152. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. julija 1896. XXIX. leto. j* vsak dan «v«*or, izirasi uedelje in pravnik o, ter velja po pofiti prcjcman za a vat r o-op ers k n deSelo ca vse loto 16 jhl., xa četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kt. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje deželo toliki? vefi, kolikoi poštnina zaafta. Za oznanila placnje ne od fitiristopne potit-vrato po t> kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, )>o 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ne trikrat ali večkrat tiuka. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in upravaistvo je na Kongresnem trgu &t. VA. U pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, C j. vse administrativne stvari. Štajerske deželnozborske volitve. Volilno gibanje na Štajerskem je postalo dnje dni kaj živahno. Vsak dan se pričakuje aipis volitev in vse stranke delajo, da si zagotove nago. Štajerski Slovenci obranijo pač brez dvoma sedanje okraje, nimajo pa dosti upanju, da pridobe de kak mandat v mestih in trgib. BchmerlinKova volilna geometrija je mesta in trge razdelila na sknpine tako, kakor je dobro in ugodno za Nemce, in vsled te nenaravne razdelitve treba bo se mnogo žrtvovalnega dela, da se kateri mestnih okrajev pridobi. Najzanimivejši moment v volilnem gibanju na fStajerskera pa ni prizadevanje Slovenc-'v pridobiti kak nov mandat, nego nasprotstvo mej nemškimi strankami. Štajerski Nemci so razdeljeni na tri stranke, katere si hodo pri volitvah modno nasprotovale, dasi so v minoli šestletni dobi skoro veduo postopale soglasno Stari nemškoliberalni stranki j« menda tudi že na Štajerskem odklenkalo. Prebivalstvo se jej je izneverilo in se pridružilo nemškonacijoualni stranki. V koliko so na to uplivali politični in gospodarski raalogt, koliko pa nemškonacijooalna agitacija, teg* ne bodemo preiskovali, istina je, da liberalna stranka v mestih nima dosti upanja na zmago, pač pri j* gotovo, da voli velep- sestvo name liberalce v deielud zbor. V mestih in trgih zmagajo i »ernški nacijonalci. Sicer so svoj čas ilrapno z Itbtrsloi sestavili volilni odbor, pred kratkim pa so se od tega odbora ločili in sestavili poseben komite, kateri je vzel agitacijo v roke. Nemškonacijnalna stranka namerava v vseh okrajih postaviti svoje kandidate in najbrž zmag* v vseh mestnih okrajih, k večjemu da izgubi kak mandat v Ciradci, h jer je stranka obrtnikov precej dobro organizovana in kjer jo podpirajo tudi klerikalci. V nemških kmečkih občinah ostalo bede pri- zadevanje nacijonalcav pač brez uspeha. V kmet skih občinah dominira klerikalna arranka in čeprav bo v nekaterih okrajih pri zadnjih volitvah dobili protiklerikalui kandidatje prav lepo število glasov, vender ni misliti, da iztrgajo klerikalcem kak mandat iz rok. Razmerje v štajerskem deželnem zboru se premeni le v toliko, da bodo odslej najštevilnejša Btranka nemškonacijunalci in ne več nemški liberalci. Večine ne bo imela nobena teh strank, a bržčas bodo nacijonalci hodili z liberalci roko v roki, kakor doslej, kar je tem laglje mogoče, ker se štajerski liberalci razločujejo od nacijonalcev malone samo po i ueou ia po tem, da nekoliko manj kriče in ne škilijo vedno tja gori na Prusko. S slovenskega stališča sodeč moramo reči, da bode nemški odpor zoper slovenske zahteve v bodočem deželnem zboru štajerskem še mogočnejši in odločnejši nego sedaj, prav zato, ker bodo imeli nemški nncijo^alci odločilno besedo. Ako ostanejo nacijonalci in levičarji še v naprej tako dobri prijatelji, nego so bili v minolib zasedanjih, ni upati, da bodo hoteli sloveuskim poslancem omogočiti zopetni vstop v deželni zbor, nego bodo vse slovenske zahteve odklonili. Vzlie fanatizmu štajerskih liberalcev in naciio-nalcev je pa vender mogoče, da ae Slovencem izpolnijo njih želje in da slovenski poslanci zopet vstopijo v dež zbor. Doseže ae to lahko, ;iko stori vlada •VOjO d lžnost in po s red ujm mej posamičnimi strankini. Hoče li grof B tdeni kaj storiti ali ne, tega ne vemo, pač pa kriče nacijonalci v svojih listih, da je Badani obiskal Gradec samo zategadelj, da pridobi liberalno velepcsf stnke za porazamljeuje r Slovenci in jih pregovori, nuj nstreiejo slovenskim zahtevam in omogočijo zopotni vstop slovenskih poslancev v dež. zbir. Vpiij" nacijonalcev in molčečnost r.ficijozov obuja domnevanje, da je ta vest kolikor toliko resnična. Ta nalin viadin^ iatorvo n-cije je jedino mognč. Veleposestniki imajo v družbi s klerikalci in Slovenci v deželnem zboru večino in samo taLo se da kaj izpn«dovati zoper voljo na- cijonalcev, s katerimi sploh ni ; akt rat i. Vlači mora biti toliko bolj na tem, da pripelje slovenske poslance v deželni zbor, ker je v interesu cele države, da je v varstvo avstrijskih interesov vsak hip mogočo sestaviti parlamentarno koalicijo avstrijskih elementov zoper prusolilske nacijonalce. Deželni zbor kranjski. (XVII. seja dne (>. julija 1 8 9 G ) Deželni glavar De te I a otvori sejo in kon-statnje sklepčnost dež. zbora, na kar se prečita in odobri zapsnik zadnjo seje. Potem pravi dež. glavar Detela (poslanci ustanejo s sedeže«'), da je dne 19. maja zadela presvetlega cesarja, vso cesarsko rodbino in vsa narode avstrijske težka izguba, kor je ta dan sklenil nadvojvoda Karol Ludovik SVOJO, cesarju in državi, vedi in umetnosti posvečeno življenje. Kot starejši brat presvetlega cet-arja stul je najbližje cesarskemu prestolu, njegovo človekoljubje ga je pa vezalo z vsemi narodi. Kot ustanovitelj „Rudečega križa", pospeševatelj „Belega križa" in kot protektor trgovinskega muzeja si je pridobil neprecenljivih zaslug. Naša dežela ja posebno zadeta vsled smrti nadvojvode Karla Ludovika, ker je bil umrli nadvojvoda obljubil, da prevzame protektorat nsiegt muzeja, čim s° reorganizuje. To isgubo bo tožko nadomestiti. Lfnbesen avstrijskih narodov obrani nmrlemu nadvojvodi trajen in v*;»< -.-t-n spomin. Dež. odbor je v imenu dežele io posredovanjem deš, vlade že izrazil BOŠavje presvetlemu oesarjn in omrlega nadvojvode vlovi izraz, alja .1 trt pa ae zabeleži v zar isn k današnje seja. Dilje pravi de!, glavar: Stdei, kjer je sodel kanonik Kami Klan, je pri sbo, Dale i od domovine je zatisnil K ton oči. Pckoji i Kluo je Btal Četrt stoletja na branika za pravit- naroda, M blagor domovine. NjsgOVO zaslugo so znane Klun je b:l uzor tU želnetra in državnega poslaooa. V krepki starosti ga je Bog k s> bi poklic.d, pa mu s tem pr.hranil mmgo hridkosf'j Ttdtžbt mu j'* bila, da j? bil v Pajek in muha. (Pravljica iz živalskega življenja. Zapisal Ivan Vdovi*1.) (Dal j c.) Naletela sem nekoč na revnega potnika, ki »» je iskal dela v mestu. Že od daleč Ogledal* sem ga na razpotju mnogih nI c, premišljajočegn, kam bi krenil. Slednjič se vender odloči na desno in uklonila sem, da ga spremim. Prideva do velike tovarne, *jer se je vrtelo kolo pri kolesu, pretakni jermen za jermenom. Vrhu tega pa je gibalo na stotine pridnih rok. Boječe popraša moj znanec, bi bilo kaj dela zanj. »Idite h gospodu predstojniku4*, velelo ae mu je. Po mrogih ovirah doajč predenj. »Kaj pa ste", povpraša ta mojega znanca, *o je bil le t;i ponovil svojo prošnjo. H , Izuče n ključavničar, tukaj eo moja spričevala.*"1 n^e dobro, ni mi jih treba videti; da sto mizar, mogel bi vas porabiti, ključavničarjev pa »mam sedaj, ko je malo dela, mogo preveč, da so jedm drugemu na poti in jih bodem morul še nekoliko odpustiti." „ „Prosim vas, gCRpod initostljivi, blagovolite me sprejeti za dninarja, da si vsaj potrebnega živeža prislužim*"' „Tudi teh imam sedaj pteveč in če bi jih tudi potreboval, dobim jih tu vsak hip. kolikor jih hot't m. Sicer pa ste že odpravili, idite tedaj z Bogom I" iS potrtim srcem je zapuščal mladi moj zn.nc tovarno. Sla sva v drugo, tretjo, četrto, peto delalnico — povsodi jednaki odgovori. Mojemu prijatelju upadlo je arce. Naslonil se je ob zid in eolze udrle »o se mu po rujavem lici. A glad je kom čno pregnal ran čut sramožlji-vosti. Dstopil je v bližnjo gostilnico. ^Postopačem se pri nas ne kuha", dobil je v odgovor. Nekoliko dalje je bila prodajalnica kruha. »Lenuhom se pri nas kruh nn peče. Sram vas bodi, tako mlad, pa beračite. Delat pojdite, delat." Notranja bol ni mu dala izpregovoriti niti besedice. Po ulici gor taval je leno, kakor megla brez vetra, postaren gospod, gladko obritega obraza in rejen^ga trebul a, večkrat postal, obrnil se na pol m gledal po živahni ulici gor in del Mladi moj znanec misii si: revež ni, prikupljiv in dobrovoljen obraz ima tudi, saj SS tako prijazno smehlja vsaki dekliui, ki gre mimo njega; tak človek gotovo ne moro biti brez srca. Ojači se, sname klobuk ;az glavo in ga poprosi milega dam. „Ti potebuh ti, kako se predrzne« nadlegovati me tu na javni ulici. Hej, redarji, kje pa tičite?4 In preduo se je moj nesrečni prijatelj zavedal, držal ga jo že mož s polumesocem pod brado in tiral ga s saboj. Moje spremstvo se mi je zdelo nadalje neumestno in prepustila sem ga svoji ose tli. Dasi so mi je revež smilil, tolažila sem se vender s tem, da bode tam, kamor so ga odvedli, dobil vsaj kruha in prenočišča. Skoro se je že zmračilo in misliti sem jela na večerjo in prenočišče, kar vzbudi mojo poiornost mal bosopet dečko petih št stih let, ki je prijokal po ulici gor Radovedna sem bila, zakaj joče, a nikdo se ne zmeni zanj. Slednjič se ga usmili mlada preprosta deklina, ki je prišla iz prečnih ulic. „Zakai pa jočeš ?■ „„Noć se že dela in imam še daleč do doma, pa me je strah.*"1 »Kje pa stanuješ?" i »Tam na onem konci, žo izven mesta preko velikega ribnika.ttU „No, ne mudi se mi nikamor, spremili te hočem." smrtni uri pri njem stari prijatelj in brat Slovenec, Nabergoj, da je zadnje besede iz človeških ust čul v materinskem jeiiku. Zdaj počiva v domači zemlji, tam kjer ležo Bleiw«is, Zamik, Poklukar. Danes, ko se zadnjikrat zapiše ime Klun v zapisnik, se zabeleži v njem tudi sožalje dež. zbora. Došle peticije in predloge se odkažejo pristojnim odsekom. Posl. (J r a s s e 11 i je potem poročal o letnega po • ročila dež odbora uvcdn k § 1. „sankcija deželnozbor-skih sklepov in zakonskih načrtov" .in predlagal, naj ee ta del poročila vzame na znanje.—Sprejeto. Posl. baron Wurzbach je poročal o istega poročila § 1. in predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. Pfoifer je poročal o § 2. „davki" in predlagal, naj ae \zame na znanje. Posl. Kersnik poroča O § 8. C. letnega ro-ročila „Zdravstvene reči" in predlaga, naj se vzame na znaujo. — Sprejeto. Posl. A ž man poroča o § 4. letnega poročila „Dež. podpore" ID predlaga, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. Grasselli poroča o § 7. letnega p> točila „Djželni zavodi in zakladi" ia predlaga, naj se vzaiLe na znanje. — Sprejeto. Posl. Kersnik poroča o letnega poročiia oddelku g'ede bolnice in muzeja in predlaga, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. A ž man poroča o § 8. letuega poročila .Šolstvo'* in predlaga, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl Kersnik poroča o letnega poročila § 8. delu „Obrtiu pouk" in predlaga, naj se vzame na znanje, — Sprejeto. Posl. Sohweiger poroča o letnega poročila delu „•) deželni vinai-.ki, sadjarski in pjljedelski šoli na Grmu" in predlaga, n;ij se vzama n.i znanje. — Sprejeto. Posl. baron \Vurzbach poroča o § 9. letnega poroč.la „Ustanovi;" in predlaga, uaj so vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. Grasselli poroča o § 10. „Ojebne stvari" in predlaga, naj se odobri. — Sprejeto. Koncem «»jo se je vršila volitev jednega člana v finančni • ds< k namealu umrlega Klina in je bil izvoljen posl. Pfeifer. Več glasovnic je bilo praznih. Po !. .M urnik predlaga nujno, ker prihaja konec zasedanja vedno mnogo prošenj naj, se vse odstopijo iež. cdboru, da jih reši, te jih ne more rešiti, naj j.h predloži v prihodnjem sasddanja. — Predlog te sprejme. Seja se na to za nekaj treuotkov pretrga, da izvoli finančni ods«k namestu kanonika Klnna novega načelnika. Izvoljen je bil dr. Papež. Prihodnja seja DO v četrtek. V V J Milijuni, 8. julija. Ogerska vlada in Košutovci Mej vlado m Košuto vci na Ogerskein vladajo najboljši odnošaji. „„A!i res, ch, kako ste dobri"" in nehal je jokati. Prijela ga je za roko in peljala dalje, mej potom pa ispraševals ga, kje je bil, čegav je, kdo je njegov oče, kaj delajo mati ima li še kaj bratov in sestric. In tdgovarjal ji je prav prostodušno iu pripovedoval ji, da mu je oče delavec, ki pa že več tednov bolan leži iu da jim dobri ljudje dona šajo tu pa tam kak grižljej, ker mati ne morejo zado t' prislužiti s šivanjem, da ima še jedno sestrico in d*a bratca, kojih najmlajši je še v zibelki. On pa da hodi čez dan v sirotišnico, kjer pa se je danes prt dolgo mudil in se zapoznil. Mej takimi pogovori dospeta do dečkovega doma Tu se otrok mladi spremljevalki lepo zahvali, preduo pa odide, ga ta še sočutno vpraša, če je lačen. Ničesar ji ni odgovoril, liprl je za treuotek svoje velike prijazne oči proseče v njo, potem pa povesil jih k tlom in samo z glavo na lahko prikimal. Dekle pa odpre svojo košarico, izvleče iz nje kos pogače in ga mu da. Otrok samega veeelja pozabi zahvaliti bo ji za dar in steče v hišo in po stopnicah navzgor. Izginil ji je bil že izpred oči, čula pa je Še njegov glas, ki je klical: .Mama, mama, dam s pa nam ne bode treba iti brez večerje spat." N. glo se je obrnila, prijela s žuljavo roko za predpasnik in otrla si ž njim dva biserja, ki eta bila prisvetila v njenih očesih. ^ouec prib.) Mej njimi se ni sklenila nobena pisana pogodba, a vlada potrebuje glasov skrajne stranke in je jako hvaležna za to podporo. Košutovci pa zastonj ne podpirajo vlade, temveč zahtevajo, da jih podpira vlada proti Ugronovi frakciji pri bodočih državno-zborskih volitvah. Ugronova stranka je začela proti Košutovcem hud boj. Po načelih se ti dve stranki dosti ne ločita. V cerkveni politiki je Ugronova stranka delala vladi opozicijo, toda ne iz verskega prepričanja, temveč jedino zato, ker je Ugron mislil, da s tem otežkoči stališče vladi. Namen se mu pa m posrečil. Le toliko je dosegel, da se je vlada bolj približala Košutovcem, kar je značilno za razmere na Ogerskem. Srbija in črna gora. Koncem tega meseca pride na Oetiiije srbski kralj, da vrne obisk črnogorskega kneza. Koncem avgusta meseca pojde knez Nikita v Carigrad, od tod pa obišče bolgarskega kneza Ferdinanda, katerega obišče hkrati tu Ji srbski kralj. Ti obiski gotovo ne bodo brez političnega pomena. Črnogorski knez, ki je dober prijatelj Rusije, je začel neko akcijo, ki utegne imeti še velike posledice glede političnega razvoja na Balkanu. Le preočitno je, da se hoče izpodriniti popolnoma, avstrijski upliv z Balkana. Avstrija je zgubila vee simpatije, katere je imela na slovanskem jugu. Celo srbski naprednjaki, ki so dosedaj vedno bili prijazni Avstriji, se že nagibajo k Rusiji. Krivo temu je pa, ker se Avstrija daje preveč voditi od Madjarov. Kreta Novi civilni guverner na Kreti Berovic je že objavil, da se uvede halepska pogodba in po-miloste vsi kristijanski ustaši, ako odlože orožje. Če bode ta Berovieav poziv kaj pomagal, ne vemo. Kristijani s temi obljubami niso povsom zadovoljni. Posebno jim to ne ugaja, da ostane na otoku še nadalje poseben vojaški guverner, mohamodanec, ki bode po možnosti oviral delovanje civilnega guvernerja. Zatrjuje se, da boJa civilni guverner v jednaki stopinji z vojaškim. Vzlic temu boda pa vojaški guverner imel silen upliv, ko bode imoi vojaščino na razpolago. Civilni guverner bode vedno od njega odvisen. Da bi pa kak kristijan prišel za vojaškega guvernerja, tega pa Turčija ne privoli in ima tudi le malo kristijanskih generalov in še ti so le tujci, ker na Turškem kristijani ne morejo biti vojaki. Sklep nemškega državnega zbora Ko je predsednik nemškega državnega zbora imel zaključiti ivii i zbor, so vsi socijalni demokratje razen jednegt odšli iz dvorane, da jim ni bdo treba vstati, ko bode predsednik zaklical cesarju „hoch". Samo jeden je bil ostal v dvorani in ta je obsedel, ko je predsednik zaklju'il svoj govor s „hoch" cesarju. Nemških accijalnih demokratov cesar torej še ni ukrotd, če tudi je proti njim klical vse druge Neme-*. Sploh je pa cesar s ■ lahko prepričal, da večina Nemcev nikakor ni voljna pomagati mu, uničiti socijal ste. Stvar je namreč precej težka. Zastonj si je prizadeval knez Bismarck, da bi jih zatrl, če tudi je bil v političnih stvareh izurjenejši in odločnejši, kot so sedanji nemški državniki. S silo se nove ideje ne dajo spraviti s sveti. Kdor misli, da bode zgrda socijalizem zatrl, se moti, to je mogoče le s socijalnimi nI u mami. Delavska stanovanja v Nemčiji. Nemški državni zbor je vlani dovolil 5 mihjouov mark, da se zidajo na državne stroške stanovanja za delavce in male uradnike. V teh državnih hišah bodo delavci in mali uradniki plačevali le zmerno najemnino. Vlada jo pač dovoljeni denar porabila, a stvari pa ni dosti koristila. Sezidala je precej hiš, a le ondu, kjer je mogla poceni stavbeni prostor dobiti, v malih mestih, kjer že sedaj niso bila stanovanja draga. V večjih mestih pa ni ničesar storila. Vlada je mi slila, da je dovolj, da se le dotični den .r porabi in da zaslužiti nekaterim stavbenim lirmiin, naj se že zida kjer koli. Ker se utegne prigoditi, da še nekatere narejene hiše ostanejo prazne, bode pa morda vlada še rekla, da delavska stanovanja niso potrebna. Dopisi. Iz Siioiirja pri Kranj i, 4. julija. Če človek vidi in sliši, kaj vse naš slavni (!) občinski zastop ve in zua, mislil bi, da je tam doli v vroči Afriki mej divjimi črnci, čujte, pri nas ae proti koncu 19« stoletja še trži z ljudmi v pravem pomenu besede. Občinski sluga okliče v nedeljo pred cerkvijo: .Ta in ta dan prodajali se bodo v občinski pisarni na Lužah občinski — reveži". Določeni dan skliče župan občinske odbornike k seji in vpričo njih bo vrši prava licitacija usmiljenja vrednih revežev. Navsodi so knpaželjni trgovci, da si ubožce ogledajo in presodijo, za kakšno delo bi bv.Ii če sposobni. Vsklicna cena 2 gld., kdo ga pravzame ceneje? Tako se prodajo moški, ženska in osiročeni otroci, ki so pristojni v našo občino Bridka solza srčno bolesti potoči se po upalem, bledem lica marsikomu, ki mu je bila v življenji usoda nemila in si ni sam zakrivil svojeg* uboštva, ko vidi in sliši, kako kruto postopa ž njim brezsrčni občinski zastop. Ni dolgo tega, kar je imel neki tukajšnji posestnik starega ubožca, za kojega je dobival vsako leto 25 gld. Mož je prav lepo ravnal ž njim. Pri novi prodaji ga je pa kupil za par goldinarjev ceneje znan stiskač, o kojem pravijo, da svoje polje večinoma obdela s takimi reveži in otroci. Revež se je tega tako ustrašil, da je kmalu potem zbolel in tudi umrl ie pri starem gospodarji. Nič ne pomaga, da naš jedini odbornik v občinskem odboru prosi in poudarja, da je tako ravnanje z reveži nečloveško, nekristijansko, nedostojno za občinski odbor, ne sluAajo ga in delajo po svoji veliki modrosti. Ta so občinski odborniki varčni; ko ie pa stavil naš odbornik jako umestni predlog, da bi odborniki brezplačno opravljali svoj častni posel ter no sprejemali po kroni za vsako sejo, kar mnogo staue občino na leto, a zdaj so sa pa v svojo korist so-glaHOO izrekli, da se ne odpovedo občinskim kronam. Tak je naš novi občinski odbor, za kojega so se neki gg toliko trudili pri volitvah. Ros, sestavili so ga prav po svoji volji, ker šel bo za njimi čez dni iu strn. Porabiti ga bodo pač znali v svoje namene, a ponosni ne morejo biti nun. Ako še pristavimo, da je v novem občinskem odboru mej 26 odborniki 9 analfabetov 8 prvim občinskim sve tovalcem na čelu, karakterizovali smo ga dost:. Dnevne vesti. V Ljubljani, G julija. — (Dnevni red) redni seji občinskega sveta ljubljanskega v torek, 7. dan jul ja 1806. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Predsedstvena nazna nila. II Čicanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega m finančnega odseka poročilo o najetju posojila za topuičarsko vojašnico. IV. Finančuega odseka poročili: a) o rat unskih zaključkih za mestno klavnico in mestno loterijska posojilo za 1895. I.; b) o prošnji „kluba slov. bi-ciklistov" gledo najemnine za travnik Podturnom. V. Stavbioskega odseka poročilo o prizivu „Drsa-liškega društva" proti prepovedi magistratovi glede gradnje žične ograje okrog drsališča. VI. Policijskega odseka poročilo o kolesarskem redu. VII. Finančnega odseka poročili: a) o predlogu mestnega knjigovodstva glede odpisa nekaterih ueietirljivih zaostankov najemščine za košnjo na mestnih seno žetih; b) o obč. svet. Iv. Hraskega predlogu, da se dovolijo onim magist. uradnikom, ki so imeli ob potresu več posla, posebie nagrade. VI11. Stavbin-skega odseka poročila: a) o prizivu Fr. Doberleta proti določbi, da je na cesti v Mestni log graditi najmanj jednonadstropne hiše; b) o protestu Fr. Štruklja proti določani stavb, črti v Dolgih ulicah , c) o prizivu Jos. IJoieka zaradi p>diianja ločilnega zidu mej njegovim in L. Blaznikovim posestvom; č) o prizivu Josipa Pocka glede zaukazane poprave hiš. št. 8. in 14. na Starem trgu XI. Policijskega odseka poročilo o prilivu Srečka Tomana proti magistr. odredbi glede oproščenja pasje takse. — (Ljudski shod pri Virantu ) „Slovenec" se silno togoti, da ho mu ni posrečilo razgnat shoda pri Virantu. Gospodje „kršćansko - socijalni" prvaki so sicer poslali na shod razne dvomljive eksistence in vbs tisto babnice, ki po dnevi malto nosijo, zvečer pa se shajajo v Hvojem društvu na pobožne pogovore z duhovnimi gospodi, a poskus se je popolnoma izjalovil. Kar pripoveduje .Slove nec" o rabuki, je od konca do kraja prava katoliška laž. Če se že drzne tako nesramno lagati o dogodbi, katera se je zgodila v Ljubljani, kako mora šele lagati o dogodbab na deželi! Lahko navedemo vsaj petdeset, povsem nepristranskih, nobeni interesovauib strank pripadajočih prič, katere po-trde, da Be jo rabuka zgodila tako, kakor je poročal „Slovenski Narod" in da so jo provocirali klerikalci, kateri so prvi vrgli vrček mej zborovalce. „Slovenčevi" uredniki so glede novinarskega poštenja že davno padli daleč pod nivo nsjzanikernejšega čilutskega revolver-Žurnslista, zategadelj se ni Čuditi njih nesramnosti. „Sloveučeva" lažnjivost se vidi tudi iz trditve, da je dr. Tavčar klical : »Ven s klerikalci", dočim je v istini dr. Tavčar le miril tako socijaliste kakor klerikalce iu jim z lepa prigovarjal, naj ae nikar ne tepo. Kar upije .Slovenec" o političnem draženju dr. Tavčarja in drngih pri" stašev narodne stranke s socijalisti in nemškimi nacijonalci, skoro ni vredno odgovora. Pristaši narodne stranke so ili poslušat znanega politika in govornika, prav tako, kakor bi Šli poslušat kakega dobrega klerikalnega govornika; praznoglavih šen-klaških gospodov sevede nu hodi nihče poslušat. Da so sedeli z nacijonalci pri isti mizi, ni sramota, pač pa bi bilo manj častno, ko bi s klerikalci sedeli pri isti nvzi. Obupni poskus „SIovenčevtf odvaliti od svoje stranke odij, da se prouzročila Skandal, ne bo imel uspeha. Opravičen je celo sum, da so duhovni gospodie ves škandal aranžirali, zakaj jeden njih je že pred več dnevi rekel, da on jdober stoji, da Pernerstorfer v Ljubljani ne bo govoril". Naj se torej šeuklavški zamorci opirajo kolikor hočejo, beli ne postanejo. Gospodu knezo-škufu le častitamo, da ima mej svojimi duhovniki take poštenjake. — (Izza ljubljanskih nemškonacijonalnih kulis.) Eksvit^zaScLo lererja glasilo „Ostdeutsche Rundschau", v kateri list odklada tudi ljub Ijanska uemškonacijonalna klika revne proizvodke svojega „duha", je priobčila v včerajšnji številki naslednji dopis iz Ljubljaue: .Kcneo julija pride mini r-terski predsednik grof Badeni v Ljubljano, da se, kakor so čuje, prepriča o doslej še prav neznatnem stavbenem delovanju v tem mestu Kranjska deželna vlada pod vodstvom dež. predsednika barona Heina te zdaj močno tudi, da bi bila ta avstrijsko-p-djska znamenitost kolikor mogoče slovesno vzprejeta. Pred vsemi je č.^st hlepna gospa predsednica baronica Hein, katera se silno trudi, da bi se javno pokazalo, kako pri 1; u bij • m je sedanji ministerski predsednik v tej deželi. .Glasbene Matico", katera hoče pokazati slovenski značaj Ljubljane, ni bilo težko pridobili za prireditev sereuade, kadar bo grof Badeni v Ljubljani. A zakonska dvojica Hein bi ue rada s teatra-lično prirejeno spravo narodov uavzgor prikup la. Zato se je tudi nemškemu pe.vBkemu društvu „F.i-barmouičoo društvo" reklo, da bo od vlade dob,ti višjo subvencijo za to društvo !e, če tudi nemški pevci tega društva jeden večer, kadar bo B ure popoludoe. Ob nedeljah in pravnikih se ne u radnje, vendar je v vsakem magistrat nem uradu od 9. do 11. ure dopoludne po jeden uradnik navzoč zaradi eventualnih nujnih sadev, na kar se občinstvo opozarja. — (Družbi sv. Cirila in Metoda ) Litijske in Litijako-šmartinske podružničarice pišejo sledeče: •Naši dični družbi za god, 5. t. m., in v počastenje druibinemu podpredsedniku gosp. Luki Svetcu, ki bode letos praznoval svojo sedemdesetletnico, pošiljamo 300 gld. pokroviteljine, in sicer .Litijske Slovenke" 200 gld. Zastopnici ste gospa Milivoja Vončinova, št. III. in gospa Nežika Lečekova, št. IV. »Litijsko šmartinske" pa pošiljajo 100 gld. Zastopala jih bode gospica. Minka Deraierjeva it VI. Tema velikoduinemu čina Litijskih in Litijsko-imar-<*askih Slovenk, ki bresdvombeno korakajo slovenskemu ženstvu na čelu, nam ni pristavljati ničesa; pač pa vekovitih besed: Pojdi in tudi ti tako stori! — (Stavbena kronika.) Pretekle tri tedne se stavbena delavnost ni odveč razvijala. Mej osemnajstimi delavniki bila je tretjina deževnih dnij, v ostalih pa je oviralo napredek, kakor smo se poučili, sledeče: odkupovanje poškodovanih poslopij za regulacijske namene, — gospodarji so namreč morali čakati na komisije in pogajanja, komisije pa vsled preobilfga posla niso mogle vsem hkrati ustreči, — pomankanje materijala (opeke, lesa, deska in kamenja) nič manj pa tudi delavcev, zidarjev in tesarjev. Glede delavcev je omeniti, da jih je bilo meseca aprila že nad potrebo tn, da pa so jih razne podjetniške firme mnogo odslovile, ker so po svojem pregledu in prepričanju trdile, da se letos ne razvije posebna stavbena delavnost. Materijala ho je napram potrebam v mostu in po daželi premalo pripravilo. Sedaj poglejmo stavbeni napredek v zadnjih treh tednih. V Prul.ih je kranjska stavbinska družba zastavila z L'sovjeui stavbeni prostor za projektovani dve skupni hiši, ki se pri čneta v kratkem graditi ; nadaljevanje zidanja Kovačeve hiše na Krakovskem nasipu je od fi<-me Wanitzky prevzela kranjska stavbinska družba; pri šentpeterski cerkvi se delajo poprave v presbit-riji (glavna stena) in zunanja stran leve stranske kapele Na sv. Petra cesti zgrajena bo v kratkem hiša št 55 posestnice Jere Lsben; na Krakovskem nasipu podira se te dni Muckova hiša št. 6. V Truberjevih ulicah demolirana je nekdaj Schliferjeve hiše jedna polovica, tej sledi demoliranja spodnjega nižjega konca, in bode na tem mestu zgrajeno novo poslopje z 2 nadstropjema. Na Starem trgu pričuo prihodnji ted^n z demoliranjem Plavčeve hiše. Ako se z deva na nasprotni strani te ulio;; ležo'ib 2 hiš (Baboveo in Tschada) po kranj- ki hranilnici Us'odeu reši, se bodtta ti hiši odkupili v regulacijske svrh". Ranniharjeva in Kordtnova hiša v Špitalskih nltoah gradita se ravnokar po stavbi uski družbi v novi stavbeni črti. Prihodnje dni prično demolirati na Poljanski cesti Pirčevo hišo. Dragi dve hiši na tej ci sti (D lene in B>n>ar) se ravnokar gradita v do ločeni črti, iatotako Lichtenthurnova šola, pod streho je dozdaj v raznih mestnih delih 13 do 16 hišnih in 5 gospodarskih poslopij. Cerkvene poprave so povsod v najlepšem tiru, pri stolni u-rkvi z m\lo izjemo (jednega zvonika iu kupole) že dovriene, Tem slede nekatere premembe in snaženja v notranjih delih. — (Slavnostna velika veselica v proslavo slovanskih blagovestnikov sv Cirila in Me toda,) katero sta priredili včeraj Šr. Peter-*ka muš^a iu žensia podružnica sv l'.rila in Mstoda vršila se je pri najlepšem vremenu . Pevskega društva „Ljubljana* itlet v Gameljne s« je prav dobro t bnesel. Udeležilo se ga je okolo 00 članov in prijateljev društva ter je zabava bila jako živahna. Vsled predloga društvenega načelnika, naj hi umrlemu bivšemu pevovod i Schulzu postavil nagrobni Bpomenik, složili so izlerniki takoj znaten znesek. Precej pozno I večer vračali so se i l -i •> ki s prijetnega izleta zopet, v Ljubljano. — (Peš iz Trsta v Ljubljano ) Na Tižašk državni gimnaziji končali so v soboto šolsko leto ter razdelili učna spričevala. Da zlasti etariši slabih epričeval niso nič kaj veseli, je umevno, zaradi tega sklenila sta drugošolca Hugo Korenčan in Hvgen Kastner, da ne stopita s slabim spričevalom pred stariše, ampak da jo kreneta proti Dunaju, zakaj, to jima samima morebiti ni bilo povsem jasno. S kratka: ko sta imela spričevalo v rokah, napotila sta se koj proti Dunaju. Ker sta imela oba skupaj le 1 gld. in 2 kr., udarila sta jo kar peš čez Kras. V soboto prenočila sta v Razdrtem, a sinoči okolo 10. ure prispela sta v Ljubljano. Premoženje njuno znašalo je le ie 12 kr., kje torej v mestu prenočiti ? Opazilo ju je pazno redarjevo oko in v mestni stražnici izpovedala in razkrila sta svojo namero. Policija avizirala je v Trstu bivajoče s ta riše obeh mladih potnikov telegrafično o njunem prihodu v Ljubljano. Namesto na cesarski Dunaj odpotovala sta podjetna dijaka danes v varnem spremstvu nazaj v Trst. — (MeteorologiČno mesečno poročilo ) Minoli mesec rožutk je bil povsem malo prijazen in večinoma moker. Opazovanje na toplomeru dado povprek v Crdzijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14*33°, oh dveh popolndne 21 '20°, ob devetih zvečer 16-84°, iz katerih številk se dobi 17 45° kot srednja zračna temperatura tega meseca, za 0 35» pod uormalom. — Opazovanja na tlakomeri dado 734 62 mm kot sreiuji zračui tlak za ta mesec, za 12 mm pod norm ilonj. — Padavina (dež) znaša vsega Rkapaj 134 8 mm. — Prvi trije dnevi, dasi večinoma oblačni, b li so prav prijetni, vendar tla-komerovo stanje, ki jo bilo sprva nad normaloin, že 1. rožnika začenši snižavati se, prišlo je 2. poi normalo ter je v tej legi, le malo premikajo se, ostalo do 12. rožnika. V tsj dobi štejemo zaporedoma devet deževn h dnij, toda dežja ni bilo veliko, kakor tudi tlakbmer ni stal posebno nizko; tudi temperatura 8e v tem časi ni kaj znižala, bili so to topli, za rant zelo koristni deževni dnevi; sjutraj pihala je burja, čez dan in pa zvočer pa najviše zahodni in jugovzhodni veter. Deževne noči od 1 l. na 12. začel je zračni tlak zopet prijemati ter je bil v noči od 12. na 13. celo nekaj nad normalom, dež je skoro celo ponehal za štiri dni, a 16. m 17 rožniku priredila sta zopet oh lno, z nevihto zdrnženo deževje, zlasti prvega teh dveh dmj razgrajala je od 5. do 6. ure popolndne nad Ljubljano in < kollOO huda nevihta, kjer je treščilo na ve ih krajih. Za tema odurnima dnovoma dvignilo s« je tlakomorovo Stanje, ki se je doslej okoli noemala opletalo, z nekako večo ovčjo na kviško, vendar največja vi- 1 na, ki jo je doscglo ta meseo 11). svecet in 20. ?jutraj, ne znaša več ko 739 7 mm Ta močnejši zračni pritisk trajal je nekolik) dmj, pod njegovim uplivom zvedrilo se je nebo s'toro popolnoma, pritisnili so vr či dnevi, pripravni za kopanje na prostem, toda vhI d dolgotrajnega deževja voda ni bila dosti g"rka. Dne 24 doHegla, j« poldnevna temperatura 269°, nijvc- tega mesena. 01 slej pa g-e hitro vs^ obr;-tno. Že ravnokar omenjenega dne je padlo živo srebro v tlakomerovi cevi pod norma! t r se je pomika o nag!o n.tvzd.)'; dne 25., kjer je rko'i poldne stala iutia v Zemljinem obiižji, začelo j'- pnpoludno zelo deževati; sveder tega dr.e in 26. ob sedmih rjutraj bilo je tega m.s ca tlakomerovo stanji nsjoišje, namreč 729 2 mm, »>b jednem bii je 26. najbolj deievOi dan tega meseca, kajri padlo |S dežja 38 5 uim takisto j.- padla temperatura Ce prav ne močno vendar je kaial toplomer 29. ob sadniib zjutraj 10 8'. najmanj tega meseca. Vtem zadnjem časi vladal je unjboij na nebu jugovzh >dm veter; 30. rožnika pa j t* bil ztvčui tlak spet nad normalom Drugih prirodinih prikazni tega meseca nimamo ■asa movati, omembe vreden je mor la p is, ki je nastal 20 c b desetih ponoči iu oplašil duhove, še ne popolnoma pomirjene, t da je kinalo ponehal. Će bi nam tedaj mstftG rožnik ne b.l prinesel tolike moče, bi bih ž njim Bsdovcljni, tako so pa kmetovalci zel-.» tožili, ker niso m g i lena <»') Miheu 11 nsna Hj»raw*i iu ^o se morah z dežjem rovati. Vendar nismo doživeli nobene drug-; u-m-i in up ime na dobro letiiiOFe ztniraj trdno stoji. — Dne 20. r ž mka se je začelo poletje, aporahd s svojo krasoto je preminota, dolga vrsta lepih pr.-a-n kov, kjer je veren narod polnil ne I■• oi rkvs, T.-.njuč tudi ceste in ulice, je . julija. Ustaši na Kreti so danes proklamirali sdruženje Krete i Grško in sestavili začasno vlado, katera jo izdala po. soben oklic na prebivalstvo in storjene korake naznanila velesilam. Rim 6. julija. (Jrispi je obelodanil jako sanimiv spis, v katerem pojasnjuje postanek trOlvese. Ta zveza je bila 1. 1892 podaljšana za 12 let in jamči zveznim velesilam DJih sedanjo posest« i£ Najčistejši :n najboljši malirtčev sirup v ■toklenieah po l kg 60 kr. Ilapo&ilja se tudi v plete neah po .'1, 10, 'JO in 40 ly. I. <-1«, ti i* ii ;i l"i<*<*oll. ..I*ri ini-eljii" LJubljana, Dunajska oeata. liOf«*rijih* MFfeČlM) t. julija. V Lincu: 81, 21, '23, 81, 17. V Trstu: 5, ."'4. 1), 2, 2 7. Pojasnilo. V Štev. I4S, pi*e ,S'ovenecJ mej dnevnimi vestmi .Odrivan gosp, Andr. GabrSček in Kranjci", da je gOEpoi GabrlCek prosil polelil re nim šolam gosp. načelnik „Narodne Sole" Sr. SfOgOar, Predsedništvo „Zaveže slov. učiteljskih društev'- v Št. Jnrija pri Kranju, f>. julija lS9f». Tajnik: Predsednik: Blagajnik: J dega s. r. I«. Jt leno s. r. Fr. Lumar s. r. Meteorologično poročilo Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Ienip8-ralurg v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 94 arab 4 I*. zvečer 186 8 172 si. jvzh. akoro jas. r>. 7. x:utraj 9.. popol 786'9 16» 86-6 si. .»ah p. m. j ah. skoro jas. del. obl. 00 . 0. r. večer 734-1 19 0 si. jvzh. skoro jas. G. * 7. zjutraj 2. popol. 787*8 7,8 7 14 8 2.v:j hI. never si. sv/.h. megla jasno 00 Srednja tpinp' tHtum sobote in nedelje 17'3f in 11**9', un 'JO pod in 0'Ti nad nnrmttlom C. \i plačno ravnatelji« avstr. M. železnic. hvod iz voznega reda Treljet-v-iiogra- cd X, j-ji.n.lj£v 189S. NMtopno omenjeni prihajalo! In odhajalni • aai oanaftonl ao v »r««ln j<<-\ ro|>*jke.n ciihi rl706»168)l O.lho.I it. I.juhl jiiu«' (jnž. kol.). Ob 12. url fi min. |>o noči o.ohui vlak v Trbiž, 1'uutuhnl, Beljak, Celovec, Kra n renafeati", njtlbno, trt, SH.Oial v Au*nntt, Iaolil, (Jnmuilsn Knlnofrrait, Ijonil-Uaato:», Zeli m .imeni, Inoinnul, Stevr, I.inc, Dunaj vm Amitetten. — Ob (i. uri 15 min. rjutrnj meitoii vlnk v Koci.-vjo, Nnvo meato. — ()l> 7. url jo min. otobnl vlak v Trbli, PontalMl, Baljak, Oidovoo, Fr»n-t ' '!<■■■:lijubno, iiiin.ii i-cf. BaUthal v Bolnoirrad, Btayr, Ij>no, rtucloji \-ice, 1'lauuJ, Marijine van-, ]fol>, Fr*ii/.ove ▼ur«, Kirlovc T\r», Prajro, Llp.ko tet Amstettmi na Dunaj, — Ob 19, url r>.*i min ;ir>}i<>liuliio melaiil vlnk v Kn^ovje, Novii metlo. — Ob 11. uri 6u min. dnpulildti« (MObni Tl»k v Trbiay I'ontHbei, BttUak, Culovoo, Kraii*«ii»i>atfl, l.|ni>:ni, SebtthaJ, Dunaj. — Ob. i. uri i>oT>tilinlne o«ibui vlak v Trbiš, lli-liuk, Oaluvatt, lijubno, ćni Sala-Mi:ii v Boluoarad, btad*OMtotit, /i»ll D* jaanrtt, ruomoat, Krcitvuc, Ourlh^ Oouevo, Paril, Stvyr, l.ttio, Oiniiintin. laclil. rludajsvlm, 1'latmj, Marijino, varc, uab, Kr»ncovc varo, Karlovo mrer, 1'rHtfo, l,ii">k.>, Dunaj vi* An-ItattaO. — Ob B. hri ,10 min. »vBoor mtaunl vlak v RoOVvja. Novo uioato. — Ob T. uri H min. n.....r oaobiii vlak v ItOMoe-llInl — V rim te^fit ob. r>. uri A\> min pnpoluilni' vsako nedeljo in praznik v l.min-Illod. I*riIkhI V rjiil»l[ him» jut, knl.). Ob fi. uri h'l min. r.jutrMJ OtoTMtl vlak a Dunaia vi.. Ainatattsn, Rolnotfriulii, Ilri>K<'nca, Inomoatn, Zclln n.i jeteru, II i rn»trm >, I.iiica,. rili-vra, (iumntluiia, (acbla, AuaNOt-a, bjubiia, Oi>lovcn, Hnljaka, Kranaena-ffotf, TrbMa. — Ob H. uri ejutraj oaobni vlak ia -Hlrda. — Ob 8. url 1!« min rjutriij rnuAani vlak ia Koćuvja, Novega umata. — Ob II. uri 96 min. dopolnilna uaobni vlak a Dunaja vla Amatetton, Ijlpakcira, l'r:iim, Francovih varuv, Karlovil. vorov, neba, Marijinih varov, l'Dnj.», llu.lojn-vlc, MolnoKriula, biuoa, Htuyrit, J'ariaa, Geu«ve, Onrilm, BMfftnoa, luo-t.ioata, /.nlla na JvriTti, I,.-i,.l i; ..Htc mn. Ljubim, Celovca, 1'ontabln, Trbiia. — Ob 2. uri .Mi min. pnpuliuliin molani vlak ir. Kucnv.ia, Novaka mmt*. — Ob t. url &5 min. |Mipolutlnn oaobni vlak a Oiiiiujh, l.|iilma, Solr.t)iala( lluliaka, Celovca, FrMIMMflMtti 1'ontabla, Trbiia — Oh B. url 3/i min. avučer mnaanl rlak ia Koćovja, Novena ineata — Ob ». uri 4 min. avocer oaobni vlak a Dttaajl pruko Amitettona, U Itlpiljn, TraR«, Kriuicnvili varor, Karlovih varov, Baba, Marijinih varov, 1'ltnj«, Ituilnjovio, HolnoifraiU, I.iubna, Jh-ljaka, Olovca, Pontahla, Trhiia. — Vrhu tega ob 10. uri 2& iniii. kvoiUt vaako uedulju in praznik la 119MO*Bltda>< 0«Ili«4l iw. I.jiilii,!tii<> (drž. knl.) v Kamnik. Ob 7. uri 23 min.* ajulraj, oh 9. url i. min. popoludn«, ob 6. uri r.O min. avpcur, ob 10. uri 'Ift min. r.vuuur. liiji v Ink le ub noiloljab In pruaiiikib i I*rtlii*tl v I.juUlfuuo drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. url 6fi min. rjutruj, ob II. url U> min. dOPOlttdne, ob U. url 20 min. Kvoi-er, ob 8. uri 68 min. avečer. (Poalutluji vlak Iu uli nmloljab in praznikih ) rln^ 6 julija 1896 SIiujim državi:i dolg v notah .... Skupni drisvni dolg v ■robrn kvtbrijatka r.lata ronai \vttrijska kronska renta 4B/a .... Pgfirfta slata renta i0,. DgOnka kronska r -nta 4 '.. ' ntroHigtvski bsuAut boIsmm K rfclitno delnica . ... London vistn. . . Nemftki dr*. Iisokove* va Ji) rr>irt K) mark ... 10 rranJiov ... it»!ij^a'r:: bankovc- ...... C *r. cekini . ........ 101 gld 45 c 10] , 65 i*3 , 15 101 . 20 i .12 . 70 N , 40 B59 — :;;<» 50 ! 1!> 80 M , vq1 i - v 11 ( 74 r>l 50 m 65 t/, gorikul malin narejen, z najboljšo vonjavo i. t. d 1 kilo v staklenici 65 kr , pol kilo 35 kr. Lekarna Trnk6:z7 v Ljubluni Razpošilja se vsak dan s posto Pri podiranju hiše št. 32 na Starem trgu se po ceni proda več oken in vrat. (»688-») Kranjska sta visinska družba. Učenka 1-1 -16 let stara, iz dobre hiše, y »pre; «.-•«■ hvi takoj v prihlnjill ikii s tu 4-šttn j m hiii^nrii pri ZTTSiri.VL Storg-LilovL (9881—4) v Begunjah pri Cerknici. Spreten, jamSčine zmožen g* O S t.1 IZaUl Č 3-32 za vpeljano tel z\ 1 ogo \y i "v >: Ht-iroreiDiOJ lano ^«isliln<». /„ vilom, /.uprtim k. gljiMsm itd. v kaUnrn v^i'j-m inuHlu na Kimiij-hkem se isre po neki f£r«-!».. |iS i <»\ ili'ill. Vprašanja ISrait«" Itriiilii^liuiiNa IJiihfjtinti. Niskt«. (8648—8) $ Najvišje p^izvuanje W leUsvrJu PIOOOLItJn v ILaJubljuitl kot | I te3w"fOli!o za r^oloe prirejevslon V kfttorfl je s *a«lu». IJilnim uapeliiMM N*j. res. in kr. Visok, projasna /(\ „. - . .i |tr«-*.t«»3i*..ii>« led ni<-i.-vil(.\i% uiatit<»|««Mliiijia .: . >*« oflrSit] i j s i I izvolila OpstOVSSO uporabiti. C na itekleniol »o kr., 10 iteklonio i gld« 60 kr. Poitni naro6ila ko izvifie obratno; poštnino plaću naroAitelj. Lekarna PICC0LI „Pri angelju" HnlilJi-.jsT. Dunajska o it&. 26!I6—II 8 k r 78 knlfNArifll USOJam «1 naznaniti, da nem svojo m.<- "---n. rs. Id si o dolav-riico sedaj uredil tudi o. razno-vrstno 3pc2era.T."l;a.aaJe kolca vbi-ciklov). Istotako imam vedno v zalogi kolesa (bicikle) najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah ter p oskrbujem na poučimo zeljo zajedno tudi rai pefiavanji io rabljenih. ■ m dobro obranjenih kolta. VilespoStovaje (2332—18) Fran ISaiscr, puškar v Ljubljani, nji_ '^cloi-5Llo-vArc'="o vilice *t. ©. ^•~S"^a^^*"al'TŽSSS^U^'Tr<■>*'■ss>va\lsio htcIhivo po Isflktli I Mirili, |r«|ii||| j, ,•/.••.! i itd. — Najbolje se je obnest 1 pri vseli vnanjib bole/.ndi, kakor: prolioii, r*-\iuhI Uik.'in otr »me t. j »j, ».vitju in pret« Kiienju ill itd. ■ . .-.<•» stvkit-Mf* M it iti. 93 Sv*« Karola "VVolf-a redilni prašek za živino. Presku&en pri vseh domaČih in korintnili živalih, kakor pri konjih, ROVsAlla? ovnih, |>r«'Nia*-tli itd., tt »i«>*ojo J.'Mtl, f-e hIhIm. |.r«-l»»vlj»»|«, izvrstno VarovalflO sredstvo proti Uuv.iiiua l»ol«>zulin. tvitn mmvMnt ^f.* 9u\ (1884—80) gjiST ^=re3^.oTr«tva^.o- *^^, — Mnogobrojna pismena priznanja. Dobiti* -o » ikMUi IStkanml« 61S>VSUI BSilSgSl pri (iMli.ietu i««lolov«»tt'l|u KI. T7\7"olf"--CL, lekarju v Vipavi, Kranjske. Pazi naj Be na varstveno znamko. — ItaKpoAl s \m vi»*a.U