124. številka Ljubljana, v soboto 2. junija XXVII. leto, 1894. Uhaja vsak dan iT««er, isimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden •••eo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea poftiljanja na dom za m leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s« ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuanila, t. j. vse administrativne stvari. VVekerle — odstopil. Ogerska kriza, katero je liberalna Btraoka prouzročila g cerkveno-političnimi predlogami, je prikipela do viška. Ministerstvo Wekerlovo je od« stopilo in cesar je naročil hrvatskemu banu grofu Kbuenu-Hćdervarvju, naj sestavi novo vlado. Tedeo dni se je Wekerle mudil ua Dunaji. Opetovano je bil pri cesarju in se posvetoval z raznimi drugimi političnimi faktorji, da jih pridobi za svoje predloge. Zaman. Nasprotatva se niso dala premostiti, cesar ni privolil, česar je želelo mini-■terstvo kut garancijo, da magnatska zbornica vzprejme pri drugi razpravi predlogo o civilnem zakonu. Vlada je želela, naj se pomnoži Število dednih članov magnatsko zbornice, in ker morajo ti biti plemenitasi, je predlagala, naj podeli cesar petnajst veleposestnikom baronBtvo in naj vrb tega imenuje tri dosmrtne člane. Krona se je že iz početka krize protivila vsakemu direktnemu uplivanju na magnat-sko zbornico in se je upirala označenim vladnim zahtevam ravno tako, kakor zahtevi, naj upliva, da se dvorni dostojanstveniki ne udeleže glasovanja. Postopanje krone je bilo povsem korektno, konsti-tucijonalno in je torej brez pomena za politični položaj, je li cesar v srci nasprotnik cerkveno-političnih predlog ali ne. Pogajanja mej krono in ministerstvom «o trajala nenavadno dolgo. "VVekerle sam je bil pač naklonjen nekakemu kompromisu, po katerem bi se premenile nekatere formalnosti, ne da bi ae oSkodilo načelo obligatornega civilnega zakona, ali gonilni sili v Wekerlovem ministerstvu, pravosodni minister Szilagv in naučni minister grof Csaky, sta bila zoper vsak kompromis in le silila, naj se s pritiskom na krono zadube za zmago potrebne garancije. Krona je včeraj definitivno odklonila VVekerlove zahteve in vzprejela demisijo ogerskega ministerstva. Novi mož je star znanec. Cđsar je naročil hrvatskemu banu grofu Khuenu-Heder\;lryju, naj sestavi novo ministerstvo. Grof Khuen je baje stavil izrecni pogoj, da bo novo ministerstvo nadaljevalo politiko dosedanje vlade v vsakem oziru, tudi glede cerkve no« politični h reform. To more na nerazsodne ljudi uplivati pomirljivo, jssno pa ni. Če ima novo ministerstvo nalog", nadaljevati politiko Wekerlovo, čemu je potem moral VVekerle sploh odstopiti? Zato sodimo, da nova vlada ne more lotiti se popolnega programa prejSoje, da ne more Wekerlove zapuščine prevzeti brezpogojno. Razloček mora biti in — kakor domnevano — ta razloček je bistven. O tem ni dvomiti, da ostane tudi novo ministerstvo na sedanjem državnopravnem stališči, premenil pa se bode sistem glede cerkveno - političnih in gled-i narodnostnih vpraflanj. Grof Kbuen-IIoder a>y je tekom minolega meseca v magnatski zbornici glasoval za vladno predlogo glede civilnega zakona. Utemeljil pa je svoj votum na način, ki je obrnil nanj pozornost mero-dajnih političnih faktorjev. Izrekel se je pač za predlogo, a slavil je »napredovanje korak za korakom" in v meritornem oziru nared 1 globok poklon tistim, ki so predlogi nasprotovali. Iz tega postopanja tedanjega hrvatskega bana bi sa dalo sklepati, da prevzame iz VVekerlove zapuščine le nekatere cerkvenopcl.tičue predloge, mej katerimi pa Szilagy-Csakyjeve predloge glede obligatornega civilnega zakona ne bo. Glede stališča, katero zavzame novo ogersko ministerstvo napram čedalje živahnejšemu gibanju Rumunov in ogerakih Slovanov, ae še nič ne čuje. Znano je samo, da dvorni krogi nikakor ne odobravajo barbarskega postopanja dosi danjih vlad napram nemadjarskim narodom na Ogerskem in to opravičuje upanje, da je krona, naročivši grofu Khuenu-Hedervarvju sestavo novega ministerstva, v tem oziru stavila izvestne pogoje. Novo ministerstvo še ui sestavljeno, ali to je gotovo, da izmej dosedanjih ministrov ne prevzame nobeden portfelja v novem kabinetu, razven kvečjemu domobranskega ministra barona Fejervaryja. Vprašanje je le: kako vzprejme poslanska zbornica novo vlado? Liberalna stranka, ki je doslej toliko let vladala Ogersko, ima v zbornici večino, a ker so se jej glede cerkvenopolitičnih reform pridružile še razne druge sicer opozicijonalne stranke, ima nova vlada prav za prav samu dve stranki na svoji strani, tisti, ki sta glasovali zoper civilni zakon. To je neodvisna narodna ali Apponvijeva stranka broječa 60 mož, in frakcija Szaparvjeva, katero so sestavili seceBijonisti liberalne stranke in ki premore trideset glasov. Ako se jima pridruži tudi še nekaj Članov liberalne stranke, sodi se, da kvečjemu 50, tako še vedno ni večine na vladni strani. Ta okolnost je tudi uzrok, da so liberalni ogerski in za njimi Dunajski listi napovedovali veliko parlamentarno krizo, ako odstopi Wekerlovo ministerstvo, češ, da v tem h 1 u "■ a j i prestopi liberalua stranka v opozicijo in da potem ni mogoče dobiti v zbornici večine. To so bile 1« grožnje. Na OgerBkem je še vsako ministerstvo dobilo večino, kakeršno je hotelo in dobi jo tudi Kbuen-Heier\ary, ako se že izkaže, da je treba sedanji parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Poznavalci ogerskih parlamentarnih razmer pa trde še več. Pravijo, da je v liberalni stranki mnogo takih elementov, ki so pripravljeni, služiti vsaki vladi, ker so dobili svoje mandate le po vladni milosti. Resničnost te trditve se je pokazala že v raznih prilikah. Zategadelj pa je tudi povse prazen Btrah, da grof Khuen-Hedervary nikakor ne bi mogel zagotoviti si večino v parlamentu. Večino dobi gotovo, Če ne drugače, pa po novih volitvah. Situvacija za novo ministerstvo torej nikakor ni tako neugodna, kakor se sploh popisuje, zlasti pa ne za tako energičnega moža, kakeršen je grof Kbuen-HeJer\ary. Otvoritev dolenjske proge Grosuplje-Novomesto-Straža. (Konec.) Z nekoliko zamudo prišel je slavnostni vlak proti poludnevi na postajo Trebanjsko. Tu je vrelo! Ne samo iz Trebnjega, ampak tudi iz Mokronoga, Št Raperta, Mirne, Dobrmč in okolice sploh so prihitele množice, na čelu jim duhovniki, obč. predstojniki in učitelji, Vojaška godba pozdravi vlak s cesarsko pesnijo, a truma ljudij z urnebesmmi ž i v i o k I i c i. Trebanjski g. župan ispregovori ekso. \Vitteku krepek pozdrav in zahvalo, končuje: »Bog živi in ohrani cesarja!" Iz krasnega venca deklet v narodni noši — bilo jih je okolo 100 — stopi gosptca Jeršetova ter z ogovorom izrodi eksu. Wlttekn šopek svežih cvetic. V tem hipu so razgrne ves venec in vsak slavnostni gost dobi na prsi LISTEK. S slavnostnim vlakom. Predgovor uredništva. V četrtek, 31. maja vozil je slavnostni vlak razne dostojanstvenike iz Ljubljane v Novo mesto, kakor smo že na drugem mestu natanko opisali. Danes pa nam je po prijaznem prizadevanji načega starega aotrudnika g. S—ca doslo zanimivo poročilo <> tej vožnji, pisano s stališča, katerega naš oficijelni repertor ne more in ne sme zavzemati. Stvar je ta: V petek popoludne, to je včeraj došlo je v Novo mesto priporočeno pismo z lakoničnim napisom: „Prekrasni gospodičini Manici v narodni noši — Rudolfovo." Oddano je bilo na vse zgodaj v Miirzzuschlagu in je vsled nove ugodne poštne zveze bilo že popoludne v Novem mestu. Tu pa grozna zadrega poštnega opraviteljstva, komu oddati to pismo! Po vsej pravici se je slutilo, da list velja gospodičini, ki je mej drugimi v narodni noši pozdravljala prejšnji dan slavnostne goste; ampak — Manicn? Nič manj nego 17 krasnih Manic je bilo mej onimi gospodičnami. Torej kateri je oddati list? Poklicali so slavnostni odbor, a tudi ta, dasi je bil doslej z občno priznano sigurnostjo rešil svojo nalogo, sedaj ni znal pomagati iz žagala. Očito je bilo, da je list pisal kak slavnostni gost, in ker sta se poleg drugih celo Wittek in kočevski knez tako gorko zanimala za dolenjsko krnsotice, bila je razburjenost silna. Kaj storiti? Naposled se domislijo, da se državni poslanec Šuklje še vedno mudi v mestu, in pokličejo ga na pomoč. <)u svetuje, da se pismo raz peča t, i , ter prevzame vso odgovornost nasproti koalirauemu trgovinskemu ministru. Svetovano in radovoljno storjeno! A vsebina pisma ni imela podatka, kateri hi odločno pokazal adresatinjo. Zato je pismo reklamovalo 17 parov nežnih ročic zase, a le — kar drage volje knušratujemo, — energičnemu posredovanju našega sotrudnika posrečilo se je, pismo vspešno reklamovati in rešiti za nas in za javnost. Svojim čitateljem morda ustrožemo ž njim; pismo je seveda nemški, a tu je avtentičen prevod: Prekrasna gospodičina! Preljubezniva Manica! V brtovlakn proti Dunaju. Mojo dušo napolnjuje le Ae sladkost zadnjih trenutkov, ko mi je bilo še dano gledati v Vašo črno oči; vlak drdra z manoj že preko Zidanega mostu in jaz se poslavljam od prelepe kranjske dežel«' topeč se v spominih. Vprašali ste me deset sekund pred neizogibno ločitvijo: Kako sem se zabaval danes? Odgovoriti nisem mogel, brezobzirni zvonec je zvonil, in ker nisem smel riskirati, da bi se mi tako godilo, kakor lani v Kočevji. ko sem pri lepih kočevskih gospodičiuah zamudil vlak, moral sem proč od Vas. Da, lepe so bile Kočevske gospice, a Vi ste lepša ! In z odgovorom Vaš. mu zadnjemu vprašanju tudi ne smem ostati na dolgu: zato Vam pišem takoj, hi v vlaku ki ropoče preko zeleno štajerske, bisera Vam. kako sem se zabaval, a mislim le na Vas, prekrasna Manica. Zato Vam podajetn le kratke zabeležke. V Ljubljani ob S. uri zjutraj. Nebo je oblačno. Ministra ni, naš \Viitek — — saj pač znate, gospica, da je tudi moja umfnrma poraeranča8to obrobljena, zato pravim rnašu — ogovarja prijazno poslance. Oh ti poslanci! Verujte mi, jaz hi bil najrajši poslanec! Po mojem mnenji so to najsrečnejši ljudje: mi delamo in |>:snmo in študiramo vas dan in požiramo naših aktov prah, in prvemi vsacega meseca dobivamo skromno plačo. pisan šopek. Pa tega ni bilo dovolj. Gostje so morali stopiti še korak naprej k mizi, pri kateri se jim je postreglo 8 pristno kapljico Trebanjskega do-lenjca. In nazadnje je celo tudi hlapon dobil svoj „odpustek", namreč venec v narodnih hojah in z napisom: ,31. maja 1894 Trebnje". Vse je bilo elegantno prirejeno ter pričalo, da so v slavnostnem odboru delovali navdušeni možje. Mimo vrst šolskih otrok, ki so bili opasani z narodnimi in cesarskimi trakovi ter imeli v rokah zastave, potem mimo gasilnega društva, ki je držalo vse v lepem redu, odpeljal ae je potem vlak mej gromenjem topičev in Slava-klici naprej proti Ponikvi. Solnce je sijalo na jasnem nebu, visoko Primskovo te je še vedno pozdravljalo, gledal si na hribu cerkev sv. Ane, dokler nisi izginil v predoru pod njo, dolgem 450 m. Prikaže se Hiška vas in kmalu na to v lepi dolinici postaja Mirna Peč. Tudi tu je stala šolska mladina na okrašenem kolodvoru v dveh kardelih G. župnik lldovič je z lepimi, a žalibog nemškimi besedami pozdravil eksc. VVitteka, kateremu je šo-larica izročila šopek cvetic. Od tu je vlak oddrdral po takozvani .kačji ridi" preko gozdov in pašnikov, po umetnih nasipih in urezih. Kmalu smo pozdravili Dolenjcu tako omiljeno Trško goro in v daljavi stare Gorjance. Se nekoliko ovinkov in blizu smo Novega mesta! Čuvajoči ga hrib je črn ljudstva, ki od dalječ maha z rutami pozdrav otvoritvenemu vlaku. Sedaj — okolo 1. ure — se ustavi na kolodvoru pod . mestom". Gostje zagledajo pred sabo slikovito podobo: v sprednjih vrstah meščanske garde, dolenjskega Sokola, gasilnih društev iz raznih krajev, vojaška godba — zadaj pa kita Novomeških dam v narodnih krilih in z belimi pečami na glavi. Vse to pa je bilo obdano od neštetega meščanstva, ki je z „Živio" in „Slava" dajalo duška izrednemu veselju. Ko je godba odsvirala, pristopil je Novomeški župan gosp. Perko k sekcijskemu načelniku VVitteku in izražal v lepih slovenskih besedah zahvalo na dovršenem delu, pozdravljajoč ob jed nem slavnostne goste. Ekscelenca Vit tek se je zahvaljeval na odličnem vzprejemu in izražal željo, da bi železnica izpolnila vse nade. V imenu duhovščine je Novomeški prost g. Urh — nemški!! — poklanjal se in prosil blagoslova na cesarsko hišo. Gostje so si nekoliko ogledali krasni prizor, potem pa zopet vstopili v vlak, da so se mej gromovitimi vzkliki popeljali do zadnje postaje — Straže. Tu je z zelenimi vejicami v rokah čakala mladina iz Toplic in Prečine, tu je naduči-telj gosp. Kal iger v imenu občin nagovoril eksce-lenco Witteka. Po kratkem postanku se je prepregel hlapon, — cela proga je bila otvorjena! Povrnivši se na Novomeško postajo, zasedli so gostje pripravljene vozove in odpeljali se po lepi novi cesti v .mesto". Ob cesti so stali visoki mlaji z zastavami in to do veličastnega slavoloka pri hiši gosp. Skaberneta, kjer je gospoda izstopila iz vozov in vzprejela drugi mestni pozdrav. Vse uni-formovane vrste, ne izvzemŠi narodno oblečenih gospic bile so tu zopet postavljene. Gospića Pau-serjeva pa je v imeni meščanstva pozdravila ekscel. Vitteka in mu poklonila krasen šopek cvetic. Stopajoč potem na glavni trg videli smo, kako praznično se je obleklo tudi celo mesto. Pred mestno Ti poslanci pa : oh, da le jedenkrat v letu govori jeden govorček, potem je pa njegov posel končan, dijete pa ima, oh dijete! Celo govorčka ni treba, da je VVittek prijazen ž njim, kakor z menoj ni nikoli. Sedaj govori s Povšetom, pa ker ima VVittek dober spomin, zato ga danes ne vabi v svoj voz; on sedaj že dobro ve, kaki junci in kaki koštruni se rede ob dolenjski progi; samo jedno vpraša: „Ali res mislite, gospod poslanec, da krave po Te-meniški dolini ne bodo več sena jele, ker je bo že-leznični dim kvaril?" „Ah, ekscelenca!" vzklikne Povše, „tako je pisal .Slovenec" ; jaz vedno poučujem te ljudi in dajem dobre svete, ampak imajo svoj — okus! De gustibus non „dispuntendibus" ! Gospod Povše latinščino včasi malo mrcvari, pa je Vendar le dober poslanec. Šuklje ima nov cilinder „chapeau claque", pa je malo okoren ž njim ; morda ga ni vajen. Na Dunaji prihaja k ministru vedno s starim slamnikom. K sreči ga portier že pozna. Povše in Ferjančič se prav prijazno gledata, dasi je bilo čitati, da je pri zadnji dirki v idrijskem „derby" jokey Povše skušal prav zvito podreti jo-keya Ferjančiča! Tako se pri nas v ministerstvu govori. Neki gospod mi pripoveduje, da je ravnokar v Čakovcu kupil par lepih konj ; da bi bil čas, po- a rniri V Atada^ V fiifllilđllfJ hišo se je zvršil še defile, a potem so se na povabilo g. deželnega glavarja vsi gostje odpeljali čez most lepo zelene Krke na bližnji Grm. Ravnatelj tamošnje šole g. Dolenc je z učiteljstvom uljudno vzprejel gospodo in vodil jo po šolskih prostorih in nasadih. Ob 3. uri so se gostje povrnili na postajo, kjer je bil v ukusno ozaljšani kolnici pripravljen za povabljence banket. Zdravijce, tu govorjene, smo včeraj posneli. Tn naj sledi govor deželnega glavarja gospoda O. De te le, ki je dejal (slovenski): Slavna gospoda! Dovoljujem si v imena kranjske dežele najuljudneje pozdravljati pri tej slavnosti zbrane visoke častite goste. Danes, ko se je slovesno otvorila toliko zaželjena dolenjska železnica, navdaja prebivalce krasne dolenjske pokrajine radost in veselje. Res so morali Dolenjci dolgo čakati na zdavno jim obljubljeno železnico. A uresničil se je tudi stari slovenski pregovor: .Uztrajnost železne duri prebije." Pričakovati smemo, da se bo za Dolenjsko z železnično zvezo pričela nova boljša doba gospodarskega razvitka in napredovanja. Narava je dolenjsko stran kranjske dežele bogato obdarovala. Kamor se oko ozre, zagleda rodovitno polje, lepe travnike in s trtami venčane zelene holmce. Zemlja pa pokriva premoga bogati zaklad, kateri čaka tisoče let, — da ga vzdigne podjetna roka. Ni čuda, da je Dolenjsko od nekdaj že slovelo kot krasna rodovitna pokrajina, — in da so je tudi stavljali domači pesniki. Navduševala je našega narodnega pesnika Blaža Potočnika, da je zapel Slovencem preljubljeno pesem: „Pridi Gorenj'c! Z mrzle planine Vabi Dolenje V gorke doline." Zdaj ko veže železnica Gorenjsko z Dolenjsko in ni več treba truditi se po mnogoštevilnih strmih klancih, se bode Gorenje rad odzval prijaznemu vabilu Dolenjca ter se prepričal, da res: „Vince z gore Greje srce." Da se prebivalci prijaznega mesta Rudolfov o, dolenjske metropole otvorjenja železnice posebno radujejo, ter današnji dan slavnostno obhajajo, je pač umljivo, kajti v današnjem konkurenčnem boja je za oživljenje trgovine in obrtnije železnična zveza prvi pogoj. Zato se smemo nadjati, da bo za Ru-dolfovo, katero je v teku več ko 500 let prebilo srečne pa tudi jako hude čase, napočila zopet doba sreče in blagostanja. Za celo Dolenjsko pokrajino pa je današnji dan praznik radosti in veselja, za katerega veljajo besede narodne dolenjske pesmi: „Prijatelji danes veseli bodimo, Težave, skrbi pozabimo, Nar lepSi je dan Za dolenjsko stran: Čast Roga za to recimo/' (Nemški:) Radostni klici veselja se razlegajo po dolenjskih okrajih danes, ko se otvorja železnica. Ti klici pričajo, kako željno sn Dolenjci pričakovali železnico in kako hvaležni so vsem faktorjem, ki so dejanski pripomogli pri nje izvršitvi. Razumljivo je, da je morala zaostajati Dolenjska v svojem gospodarskem razvoju, v trgovini in v industriji, ker ni imela prometnih občil nove dobe. Odkar je nad- vojvoda Karol 1. 1588 uvedel poštno zvezo mej Ljubljano in Rudolfovim in Karlovcem, se je poštni promet sicer zboljšal v toliko tekom let, da se je uvedla mesta prvotne jezdne pošte redna vozna pošta. Pri tem pa je ostalo do današnjega dne in po ulicah Novomeških glasil se je romantičen zvok poštnega rogu. Od danes naprej pa bode žvižek lokomotive za Novomesto signal njegovega gospodar« skega napredka in nspevanja. Kakor je že omenil velečastiti gosp. pred govorni k eksc. baron Schvvegel, gre hvala za ustanovitev Dolenjske železnice v prvi vrsti visoki vladi zbok njene dejanske pripomoči. Zatorej radostno pozdravljamo danes pri otvoritvi te železnice zastopnika Nj. ekscelence gosp. trgovinskega ministra v svoji sredi. To storimo tem rajši, ker je splošno zuano in se tudi najhvaležneje priznava, kako zaslužno je Nj. ekscelenca g. sek-cijski načelnik vitez VVittek sodeloval pri ustanovitvi Dolenjske železnice. Preverjen sem, da ustrezam intencijam veleslavne družbe, ako dvignem Čašo in zakličem veselo Slava Nj. ekscelenci gosp. trgovinskemu ministru grofu Wurmbrandtu in njegovemu tu navzočnemu zastopniku ekscelenci sekcijskemu načelniku vitezu VVitteku. .Slava!" Večer slavnostnega dne smo popisali v včerajšnjem listu. Sklepamo torej to poročilo s srčno željo, da bi nova železnica dolenjski naši domovini privažala dobro, a odvažala slabo! Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani, 2. junija. Državni »bor. Zaradi pomankanja prostora morali smo poročilo o včerajšnji seji državnega zbora odložiti do ponedeljka. Včeraj sta bili kar dve seji, opoludne in zvečer. Razpravljalo se je o poročilu obrtnega odseka glede razmer v moravskih in šleskih pre-mogokopih. Debata je bila jako živahna. Zlasti velik uspeh sta dosegla Peroerstorfer in dr. Lueger. V debato sta tudi posegla ministra notranjih del marki Bacquebem in poljedelski minister grof Fal-kenhsyn. ljevica in koalicija. Levičarski listi molče trdovratno o veliki krizii ki je bila nastala v klubu nemške levice in o kateri smo že govorili. Krizo je prouzročilo vladno stališče napram nekaterim slovenskim zahtevam. Štajerski in koroški člani, na čelu jim Dumreicher so grozil, z izstopom, če vlada ne krene na drugo pot in Planer jih je le iz težka pomiril. Razni zunanji nemški listi trde* sedaj, da bi izstop koroških in štajerskih poslancev iz levice prouzročil razpad koalicije. To je velikansko pretiranje. Izmej 23 štajerskih poslancev jih je z mnistrom VVurmhrandona vred samo 6 v levičarskem klubu, izmej koroških poslancev pa tudi le že 6 — izstop dvanajstih poslancev, ki so že itak bolj na nacijonalnem nego na levičarskem stališči, bi torej na koalicijo kar nič ne uplival, samo na levico. Demonstracije v Budimpešti. Čim je cesar vzprejel demisijo VVekerlovega ministerstva, so se vsi, na Dunaji mudivši se ministri vrnili v Peš to. Vest, da je ministerstvo odstopilo, je izvestne kroge silno rasdražila. Razdali bo nekak oklic, v katerem se pravi, da je zmagala retkcija in pozvali someščane, naj vračajočega se VVekerla |C Dalje v prilogi. gledal bi ju, kajti pred kolodvorom sta baje. Ta I gospod mora biti kakov dostojanstvenik trgovinske zbornice. — Vse gleda proti nebu, boli vreme, ali ne! Prav dolgočasno je, — stari obrazi, kakeršne sem videl lani na kočevski progi. Pač nekaj novih. Jeden se mi predstavi kot poslanec vitez Langer z Dolenjskega, in jaz vprašam, kako je z vinsko trto. Kaj bi druzega vprašal ? On pa mi prične razkladati zgodovino vinoreje in prične z Noetom. Ko pozvoni vlak, sva ravno pri starih Germanih, ki ja-mejo ob Reni trto saditi. Hvala Bogu, vlak se pomiče. Pa jaz sedim poleg poslanca dni. Papeža, ki mi razklada na drobno, koliko litrov hroščev se je letos nabralo v vsaki vasi, mimo katerih se vozimo. Dolg čas, dolg čas! Grosuplje. To je nekaj! Ta cviček! Dvorni svetnik pl. BiscliofT prav pravi, da boljšega vina ni, nego je Košakov cviček. In ta Košak! To je mož — kakor bi bil pri Sacherju vzrastel! Nebo se je zjasnilo, Plzensko pivo, pikantni zajutrek in stari cviček — vse je storilo svoje. Višnja gora. Poleg mene sedi zgovoren mož, čigar ime sem pozabil. Ta mi pripoveduje o nekem polžu, ki je ta nekod priklenjen, o nekih črešnjah, katerih še sedaj ne poznajo v Višnji gori, ker baje otroci vse zelene pojedo in o .gavgah", pod katerimi je sedaj železnični predor; pa mene zanimljejo sedaj le deklice v krasni narodni noši. Pozdravi so slovenski. Naš Wittek se je pa vrezal 1 Župan ga ogovarja in ekscelenca reče: „Sprechen Sie nur slovenisch, ich verstehe etwas!B In župan pravi: DIch spreche ja slovenisch!" „Ah so!" reče Wittek, in sedaj mi res nismo vedeli, ali je bilo slovensko ali nemško, ali pa je VVittek malo — gluh postal. Zatifiina. Deklice — oh deklice! Solnce vedno jasneje sije in dekleta so vedno lepša. Pa kako pojo! Jaz sem se takoj postavil poleg njih; v svoje veselje zagledam častitljivega duhovnika, amater-fotografa, ki nas hoče ovekovečiti. Urno stopim v obližje VVitteka, pa ne morem tja, — tako se vse gnflte. Okrajni glavar, ki ima tu besedo, se ustavi pred menoj in me ne pusti naprej. Ga li poznate, gospo-dičina ? Velika Loka. Sedaj se vozimo po krasni dolini, kjer krave ne bodo več trave jedle; dim kočevskega premoga bo vao krmo pokvaril. Vender so nas pa ljudje Priloga „Slovenskemn Narodu" *L 124, M 2. jnnija 1894. sijajno vzprejmejo. To se je tudi zgodilo. Na kolodvoru se je zbralo na tisoče ljudij, mej temi mnogo liberalnih poslancev. Množica je sijajno vzprejela Wekerla. Dijaki ao izpregli konje in vlekli voz pred liberalni klub, vea čas kričeč Abeug Kalnoky, Abcug Hćderv&rv, Abcug kamarila. Vitanje države. Demonstracije v Bukarešti. Obsodba rumunskib rodoljubov v Kološu ni razburila samo sedmograške Rumune argo tudi isto rodae prebivalce sosedne kraljevine. V Bukurešti pa tudi v drugih mestih se primerjajo skoro dan na daa demonstracije Te dni pnšlo je neko ma-djarsko društvo v Bukurešt. Viaokošolci h,, izletnikom vzeli zastavo in jo hoteli sežgati pred stanovanjem avstro-ogerskega poslanika. Policija je to preprečila. MadjarBki listi zahtevajo diplomatične intervencije, a glaaila Kalnokyjeva so so izrekla zoper to, najbrž ker ui upanja, da bi imela kaj uspeha. Bolgarska kriza. Iz raznih bolgarskih krajev prihajajo veBti o velikih Izgredih. Prebivalstvo je nilno razburjeno in izraža svoje sovraštvo do Stambulovljevih biričev, ki bo je do»lej na nečuven način tlačili in izsesovalr, b hrupnimi demonstracijami. Novo misisterstvo bo torej koj v začetku imelo mnogo posla. Ali že to, da je prišla opozicija na krmilo, je dober znak. Novo ministerstvo je v pravem zinislu benede koali-ciisko ministerstvo. Načelnik Stojlov je bil že 1. 1886 pravosudni in pozneje finančni minister. Mož je konservativec, sicer pa je jako Bposoben, pra-vicoljuben in delaven. Finančni minister Gešov je liberalec in znan kot iskren prijatelj Rusije, dočim je miaiBter unanjih del Načovič konservativec in nasprotnik vsake ožje zveze z Rusijo. Tončev, novi trgovinski minister, je radikalec in skoro istih nazorov je tudi Radoslavov. Vidi se torej, da je novo nrnuterstvo sestavljeno iz kaj različnih elementov, iz česar se da sklepati, da ne premeni vsaj načelno in bistveno ne pravca unanje politike, ter da se misli omejiti najprej na to, da napravi v deželi red. V tem oziru bode imelo dosti posla, zlasti če ne bo Stambulova energično prijelo in ga poklicalo na od-govomost. Stambulov hujska že kar očitno zoper Koburžana in pravo čudo bi bilo, ako bi se se obistinila vest, da je vlada dala njega is njegove tovariše zapreti. VBekako pride do obračunanja, ker hoče opozicija v sobranju predlagati, naj se Stambulov toži radi kršenja zakonov in oškodbe države. Kakor znano, si je Stambulov tejkom svojega vladanja .prištedil" več milijonov in je nalož 1 v inozemstvu, opozicija pa trdi, da je državo zanje opeharil. Francoski parlament. Malo je mankalo, da ni novo francosko ministerstvo dobilo nezaupnico prvi dan, ko se je predstavilo parlamentu. Vladni program ni naredil ni-kakega uti krasnejša dekleta, kakor prej, in zopet — cviček, izboren cviček! Elegantna dama, ki mi je črnino ponudila, dejala je: ,To je naše vino!" Skoda, da ne vem njenega naslova, takoj bi poprosd za par butelij, Deželni odbornik dr. Schafter mi je povedal zaupno, da je imel Trebanjski slavnostni odbor štirinajst sej, in sicer vsak dan od 6. zvečer do 3. zjutraj in da se naposled le še ni mogel zjediniti o vseh točkah. Jaz umejem to, kajti ta črnina — ta cviček — to jo nekaj ! Svetnik Bischoff je presenečen. Mirna peć. Prvi nemiki ogovor po župniku. Škoda, da ni "NVurmbranda. Ta bi užil tu prav veselja. Novo mesto, ob '/■ 2. uri popoludne. Kaj hočem opisovati tu, ko ste vender, Vi krasna gospica, vse sami videli in doživeli! Jaz sem vas ugledal prvi trenotek, predno smo odrinili v Stražo, mislil na Vas ob nemškem nagovoru prosta Ur h a, mislil na Vas ob povratku, stal ves o aran, ko ste defilovali z družicami takoj za slavno meščansko gardo, mislil sem na Vas, ko sem moral \Vitteka spremljati v Gnn in nazaj in pozabil Vas nisem niti ob izbornem menu na kolodvoru. Tu pa se pripeti ono, kar me je tako silno osrečilo. Vaš grof Margheri je popoln kavalir. Pripeljal Vas je vs« krasotioe v dvorano in tam sem 6ul v prvič Vaš zvonki glasek, v prvič držal vašo nežno ročico v svoji tresoči se desni. Kako smo pač peli ? „Najlepši dan za dolenjsko stran!" Da, da —tako je bilo. Kkscelenca Sohvvegel je črnimo gledal, a bil osamljen ; sličen je bil čiuerikovi tašči, ki zetu ne privošči veselja ; a mi smo se venderle zabavali. In potem ste nas sj>remile Ve krasne devojčice do Mirne peči. Iz salonskega voza potisnili srno Sve-teca in Vošnjaka, Pfeiferja in Povšeta, Perdana in Kušarja, ki bi bili menda vsi najrajši mej Vami in nami ostali, in potem smo se vozili one prekratke minute skupaj. Meni samo to ni bilo j)o volji, da ste parkrat koketovali s Kočevskim knezom, ki se je zabaval z drugo deklico, pa ne tako lepo ka koršna ste Vi, in da so Vaše oči obviaele tudi ob vsled radodarnosti slovenskih rodoljubov in rodo-ljubkinj, temu je dokaz, da smo odvedli v teku jednega leta prav lepo vsoto 7304 kron 19 vin. družbi sv. Cirila in Metoda in 1647 kron 11 vin. ea .Narodni dom". Z velikim zadoščenjem izrekamo najtoplejo hvalo vsem rodoljubom in rodoljubkinjam, ki so se tako požrtvovalno spominjali omenjenih dveh narodnih zavodov. Naj bi tudi na dalje našli vedno več posnemovalcev in posnemovalk! — (Zahvala.) 270 kron 30 vin. je slavno uredništvo .Slov. Naroda" blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so se naznačenemu časniku od 1. do 31. maja t. I. izročale in zoamo-vale v številkah 99—122. VatevSi zadnjič izkazanih 1505 kron 51 vin. je torej izročilo uredništvo .Slov. Naroda" 7304 krone 19 vin., nabrane od 17. maja m. 1. do 31. maja t. I. — S presrčoo zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta devetnajsti mu vročeni časniški kronin dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Podružnica .Planinskega društva".) Namestništvo v Gradci ni dovolilo ustanoviti podružnico našega .Planinskega društva" za Savinjsko dolino — s sedežem v Mozirji, ker bo baje pravila pomanjkljiva. — (Kranjska hranilnica — oškodovana) Dunajski porotniki obsodili so včeraj nekega Karla Hoeheggerja zaradi sleparstev. Mož je bil nekdaj hlapec, pa je pozneje postal upravitelj hiš. Tudi kranjska hranilnica mu je izročila upravo nje lastnega Haydenbofa na Dunaji in Hocbegger jej je baje 4000 gld. izneveril. — (Nova godba v Ljubljani.) Ljubljana in okolica je sedaj za razne potrebe vezana jedino na vojaško godbo, ki je primeroma draga, a tudi ne more vedno ustrezati vsem zahtevam. Temu nedostatku hoče sedaj odpomoči dobro izšolani in iz-vežbani kapelnik g. Karol Bi tac h, stanujoč v Poljskih ulicah št. 38 v Ljubljani, s tem, da je ustanovil godbo 25 mož za trobila in 15 mož za godala, katera dva oddelka ima na razpolaganje raznim društvom, pogrebnim zavodom in skupinam izletnikov. Plačilni pogoji so kaj ugodni. — (Ljubljanski kaznjenci na Solno-graškem.) Kaznjenci z Ljubljanskega Grada so si glede zsgrajenja hudournikov pridobili nekako dobro ime* Zadnja leta so delovali na Gorenjem Koroškem, letos jih pa poide večje krdelo na Solno* graško in sic< r v Zeli ob jezeru. — (Načelniki cestnih odborov,) oziroma njih namestniki so bili izvoljeni gg.: P. Gruden, posestnik v Jeličnem vrbu in K. Svoboda, rudarski iažener, za idrijski konkurenčni okraj; J. pl. Obereigner, gozdni ravnatelj v Šoeperku in J. Turk, posestnik v Ravniku, za loški okraj; L Še-benikar, poštar na Rakeku in J. Smole, posestnik v Dolenjem Logatcu, za logaški okraj; Al. Pogačnik in J. Milavc, posestnika v Cerknici, za cerkniški okraj. — (Sokol v P o s t o j i n i.) Pri občnem zboru in fidborovi seji postavilo si je društvo te le zastopnike: g. dr. Dragotin Treo, starosta, g. Anton Ditrih, pudstaro8ta, g. Avgust Petrič tajnik in g. Makso Šeber, blagajnik, g. Fran Paternost, vodja in še 3 odbornike oziroma namestnike. Sedaj se pripravlja telovadnica. Os no val na s I a v u o s t določila se j vitezu Kniaziolookem. Osrečili ste me s šopkom in trobojnim trakom, katerega bom hranil v spomin do otvoritve — Črnomeljske proge. Bodite uverjeui, da bom delal z dušo in telesom za to progo. Ljubljana — kolodvor ob 9. uri zvefier. Na Grosupljem vzbudil me je svetnika Bi-schoiVa vojni klic: .Herr Košak, — eineu cviček!" Tam sem izpraznil poln kozare na Vaše zdravje po šegi, katero ste mi priučili v teh kratkih trenotkih najinega sestanka. Na Ljubljanskem kolodvoru smo ostali sami, kar nas je bilo Dunajčanov ; drugi veseli, jaz pa žalosten in v misli na vas utopljen. Spremil sem do vnanjih vrat tovariša sopotnika, lepega moža in kakor sodim, rojaka Vašega; ju i izhodu ga je obsula vesela družba kakih deset gospej in gospodičin; in on je odkorakal aredi njih z velikim šopkom v roki, pridobljenim tudi v našem saionsksm vozu, in pod zakasnelim utisom zadnjih slovesnih akordov vojaške godbe v Novem mestu in menda tudi — zadnjega kozarca pri Košaku, pel je veselo: „0 du mein Oestorroicb !* Gospica! Na svidenje v Bali Krajini! je na 5. avgusta t. 1. na kar se narodna društva že aedai opozorujejo- — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Brdski sodni okraj) uljudno vabi na svoj letni občni zbor, kateri bode v četrtek, dne 7. junija 1894 ob 4. uri popoludne pri Slaparju v Lukovici s tem-le vzporedom : 1. Pozdrav. 2. Govor preč. g. prvomeatnika družbe sv. Cirila in Metoda T. Zupana. 3. Poročilo tajnikove. 4- Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev odbora in delegatov. 6. Posamični nasveti. 7. Prosta zabava. Petje. — (Iz Idrije) se poroča, da je komisija za zboljšanie zdravstvenih razmer nedavno ogledala izvršena dela. Večina nedOBtatkov se je baje odpravila. Sedmim posestnikom, ki dozdaj še niso mogli izvršiti naročenih del, se je podaljšal rok za štiri tedne. — (Vodo vod v Ribnici) se slovesno otvori v Četrtek, dne 7. t. m. po tem le VBporedu: Dne 6. t. m. razsvetljava. Dne 7. t m. zjutraj budnica. Ob 9 uri slovesna sveta roafta. Po sv. maši slovesno blagoslovljenje vodovoda. Po blagoslovu se tisti izroči javni porabi. Ob 1. uri popoludne kosilu pri goBpodu Antonu Arkotu. Ob 3. uri ljudska veselica na prostem. Pri slavnosti svira vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27. — (Žrebetišče v Št. Jerneju.) P»8e se nam iz S t. Jerneja koncem majnika: Na prošnjo tukajšnjega županstva je vis. poljedelsko ministerstvo dovolilo, da bo od 15 t. m. naprej brezplačno smeje pripuščati kobile cesarskim žrebcem, katerih v Št Jerneji stoji G. Ta odredba je velika olajšava za našega bednega kmeta in bode gotovo v veliko korist in napredek dolenjski konjereji. Z« pridobitev te ugodnosti potezal se je na merodajnem mestu prav toplo podpolkovnik in poveljnik žrebčarskega depot-a v Gradci gosp. Wild. Od kranjske kmet. družbe ustanovljeno žrebetišče je že ograjeno in koliba za žrebeta gotova. To se menda že v nekaterih dneh odpre svojemu namenu. — (Gozdarstvo.) Letošnjo spomlad se je oddalo iz c. kr. gozdarskega vrta na Tržaški cesti 4,684.000 drevesc in vrbovih zutičev. Kraška pogo-/. lov.ilnit komisija jih je dobila 2,135.000, razni posestniki in odbor za zagradbo hudournikov v Buzetu 359.600, vsi proti sami povrnitvi stroškov za izkopavanje in za transport. Popolnoma brezplačno pa bo jih je podelilo 36 100 raznim posestnikom. — (Drufitveni večer) izvenakademiČne podružnice sv. Cirila iu Metoda v Gradci dne 29. maja je povsem seoj namen dosegel, njegovi udje io po vabljeni gosti so se jjo prijateljskem razgovoru pri tamburanji in pevunji, katero so akademični tamburaši in pevci radovoljno in izvrstno izvrševali, dobro imeli do kasne noči. Slišali smo pod vodstvom gosp. Bela Štuheca in Andelia različne tudi nove točke n. pr. iz „Prodane neveste". Hvala njima Na svidenje pri svečanoBti Antuna Starčevića, katero akademiki uprizoriti nameravajo- — (Nesreča.) Predvčerajšnjim popoludne vozili so štirje postrešoki težko železno blagajno po ulici S. Martini v Trstu. Hipoma se je odtrgala zavora in je voz priletel z veliko silo ob zid neke hiše, kjer je stala 12letna Irena Osbel. Uboga deklica je bila tako hudo poškodovana, da je umrla še tisti večer v bolnici, kamor ho jo bili takoj prenesli. — (O Hrvatih v Istri) piše velik francoski list „Journal des Debata" prav simpatično. Na podlagi znane brošure bivšega glavnega urednika .Obzora" g. Dinka Poli ten, dokazuje omenjeni list svojim čitateljem, da je 1-tm in sploh avstrijsko Primorsko slovanska dežela. Popravlja torej napačne nazore onih, ki mislijo, da so te pokrajine italijanske in da res veČina prebivalstva ne Želi drugega, uego utopiti se v Besedni Italiji. Umor sodnika dr. Krausa. (Porotna obravnava tretji dan.) V Ljubljani, dne 1. junija. Prične se razprava ob devetih zjutraj. Poklicanih je 27 prič, m- j njimi tudi nekaj kaznjencev z Ljubljanskega Grada. Priča Matija Logar bil je ob čaHU umura uradnik pri Škofjeloškem BodiSču. Zjutraj ob sedmih zvedel je na Loškem trgu, kaj se je v noči na Gradu zgodilo. Hitel je v sodišče, kjer je bil že pristav Kern. Njegova — Logarjeva miza — bila je uloin-Ijena, spisi po tleh razmetani; vzeto mu ju bilo tudi neka) denarja. Govorilo se je takoj, da bo morali domačini biti storilci, ker so morali imeti dobru vednost o uradnih zadevah. Mize druzih pisačev, ki uradnega denarja niso spravljali, niso bile odprte, samo njegova in sodnikova bili sta ulomljeni, ker sta samo on in sodnik uradne denarje v rokah imela. Priča Jože F u n t n k , posestnik iz Mengša, pripoveduje, da je poznal nekega Kebra, ki je lansko letu v Mengšu umrl. Nekega dne ga je Keber obiskal ter mu povedal, da ga je ravnokar sodnik izprašal o Škofjeloškem umoru. .Povedal sem resnico, in sedaj tebe vprašam, je li prav, da aem resnico govoril ?" Priča mu je odgovoril, da naj le resnico govori. Na tu mu je Keber mirno in bn-z jeze povedal, da je nekdaj v zaporu na Gradu obiskal bolnega sojetnika Čebula, In ta je zdihoval: .Jaz bom tukaj cr-nil, Tonček se pa vozi v kotest-lji, pa je bil vender zraven, ko bo sodnika v Škof ji Loki ubili!" Izpovedal je tudi Keber, da je enlo reč ,na-komandiral" neki Ločin (Volčič), kojega so pozneje zaklali. Priča pristavi, da je imel Keber na Jenkota piko, kur ga je bil v neki preiskavi izdal. Priča Janez Kristan, orožnik v Mengšu, je bil po ženi poklican h Kebru, ki je takrat ležat ■a smrtni postelji. Povedal mu je, da je .Tonček" tatove v Loko peljal pri tisti priliki, ko so sodnika ubili. Drugih udeležencev ni hotel imenovati, dasi mu je priča k temu prigovarjal. Imenoval je samo še Vulčiča, češ, da je ta vse v tok spravil, da je pa prej ta dan nalašč šui na neki semenj, da bi na njega — Volčiča — sum ne letel. Priča še dostavi, da s* ie časih, ko niso obtoženci še v zaporu sedeli, vršila okrog Mengša tatvina za tatvino; sedaj pa da je mir. Prečitajo se izpovedbe rajnkega Franceta Kebra, ki je leta 1893. bil pred tem sodiščem na pet let ječe obsojen, pa je pred nastopom kazni umrl. Na smrtni postelji je izpovedal: Ko je leta 1884 prišel v zapor na Grad, dobil je ondi Čebula po domače „Caibnau iz Trzina. Ta je bil bolan in v bolnišnici na Gradu mu je Čebul potožil: Kako je „T o n -ček" srečen, tudi on je bil pri tatvini pri Š k o f i c u , vozil nas je, pa ga ni nihče izdal. Tudi v Loko nas je vozil, kjer je bil potem sodnik ubit. Tinto reč najieljal je Volčič, ki pa je prej ta dana svojo kramo odšel na neko božjo pot, da bi ga ne sumili. Čebul je k malo potem umri, in Keber je bil zategadelj prepričan, da je Čebul resnico govoril. Keber sam naglasa, da leži na smrtni postelji, dave, da mora umreti, da seje ravnokar 8 p o v e d a I, da prejme jutri sveto obhajilo, in da je torej vse, kar je povedal, gola in čista resa i c n. Obtoženec Jenko: Keber je lagal, hud je bil name, ker sem mu pet let naklonil. Obtoženec A b e : Bom pa jaz uekai povedal! Z Volčičem sva bila prijatelia, ali nikdar mi ni ničesar povedal, da bi bdi .Trriaci" sodnika ubili. Priča Helena Miklavčič, prej udova Volčič iz Škofje Loke. Oia je imela kramo in nje zaklani prvi mož jo časih ž njo šel na ta ali oni shod. Prej ta dan, ko je bil v noči dr. Kraus ubit, podala sta se z možem na shod v Zaiilog. Ko k ta se vračala, zvedela sta že mej potjo, kaj se je zgodilo. Mož se je malo prestrašil rekoč: dobro se mi zdi, da me doma ni bilo, zdaj mi ue more uikdo niči Pred smrtjo — in sicer mnogo prej — bila Bta z možem dvakrat na Bemniu v Mengšu. Mož ji je pripovedoval, da se je ob svojem času, ko je bil vojaški begunec, skrival po Trzinu, in da mu je neki Maček (A b e) jesti dajal. Ča je kak tujec h Volčiču prišel, ji je mož takoj rekel, da mora proč. Pred Krausovo smrtjo bo zahajali tuji možje večkrat h Volčiču. Priča Valentin Leskovec, nadzornik straž na Gradu, je večkrat čut, da se mej kaznjenci govori, da je Prelovšek umoril sodnika. Natančnega ni pa mogel ničesar pni-.vedeti. Na Gradu je sedel tudi Matevž Kumar, in ta je jedenkrat Prelovšku, ko sta se uprla, zagrozil: Prelovšek, čemi ne boš dal miru, bom nekaj povedal, da ne boš nikdar z Grada prišel! Čebul se je v zaporu dobro obnašal, in posebno proti koncu, ko je vedel, da mora umreti. Priča Matevž Kumar, iz Brubrovnice, sedi od leta 1878 na Gradu, ima še Šest mesecev sedeti iu sicer radi ponareje denarja. Leta izpove, da mu je rajnki Čebul pravil: če bi jazpravil, bi Prelovšek nikdar z Grada ne prišel. Povedal mu je, da je Anton Prelovšek sodnika v Škoiji Loki ubil, iu da eo veliku denarja ukradli. Jedenkrat sta se Kumar in Prelovšek sprla. Ko mu je Prelovšek očital: da ste v Poljanski doliui sami ravbarji, mu je Kumar odgovoril: ti Bi prišel v Škof io Loko ravbat! Prelovšek je na to molčal in se v stran potisnil. Priči so tudi drugi kaznjenci o tem pravili, da je Prelovšek ubil sodnika. Priča je tudi slišal, da so se kaznjenci menili, da je Prelovšek vzel iglo od voza nekega .Martina". Ta voz je stal na trgu, in tam je vzel Prelovšek iglo, s katero je potem sodnika usmrtil. Priča Franc Prelovšek, čevljar z Žužem-perka, bil je s Prelovškom in s Čebulura skupaj zaprt. Čebul je imel v svoji poBtelji saritih 5 ali 10 gld. io te mu je Anton Prelovšek ukradel. Sprla sta se iu Čebul je zaupil: „Jaz bom tako tukaj cr-nil, mene bo hudič vzel, tebe bojo pa zopet na Žabjek peljali, ker si ubil sodnika Krausa 1" Na to mu je Prelovšek vrnil ukradeni denar! Kažnjene* so bili sploh prepričani, da sta Prelovšek in Čebul bila skupaj pri Loški tatvini. Obtoženec Prelovšek: Ti lažeš, ti si jezen name. Priča Anton Piv k, tkalec iz Škofje Loke. Bil je na Gradu zaprt, njegova šena pa ima hišo. Pri nji je Volčič stanoval, in k njemu sta nekdaj prišla dva moža, nekod od .Poaavja". Jeden bil je bolj ma|hen, z debelo glavo iu rujavih lic; drugi pa večji, in le-ta je imel dva, naprej štrleča sprednja zoba. Tisto noč potem skušalo se je pri trgovcu Marinšku ulomiti. Tisto uoč, ko je bil dr. Kraus ubit, je Volčič v Zalemlugu vinu plačeval, in znance iz Loke vabil, da naj pri njem spe\ .da bomo sami domači skupaj". Tudi je Volčič drugi dan, ko se je vozil z Zalegaloga, vsakega, kojega je srečal, povpraševal: ali je kaj novega v Loki? Leta 1887. je prišel priča na Grad, in takrat ga je Preiovšek takoj prav skrbno vprašal: ali se je kaj zvedelo kdo je sodnika ubil? Kaj pa ljudje govore? Jedenkrat sta se Keber in Prelovšek stepla, in takrat je Keber zavpit: ti črni hudičevi be-cirksrihtar! Drugi dan pa mu je Prelovšek zatrjeval, da tega Kebrovega vzklica ni čul, dasi ga je čula vsa druga družba! Priča potrdi, da je v tistem času Prelovšek imel Se Bprednje zobe (kojih sedaj nima več) in da sta dva naprej štrlela. Zatoženec Prelovšek: Jaz to rečem, da se je ta človek vse ztogal! Priča Marjana Pivk, žena prejšnjega, izpove, da je Volčič pri nji etanovnl in sicer v posebni sobici. K Volčiču ho zahuiali tujci, in Volčič je trdil, da so .Mlamnikurji" 8 Trziua. Neki dan ji je otrok v Volčičevo sobo všel, ko je prišla ponj, bila 8ta dva tujca pri njem. Volčič je pa takoj pred njo ekočil, da jih ni mogla bolj natanko opaziti. Jeden je bil majhen, drugi več|i je imel naprej štrleča sprednja zoba. Pred pričo se postavita Prelovšek in Jenko. Priča: Ta (Prelovšek) se mi bolj zian zdi, ta (Jenko) pa ne! Obtoženec Prelovšek: Če si me gledala na zobe, kakor koma na Bemnju, me moraš natanko poznati! Ta ženska laže! Priča Jože Lešnjak, kaznjenec na Gradu, bivši posestnik v Skofji Loki, pove, da je Volčič tudi pri njem nekaj čubs stanoval. Koje tisti dan, ko je bil sodnik ubit, prišel Volčič domov, videl se je priči .preplašen in poparjen". Jedenkrat mu je Volčič rekel: na moj patent kradejo, pa jaz ga ne bom plača), sedaj so zo petna gradu nekaj naredili, jaz sem pa vzrok! Prečita se izpoved priče Marjane Ferjsnčič, ki je mej tem časom umrla. Ta priča je videla Volčiča na Bhoriu v Zalemhrgu. Na to ee iz nova zasliši Janez Hočevar, po domače Fišti, kaznjenec z Grada. Priča je bil navzoč, ko sta bo jedenkrat Keber in Prelovšek v zaporu sprla, in prvi je ravpil: Kaj meniš, da sem becirksrihter, onega si, mene ne boš! Nekaj dnij potem je priča Čebula povprašal, kaj je prav za prav Keber Prelovšku očital, in takrat mu je Čebul povedal, da sta kradla oba, Čebul in pa Prelovšek, v Škofji Loki, da je Prelovšek sodnika zagrabil za vrat, ter ga z Železno iglo po glavi udaril. Tudi Prelovskov sin, ki je prišel v zapor, je priči pripovedoval, da je Jenko pri tatvini vozil. Priča je tudi Čebul u prigovarjal, da naj objavi celo zadevo, le-ta pa je odgovorit: zavoljo brata ne morem 1 Priča dostavi, da mora sedaj na Gradu veliko trpeti, ker se vsi jeze, da obtožene izdaja. Obtoženec Prelovšek: Ti si se čisto vse zlagal! Priča Mihael Majer bil je pred leti orožnik v Mengšu. Tisto leto je imel ssmo v Mengšu 73 tatvin, vse in povsnd se je kradlo, Prelovšek, Jenko, Al 6 bili so že takrat sila neverni tatovi, živeli so dobro, delali pa nič. Vsak je imel poleg žene še ljubico. Tudi Volčiča je poznal, ker ga je jedenkrat v A b što vi hiši aretoval. Volčič je bil na to v triletno jnčo obsojen. Priča Janez Tršan, kamnosek v Loki, potrdi, da so mu tatovi tedaj, ko so skušali pri Marinšku ulorniti, ukradli več orodja s kamnoseške ute, prej ket ne v namenu, da bi to orodje pri zgorajšnjem ulomu rabili. Priča Anton Ho man, posestnik v 'Škofji Loki je v noči, ko so hoteli pri MarinSku krasti, pogledal skozi okno in opazil pred Marinškovo prodajalnico tri sumljive osebe. Drugo jutro pa je čul, da bo tatovi praznih rok odrinili, ker niso mogli vrat odpreti. Po predlogu državnega prnvdniAtva se priča Matevž Kumar še jednokrat zasliši Mož bo je zjutraj, ko je bil izprašan, baje izrazil: ko bi bil prisegel, bi še desetkrat večkrat povedal. Priča Furtan potrdi, da je Kumar danes zjutraj m-j potjo na grad izrekel se: naj me spuBte in zaprisežejo, bom še veliko povedal o Prelo v š k i h. Matevž Kumar bo na to izrazi, da je vse tisto res, kar je povedal pred preiskovalnim sodnikom, ter je zapisano v dotičnem zapisniku. Priči Gašperju Moharju, hišnemu posestniku v Škofji Loki bilo je malo pred Krausovim umorom već orodia iz kovačnice ukradenega. Sumi se, da je bil mej tatovi nek France Čebul. Ukraden mu je bil takrat tudi umeten ključ, tako imenovan .francoski kjuc". Priča orožnik Kristan izpove*, da je pri preiskavi res dobil tak francoski ključ v hiši Aut. Prelovška. Anton Prelovšek: Res sem imel tak ključ, pa sem ga v Ljubljani na .tandelmarktu* kupil. Tomaž H u t a r , sedaj v zaporu na Žabjeku, bil je prejšnje čaae štiri leta na Gradu zaprt, in v boluišuici sešel se je z Jakobom Če bulo m. Takrat se je Čebul izrazil: Prelovšek je sedai deset let na Gradu, pa bi jih dobil še deset, ce bi jaz hoteli Na to se uglasi nekdo: ti mishŠ sodnika, ali ga je res Prelovšek ubil? Na to odgovori Čebul: nobeden drugil Tudi Kumar je priči pravil: Prelovšek iu Čebul sta .beci r k s r i h te r j a' zaklala, ker sta mislila, da bodeta veliko denarja dobila, pa sta samo nekaj nad 20 gld. dobila. Obtoženec Prelovšek: To so same „flavze". Priča France B o b e k , obaojeu rad' umora na vse žive dni v ječo, pripoveduje, da sta se Matevž Kumar in Anton Prelovšek sprla, in da je Kumar zadnjemu očital: da hodijo s Trzina v Škof jo Loko „ravbat". Prelovšek je na to pričo prosil, da uaj, če bo radi tega prepira kaj .raporta", taji, da se je o ti .Škofieloški ravbanji" govorilo, „da ne bo kaka sitnost ven prišla". Kumar se je po prt',i i u srdit izrazil, da bi Prelovška lahko aiiotri spravil", češ, da mu je Čebul pravil, da je Prelovšek sodnika ubil. in da sla se tatvine udeležila tudi Dolinček in čebul. Priča Antonija Mohar, pocestnica v Škofd Loki, izpove tako, kakor njen sin Gašper. Priča Martin Jereb, hlapec v Škefji Loki, potrdi, da je nekaj duij pred umorom imel voz na Loškem trgu, in da mu je bila igla od voza ponoči ukradena. To iglo bo mu pozneje pokazali, bila je ista, s kojo je bil sodnik ubit. Prečita se zapisnik, s Gilo Kavni burje vo, ki je bila tiste dni staknil pisača, in da ji je tožil, da mu je Že prej jedeukrat nekdo s pisarna petnk ali desetak ukradel. Priča Matevž Čebul, tesHČ v Sentjurji, poznal je Janeza DoMošau, ki je bil večkrat zaprt S tem Dolinskem se je seznanil pri vojakih, ali druzega ue >ć nič. Priča Marija Sajovic, sedaj omožena Potočuik, je Janeza Dolinska dobro poznala, ker je hodil za njeuo sestro Ano. Prvosednik: Ali vam ta Doliušek ni nekdaj IsTOČil nekaj denarja? Priča: 500 gUL, ali n-* vem kdaj. Sicer ste mi pa denar itak vz"!i. Rekel mi je, da je denar v Bouni prislužil. Državui pruvdnik: Kdaj vam je dal ta denar? Ah potem, ko je bil eodnik v Loki ubit? Priča: Prav čisto nič ne vem; nit je bilo po zimi ali po leti, čisto nič ue vem. Priča Še dostavi, du ji je Doiinšek zagrozil, da no sme o de-narji nikomur nič povedati, Če ue, ]o ubije. Doliušek pa je bit tudi po njenem mnenji velik luinp. PreČitajo se različue liatine, zadevajoče tatvino na Vranskem, kjer jo tatvinska družba b postnega urada udm-sla kaso, v koji je bilo nad 1300 gid. Tatvina zvršila Be je po znanem .Trzinskem" načinu. Radi te tatvine Bedi Anton Prelovšek v zuporu. Po istem načinu dognala se je tatvina pri Kriškem baronu, kjer so oskrhnikovo kaso tatovi z gradfi odnesli. Radi te tatvine sedi v zaporu Jane/ A16 in radi me obsojeu je bil tudi umršt Keber. Dokonča ne razprava ob polu osmih zvečer. Jutri dožene bo dokazno |iostopanje, se stavijo vprašanja porotnikom, ter bode govoril gospod državni pravdnik in morda še ivden zagovornikov. Razne vesti. * (Občinske volitve v Dubrovniku.) Valed nečuvenih nezakonitosti zmagala je pri poslednjih občinskih volitvah v Dubrovniku združena avtonomafika (italijanska) in srbska stranka v vBeh treh razredih. Lani se je namreč sklenil kompromis mej tema dvema strankama. Hrvatska stranka je uložila pntožbn in se je nadejati, da bo bodo volitve ovrgle. Udeležba je bila ogromna. * (S p I a š e u i sloni.) Pri transportu znane Kludskvjeve menažerije iz Jičina v Turnovo na Češkem so je pripetila nesreča. Dva velika slona morali so gnati po cesti. Ko jima je prišel nasproti voz, aptašila sta se koma valed nenavadue prikazni slonov. Zdajci pa se splašita tudi slona in planeta na voz. Voznik in oba konja ostala sta mrtva na cesti. * (Mraz in sneg na španskem.) V raznih krajih na Španskem je bil poslednje dni izreden mraz. V Madridn našli so na glavnem trgu prosjaka, ki je tam zmrznil po noči. V provinciji Burgos je zapiidel sneg meter na visoko, v provinci|i Sor>x pa je bilo 5° mraza. V Kataloai i je bil prav čuten mraz in je bilo morje silno razburkano. Književnost. — "VVolfovega slovensko -nemškega slovarja je izšel jednajsti uešitek, ki obseza gradivo od besedo ognjemeten du besede ozn a t i. — Pouk o črtežih (planih). Spisal in z 59. podobami pojasnil Jos. Bez aj, meščanski učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem. Drugi pomnoženi uatiB. Založilo PedagogiSko društvo v Krškem. Natisnil Drag. Hribar v Olji. Vsebina: Predgovor. I. O situvacijskih črrežih. II. Stavbarski črteži. III. Nekoliko naukov o Benci. IV. Nekaj u barvah. V. O perspektivi. Znanstveni izrazi. — Knjižica se dobi pri „Pedagog'škem društvu v Krškem in pri g. Drag. Hribarju v Olji, ter velja 1 fcronu s poi n i mi vred. Pri .PedsgngMkem društvu v Krškem" dobe" se še sledeče knjige: II. III IV. iu V. .Pedagogiki letnik" po 1 50 gld. „Občno vzgoje slovje", .Občno ukoslovje", .Izku^tv-no#JlušeBlovjeu in .Jezikovni pouk" po 80 kr. „Navod k početuemu risanju iu oblikoslovju" za 35 kr. — Priloge k .Pouku* o črtežih ia sicer I. Nauk o projekcijah, 22 podob za 10 kr. II. Nauk o senci, 16 podob za 8 kr. III Nauk o perspektivi, 21 pedob za 10 k'* I____L r Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Motoda! stvo še ni umirilo. Vsi stebri Stambulovljevega sistema so se poskrili ali so zbežali. Predsednik sobranja, Petkov, je sporočil Koburžanu željo, naj dovoli Stambulovu odpotovati v inozemstvo. Sofija 2. junija. Skoro v vseh mestih se primerjajo veliki izgredi. V Svistovu je prebivalstvo do tal razrušilo hišo Stambulovljevega tasta, v RuŠčuku je napadlo kneževo palačo. Beli grad 2. junija. Kralj Aleksander je vsled dogodeb na Bolgarskem odložil svoje potovanje na nedoločen čas. Pariz 2. junija. Republičanska stranka se je razcepila. Secesijonisti so ustanovili poseben klub .Union progressiste". Bratjo Sokoli 1 Dolenjska železo»ca je otvorjena. Jutri nHS popelje mej naše dolenjske brate in, kakor vse priprave kaž-jo, bode le-ta sestanek veličustna mamtVstaciia bratske prisrčnosti. B-da Liublisna in priiazno Novo me u to podala si bosta jutri bratski roki v trajno zvezo. Ker priredi baš .Ljubljanski Sokol" aimjiatično vsprejeti izlet, skrbeti nam je. da si 8 čim naj-mnogobrojnejo udeležbo v društveni obleki omt luno 1 ce, kakor nam bode tudi v telovadbi izkazati moč Dnših mišic. Zbiramo se ob V* na 5. uro zjutraj na južnem kolodvoru, kjer se ob 5. uri po razdelitvi vozu h listkov nastopi. Glede vožnje in cene velja vse prej naznanjeno, jedino to se omeni, da je povratek v Ljubljano mogoč tudi z vsakim drugim vlakom. Dunaj 2. junija. V današnji seji poslanske zbornice izjavil je minister Baetiehem glede javnih napisov v Pragi, da je to vprašanje zaradi komplikacije mej javnimi zaseb nimi interesi najprej načelno rešiti. Glede pro-jektovane železnice iz Gorice v Ajdovščino je minister "VVurmbrand izjavil, da sedaj še ničesar ne more ukreniti, ker ta proga Še ni linaocijelno zagotovljena. Dotična poizvedovanja se končajo še letos poleti, na jesen pa misli vlada predložiti predlogo glede železniških prog, katere je zgraditi i. 1895, Gcssmann je stavil nujni predlog s katerim se pozivlje vlada, naj na jesen predloži načrt volilni reformi. Mini-Bterski predsednik knez Wiudischgraetz je naznanil na to, da se je vlada zadnje dni o tem vprašanji posvetovala z zastopniki koali-ranih strank in izrekel upanje, da se doseže porazumljenje. Brzorad in Lueger sta ostro grajala zavlačevanja tega vprašanja in balia-vost koalicije« Zbornica je nujnost Gessman-novega predloga odklonila, kar je prouzročilo dolgotrajno ironično odobravanje s strani opozicije. Dunaj 2. junija. Zbornica je rešila dnevni red in volila člane delegacije. Pri vo-litvi isterskih poslancev je odločil žreb. Delegat je Bartoli, njegov namestnik Spinčie. Potem se je zaključilo zasedanje. Dunaj 2. junija. Sodišče je obsodilo zida Pollitzerja zaradi napada na posl. Kaiserja na štiri mesece težke ječe. Dunaj 2. junija. Hrvatski ban postane ali grof Ivan Draškovič ali grof Teodor Pe-jačević. Budimpešta 2. junija. Grof Kliuen-Hedervarv je prišel danes sem in obiskal We-kerla, predsednika poslanske zbornice BaniTvja iu Kolomana Tiszo. V ponedeljek pride cesar sem in tedaj odstopi dosedanja vlada. Sonja 2. junija. Stambulov in vsi prejšnji ministri so internirani v svojih stanovanjih. Stambulov je bil poklical dva bataljona vojakov sem. Mej temi in orožniki na jedni in vojsko na drugi strani prišlo je že do boja. Mnogo oseb je bilo ubitih iu ranjenih. Vlada je za-ukazala, da so vojaška oblastva v celi deželi prevzela vodstvo policije. Vzlic temu se prebival- cu adar! Odbor. Fotorjrafični aparati za dilotante. Pri poročamo vsem, ki se zanimajo zn fotograiovanjo, kateri sport je jako BSbavsn In so ga je moći prav lahko naučiti, od leta 18f>4 obstoječo trgovino, kjer se dobe vse v to stroko spadajoče stvari tvrdke A. Moli, o. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tticblauben '•, in da (»ogledajo nje ilustrovani cenik, ki s« na zalitevanje j>oSlje brezplačno. (lb'—7) Zavarovalne stvari« C. kr. priv. zavarovalno društvo jj In U Trstu. (C Dne 23. maja vršil Be je občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu j* ravnateljstvo predložilo poročilo in računski zaključek za 55. poslovno (1898.) leto V nastopnem podajamo važnejše točke tega poročila : Sekoija zavarovanje na življenje sklenila je leta 1898. zavarovano glavnico v vrednosti 12,488.900'— gld. in letne rente za 34811'—gld. Zavarovane gotovine bilo je koncem I. 1893. okroglo 72 milijonov goldinarjev glavnic«! in 187.260'— gld. letne rente. Premijskih dohodkov bilo je 3,00-1..781"— goldinarjev; izplačanih je bilo pri zavarovanji na smrt in doživetje 1,250.283*48 gld., raaven te svote pa je bilo rezerviranih 267.025'— gld. za slučajnu Škode. Premijska rezerva povišala se je v tej dobi za 1,373.043*38 gld. ter snasa sedaj 15 8 milijonov goldinarjev. Premijskih dohodkov v oddelka zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom m poškodbam jin prevožnji) bilo je 8,840 806'—- gld., vzvratna zavarovanja so veljala 3,200.489'— gld., za škode izplačala se je — odštevsi vzvratno-zavarovalne deleže — svota 2)305 883*62 gld. Rezerva v pokritje .škod znaša 476.803'— gld., premijska rezerva po 1,809.785'— gld.; oddelek za večletna zavarovanja ima 23,065.997'— gld. gotovine. Glede na vedno zmanjšujo"o se obrestno mero določila se je tudi letos svota 100000 - gld. v okrepljenj« specijalne pridobitne rezervo življenjske .sekcije. Po odbitku označene svote iu po raznih odpisih preostal je prebitek 338.258 70 g!d Za vsako delnico določila in izplačala se je svota 62 — gld. (2 gld. V8Č nego v prejšnjem letu). Premijska in pridobitna rezerva imata nad 19 milijonov goldinarjev vrednosti ter seatojita iz nastopnih točk : 14,685.965'—- gld. premijska rezerva stkcije zavarovanja na življenje, 1,809.785'— gld. premijska rezerva oddelka zavarovanja proti požaru in poškodbi pri prevožnji, 327.287'— gld. rezerva v pokritje kurzne razlike, 500.000'— gld. odvisna rezerva, 6.00*000'— gld. specijalna pridobitna rezerva sekcije zavarovanja na življenje in 1,214.963'— gld. splošni pridobitni rezervni fond. Glavni zastop za Kranjsko je pri gospodu Ivanu Perdanu predsedniku trgovske in obrtne zbornice, veletržcu in posestniku v Ljubljani. Zalivala. Podpisanec se tem potom prijazno zahvaljuje g. M. Herbistu, gostilničarja v Borovnici, da mu je vrnil papirnat petdesetak, koji je izgubila njegova hčerka, dasi ga je našel brez priče. — Redki bo taki poštenjaki. (620) A. Butar. RADENSKI natron-litijonov vrelec (razpošilj alnlca slatine in kopališče) preskusen proti Ncnlni^nl klali ui (protin, prod in pesek), boleznim želodcu, Hctalnegta žlebi* (oblati, mehur), k ronio* nema katnrn riilinl. Poskusi dr. Garrod-a, Bins-wanger-ja, Cantini-ja, Ure-ja dokazujejo, da ima ogljenokisli litijon v posebno veliki meri lastnost razt»arjanja pri ■calnfonoklslem nkladanff, in le tuko ai jo moči tolmačiti izvrsrnu uspehe Radenske kiste vodo. \u|l»ol|>Ji onvel.iij«>ćH pifnett, bogat, naraven mousseux, pri epidemij ali, kakor koleru, vročliiMku bolezen, iutlnciiru. kot dletetlčtiu pljačn. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zdravilišča v kopališču Radenskem, Štajersko, /alana v I.Jiihljuiii pri J. Uiiinger-Ju in .tiili. Iiu<*l iier-jii (897—6) ..LJUBLJANSKI IW stoji za vso lato 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so r li j ubijani: 29. maja: Viljem Dergauc, lasničarjev sin, 2 leti, Grndl&če fit. 13. 30. maju: Ivan Tomšič, učiteljev sin, 11 mesecev, Mestni trg st. 23. — Erneat Juvan, realec, 17 let, Gradaško ulice Št. ti. 31. maja: Murija Šuinak, gospodinja, 57 let, Sv. Petra cesta fit. 89. Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v ui m. «s 'S 3 ■—i i—i 7. zjutraj 2. po pol. !>. zvečer 785*8 na, 737*1 181 9 na. 13 0° C 14 8" C 140° C brezv. megla si. jvz.! dež. si. vzh. d. jas. 9-50 mm. dežja. Srednja temperatura 139°, za 8*8* pod normalom. ilne 2. junija t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 98 B 25 t Avstrijska zlata renta....... 120 „ 80 „ Avstrijska kronska renta 4"/,..... 97 „ 90 , Ogerska zlata renta 4°/0 ...... 120 , 20 , Ogerska kronska renta 4°/tt..... 94 „ 90 , Avstro-ogersko bančne delnice .... 994 „ — „ Kreditne delnice......... 348 . 75 „ London vista........... 196 , 10 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 30 . 20 mark............ 12 , 26 . 20 frankov........... 9 , 97 „ Italijanski bankovci........ 44 , 65 „ C. kr. cekini.......... 6 , 90 „ l)i.e 1. junija t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 18f»4 po 260 gld. 146 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . — - — . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 B 75 n Zemlj. obč. avstr. -I1 ," , zlati zast. listi . 123 „ 50 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , &0 „ Ljubljanske srečke........ 25 . — „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 „ 25 n Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 , 25 „ Tramway-drn *m S rt C? GLAV NO SKLADIŠTA naj&ts.lje lužna poznate kas najbolje okrepljujuće pica, I ks«*Izkiiao llek proti trajnon kaalju pluotvia* I Islsdoa bolesti grkljana I proti nehurslm katara, H1NKK MATT0NIJA Karlovi vari I Widn. , Prodajalka in komi Tzprejmeta se v prodajaliiico mešanega blaga. Kje V povo upravništvo „Slov. Naroda". (60lJ—2) Posredovalnica stanovanj in sfužeb O. na, Bre^u At. O. lice nujno: izprašano otroško vrtnazioo ali absolvi-rano učiteljico za sedemletno deklico, jako prijetna služba, zdravo prebivališče na deželi; kuharica k dvema osebama, izborna služba; kuharica za vse, 10 gl. plače; 3 gostilniške kuharice za tu in drugod; atarejša pestunja; bufetna deklica za restavracijo na nekem kolodvoru; hlilna, ob jednem natakarica za letovišče na Gorenjskem, jako dober zaslužek; ved deklet za vaako delo; kočljaž za Štajersko, 18—20 gld. plače, vse prosto itd., itd. (612) Koncipijenta na drugem mestu &W~ vzprejmem takoj. ~*3M Dr. Valentin Krisper, (594—4) advokat v Ljubljani. Ker odpotujem iz Zagreba, i>i*«»-itm i)-'., .i tekućina. 11 ■.! ■ ■ v .k 10 priatna t vneli lekarnah in droguerijari aTatrO'Ognraka držav«. na r«z«tavi za zdravje in vreda-vanjo bolnikov v Srut.tgai tu lb90 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem UurekU in tuoogib /.alivalnih piainih, huterib število ^ro v tisoče, prizna >a kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katt-riui ae do&užu tako pri gonuSli k., kor pri gospodih lepa in "bujna rast laaij In ae prepreči, da no izpadejo m da ho no dola mej njimi prhat; mladi gospodje done po nje rabi močno brke. Za uspub iu za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., čo »e pofilje po poati ali proti povzetju 90 kr. K.Hoppc, Wien, XIV., Hutteldorferstrasse 81. (iiou - ir>) C. Ir jlani ravnaleljstvo avstr. dri, telemic. Izvod iz voznega reda voljavnaga od 1. j-u.n.ljat 1894. Nastopno omenjeni prihajal il In odhajalni Aaai omaćonl ao v »rorlnJtNai t>p.ifcen% mm, Srednjaerropakl 6m J« k rajnemu oaan t LJubljani a» S minuti naprej. Odkod li LJubljane fjui. kol.). Ob 1». ur* 5 min. po nor* oishiil Tlak V Trhli, Pontabnl, Beljak, Golovec, Fraiiaaiiafeat«, Ljubno, ć»a Salathal t Atiaaea, laohl, Otnnn-ddii, Solno^rad, Iicnd-Gaatnin. Zali na Joiertt, Inomost, Bregens, ('urili, Geneva, Pariz, Htnyr, Lino, Budajavioe, PlaanJ, Marijina Tara, K«or, Karlova vara, Franoora vara, Prago, Lipaljo, Dunaj Tla Amatettan. Oh 0. uri 7 miti. tjutrtif meianl vlak v Novo mesto, Kodavje. Ob 7. Kri 10 miM. *}**tnij oaabni Tlak t Trbla, Pontahel. linija k, O«-lovaa, Franaonafeata, Ljubno. OnnaJ, dea 8alathai t Auaaoe, laohl, Omunden, Solnograd, Lend Oaatein, Dunaj via Amatnttan. Ob 11. url 41 min. dojtoludn« meaaul vlak t Novo roeato, KoceTja. Ob 11. ur* SO tiUn. liojtotmtn* oanbnl Tlak t Trbla, Pontabal, Beljak, Oalovoe, Kranaanafeate, Ljubno, Salsthal, Dunaj. Ob 4. vri 14 min. popolutin« oaebnl Tlak t Trbli, Beljak, ObIotoo, Franianafoate, Ljubno, fiez Solztlial t Solnograd, Lend-Oaatetn, /.oll na jeieru, Inomoat, Bregnlo, (Jurili, Oenavo, Pariš, Steyr, Lino, Omun-ili-ti, laohl, Budejevioe, Ptaanj, Marijina vara, Kgar, Kranoovo Tare, Karlova vare, Praffo, Lipako, Dunaj via Amatettan. Ob O. uri 30 min. zverer metani vlak v Noto mosto, Kočuvjo. Prlkod v LJubljano (jni. kol.). Ob S. uri n:t min. t jutru) oaabni Tlak a Dunaja Tla Amatettan, Lip-aije, Prage, Francovih varov, Karlovih Tirov, Kgra, Marijinih varov, Plsiija, Budejevio, Solnograda, Linoa, Htoyra, Omundena, Iaohla, Aua-soaa, I'arian, Genove, Ouriha, Brsgenza, Inomoata, Zella na jnzoru, Lend-»»ateiua, Ljnhnega, Oelovoa, Beljaka, Fransenafeata, Trbiia. Ob S. url 0 tntn. tjutrnj meianl vlak I/. Novega mesta, Kočevja. Ob 11. uri H7 ml»». tiitfiitlmtn* oaebnl Tlak a Dunaja Tla Amatettan, Lipaije, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Ktayra, Pariaa, llouevo, Ouriha, Bregulce, Inomoata, Zella naježeni, Land-Oaatelna, LJubnega, Oelovoa, Lienaa, Poutabla, Trhiaa. Ob IU. tiri 40 min. ppjn>ltnine mešani vlak iz Novoga moata, Kočevja. Ob 4. **ri 4H min. ftopotutinti osebni vlak s Dunaja, Dubuega, Selzthala, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeate, Poutabla, Trbiia. Ob H. uri 34 min. »večer moiani vlak Iz Novega Mesta, Kočevja. Oh 0. ttrt Sil »iln. mverer oaabni vlak a Dunaja proko Amatettana in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiaa. Odhod 1e LJubljano (dri. kol./ Ob 7. uri '-VI min. tjtttmj t Kamnik. „ OS , pop>olu€tnn n „ , SO „ uverrr H n ,, tO ,, tverer ,, „ (alednjt vlak le ob nmluljab in praznikih.) Prlkod v LJubljano (drž. kol.). uri SO »lira. tfutruj it Kamnika. . IS „ dvpohutne „ „ (4—122) it *i ttveoer ,, i, a OS „ mveeer „ n (slednji vlak le oh nedeljah in praznikih.) 0. 10. Ob 0. . 9. Po nedosežno nizki ceni ee dobe jako lepi in dobri rouleauxi (zastirala za okna) v slo-većem e ta h 1 is s e m e n tu pohifitva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., 'VVahringerstraase 2 6. Mnogo Atevilna priznanja. (253-30) Mnogo denarja si prihrani vsaka dama, ki naroča obleko pri meni. Na-kupoval sem namreč po jako nizki ceni iz neke konkursne mase veliko množino kašmirja in volnene robe, in mi je torej mogoče, dati to obleko po nezaslišano nizkih cenah. Prodajam torej blago (kakih 8 metrov), ki je potrebno za celo damsko obleko samo za gld. 2'80 in izjavljam s tem očitno, da je blago izborno in da je vzamem nazaj, če ni to utinito. Dobiva se v najlepših bojah pikasto ali cvetnato. Razpošilja se proti povzetju ali pa če se denar preje pošlje in se je treba požnriti z naroče-vanjem, ker bo jako mnogo proda teh oblačil. N&roftila naj se pošljejo na Warenhaus Apfel, Wien, I., Fleiachmarkt 22/Se. Vzorcev ni moči poslati. (608 — 1) so ugaša najprijetneje in najceneje z dobrim in ukusnim domačim vinom (domuča |>i|iičii). To domače vino bo prireja na najpriproatejši način in najceneje iz predmetov, ki so za to potrebni in ki bo dobivajo pri ^679—2) Ivanu Sajovitx-u trgovcu v Oradvii, „prl črnem psu'*, Murplatz. lati predmeti se zdaj vsak dan po pošti proti povzetju v veliki množini pošiljajo na vhb strani in ima gosp. Ivhii Najovlt« isnoKO priannnlo o izvrstnonti in cenenosti svojega domačega vina, ki se je napravil iz teh predmetov. ■— Mala poBkusnja aadostuje, da se lahko vsak prepriča o izvrstnosti in trpeznosti tega domačega vina. Za pol MiurliiiH stanejo omenjeni predmeti, iz kojib si lahko vsak sam to domače vino proizvaja, hmuio 0 kI«I. in tudi več. Odlični zvedenci vseh dežel so na zdravilstve-nih razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razso-jevalci izloženih preparatov tinkturo za želodec laka rja &. Plccolija v Ljubljani s rastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te od-lofiijoco odlike so najboljše apričevalo že od nekdaj ziiani'ga dijetetićnega sreiUtva, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo za želodec razpošilja izdelovatelj Ct. Ploooli v Ljubljani proti povzetju zneitka. Zakaj po 12 stekl. za 1 gld. iiti kr.; po 55 atekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj telita 5 Kgr.). Poštnino plača vedno naročnik, (ftt^p—U DOBRAUSPORMA KUCHYM£ Izboren ukus dobi vsaka juha, če se jej prilije nekoliko kapelj 9ImkxI-|«v« satoele m juho. Priaaae orlffinMlne steklenice »e polu« v vnel* trgovinah » *p«> cerljMldtn. a kolouljnlnlin blagom in ■ dellkatesaiul po uajnlsjl ceni. — Takisto priporočljiva in izvrstna za hitro napravo zdrave, tečne in mastne juhe je Masjrl-Jeva mrsna esenca v pušicah po M in 5 kr. H0R8 CONCOURS na svetovni razstavi v Parizu 1889. ČLAN RAZSTAVNE POROTE za podeljenje cen. Dobiva se v Izubijani pri: A. Stacul-u, J. Buzzolmi-ju, Jeglič-u & Leskovicu, Petru Lassnik-u, Karolu C. Holzer-ju, Jan. E. Wutscherja nasledniku: Viktorju SchifVer-ju, Ivanu Fabian-u, H. L. Wenzel-u, v G. Piccoli-jevi leksrni, pri uradniškem konsumnem društvu in Rudolfu Kirbisch-u (607) Trgovina z manufakturnim blagom —= 4r Oelji ^=— obstoječa 40 let, jako dobro aituvirana, kjer je jako velik proni t in katera ima prekrasne prostore, nc takoj poti Jul&o u golili I m i pogoji {»rodit, eventiivelimo oddfa v zakup. (606—8) Več, pove upravniAtvo »Slovenskega Naroda". Jos. Kravagna j anja na Ptuji (Pettau) vinogradnik lni*galn£oa^is;anJ prodaja dobra vina iz svojih vinogradov po 15 do 19 kr. liter; novi troplnoveo In sllvorec po 40 kr., stari pa po 48 kr. liter. («16 -1) Vi Vozni listki v Sev. Ameriko \ (6—22) pri I nizozemsko-ameriški * parobrodni družbi. I I Kolowratrlng 9 TTvTTTkJ A T J IV Weyringerga8se 7« ±J {J jj% jQ. J , g I Vsnk dan odprava z Dunaja, ^ Fojiittnllu zaHtonj. A lW^*PW«aV«*«n"SHa»SaVW«*»WWWWW ! Od sedaj naprej prodaja vsakovrstne (331-0) distinkcije za požarne brambe kakor so sedaj predpisane, popolnoma po tovarniški ceni J. S. BENEDIKT v Ljubljani, Stari trg. Gostilna „al Gallo d' oro" v Trstu, Piazza della Posta (Dogana). Toči Be iMtrMko vino po ls'8 kr., belo vino po 32 kr., Krnski lerao lastnega pridelka po io kr. liter. V sodčkih od 25 litrov naprej franko na dom po cenah, kakor ae dogovorijo. Izborna kubiuja. Vzprejema naročila na obed in večerje po nizkih cenah. Nadejajo se obilnega obiska, beleži % vele8poStovanjem (556—3) V: 2Co^7-et6I&- Opsika: Vzprejema naročila na vino za notranje dežele Iranko železnica Trst po 15 al«l. hektoliter. TincLcapsici compos. (FAIN-EXFELLER), pHprave«y v Riohtravi lekarni v Praze, Tseobseni »nam^, bolesti uusujioi domači l«k k masam, jest na sklade t« vidin« lekiren, lakov po 1 xl.20kx, TO a 40 kr.—Pfi kupovani tf oba m ■tati dobra na pozoru a prrjmoati j »a lahra • ooliran-aou znamko* „katvsm" jakoito prav*. Tfcttadni aaarlataletrl: Ikltrm Mkiru „1 zlittii lviHt Pnu. SfBČkB a 1 krono. I Žrebanje že 12. julija. K glavnih mm m 10.000 S Srečke priporoča J, C. IVTAYER. v Ljubljani. Učiteljem, državnim, občinskim in privatnim uradnikom, penzijonistom in trgovcem nudi pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti gospoda nad voJ% ode Jon i pa stoječi I. vojaški službeni zavarovalni zavod priliko da si pridohć znaten poMtraimkl zaasluželc. OrgaiilaavljNkl in iikvlzlclfNiti uradniki se pod najugodnejšimi pogoji angažujejo ter se dajo vsakojake instrukcije tistim, ki se žele informovati. Iščejo se zststopzillci. Ponudbe naj se blagovolijo poslati ravnateljstvu: DiuutJ, I., IVraiia-Jo«ef«qua\l I a. (516—3) Od 1. Junija ln od 1. aeptembra tarif aa stanovanja znižan za 25 odstotkov. Zdravilišče KRAPINA-TOPLICE li at H rvatske m. (409—10) od postaje Zagorske železnice ,,Zabok>Kraplna>To|»llce" oddaljeno vozno nro, otvorjeno je oi urar k~ t I Jukljaiii. (slaviti trg it. *5 (Podružnica v Trbovljah) priporoča si. občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120—20) in VBeh v to stroko »padajočih stvarij po ua|- nlijlh ecnah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po posti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj ln franka. Čast mi je najuljudneje naznaniti, da se bode razun dosedanjega izvoznega, marčnega iu uležanega piva odslej tudi novo, povsod že jako priljubljeno Steinfeldsko Plznjsko pivo iz pivovarne bratov Reininghaus v Gradci prodajalo. Izborno pivo v steklenicah (pasterizovane). Z velespoštovanjem IVT a. k so Zlnnauer (612—1) zaloga piva Steinfeldsko pivovarne bratov Reininghaus v LJubljani (Šiška). 18 B9^Q CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu I Vsak dan m proda: (1148-22) 50.000 kilo. Dobiva m v vseh spsoarljsklh, delikata«, nlh prodaj alnloah in kondltorJJah. Išve ne za meaec avgust stanovanje za izkuho. Ponudbe poaCreAćekn A. C. m(. 1», Krlftevul-»ka alica h. *i. 7, II. (586—3; poletna stanovanja oddateio se v idilično ležefcej vaai Cerklje 11» Ooreu falteni, v hiAi, pri katerej h t- nahaja Ire-gljiSiV iu pro*tt>rHn hH8(Sn za plHvanje. — Poiaanila daje Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavijeu v Ljubljani. (61f>—1) V kavarni ..Pri Slonu" 9V se dobi vsak dan (547—3) \ JParaa Sta?® » J sobni slikar I i T7- HijuTolJaiii, Breg- li. št. 20 r ^ priporoča ho v izvrševanje vseh ^ J v dekoracijsko in slikarsko stroko spadajoči., del z zagotovilom akninomodernega dela proti M smerni oenl. (491—T < i I i! I K.. *",""1r: • mm tivo za zobe je I. Trnk6czy-jeYa ustna yoda aromatična, upliva okrepčujoče, zabranjuje gnjilobo z6b ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. Trnk6czy-jeY zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćujoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, h 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je doSlo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po iiošti poSilja (505—C) TJbald pl. Trnk6cxy lekar v lij ubijani zraven rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. Važna novost' Prva i wcw.net nuvust. čflška modlia akademjja< Novo ustanovljen zavod aa pouk v prlkrojevanjl, lz-gotovljenjl oblak aa gospe ln gospode. Proapekte pofiilja na zubtevanju zastonj tu poitnine prosto admlnl-■traolja „Evropsko Mo«lv" v Pragi, Vodli-kova nlloa it. 14. (602—3) Društvo Ljubljanskih komisijonarjev naznanja al. občinstvu, da ima na razpolago 2 nova voza za selitev pohištva v mestu hIi na deželo. — Oglasiti Be je na Sv. l»«»lr« eestl nI. 8. (590—1) Kdor želi piti izvrstni Kraški teran prve vrete (560—8) naj ide v gostilnioo „k avstrijskemu cesarji". vsled porabe Jedino pristnih .J. Ostfipo- vili asobnilk l<(«i»l|ic;. Stotine zahvalnih pisem o uspehu. (525—4: Cena steklenici 1 gld., steklenici is po skušnjo 50 kr. Jedino pristao z registrovano varstv. znamko zamorce va glava'1 in napisom J. danijo*** Ziihntropf on. Pristno se dobiva v lekarni „radeAega križa" Iv. 1>. Caapo, Oaak (gornji grad), Hrvatska. Zaloge v vaeh večjih lekarnah, kjer takih ni, naj se obrne direktno do proisvoditelja. aa amnik na Kranjskem, postaju državne železnice. — Vestno, individ. zdravljenje pod ; vodstvom Npectjal- §neun zdravnika, ki - je tekom poslednjih 4 let dosegel najboljše * uspehe. Zdrav išče je odprto od 1. ma)w «lo 15. oktobra. Ilnstrovnni slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kleinmay r-ju & F e d. Barab er^-u v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviSko vodstvo. (3*9-4) neipp'070 zdravišče. lov o ! Prvikrat v Ljubljani! ilovo! ~\7~ Xjater23n.a.n.zi©Tre:raa. dLr©TrorecL\a.. V soboto dne 2. junija 1894: Prva predstava sežiganja žive dame da ostaue le nje ogrodji*, na kar so zopet oživlja. gJSjr* T\ ii j v «■<•'j t ihi/i|>lui uovoNt 10, vohu "SBJtg v vseh velikih mestih predstavljena, kjer je povsod žela mnogo pohvale, zato je pričakovati, du bode tudi umetnost ljubeče Ljubljansko občinstvo to predstavo s avojitn obiskom pofiastiti hlagoizvolilo, ker bode sleharni >. njo več (610—2) ko zadovoljen. Z velespoštovanjem ravna teljstvo Zavarovanja proti toči |io iiui»rriM'j*ili stalnih |»r