pojavil »neki« Janez Novak, ki je objavil dokumente, ki naj bi dokazovali, da je bil Štefan Tisel sodelavec Udbe ... Minulih parlamentarnih volitev seje na Facebooku najbolj resno lotil Jože Artnak, ki je tudi sicer zelo aktiven uporabnik. Med facebook Šentjursko e-mnenje Nekaj zanimivih zapisov s socialnih omrežij vezanih na Šentjur: Klemen Grdina o podobnostih: Kje bo sestanek Janša-Jankovič ...Ase še spomnite podobne situacije lani Diaci-Tisel? Kot kaže, v SDS niso zamenjali PR-ovcev, da bi ugotovili, da se v tej bitki ne bodo zmagali... Nastija Močnik o bombi na občini: Iz tega dogodka delamo v Šentjurju tak halo, da drugi mislijo, da se v tem našem mestecu nič kaj druga pametnega ne dogaja. Franc Kovač o trenirkah: Kaj če bi se na Mestnem trgu srečali s »trenirkarji«. »Mi« seveda v kravatah oziroma kostimih. Potem bi pa skupaj šli na debato v Žonto. Če bo kandidatov vsaj deset, z obeh strani, bi pobudo uresničili. Cveto Erjavec po volitvah: Jasno izražena volja državljanov na volitvah je pokazala, da ni absolutnega zmagovalca in zato bo potreben kompromis. Jasno je tudi, da Janša ni zmagovalec, obnaša pa se, kot da bi bil. Natalija Plemenitaš Fuchs o priljubljenosti v Dobju: In glej ga zlomka. V Šentjurju je le en plakat bil obrnjen v napačno smer, vendar nepoškodovan, medtem ko so me v mojem Dobju lastnoročno iztrgali in pomečkali. Moram pa določene osebe res jeziti. Jože Artnak po volilni katastrofi LDS: V tolažbo za vse, ki nam ni uspel prit noter, srbski pregovor: Največji majmuni penjaju se na najviše grane. Prevod: Največje opice se vzpenjajo na najvišje veje :)) drugim se je fotografiral s svojim volilnim plakatom iz leta 1996 in poočital protikandidatu Tislu, da SDS med vodenjem vlade ni bila tako uspešna, kot se hvali. Tisel se je prek FB nemudoma odzval s protiargumentom. Ta dialog bi lahko z malo pretiravanja razglasili za prvi »virtualni« politični spopad na Šentjurskem. Med kandidati na minulih volitvah sta se prek FB oglašali tudi Natalija Plemenitaš Fuchs in Mihaela Rožej. Veliko negodovanja je ob lanskih lokalnih volitvah požel profil Ljubim Šentjur, ki ga je menda upravljal par Barbara Jakše Jeršič oz. njen mož Stane, ki sta takrat tudi veliko poslovala z občino. Poleg idiličnih pogledov na Šentjursko sta odkrito agitirala za nekdanjega župana. Ob tokratnih volitvah sta podpirala Marka Pavliho, ogorčenje pa požela z agresivnimi objavami proti Zoranu Jankoviču, kar z ljubljenjem Šentjurja ni moglo imeti prave povezave. Profil je bil po volitvah umaknjen. Do župana na Facebooku Župan Marko Diaci ima približno 1000 prijateljev, sam sicer le občasno prispeva kakšen zapis. Ob začetku zadnje predvolilne kampanje je prek Facebooka sporočil, da ne bo posebej podprl nobenega kandidata in da je njegov favorit občina Šentjur. Cinično seje obregnil tudi ob »tipkajoče nepremičnine«, ki da so v DZ neproduktivni. Je pa zanimivo, da občani skušajo z županom glede problemov v lokalni skupnosti v kontakt stopiti tudi prek Facebooka. Občanka je na Diacijevem zidu objavila fotografijo katastrofalnega stanja rezervnega nogometnega igrišča pod Botričnico, Diaci pa ji je odgovoril: »Imate prav. Malo takih, ki bi kaj uredili, veliko pa takih, ki vidijo. Vsi bi pa imeli. Bom uredil.« Na Facebooku je sicer tudi kar nekaj šentjurskih občinskih svetnikov: Jože Korže, Saša Majer, Sebastijan Jaklič, Boris Belej, Jelka Godec itd., a se z izjemo slednje v politično obarvane razprave načeloma ne spuščajo. Tvvitter se še ni prijel Socialno omrežje Tvvitter je nekoliko bolj kompleksno in manj atraktivno, saj je mogoče objavljanje zapisov le v 140 znakih, pripeti je mogoče tudi fotografije. Težje je pridobiti sledilce, za zdaj ta v svetu zelo priljubljeni mikroblogerski servis v Sloveniji uporablja samo 14 tisoč ljudi. Je pa zato odziv pogostokrat veliko večji, hitrejši in kakovostnejši kot v množici FB objav. Ravno prek Tvvitterja je bilo največ odziva na sporno kolumno na spletni strani SDS o volivcih Zorana Jankoviča. V predvolilni kampanji so na Tvvitterju tudi sicer potekale mnoge burne razprave, tudi zato, ker so Tvvitter kot nov in zanimiv medij začeli uporabljati tudi nekateri politiki, na primer Janez Janša, Katarina Kresal, Gregor Golobič, Žiga Turk, tudi Zoran Jankovič. Pred volitvami se je na Tvvitterju kot edini šentjurski kandidat pojavil @jozeartnak, ki pa je objavil samo dva zapisa. Verjetno je težko pričakovati, da bi mu po zgledu Facebooka sledili tudi drugi šentjurski politiki, bi pa bilo zanimivo recimo spremljati udarna razmišljanja »šentjurskega Sokrata«, podžupana Roberta Polnarja. Prednost Tvvitterja je ravno v kratkih, kreativnih in udarnih avtorskih »iskricah«, banalnosti, ki jih je veliko na Facebooku, na Tvvitterju ne doživijo odziva. Nekaj Šentjurčanov pa je vendarle tu in tam aktivnih tudi na Tvvitterju. Profil @sentjur ima registriran Tanja Gobec, ki je objavila očitno le testni zapis, je pa veliko bolj aktivna na Facebooku. LU Šentjur se trudi v zadnjih mesecih, a praktično nima sledilcev. Tu in tam kaj pridajo @sandipotocnik @ klemengrdina, @gemanovski, @vahlc in verjetno še kdo. Na Tvvitterju so tudi Šentjurske novice (©šentjurske), urednik Jure Godler tam velikokrat objavi kakšno zanimivo novico. L. H. onovno uspešna 170.550 evrov za brezplačna izobraževanja Ekipa Ljudske univerze je uspešna na razpisih Ljudska univerza Šentjur, ki jo vodi direktorica Jelka Godec, je bila ponovno uspešna na Javnem razpisu za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od leta 2012 do 2014, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport. LUŠ je z razpisa pridobila kar 170.550 €, ki jih bodo v treh šolskih letih porabili za izobraževanja na področju jezikov, digitalnih znanj, finance za vsakogar, podjetniške priložnosti, desetprstno tipkanje in izobraževanja za življenjsko uspešnost. Vsa izobraževanja bodo za udeležence brezplačna, odvijala se bodo v Šentjurju in Šmarju pri Jelšah. Upravičeni do teh izobraževanj so zaposleni, starejši odrasli, mladi in odrasli s posebnimi potrebami. jg v zadnjem letu, ki ga je bilo kar nekaj. Navedla je, da so skupno izpeljali 52 projektov, da finančnih težav ni in da je trenutno v bazi skoraj 250 članov. Za predsedniško mesto kandidature ni oddal nihče, tako da bo funkcijo do nadaljnjega opravljala Močnikova, ki je bila izvoljena tudi v novi upravni odbor, kjer so poleg nje še Andraž Bebar, Nejc Kresnik, Primož Pečar, Amadej Rataj, Saša Rečnik, Hana Sudar in Jan Supovec. V nadzorno in disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Mateja Gobec, Urša Horjak in Aljaž Kolar oz. Matija Ketiš, Maja Mastnak in Mitja Šega. Predstavnica dijakov je Ajda Kolar, simpatizerje predstavlja Bojan Planko, v svet študenstkih klubov pa je bil soglasno izvoljen Mitja Šega. br, foto Aljaž Kolar Diaci pristal na Planini Marko Diaci je serijo županskih obiskov krajevnih skupnosti konec prejšnjega meseca nadaljeval na Planini. Po poročanju občinske spletne strani si je ogledal makadamsko državno cesto proti Sevnici in še nekaj odsekov lokalnih cest, ki bi jih kanilo izboljšati. S sogovorniki je spregovoril tudi o problemu onesnaževanja vodnega vira, zaradi neurejenega kanalizacijskega omrežja nad izvirom pitne vode v naselju Doropolje. Besedovali so tudi o prostorski rešitvi za vrtec in se ozirali proti zdravstveni postaji, kjer je precej prostora neizrabljenega. Pri Študentskem klubu mladih Šentjur so pred tednom dni opravili z rednimi volitvami v društvene organe. Udeležba je bila bolj Nastija Močnik ostaja “kapitanka” pičla, saj so vsi prisotni zasedli katero od funkcij. Dosedanja predsednica Nastija Močnik je podrobno poročala o dogajanju Zaposlovalni podatki____________ Brezposelnih uradno manj kot lani Propad Alposovih družb se v statistiki brezposelnosti še ne pozna, saj je bilo novembra v šentjurski občini 18 brezposelnih več kot oktobra. Če pogledamo v strukturo brezposelnih, je med njimi 57 % žensk, največ pa je na Zavodu za zaposlovanje tistih, ki so zaposlitev izgubili v lanskem letu. Najštevilčneje so zastopani brezposelni med 50 in 60 let in s V. stopnjo izobrazbe. Alpos delavcem! Nekdanji zaposleni Alposa posebne storitve (POS) so usodo vzeli v svoje roke. Ustanovili so družbo z omejeno odgovornostjo Ispio. Stečajni upravitelj Štefan Veren je s podjetjem delavcev sklenil najemno pogodbo. V družbi Ispio bo našla delo vsaj polovica od 90 zaposlenih na Alposu POS ter obdržala večji del proizvodnega programa - notranja in zunanja oprema, predelava pločevine ... Zaposleni bodo tako morali sami ponovno zagnati proizvodnjo, pridobivati nova naročila, poleg vsega pa še v stečajno maso prispevati 5.700 € na mesec za najem, jg Nenavadna predbožična gesta šentjurskih petrolovcev se je zgodila v sredo, 21. decembra. Tamkajšnji zaposleni so v imenu svojega podjetja šentjurski knjižnici podarili bon za 200 €. »Takšne priložnosti so zelo redke, da dobi Knjižnica kakršnokoli donacijo v obliki denarja iz gospodarstva, zato smo je bili še toliko bolj veseli,« je povedala direktorica Tatjana Oset. Sredstva bo Knjižnica Šentjur namenila za nakup elektronske leče za branje slabovidnih. »Celotna vrednost leče je okoli 1000 € in vsaka takšna donacija bo prišla prav,« je nadaljevala Osetova. ja Koncert v Dobju V prepolnem kulturnem domu v Dobju, kjer kar nekaj obiskovalcev sploh ni moglo v dvorano, so v nedeljo, 18. decembra, pevci in godci iz bližnjega Paridola predstavili svoj drugi »album«. Strokovno pomoč pri izboru pesmi in snemanju jim je nudila radijka Vesna Sever, ki je koncert tudi povezovala. Poudarila je njihov način petja, ki izvirno poustvarja ljudsko izročilo, ki ga vsekakor ne slišimo pogosto. Na odru je besede pohvale o Paridolskih koreninah našel tudi njihov občasni član slivniški župnik Marko Šramel, vodja območne izpostave javnega sklada za kulturo Anita Koleša pa jim je podelila srebrna Maroltova priznanja. Njihovo kakovost potrjujejo tudi redne udeležbe na državnih srečanjih ljudskih pevcev in godcev. V nekajurnem programu je nastopilo še pet zasedb, po napornem poslušanju pa so se prilegle domače dobrote, ki so obiskovalce čakale v preddverju. br, foto: Gašper Gobec Novo leto je neznanec, prav lepo gaje spoznati, mu zaupati, a ne preveč pričakovati. Staro je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj! (Svetlana Makarovič) Želimo vam vesele božične praznike ter srečno novo leto. Svet KS Dramlje LEON fibblV Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Pomaranče 1 kg Barcaffe classic 100 g Srebrna radgonska penina Coca cola 1,51 jjo do ra. pfse življenje sreča« 2612 Januar s e p s n 1 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 18 19 20 21 22 25 26 27 28 29 Februar T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Maj T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Marec P T S Č P S N 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Junij P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Tridnevna prireditev, ki je trajala od 14. do 16. decembra, je namenjena predvsem našim najmlajšim. Organizator, Mladinski center Šentjur, je tokratno Pravljično deželo prestavil iz lanskega manj primernega ogrevanega šotora na Mestnem trgu v bolj primeren Kulturni dom. Prvi dan so si najmlajši lahko ogledali igrico o izgubljenem Tinkinem klobuku v izvedbi družinskega gledališča Kolenc. Drugi dan, v četrtek, pa so organizatorji in skoraj 50 prostovoljcev, ki so sodelovali pri tem projektu, pripravili delavnice za otroke, kjer so lahko izdelali novoletne čestitke, pobarvali pobarvanke, se pogovorili z dobro zimsko vilo ali pa poslušali pravljice. Prostovoljci, ki so sodelovali pri tem projektu, so bili oblečeni v praznične kostume, od mušnice, sončka, angelčka, do likov iz pravljice Aje to. Za tri ure, kolikor je dnevno trajala prireditev, so organizatorji na oder Kulturnega doma postavili kar nekaj nastopajočih: od učencev s Kalobja in Planine, plesne skupine Plesnega vala ter skupine Elipsa, folklorne skupine in še mnogih drugih. Prireditev pa je povezovala prava Smrketa. Ob samem začetku se ni ravno trlo obiskovalcev, pač pa so ti napolnili dvorano šele malo kasneje. Prava uspešnica za organizatorje je bil tretji dan pravljične dežele. Zvito so se spomnili in povabili večje število pevskih sestavov. Nastopili so učenci POŠ Blagovna, OŠ Slivnica pri Celju, kvartet flavt, Komorni zbor Avista, OPZ OŠ Hruševec Hruševec in drugi. Otroke je pozdravil tudi Božiček in jim pred prazniki razdelil simbolična darila. Poskrbeli so za čaj in piškote. Organizatorica projekta Mojca Zupanc je bila z udeležbo in potekom prireditve izredno zadovoljna in za naslednje leto obljublja otrokom še večji žur. jg fotogalerija na www.sentjurskenovice.si V soboto, 10. decembra, je šentjurski Big band ponovno organiziral plesni večer, že tretji po vrsti. Dvorana Kulturnega doma Šentjur ni bila prepolna, saj se je v ritmih zazibalo le nekaj čez 20 plesnih parov, kar pa ni motilo ne nastopajočih in ne plesalcev, ki so imeli za plesne korake več prostora. Organizatorji so plesalcem pripravili zanimiv večer z veliko nastopajočimi zvezdami, kot so kralj rocka Elvis Presley, Frank Sinatra ter druge domače zvezde. Za ruski sistem okusne večerje, ki je bila vključena v vstopnico, so poskrbeli v Gostišču Miran. Čeprav je bil tokratni plesni večer slabše obiskan kot prva dva, lahko upamo, da Bigbandovci ne bodo vrgli puške v koruzo, saj takšnih plesnih koncertov zelo primanjkuje. Svoj performans so pod vodstvom Boštjana Jagra opravili odlično in profesionalno, za kar jim lahko le čestitamo. jg Ob izdaji nove zgoščenke je šentjurski narodnozabavni ansambel Petka v nedeljo, 4. decembra, organiziral koncert z znanimi glasbenimi gosti. Poleg Petke so na oder hruševske dvorane stopili še Modrijani, Šentjurski muzikantje, Veseli svatje in ansambel Braneta Klavžarja. Ker brez Pihalnega orkestra Šentjur, kot kaže, ne steče nobena večja veselica, so zaigrali tudi na Petkini nedelji, kot so organizatorji poimenovali svoj koncert. Premierno zgoščenko ansambla Petka so prodajali na prireditvi. Kljub 10 € visoki vstopnini je organizatorju uspelo dvorano napolniti do zadnjega kotička. Nekateri obiskovalci so ostali celo brez sedeža. Poslušalci so navdušeno spremljali koncert in izvajalce nagrajevali z dolgimi aplavzi. Koncert je povezovala Natalija Verboten. Po vzoru božično-novoletnih koncertov je ansambel Petka poskrbel tudi za projekcijo svojih fotografij na platnu. jg www.tr go vi nejager. com f 1AGER TRGOVINE ^ h*®« NOVOpirotehnika odslej tudi v __ SUPERMARKETU JAGER ŠENTJUR * TEŽKIH 5 vsebuje 5 baterij, vsaka izmed njih ima 16 izstrelov, skupen predviden čas delovanja cca 110 sek, višina cca 30 m TOP SEGRET skupaj višina delovanja cca 30 m, 50 izstrelov > .r-‘. K FIAGER A TAKA 49 izstrelov, višina delovanja 45 m, ppredviden čas delovanja cca 50 sek 49,99 PAKET 3 BATERIJE JAGER vsebuje 3 baterije, vsaka ima 25 izstrelov, modeli BRAVE HEART, LOST IN THE WOOD, LOST AND FOUND, skupen predviden čas delovanja cca 120 sek, višina delovanja cca 50 m f "JAGER T 022D mil- GRAND PRIX višina delovanja cca 30m, 9 izstrelkov 3,99 € SIGNALA PIŠTOLA START 3 MOD 911 /Z IV 4,90 c Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja za P.E. Jager Šentjur do 31.12.2011. Za možne napake v tiska se opravičujemo! moopRcmn W v | Blagovnica Resevna Šentjur I 2. nadstropje, Mestni trg 3, * 3230 Šentjur Tel: (03) 74 90 790; Fax: (03) 74 90 791; Gsm; 041 / 633 032; E-mail: info@biooprema.si vaše stanovanje postanedom! Biooprema Šentjur KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJUR z.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 ŠENTJUR Tel: 03 574-33-15, 574-31-86 fax: 03 5743-624 ■ Z*--« ,A% Članom KZ, kupcem in ‘ v A e > v praznike srečno in ^ i .a & '•' uspehov polno novo br,* leto 2012. ■ KZ Šentjur z vami v vseh letnih časih Božično-novoletni koncert učencev GS /» sr - ''n?Vwr Sreča se*skriva v .majhnih stvareh. Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjurje v torek, 13. decembra, pripravila tradicionalni božično-novoletni koncert učencev. Letošnjih komornih zasedb je bilo kar trinajst in temu primerna je bila dolžina koncerta, četudi so učenci s svojimi učitelji zaigrali največ dve skladbi. Na šentjurskem odru so se predstavili tudi najmlajši -glasbena pripravnica, ki so z Božičkovimi kapami na glavi ob spremljavi kitarske komorne skupine zapeli tri pesnice. Okoli 100 nastopajočih učencev je temu primerno napolnilo dvorano do zadnjega kotička, predvsem s starši in drugimi obiskovalci. Nastopile so tako tolkalna skupina, glasbena pripravnica, kitarska komorna skupina, kvartet flavt, kvartet s citrami, kvartet klarinetov Clarifun, klavirski trio, trobilna komorna skupina, godalna komorna skupina, orkester harmonik, vokalna komorna skupina in pihalni orkester učencev glasbene šole. Zbrane poslušalce je pozdravila ravnateljica glasbene šole Simona Zdolšek. »Koncert naj prežene morebitno malodušje in strah pred prihodnostjo in naj nas napolni z radostjo bližajočih se praznikov,« je bila njena osrednja misel. Rdeča nit koncerta so bile božične in novoletne melodije ter filmska glasba. Organizacijo koncerta je prevzela prof. Nataša Aškerc, ki je za to priložnost v kotu dvorane postavila božično drevesce, poskrbeli pa so tudi za prijazno video projekcijo, ki je mestoma skrbela za dodatne informacije o nastopajočih. jg Pravo poslabšanje situacije je pričakovati v dveh do treh mesecih Drugo decembrsko soboto so v enem večjih celjskih nakupovalnih središč člani tamkajšnjega Rotaract kluba izvedli zbiranje trajnih živil in potrebščin za družine v finančni stiski širšega šentjurskega območja. V 12 urah so zbrali za 10 vozičkov artiklov, ki jih bodo v sodelovanju s šentjursko Občinsko zvezo prijateljev mladine predali družinam socialno ogroženih otrok staršev, ki so bili zaposleni v propadlem Alposu. Kmalu je podobne akcije pričakovati tudi v šentjurskih nakupovališčih. Predsednica OZPM Šentjur Albina Karmuzel, ki sodeluje s celjskimi rotaractovci, je dejala, da je bila omenjena akcija četrta doslej. Pomoč socialno ogroženim družinam so tokrat namenili dvema ducatoma družinam, vrednost vsakega paketa pa je med 100 in 150 €. Pri OZPM zaznavajo povečevanje socialne stiske, saj dobivajo vedno več prošenj, na kar pa kriza Alposa doslej bistveno še ni vplivala, pričakuje pa se, da bo do tega prišlo s februarjem oz. marcem. OZPM bo decembra organizirala tradicionalno novoletno obdarovanje predšolskih otrok po celotni občini. Organizirane so tudi različne delavnice in predstave. Sama meni, da glede na obseg dela volonterski način dela ne zadošča več vse večjim potrebam. br; foto: GG Turistično-informacijski center Občine Šentjur z vodjo Alenko Testaniere je prvo decembrsko soboto ponovno, že tretjič, organiziral Miklavžev sejem. Več kot 20 stojnic z zeleno streho je krasilo ploščad pred šentjursko farno cerkvijo sv. Jurija. Razstavljavci so nudili pesto izbiro domačih izdelkov po sprejemljivih cenah. Med njimi smo opazili tudi stojnico literarnega društva, likovnega društva ter mesarstva. Na skoraj vsaki ste lahko poskusili kuhano vino. Vinogradniško društvo Šentjurje v ceno 2 € vračunalo celo kozarec Zgornjega trga. Oblačno in deževno, vendar ne premrzlo vreme ni privabilo presežka obiskovalcev, pa čeprav je na sejem vabil letak, poslan na gospodinjstva. Tudi medla razsvetljava razstavne cerkvene ploščadi ni pripomogla, da se večina razstavljavcev ne bi odločila pospraviti svoje izdelke iz stojnic že uro pred uradnim koncem. Okoli stoterica otrok si je ogledala predstavo o babici Zimi in obiskal jih je Miklavž. TIC je poskrbel tudi za brezplačno vodenje po muzejskih zbirkah po občini. jg Tiskarna CS tisk 01 www.sistemko.si OBČINA ŠENTJUR Mestni trg 10 3230 Šentjur__ Uradne ure: ponedeljek: Hh • I2hln 13h -15h torek: Hh I2h In 13h 15h »reda: 8h I2h m I3h 17h četrtek: ni uradnih ur petek: 8h I3h (03) 747 13 10 občina.sentjur@sentjur.si OBMOČNA 0BRTN0-R0DJETNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si Cesta Miloša Zidanška 28, mo Šentjur/p.p. 75 mail: info@sic4if.net PredseSnikofon: TURISTIČNA AGENCIJA Vabila za vse priložnosti GSM: 041 697 226, E-mail: cstisk@siol.net FMSIOl >1:035794725^3 Gregor Zdolšek s.p., Bevkova ulica 5, 3310 Žalec Trgouina Sistemko Uedno za razpolago. -CELOVITE IT REŠITVE za vaše celotno poslovanje -VZDRŽEVANJE (celotne IT infrastrikture vašega podjetja) - NAJEM programske in strojne opreme - GOSTOVANJE namenskih strežnikov Win,Nviac in Linux -SPLETNA TRGOVINA Wm Is gšm:051 698 600 i baracuda.carmen@siol.net info@baracuda.si lA www.baracuda.si Martin Laubič s.p. KROVSTVO, KLEPARSTVO, NOTRANlAZAKUUČNfi TEN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: hubk.morthetiol.net 041 0/2 302 GSM: m ZLfllEB/0 Drofenikov« ul. 15, 3230 Šentjur zlatarstvo_ales_pctck@t-2.net tel.: 03 746 46 67 GSM: 031 848 112 Tirana Javorje 15a 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03 748 30 03 Faks: 03 748 30 04 email: firaba@siol.net Nudimo kvalitetne in strokovno opravljene računovodske Storitve za vse oblike gospodarskih družb, za samostojne podjetnike in društva. Gostilna KAJZLER Ul. Skl. Ipavcev 7, Šentjur tel.: 041 413 441.041 436908 IM -kifeljčki -sardele -lignji •postrvi TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE prodaja in izdelava dežnikov, žaluzij, lamelnih zaves, ptaejev, lenti, nehanje m zunanje opreme □ID 777 darko mavrič s.p. UirtUmroklZi (. kozjanskemu odrade 15/e, 3230 Šentjur »I 03,748 30 06. 03,749 26 77 Im 03,748 30 07, 03,749 26 7b GSM: 041 OKi 090; e-nuil: dorkntfimd?77« 6oS,',ŠČ*"*enoč,«de «k '' Bohorč " Uto. Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, mobi: 041 666 726 7 sodobno opremljenih sob. Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Rifnik 17. 3230 Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM PETA§ Martin Podgoršek s.p. Valentina Orožna 8 3230 Šentjur tel.: 03 574 14 31 gsm: 031 690 250 Delovni čas: 8.00-11.00 in 12.00-16.00 sobota: 8.00 -12.00 ponedeljek zaprto aSlovenia.com z vami na pot — AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/622-220 Najboljša kava in zvečer zabava, ^ v mestu pod Rifmkom. Matuž I idvršek s.p. Elbatrade j Tel.:03/749 21 51 — 0.0.0. Fax: 03/749 21 50 Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov Mestni trg 7, Šentjur Naša kava nepozabnoll INFORMATIVNI SPLETNI PORTAL Dramlje 33, 3222 Dramlje. » • E poita: dramlje.InfoiggmalCtom GSM: 051 342 652 f/AMBULANTA ZA BIORESONANCO Marjeta Knez s.p. Ulica skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur Tel.: 051 872 078 A 03 746 12 70 Frizerski salon Tina Martina Ribič s.p. Vrbno 30 a, 3230 Šentjur ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA ŠENTJUR, 7. JANUARJA 2012, OR 1915 URI [po suetiimašlll r 1 Stičišče idej. ^ Četrtek, 5. januar 2012, 19.00, cerkev na Rogli g Glasba z Rogle - kvartet kitar Leggero ■Si. (Zagreb, Hrvaška) S'------------------------------------- Petek, 6. januar 2012, 19.00, hotel Planja, Rogla q Glasba z Rogle - novoletni koncert J- Zreške godbe na pihala Sobota, 7. januar 2012, 20.00, Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop Trianglov zimski večer "The Light in the Piazza", od Broadwaya do West Enda z Ebony Buckle Ponovitve: 5. 1. (Žalec), 6. 1. (Velenje) Nedelja, 8. januar 2012, 11.00, cerkev sv. Jožefa Trikraljevski matinejski koncert s Otroškim zborom Češke filharmonije iz Prage Sobota, 14. januar 2012, 19.15, cerkev sv. Jožefa, Celje Vešperae Josephinae Matevž Kink, bariton; Primož Novšak, violina Petelj 27. januar 2011, 21.00, Local LocalCoolTura - Take Off RDEČI KRIŽ Praznovanje 101. rojstnega dne Karoline Ulaga Kako je praznovati 101. rojstni dan, nam je 7. decembra zaupala Karolina Ulaga s Planine pri Sevnici. Vsa še zdrava in čila nam je v družbi svoje hčere in sina ter množice svojih muck dejala, da je v življenju morala mnogo pretrpeti. Po smrti svojega moža in požganega doma ni obupala. Zgradila si je novi dom, kjer prebiva skupaj s svojo hčerjo in sinom še danes in ga po njenih besedah ne bo zapustila -razen takrat, ko bo umrla. Ob njenem 101. rojstnem dnevu so ji predsednik in sekretarka OZ Rdečega križa Šentjur ter predstavnika KO Rdečega križa Planina pri Sevnici Andrej Kolman in Pavla Tonjko zaželeli še mnogo zdravja in lepih dni z željo, da se prihodnje leto ob praznovanju 102. rojstnega dne zopet vidimo. -M , jg Z adventnimi venčki med starejše V kulturnem domu Šentvid pri Planini je bilo 26. novembra prav veselo. V sodelovanju s posvetnim društvom Zarja, OŠ Planina pri Sevnici in KO Rdečega križa Planina pri Sevnici je potekala delavnica izdelovanja adventnih VSnčkov. Delavnica je bila množično obiskana, udeležili so se jo tudi mladi člani Rdečega križa in predstavniki KO Rdečega križa Planina pri Sevnici. Udeleženci delavnice so s spretnimi rokami izdelali okrog 50 venčkov iz naravnega materiala. Mnogi so ponesli venčke na svoje domove, mladi člani Rdečega križa pa so s svojimi predstavniki KO Rdečega križa Planina pri Sevnici ponesli adventne venčke na domove starejših ter jih na takšen način obdarili in jim prižgali lučko upanja za naprej. V decembru bodo pričeli s pobiranjem članarine in prostovoljnih prispevkov OZ Rdečega križa Šentjur obvešča vse občane občine Šentjur in Dobje, da bodo v mesecu decembru predsedniki Krajevnih organizacij Rdečega križa s svojimi poverjeniki na terenu začeli s pobiranjem članarine in prostovoljne prispevke za leto 2012. Predsednik OZRK Šentjur mag. Štefan Tisel je dejal, da bodo tako kot doslej vsa zbrana sredstva v celoti in izključno namenjena za delovanje in izvajanje programov posameznih KORK na terenu, zato občane prosijo, da s svojim prispevkom podprejo delovanje KORK v svojem kraju. Voščilo Sodelavci Območnega združenja Rdečega križa Šentjur želimo vsem občankam in občanom miren in blagoslovljen božič, v prihodnjem letu pa polno zdravja, osebne sreče in zadovoljstva v upanju, da ne bi nikoli zašli v socialno stisko. Hkrati se zahvaljujemo vsem ljudem dobre volje, ki ste kakor koli pomagali in sodelovali pri akcijah Rdečega križa, kakor tudi lajšali težave pomoči potrebnim. Veselimo se nadaljnjega dobrega sodelovanja. www.hisakulture.si, 041 708 945, inlo@hisakullure.si Predsednik OZRK Šentjur mag. Štefan Tisel, dr. med., s sodelavkami in sodelavci Edicom d.o.o. Prijateljeva ulica 12 3230 Šentjur t:03 749 18 44 info@edicom.si Naj vam vsaka zvezda izpolni željo, vsaka snežinka nariše nasmeh in vsak korak prinese srečo v teh prazničnih dneh! GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade d,,. ANTON KOŽELJ, tel.: 03/ 749 21 51 Ljubljanska cesta 26, fax.: 03/ 749 21 50 3230 Šentjur gsm: 041/ 771 151 [OGREVANJE NA: SREČNO 2012 Trgovine KEA z direktorjem Boštjanom Kukovičičem so po nekajmesečnem breztrgovinskem postu v Dramljah 10. decembra končno odprle prenovljeno Resevnino trgovino, ki se po novem imenuje Tuš market Kea Dramlje. S tem namenom so v KEI povečali število zaposlenih na 140, kar 8 pa jih bo redno delovno mesto imelo v Dramljah. Kukovičiču so s pesmijo čestitali tudi otroci iz drameljskega vrtca pod vodstvom Milene Kajtna, ta pa je vrtcu podaril bon v vrednosti 500 €, ki ga je s solzami v očeh prevzela Albina Karmuzel. Odprtje trgovine je pritegnilo zavidanja vredno množico domačinov, bilo jih je okoli 400, večina od njih pa je po prerezu odpiralnega traku opravila prvi vljudnostni nakup. Družini Kukovičič je ob odprtju čestital tudi župan Diaci, objekt in kupce je blagoslovil še domači župnik Milan Strmšek. Organizatorji so za obiskovalce poskrbeli s čevapčiči, sokom in vinom. jg ‘Vstop prosti ™ (Božični koncert - KjiCtumega društva Cjtasovir -* H f ( nedeljo, 25.12.2011, ; 0617.uri, v cerUj 'i Sv. Jurija v Šentjurju. M Spnmljava: Mojca Krajnc • (jostje: ('itrarsfji artet (jCasbene šote sbfacfaufjei Ipatcei Šentjur POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Gorica pri Slivnici, 24. 11. -Nekdo je iz skladišča odpeljal 7 plinskih jeklenk. Šentjur, 25. 11. Neznanci so znotraj ograj avtomobilskega razpečevalca na Cesti Kozjanskega odreda poškodovali več vozil. Šentjur, 26. 11. - Nekdanja žena se je znašala nad bivšim soprogom, s katerim zaradi revščine živita skupaj. Skušala ga je celo politi s kropom, policisti pa so ji izrekli prepoved približevanja. Šentjur, 27. 11. - Oškodovancu so v enem od lokalov ukradli jakno znamke Armani z mobilnikom Nokia N97. Dramlje, 27. 11. - Neznanci so s treh objektov demontirali za 900 € bakrenih žlebov. Šentjur, 28. 11. - Neznani tovornjakar je na železniškem prehodu odlomil zapornico. Šentjur, 1. 12. - Približno 10 km od domačega ognjišča so policisti našli osebo, ki so jo bližnji pogrešili. Šentjur, 2. 12. - Nekdo je izpred pešniškega vrtca iz dveh vozil odtujil ženski torbici. Šentjur, 2. 12. - Policisti so srboritemu »bivšemu« izrekli prepoved približevanja nekdanji partnerki. Šentjur, 3. 12. - V okolici mesta je voznik zapeljal s ceste, ker se je izogibal vozniku kolesa z motorjem APN 4, ki je nonšalantno odpeljal naprej. Šentjur, 5. 12. - V sporu je mož grozil ženi, da jo bo ubil. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja in zasegli ročno bombo ter nekaj drugih eksplozivnih teles, za katere ni jmel ustreznih listin. Šentjur, 7. 12. - Nekdanja prijateljica je prekinitev zveze težko prenašala in »bivšemu« razbila stekla na vhodnih vratih, stranišču in oknu v kleti. Šentjur, 7. 12. - Lastnica gozda je naznanila, da je gozdar označil drevesa, ki so bila kasneje požagana. Krivo pobudo je dal Jastnik sosednje parcele.________ Šentjur, 7. 12. - Soseda z Javorja sta se po sodni poravnavi zaradi groženj z ustrelitvijo znova sporekla s podobnim besednjakom. Gorica pri Slivnici, 7. 12. - V Vezovju je zaradi nepravilnega prehitevanja prišlo do prometne nesreče, pobegli povzročitelj pa je bil v nekaj urah izsleden. Šentjur, 8. 12. - Sin je vzel materino motorko, da bi delal, vendar se roditeljica s tem ni strinjala, češ da slabo ravna z orodjem. V zmerjanje so posegli policisti, ki so izpolnili tudi položnico.______________________ Šentjur, 8. 12. - Na avtobusni postaji je medobčinski redar na nepravilno parkiran tovornjak skušal namestiti obvestilo, pri tem pa ga ja lastnik vozila napadel. Šentjur, 8. 12. - V okolici mesta je sprehajalec s psom, ki je bil na povodcu, doživel srečanje s psom, ki ni bil privezan. Kosmatinca sta se nekoliko pogrizla, lastnika neprivezanega štirinožca pa menda čaka velika globa. Šentjur, 9. 12. - Pri razrezovanju debla drevesa z motorno žago se je to pričelo premikati po strmini in domačina hudo poškodovalo. Šentjur, 10. 12. - Zakonca sta se sporekla, mož pa je soprogi grozil z vilami. Šentjur, 14. 12. - Tuj državljan je prijavil, da so ga okradli, ko je spal v tovornjaku. Policisti so kmalu ugotovili, da prijavitelj ni bil oropan, temveč je želel zatajiti denar, ki ga je prejel za nakup avtomobila. Slom, 16. 12. - Neznanec je odtujil 11 smrečic. Morebitne kupce božičnega drevesa policisti opozarjajo, da je nakup brez listin kaznivo dejanje. Vse, kar je v moči narave in razuma, naj bo v novem ietu naravnano tako, da bo življenje prijetno, delo, ki ga opravljate, pa uspešno. Z najlepšimi željami za prihajajoče leto 2012 Kolektiv PP Šentjur Na Miklavževo soboto je bil šentjurski kava bar Pošta prvič doslej prizorišče kitarskega koncerta, ki so ga pod imenom Veseli punkcember organizirali fantje iz domače punkrock zasedbe Radiostorm. V goste so povabili še celjske Cops On Bikes in prleške Samo za dnar, ki preigravajo pesmi Centra za dehumanizacijo, ki je pred leti koncertiral tudi v Prostoru. Dogodka brez vstopnine se je udeležilo lepo število mladine, ki pa »podarjenega konja« ni sprejela ravno odprtih rok, saj so se številni še pred zadnjo skupino, ki je prisotne sicer navdušila, razkropili po raznih kotičkih, kjer so premlevali svoje tegobe. Od lanskega septembra delujejo v zasedbi bas kitarist Toni Mlakar iz Šentjurja, bobnar David Boršič iz Gorice pri Slivnici, ritem kitarist Jaša Šrot iz Celja in pevec Hubert Krivec iz Zibike, ki se je skupini pridružil nazadnje. Ekipo je zaradi pomanjkanja časa letošnjo jesen zapustil kitarist Andrej Petelin z Grobelnega. V zadnjem obdobju so spremenili tudi svojo usmeritev, ki jo opisujejo kot punk rock, zaidejo pa tudi v kakšno tršo različico. Besedila piše Mlakar, trenutno pa premorejo pol ducata svojih »komadov«. Kmalu naj bi v živo igrali še enega ali dva. Nastopov imajo kar nekaj, med drugim tudi v tujini - Avstriji, kjer so veseli zlasti dobrega odziva poslušalstva. Slovenska publika je po njihovi oceni razvajena, saj jih ne zanima spoznavanje manj znanih zasedb. To je eden od razlogov, da se nameravajo v Šentjurju ukvarjati z organizacijo podobnih dogodkov, kot smo mu bili priča na Mestnem trgu. V drugi polovici prihodnjega leta si želijo lansirati lasten demo album. br V začetku meseca je šentjurski župan Marko Diaci pripravil sprejem za zlate maturante, ki so medtem že dobra dva meseca študentje. To je bil prvi tovrstni sprejem, ki bo poslej stalnica. Jureta Brečka, Boštjana Dečmana, Lucijo Gajšek in Davida Tovornika bo na ta dogodek spominjalo posebno darilo, ki so ga prejeli iz rok župana. * Vojna za Slovenijo na Šentjurskem Piše mag. Franc Kovač 4. nadaljevanje Stanko Strašek (1964-1991) Žrtev vojne za Slovenijo: Stanko Strašek je bil doma iz Boletine pri Ponikvi, kot miličnik je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja služboval v Medvodah. Padel je 30. junija 1991 v Ljubljani kot pripadnik posebne enote milice, ki je varovala parlament. Na stavbo Filozofske fakultete v Ljubljani v bližini križišča, kjer je padel, je 30. junija 2005 Policijsko veteransko društvo Sever vgradilo spominsko ploščo. Straškov pogreb, pospremljen z vsemi državniškimi častmi, je bil 1. julija na pokopališču na Ponikvi. Mašo zadušnico, ki je bila v ponkovški farni cerkvi, je zmotil protiletalski alarm, toda panike ni bilo. Ponkovški župnik Herman nas je pomiril, da smo v cerkvi povsem varni, skupaj z njim smo do konca alarma izmolili rožni venec. Kot predsednik Skupščine občine Šentjur sem imel ob grobu poslovilni nagovor. Zelo malo je znanih podrobnosti, kaj se je dogajalo tistega kritičnega večera, pravzaprav jutra, saj naj bi do incidenta prišlo pol ure po polnoči, na kontrolnem mestu na križišču Kardeljeve in Aškerčeve ceste. Uradno je znano le to, da ga je z rafalom pokosil voznik zastave 101. Napadalec, na katerega je potem neuspešno streljal Boris Mikolič, ki je bil s Straškom skupaj na blokadnem mestu, je pobegnil po Titovi cesti proti Črnučam. Pri Smeltu naj bi ga ubili ostrostrelci slovenske policije. Podrobnosti o dogodkih na Aškerčevi cesti niso bile nikoli javno podrobneje razjasnjene, zato so se o tem dogodku po Šentjurju razširile razne govorice. Med drugim tudi to, da Strašek ni imel zaščitnega neprebojnega telovnika, eni so trdili, da ga sploh ni imel, drugi, da ga je svojevoljno slekel, ker je bil neudoben, napadalec, ki naj bi bil pripadnik TO, naj ne bi imel nobenega načrta in naj bi bil bodisi psihotik ali hudo pijan, ali morda celo oboje skupaj, ubit naj bi bil »preventivno« itd. Na šentjurski policijski postaji drugih podatkov razen uradnih niso imeli, Stankov oče pa se o podrobnostih sinove tragedije ni želel pogovarjati. Izbrskal sem naslov Borisa Mikoliča, ki je bil s Straškom na blokadnem mestu in verjetno tudi zadolžen za njegovo kritje. Mikolič je najprej nekaj okleval, nato si je vzel en dan za premislek. Naslednji dan je pogovor o tem dogodku odločno in dokončno zavrnil, dal pa mi je elektronski naslov predstavnika za tisk Policijske uprave Ljubljana Vinka Stojnška, ki naj bi mi odgovoril na moje poizvedovanje. 15. decembra sem mu poslal več pisnih vprašanj, a nanje nisem dobil nobenega odgovora. Darko Mikša policist iz Loke pri Žusmu: Tik pred začetkom junijske vojne sem bil dodeljen zaščitni policijski enoti v Ljubljani. V Ljubljano sem se odpeljal tako rekoč s kresovanja na proslavljanju osamosvojitve. 27. junija ob šesti uri zjutraj, ko sem se peljal proti Ljubljani, je na barikadah v Domžalah že pokalo. Specialci so me potem nekako le spravili skozi prepreke in dve uri za tem sem bil že v polni bojni opremi. Stanka Straška osebno nisem poznal, tisti večer, ko je padel, sem bil v patrulji, ki je krožila okrog parlamenta. Mislim, da je bilo pozno ponoči, ko sva s kolegom nekje na Tržaški cesti sprejela radijsko sporočilo, da je na Aškerčevi cesti v bližini Križank neznani napadalec iz rdeče stoenke streljal na policista. Zdrvela sva v smeri incidenta in na križišču na Ajdovščini zasledila rdečo stoenko, ki jo je vozila uniformirana oseba. Ali je to bila uniforma TO ali JLA, seveda nisem mogel ugotoviti, ker so si bile uniforme, z izjemo kape, povsem enake. Dobil sem nalogo, da stoenki sledim do naslednjega križišča, tam pa so me predpostavljeni usmerili v stransko ulico. Na Ježici, v bližini stavbe Smelta, so napadalca na barikadi ustrelili. Kdo je bil napadalec, nisem nikoli izvedel. Daje bila njegova žrtev iz naše občine, sem izvedel kasneje. Smrt Stanka Straška očitno mora ostati nepojasnjena. FK Krava Gora, ki je bila rekorderka med pomurkami in je imela 6000 I mleka, uradno priznanega na živinorejski republiški razstavi v Ljubljani . nadalj evanj Šolska sirarna - mlekarna zaradi drugačnih smernic v živinorejski proizvodnji. potrebe sadovnjakov in za pouk učencev smo imeli 20 panjev čebel, ki smo jih po potrebi nameščali v sadovnjake. Stalen čebelnjak je bil ob šoli na terasah. Pred leti smo čebelarstvo opustili, ker je bila preblizu čebelnjaka prometna cesta in sortni sadovnjak, v katerem so takrat uvajali veliko število škropljenja sadja. Na šolskem posestvu je bilo takrat naslednje številčno stanje živali: ■ ■ T" ■ ■ 7*? ■" rr Živinorejska praksa v novem hlevu Zaradi potrebe po okrajnem planu smo nabavili svinje in merjasce švedske landrace pasme, ki naj bi bile osnova za spreminjanje pasme v okraju. Matične živali smo nabavili na prašičji farmi v Ihanu. Zrejo plemenskih svinj smo lahko nadaljevali in oddajali plemenske pujske področnim zadrugam in pitališčem. Govedo je bilo vhlevljeno v hlevih na gospodarskem dvorišču pri kmetijski šoli in na šolskem obratu v Šentvidu pri Grobelnem. V centru šole so bile krave molznice, breje telice in pitovna živina. V Šentvidu so bile plemenske telice od odstavitve do pripustitve. Prašiči so bili v celoti združeni v svinjakih v gospodarskem centru pri šoli. Število konj smo zmanjšali na dve živali zaradi uvajanja sodobne vlečne sile. Opustili smo tudi rejo žrebcev, to je plemenilno postajo. Konje smo uporabljali za prevoze iz hribovitih predelov šolskega posestva in za spravljanje lesa iz gozdov. Opustili smo rejo kuncev, koz in perutnine - krave molznice 45 kom - telice 20 kom - teleta 36 kom - bikci za pitanje 40 kom - plemenske svinje 24 kom - merjasca 2 kom Sadjarstvo V času 50-letnice obstoja Kmetijske iole v Šentjurju je bilo sadjarstvo na prehodu iz bolj ali manj zastarele k sodobni intenzivni sadjarski proizvodnji. Zastareli visokodebelni travniški nasadi jablan so bili stari že nad 40 let, drevesa so bila v odmiranju. Del travniških nasadov, ki so bili že skrčeni, smo nadomestili s plantažnimi nasadi. Preostala starejša drevesa so bila odstranjena, površine so bile pripravljene za obnovo. Pomembno mesto v sadjarstvu je zadnja leta zavzemal nasad črnega ribeza, katerega površina je merila 4 ha. Na Ritniku je bil v letih 1951/52 nasajen nov nasad jablan. Pri napravi in začetni vzgoji tega nasada je sodeloval Institut za sadjarstvo in vinogradništvo iz Maribora. Podlage sadnemu drevju so bili semenjaki. Sortiment je vseboval naslednje sorte: jonatan, boskopski kosmač, baumanova reneta, krivopecelj, carjevič in mičurinke. Vzgoja je bila naravna piramidalna. Del drevesc je bil kasneje precepljen v krono. Nasad je rodil in je dajal najlepše plodove. Lega nasada je bila izredno primerna predvsem zato, ker je bilo to področje varno pred spomladanskimi slanami. Nasad je bil nekoliko odprt proti zahodu, tako da so nam manjše neprijetnosti povzročali stalni zahodni vetrovi. V letu 1959 je Kmetijska šola odkupila bivše Jagrovo posestvo, ki je mejilo na šolski nasad, z namenom, da se zasadi s sadnim drevjem in s tem razširi celoten nasad. Na tej nad 3 ha veliki površini je Kmetijska šola že pripravila površino za intenzivni nasad jablan, kjer je bil v prvih letih vmesni nasad ribez. V ta namen je bilo zemljišče preorano in podrahljano in že posajeno s črnim ribezom. Nad Zgornjim trgom - na Rebrih v Šentjurju je bil v letu 1952/53 zasajen plantažni nasad jablan, ki je ležal nad Piše mag. Nevenka Cmoki obstoječim travniškim nasadom in počasi odmiral. Zemljišče za ta nasad je bilo kasneje zasajeno s srednjedebelnimi drevesci jablan. Podlage omenjenemu drevju so bili semenjaki in vegetativci. Razdalje sajenja so bile precej velike, zato je bil naknadno posajen črni ribez kot vmesna kultura. Zemljišče v nasadu je bilo redno obdelovano, zasajeno z rastlinami za podor in obilno gnojeno. Sortiment v nasadu je obsegal: jonatan, koks-oranžno reneto, zlato parmeno, bellefleur, boskopski kosmač in kanadko. Drevesa so bila vzgojena v izboljšanih piramidalnih kronah, ki so se postopoma preusmerjala. Z razpiranjem ogradnih vej in upogibanjem smo skušali doseči primernejšo rodnost. Nasad je v rodnosti dajal dobre rezultate. Ker so bila drevesa srednjedebelna in so prve obrobne veje bile skoraj na tleh, je v nasadu zajec povzročal večjo škodo. Zaradi neprimernih zemljiških razmer je bilo sadovnjak težko ograditi, zato smo uporabljali kemična sredstva za preprečevanje poškodb. V Šentvidu pri Grobelnem je bil star kmečki nasad jablan, ki je bil v odmiranju. Postopoma smo ta drevesa krčili in jih nismo nadomeščali z novimi. Edino del površine, kjer je bil pred leti nasad hibridne trte, smo zasadili jablanami. Ob ribniku v Šentjurju in na Razkožah so bili starejši visokodebelni nasadi, ki so zaključevali svojo življenjsko dobo. Nasad ob ribniku smo v doglednem času iztrebili in pripravili zemljišče za obnovo. Nasad na Razkožah je bil mlajši, tu so bila drevesa še v polni rodnosti in so dobro rodila. To je bil tipičen travniški nasad, kjer smo površino izkoriščali za košnjo. Kmalu po ustanovitvi šole je takratno vodstvo posadilo v predelu ob Voglajni in Slomščici večje število visokodebelnega drevja. Ti nasadi so močno trpeli v hudi zimi leta 1929. Ostala je samo sorta bobovec. Ker so ti nasadi ovirali sodobno proizvodnjo na njivah in onemogočali prevoze, poleg tega pa dajali negotove pridelke, so bili izkrčeni. Poleg same šolske zgradbe so terase, ki so zasajene z različnimi vrstami sadja: to so jablane, hruške, breskve, slive, češnje in kutine. Poleg teh je posajen tudi rdeči in črni ribez. Vinogradništvo V Vrhu nad Šmarjem je šola imela vinograd, kije bil kupljen leta 1932. Kot kmečki vinograd je bil zasajen z manj vrednimi sortami in je zaradi tega dajal nekakovosten pridelek. Po koncu vojne so vinograd obnovili, žal po zastarelih koncepcijah. fse nadaljuje) LUCIJINA REPORTAŽA Volitve sem bojkotirala, zato seveda nisem pristojna, da sedaj stokam ali jodlam zaradi izidov. Ker pa si pravičnost vedno vsak razlaga po svoje, bi si tudi jaz lahko vzela pravico, da preanaliziram uspehe Janševega Štefa, Zokijeve Natalije in še koga, pravzaprav njihove programe, a se bom na daleč izognila tej skušnjavi. Iskrena bom, ker volilnim obljubam tudi slučajno ne verjamem in jih tudi niti slučajno nisem povohala. Če jih ni večina tistih, ki so šli veselo in odgovorno volit, le zakaj naj bi jih potem študirala jaz, ki raje doma gledam našo skoraj zmagovito Vlasto s Kmetije? Samo bla bla in tako naprej, brez veze. Jaz človeku le pogledam globoko v oči in mi je pri priči jasno, za kaj in za koga diha. Zato sem tudi navijala za Vesno. Toda vseeno sem si skrbno ogledala vse razstavljene face naših poslanskih kandidatov in zato vem o politiki tako rekoč vse. Štef je z džambotov zrl s stisnjenimi ustnicami in priprtimi očmi, nisem prepričana ali je bil na tem, da vsak hip plane v jok, ali pa nam je sporočal: hej raja, jaz sem dohtar, v Šentjurju tako ali tako tata mata in mi je pravzaprav vseeno, kaj si mislite o meni. E, vidite, to je tista prava samozavest, kot jo potrebujemo šentjurski Kozjanci. Ne pa Borutovega vljudnostnega demokratiziranja. Da niti ne debatiram o tem, da je bil njegov dobjanski Karl na plakatih videti, kot da je bil primoran v prvem razredu končati osnovno šolo. Jankovičeva Natalija, ki je volivce plakatno lovila na finto upanja, tako kot podkupljena krščanska gladiatorka s Koroške Alenka, je zbujala upanje v bolj kot ne oddaljeno svetlo prihodnost, saj je bila videti, kot da je pravkar pobegnila iz otroškega vrtca. Odkrito moram priznati, da me je prijetno presenetil nasmejani in razmeroma na gosto posejani obraz Javorškega Jožefa, od katerega bi se sicer bolj spodobilo, da bi si zaradi Katarince in Alposa nataknil larfo. Povsem kontraproduktivna je bila faca Kahlovega penzionista Staneta: njegovi volivci menda umirajo od gladu, on pa lepo zavaljen obljublja, da se bo boril za njihov vsakdanji kruhek. Ne, tako ne gre. Virantov Pavlihec me je kot »stranger in the night« pustil povsem indiferentnega, pa čeprav se mi je sumljivo razkuštrani Virant zdel kar seksi. Nadvse mi je bila všeč frizura Žerjavove Mihele: lepo visoko nafrfrutana je odlično kompenzirala Radovanovo golo bučo in v tem pogledu ima v stranki lepo perspektivo. Še lepši in najbolj perspektiven je bil na plakatih Akvonij. Njegova samozavestna državniška poza je bila na ravni lika ljubljenega predsednika Turka in tudi krepko nad podobo bodočega premiera Zorankoviča, zato ni čudno, da je po številu glasov pohodil dolga desetletja neuničljivega Javorčana. Ni kaj, če si bo našel pravo stranko, povedal kaj o politiki in prenehal ljudstvo nadlegovati s svojimi modrostmi, bi lahko bila v tandemu s Polonco nadvse uspešna profesionalna kreatorja županove všečne javne podobe. Drugih fac na plakatih nisem zasledila, kar je seveda izjemna zgodovinska škoda, ker so tako nepreklicno izgubljeni zadnji ostanki ideologij, ki so nam jih naši nesojeni poslanci morda želeli prodati. Kaj vse bi se dalo razbrati iz njihovih sijočih očk. Pa kaj jaz bluzim o naših namišljenih poslancih, ko pa so pred nami konkretni prazniki. Mare gara kot nor, nazdravlja zdaj z enimi zdaj z drugimi, za blagor občanov se izpostavlja alkoholizmu in prenapeti policistki Afroditi, ki v zasedi preži nanj, pa tudi hudim psihičnim stresom. Ko je zadnjič v Žonti vljudno gostil naše podjetnike, čudno, med njimi ni bilo nikogar iz Alposa, so le-ti veliko prej, kot bi se spodobilo, začeli nesramno gledati na ure in se ozirati proti izhodu. Zagato so rešili občinski Satira je način pisanja, kjer prevladuje ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja (knjiž.) SSKJ uradniki, ki so tam požrtvovalno vztrajali do konca uradnih ur. M a reta moram še posebej pohvaliti, ker tudi letos ni dovolil brezveznega razmetavanja občinskega denarja za razne lučke, zvezdice, angelčke ... Naj kar lepo počakajo v temnih skladiščih! Upam, da je tudi naprosil električarje, da nam v času od božiča do novega leta generalno izklopijo štrom. Ne samo, da bo tako prihranil prepotrebne evre za plače svojih novih perspektivnih občinskih sodelavcev, ampak bo veliko naredil za našo turistično promocijo. Menda je že napovedan poseben vlak s svetlobno preobremenjenimi Ljubljančani (pa ne tistimi v trenirkah), ki si želijo v živo doživeti pogled na v naravno temo zavito civilizacijo. Da je naš Mare res šparovit človek, kaže tudi to, kako je pocenil občinsko praznovanje dneva samostojnosti. Plačali si ga bomo občani sami z vstopnicami za koncert naših pihalcev. Kar ni čisto nič narobe, kajti če za našo samostojnost in enotnost nismo pripravljeni prispevati po 10 ali 15 evrov - natančna številka bo za mnoge prijetna skrivnost vse do vhodnih vrat - potem je pa tako vsega konec. Ali namerava Mare za javno silvestrovanje uporabiti tudi nekoliko skrivnosten ceemcejev šotor nad malonogometnim igriščem, še ni znano. Jaz mu vsekakor toplo priporočam, da resno razmisli o tej rešitvi. Tako, drage bralke in spoštovani bralci, prostora mi je ostalo le še za lepe božično-novoletne želje. Svetovala bi vam, da se zgledujete po našem Maretu, ne razmetavate z darili, pri potici in prati se držite nazaj itd., ampak potem pa res od praznikov ne bi imeli čisto nič. Srečno. Lucija Iz tabora ŽKK Šentjur ‘uMjfj© peosrS aa Csih©© Dete V zadnjem mesecu dni so dekleta ŽKK Šentjur odigrala tri tekme; tekmo v Slovenskih Konjicah so izgubile s kar neverjetnimi 77 koši razlike, malce bolje so se odrezale proti Murski Soboti in Celju, a vendar niso uspele zabeležiti vidnejših rezultatov. Zadnji vikend v novembru so dekleta odigrala tekmo proti Slovenskim Konjicam. Šentjurčanke so na srečanje odšle v okrnjeni postavi, kar jim je dodatno otežilo delo. Kljub temu, da so Konjiča n ke s polno paro odigrale tekmo, velja omeniti, da so naša dekleta zbrano igrala do zadnjega sodnikovega žvižga. Rezultat tekme je bil 105 proti 28. 4. decembra je bila odigrana tekma proti ŽKK Pomurje v Murski Soboti. Tudi tokrat je strateg Rodič moral priznati premoč nasprotnicam, saj je na srečanje odšel zgolj s petimi igralkami. Dekleta so kljub porazu (59 proti 36 za domačinke) tekmo borbeno odigrala, izvedla nekaj odličnih akcij, za piko na i pa so se domov vrnila s prebito ustnico in nekaj modricami. V 10. krogu, 10. 12. 2011, je ekipa Šentjurja gostila ŽKK Athlete Celje. Tekmo so od samega začetka vodile gostje, v 17. minuti so Šentjurčanke sicer razliko nekoliko znižale, a so Celjanke vnovič dokazale, da so vrhunske košarkarice. Srečanje se je končalo s 52:72, med strelke pa so se vpisale: Murn 19, Tanšek 11, Kračan 10, Zdolšek 4, Šentjurc 4 in Piki 2. Trener Dejan Rodič je na kratko komentiral prvi del prvenstva 1. SKL za kadetinje: »Vsekakor sem zadovoljen z igro naših deklet, ki so v tem obdobju odigrala nekaj zelo težkih tekem. Drži, da smo nekatere izgubili z malce nerealno koš razliko, še vedno pa smo uspeli pokazati, da nismo povsem za odpis. Sedaj sledi malo počitka in priprave na drugi del prvenstva, ki se začne 7. 1.2012.« BM Shovvdovvn Fuererjeva slavila na Švedskem Za eno najboljših igralk shovvdovvna, nekakšnega namiznega tenisa za slepe in slabovidne, Jano Fuerer iz Šentjurja, je nova uspešna sezona. Po dveh drugih mestih ijSia- .'Sc;-. 3®g| na mednarodnih ISl3)ič u«*' turnirjih na Finskem ......................... in Nizozemskem in ubranitvi naslova državne prvakinje je £ konec predprejšnjega meseca osvojila , turnir najboljših ducat evropskih tekmovalk na Švedskem. I Samo tekmovanje je bilo izjemno naporno, saj se je v dnevu in pol pomerila z 11 nasprotnicami. Vsaka tekma, ki se igra na tri dobljene nize, povprečno traja eno uro, v primeru izenačenega dvoboja pa še nekaj dlje. Čeprav ni bila v najboljši formi, je odpravila svojo največjo konkurentko iz Finske in ji kasneje tudi poraz v eni od tekem ni škodil. Za razliko od letošnjega leta Fuererjevo v prihodnjem letu znova čaka nekaj največjih tekmovanj. Poleti bo v Milanu na sporedu evropsko prvenstvo, leta 2013 pa bo Slovenija v Kamniku gostila svetovni vrh. br Nogomet Mladi nogometaši na koledarju in v telovadnicah osmih selekcijah združuje veliko število mladine. Trenutno so v telovadnicah vse mlajše selekcije, ki vadijo na Blagovni, v H ruševcu in na Ponikvi. Trenira tudi članska ekipa, ki bo v primeru ugodnih vremenskih razmer dala prostor mlajšim in trenirala na prostem, takoj ko bo mogoče. Ivan Jug nam je dejal, da upa, da bodo do pričetka pomladanskega dela tekmovanja urejene tudi vodstvene razmere. br kcijo prodaje koledarjev pred Akvonijem so šentjurski nogometni zanesenjaki skušali opozoriti lokalno občestvo na prisotnost nogometa, ki v Futsal Šentjurske ekipe razkropljene po regiji To zimo na Šentjurskem ni organizirane Strelci: 1. m.: Vojsk - ' nobene lige v dvoranskem nogometu. Mnoge tukajšnje ekipe sodelujejo na turnirjih oz. ligah v drugih občinah. Liga Celje 1. liga - 8 ekip: Bogi team - 3. mesto - 4 tekme, 10 točk; 2. liga - 9 ekip: Miki miške - 9. m. - 4 tekme, 1 točka. Liga Podčetrtek 13 ekip: Loka Vulkanizerstvo Mulej - 1. mesto - 4 tekme, 12 točk; Panterji Prevorje - 4. m. - 5 tekem, 9 točk; Neznanka X - 8. m. - 5 tekem, 7 točk. : Vojsk - 15 (Loka VM), 2. Horjak - 8 (Neznanka X), 3. Planko - 7 (Panterji Pr.), Belak (Neznanka X)... Liga Rogaška Skupina A-9 ekip: ŠD Šentvid-4. m. -4 tekme, 7 točk; Šejki Dubaj - 7. m. - 4 tekme, 3 točke. Liga Šmarje pri Jelšah Skupina A -7 ekip: Segon - 6. mesto -2 tekmi, 0 točk; Kalobje - 7. mesto - 2 tekmi, 0 točk. Skupina B-7 ekip: Alfagrad - 1. m. -2 tekmi, 6 točk. br JIMMY KAMNOLOM HRASTJE Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesele božične praznike Franc Škoberne s.p. Cesta na Brdo 5, 3230 Šentjur GSM: 031 300 950 FAX: 03/ 5741 670 PAPIR NI CA ALEKSANDAR ŠOŠKIČ S.P., DROFENIKOVA ULICA 1 6, 3230 ŠENTJUR flaj vam vsaka zvezda izpolni željo, vsaka snežinka nariše nasmeh in vsak korak prinese srečo v teh prazničnih dnehl 2elimo vam srečno in uspešno novo leto 2012. Jdolektiv papirnice Sponka Košarkarske notice V praznike na visokem mestu Tudi v zadnjem mesecu so lahko številni privrženci šentjurske košarke, ki v velikem številu odhajajo na gostovanja, zadovoljni, čeprav za uspeh nad ABA-ligašema ni manjkalo veliko. V ligo za prvaka se v tej sezoni namesto šestih uvrstijo le štiri ekipe, tako da sedanja uvrstitev za to zadošča, kot kaže, pa bo glavni tekmec znova Maribor. Do nadaljevanja prvenstva sledi daljši odmor v katerem trener Damjan Novakovič, ki je s tremi zmagami nad »svojo« Rogaško povzročil zamenjavo trenerja, kani odigrati pripravljalni tekmi z Grosupljem in Zabokom. Tujci bodo za praznike doma, po njih povratku pa čaka šentjurskega stratega naloga, da popravi predvsem obrambo. Pregled tekem 30. 11.: Helios : Šentjur 100:97; Držič 25 (4x3, MVP kroga), Nelson 22, Rembert 22, Marič 13 (9 skok.) ... Z le 7 igralci v rotaciji so Šentjurčani pri Sagadinu in Čebularju, ki je v 9 minutah dosegel 5 točk, klonili šele po podaljšku. 6. 12.: Šentjur : Rogaška Crystal 79:75; Nelson 28, Pelc 16, Marič 15 ... V prvi pokalni tekmi je Šentjur v zadnji četrtini vodil že za 14 točk, a so se gostje s trojkami približali. 10. 12.: Šentjur : Rogaška Crystal 73:69; Marič 16, Nelson 14, Držič 11, Ferme 11 (3x3) ... V nabito polni dvorani in odličnem vzdušju, ki so ga poleg plesne skupine Elipsa popestrili tudi člani Taekwon-do kluba Ahac, so Šentjurčani po 16. izenačenju (na 69) tekmo odločili v zadnjih 100 sekundah. 13. 12.: Rogaška Crystal : Šentjur 71:78; Nelson 18, Marič 13, Primorac 12 ... Gostitelji so v prvem polčasu povedli že za 15 točk, Šentjurčani pa so k sreči prišli k sebi in na veselje številnih gledalcev, ki so držali pesti za goste, po 5. osebni napaki Nelsona zaigrali še bolje in znova dobili zaključne minute, v katerih slatinskih košarkarjev ni bilo za prepoznati. Po tekmi se je poslovil domači strateg Matej Bakšič. 17. 12.: Parklji : Šentjur 80:87; Rembert 21, Nelson 15, Marič 13 (3x3), Primorac 12 ... 20. 12.: Šentjur : Zlatorog 86:94; Nelson 23 (11 skok.), Rembert 15, Ferme 13, Marič 12 ... Po prihodu trenerja Sunare so Laščani dvignili formo in po zaslugi veliko boljšega odstotka meta znova slavili v H ruševcu. Lestvica: 1. Helios 10 (zmag) : 1 (poraz), 2. Elektra 8:2, 3. Zlatorog 7:3, 4. Šentjur 7:4, 5. Maribor 5:5 ... Uspešno prednovoletno srečanje vseh selekcij Na Miklavževo soboto so pri KK Šentjur pripravili srečanje mlajših selekcij in košarkarskih šol, ki delujejo po celotni občini. Odigrali so serijo tekem med starši in podmladkarji, pri najmlajših, ki so se pomerilli tudi v spretnostnem Pred tekmo z Zlatorogom se je predsednik kluba Igor Jecl s simboličnim darilom zahvalil svojemu predhodniku Jožetu Palčniku, ki je funkcijo opravljal devet let. Pred devetimi leti je za člansko ekipo zaigral tudi Urban Palčnik, ki je do konca svoje kariere, ki jo je zaključil po izteku prejšnje sezone, bil zvest matičnemu klubu, kjer je nosil tudi kapetanski trak. poligonu, pa so sodelovali tudi fantje iz članske ekipe. ŠRK Koši Šentjur 3. 12.: Celjski vitez : ŠRK Koši 83:62; Zorko B. 27, Verhovšek 14, Petrovič 12 ... Pri gostiteljih, ki jih vodi Husejin Kahvedžič, je Sebastjan Germek dosegel 12 točk. 11.12.: ŠRK Koši : Sl. Gradec 63:74; B. Zorko 21, Jug 20 ... Gosteje vodilo znano košarkarsko ime Vlado Rizman. 17. 12.: ŠRK Koši : Ptuj 76:60; B. Zorko 20, Golob 15, Verhovšek 14, Virant 13 ... Gostje so prvo četrtino dobili za 9, a so košiji, ki so se tokrat zbrali v primernem številu, srečanje odločili v tretji četrtini. Lestvica: 1. Celjski vitez 8:0, 2. Posavje Podb. 6:1,3. ŠRK Koši 4:4 ... Liga brez meja Zasedbo dvajuršekov je okrepil Boštjan Korošec, kar bi znalo ekipo dvigniti proti sredini lestvice. 10. 12.: Vinica : Šentjur 2000 IB ■ mm | i M? ji Matej Zapušek in Luka Romih 71:56; Pevec 25, Vodopivec 17. 17. 12.: Šentjur 2000 : Petrijanec 55:44; Pilko 14, Pevec 12 ... Lestvica: 1. Rogaška 7:0, 2. Ivančiča 7:1, 3. Šmarje 7:2 ... 8. Šentjur 2000 2:7... br V Domžalah niso na tekočem obiščite Šentjurske novice na Facebooku FO T O- opaženo NAGRADNA KRIŽANKA SLANO JEZERO V KAZAHS-TRANU TRETJI SAMO- GLASNIK IT. ARHITEKT LUIGI (1795-1856) NASPR. OD BEL ŠPANSKI OTOK RODNOST ŠPORTNA REKVIZITA SKUP. ZAH. MONGOLOV .. SINJEGA GALEBA POSEBNA PLAČA OB BOŽIČU NEKDANJI ŠAHIST (BRASLAV) BRAZILSKO MESTO UMET VLAKNO JUŽNO AMERIŠKA DRŽAVA ŠKOTSKO MESTO V ZALIVU DORNOCH ZAVETIŠČE mož BOGINJE NEFELE RTV NAPOVE DOVALKA GORA V ŠVICI MOŠKO POŽIVILO KRAJ OB KAZALNI' PRAZNIK PRED NOVIM LETOM ANTON VODNIK INDONE- ZIJSKO OTOČJE PRVI SAMOGLA- SNIK SESTAVIL: FRANC PEŠEC LOJZE TORKAR ITAL. PRISTANIŠČE ANG. IGR. DIANA ARISTOTEL (1931-1964) DEL CARIGRADA DRŽAVA JUŽNE AZIJE SOUTH EVGLENA NAŠ SLIKAR KRAJ PRED ŽALCEM NIKOLAJ (1911-1981) FR. PEVEC EMILE POTOVANJE OBVLADATI ZNANJE ŽELEZNIŠKA INFRA- STUKTURA DRŽAVAV AFRIKI GR. BOGINJA MIRU VZPETINI TUJE MOŠKO IME SIN (LJUBKOV.) JUNAK ROMANA POD SVOBODNIM SONCEM POLJSKI ASTRONOM RIM BOG SMRTI (NIKOLAJ) FR. GRAFIK (JAOUES 1592-1635) PRISLOV KRAJA PREDSTAVNIK LJUDSTVA POZICIJA V ŠAHU POGLAVAR PONAVLJ. BESED SLOV. IGRALEC (ALI) ŠVEDSKA REP. SOUTH AFRICA ŠAJTRGA OGNJENIŠKO SPORTSKE NOVOSTI INDIVIDUALNI POSL. PROGRAM SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE OTOK V JADRANU VULK. OTOK PRI NEAPLJU BREZIMNOST PASJA OGLAŠANJA 'DALMATIN. ŠALJIVEC AVSTRIJA SRB OB BAČKI NOVI TEDNIK NEDELAVEN OBDANA S SLAVO JPRAVLJALEC MLINA PRVE ČRKE ČOKOLADE IVAN CANKAR OTOK V OTOČJU TUAMOTO ŠPANIJA VEZNIK ARABSKI ŽREBEC FR. MESTO 6 ČRKA METER 2. SAMOGL. ŠENTJURSKI ZDRAVNIK IVAN AVST ALPSKA SMUČARKA ANNI RIMSKA 1 IVAN ARALICA ENAKA SAMO- GLASNIKA IME VESLAČA ČOPA EMIL ADAMIČ OBDANAZ MOČJO MAKARSKA OTOK V ALEUTIH RIMSKA EDVARD SVETLIK JAP. GLED. IGRA NASPR. OD ZNANO RIJEKA 3OPOLNOMA ENAKO 2. IN 3. SAMOGLAS. HOKEJIST ZUPANČIČ OGLJIK NADLEŽNE ŽUŽELKE KELVIN POLMER PODROČJE OB SEVER. TEČAJU AMPER ''j3L. Šentjurske , NOVICE | Nagradna križanka L DECEMBER 11 j ^ Srečni izžrebanci novembrske številke Šentjurskih novic so: Stanko Toplišek iz Loke pri Žusmu, Bojan Planko s Prevorja in Vera Gradišek s Ponikve. Nagrade prejmejo po pošti. Čestitamo! Rešitve decembrske nagradne križanke skupaj s kuponom pošljite na naslov: MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. Edi ma vas rad! ■■E Karla zavetje cerkve ne moti. Cveto, prosim, vzami naju v SD. ZA Pl KI 'f' j v' $Pof HeipS/ičZ prižet, VSe posti/ne So prazne ! park*'1 ■M- 2>:aC'jeV »epolet™ Šentjurje tJoče* kot K« 2,i^a **v*. gotovinskimpust! NaTbdlicneiceneišerda Big Boss 200 strelov VBR 50 strelov Gigant 81 strelov ROHm Rakete F1 exclusive, 15/1 Rimske svečke 12 kosov - 30 strelov AKVONIJ ^ (03) no 16 02 Pištola Revolver za signalne rakete, 6 mm Zelo lepe vrtne fontane in vulkančki Kormoran #3if2€ % mm Peter Žmaherg p — Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00, Gsm: 041 687 950