PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra .1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 6 (13.539)
Trst, nedelja, 7. januarja 1990
Bolgari in Turki Slovenci in Andreotti
MARKO WALTRITSCH
»Turki v Turčijo!« Več kot deset tisoč Bolgarov je tako kričalo prejšnji dan na ulicah Sofije, pred sedežem bolgarske skupščine. To parolo so kričali že v prejšnjih dneh v Kardžaliju,-mestu na jugu Bolgarije, v katerem je prebivalstvo po narodnosti in veri deljeno: polovica je Bolgarov, polovica pa Turkov. Mesto je sredi pokrajine, naseljene pretežno s Turki.
Klic »Turki v Turčijo« nas spominja na tistega nam predobro znanega »Ščavi ande a Lubiana!«, ki so ga v Trstu in Gorici že pred prvo svetovno vojno kričali tukajšnji iredentisti, ki so ga med vojnama kričali fašisti, in ki ga po zadnji vojni ponavljajo vsi tisti, ki nam nasprotujejo iz narodnostnih ali ideoloških razlogov.
V	Trstu in Gorici že nekaj let delujejo odbori za obrambo italijanskega značaja teh dveh mest. 80-odstotno italijansko večino je »strah«, da bi jo 20-odstotna slovenska manjšina pogoltnila. To kaže, da ti ljudje nimajo zaupanja sami vase, v svoje sposobnosti. Saj so vendarle desetletja kričali, da so se naši ljudje hotč asimilirali, da jih je »višja« kultura privabljala. Zaradi tega so nekateri tudi samovoljno zamenjali svoj slovanski priimek in na tak način jasno povedali, da se sramujejo svojih prednikov, ki »o nosili slovenski ali hrvaški priimek. ki so garali kot kmetje in delavci, največkrat v podrejenem socialnem položaju. Najbolj kričeči na naš račun pa so tisti, ki imajo prednike slovanske krvi, ki se torej »morajo oprati podedovanega pradednega madeža«.
Podoben odbor za obrambo bolgarskega značaja mesta in dežele se je pred dnevi ustanovil tudi v že omenjenem Kardžaliju. Očitno je, da se bodo ali so se že taki odbori osnovali tudi drugod na Bolgarskem.
Za kaj gre, naša javnost dobro ve. Prav pa je, da o stvari še enkrat spregovorimo. Ob koncu prejšnjega stoletja so se Bolgari, z veliko in odločilno rusko pomočjo, rešili več stoletij trajajoče turške oblasti. V mejah nove in sodobne bolgarske države se je znašlo veliko Turkov. Na začetku tega stoletja, v času balkanskih vojn, so Bolgari, Srbi in Črnogorci osvojili še nekatera ozemlja, ki so do tedaj bila v sklopu turškega cesarstva. Te slovanske države so v svoje meje dobile takrat veliko Turkov, Srbija in Črna gora pa tudi veliko Albancev. Makedonci so si že takrat prizadevali dobiti svojo državo, v tem pa niso uspeli, ker so Bolgari, Srbi in Grki makedonsko deželo razkosali v troje in zanikali obstoj makedonskega naroda. Med prvo vojno pa so se Bolgari znašli v istem taboru s Turki, Nemci in Avstrijci, ter za nekaj časa pozabili na svoje osvoboditelje Ruse.
V	tem stoletju je bilo manjšinsko ]'t>rašanje zelo slabo urejeno, tako v
državah s kapitalističnim ustrojem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po petkovem pomembnem sklepu zakladnega ministra Carlija
lira je bolj »evropska« Vlada pred novimi nalogami
Nihanje lire v Evropskem monetarnem sistemu so zmanjšali za skoraj 4 odstotke Morda jutri rahla devalvacija v primerjavi z zahodnonemško marko
RIM — Italijanska lira je od petka ponoči bolj evropska in močneje zasidrana v denarni sistem Evropske skupnosti. Rimska vlada se je namreč sporazumno z izvršnim odborom držav članic ES uradno opredelila za novo nihanje lire v Evropskem monetarnem sistemu (EMS), ki nedvomno utrjuje vlogo italijanske devize na mednarodnih tržiščih, istočasno pa postavlja vodilne gospodarske in politične kroge pred veliko odgovornostjo. Lira je lahko doslej nihala v EMS za 6 odstotkov v primerjavi z ostalimi, valutami, kar je dajalo možnost Rimu, da na podlagi gospodarskega stanja v državi vpliva na vrednost denarja, sedaj pa bo lahko lira nihala le za 2,25 odst. Formalno gre samo za monetarno potezo, v bistvu pa ima sklep zakladnega ministra Carlija in guvernerja Narodne banke Ciampija velik pomen na gospodarskem in tudi političnem področju. Lira je torej odslej v vseh smislih bližja nemški marki, francoskemu franku in ostalim trdnim valutam ES.
Ob ustanovitvi EMS pred desetimi leti se je italijanska vlada opredelila za 6-odstotno nihanje na lestvici zahodnoevropskih valut iz dveh razlogov: zaradi visoke inflacije (približno 20 odst.) in zaradi tedanje šibkosti gospodarstva, ki je precej zaostajalo za Bonnom in tudi za Parizom. Danes so se gospodarske razmere v državi precej spremenile. Letna inflacija znaša približno 6 odst., italijansko gospodarstvo pa je doživelo precejšen razvoj, čeprav mora kljubovati ogromnemu primanjkljaju državnih blagajn ter nekaterim kroničnim težavam nerazvitosti (posebno na Jugu) in naraščajoče brezposelnosti. Od držav ES niso trenutno v povprečni lestvici EMS Grčija in Portugalska, ki sta v vseh smislih najšibkejša člena evropske skupnosti ter seveda Ve-
lika Britanija, ki iz političnih razlogov noče pristati na skupni Evropski monetarni sistem.
Petkov sklep rimske vlade bo vplival na vrednost evropskega denarja ECU ter tudi na razmerja med nekaterimi evropskimi valutami, čeprav izvedenci Banca d ltalia izključujejo večje pretrese. Včeraj in danes so bile borze zaprte, jutri pa zna priti tudi do rahle devalvacije lire posebno v primerjavi z nemško marko, ki je iz dneva v dan močnejša na svetovnih tržiščih. Pristojne oblasti so se vsekakor že ogradile pred morebitnimi špekulacijami. Zakladni minister Carli, ki je bil glavni pobudnik te pričakovane, a vseeno zelo pomembne poteze, je včeraj dejal, da Italija odslej naprej na področju gospodarstva ne bo mogla več slepomišiti in bo morala zato čimprej odpraviti vse težave, ki zavirajo uravnovešen ekonomski razvoj v državi. V mislih je imel državni deficit in davčno ureditev, ki zaostaja za razvitimi evropskimi državami. Minister pa je tudi zaskrbljen, da bodo bližnje upravne volitve znova sprožile »predvolilni lov« na javni denar in na državne prispevke.
Gospodarski in finančni krogi v državi so s precejšnjim zadovoljstvom sprejeli petkov vladni sklep, kar velja tudi za politične sile, ki opozarjajo, da bo treba sedaj strožje nadzorovati izvajanje splošne proračunske politike. Mnogi pa pri tem dodajajo, da bo nadaljnja pot v Evropo iz dneva v dan vse bolj strma, če se vlada ne bo resno lotila reforme davčnega sistema, ki .zavira splošni gospodarski razvoj ter istočasno močno bremeni državne blagajne, ki jih dejansko držijo na nogah varčevalci. Reforma davčnega sistema pa je kot znano eden temeljnih političnih problemov italijanske družbe.
Nesreča pri lističi: Gadafi ponovno obtožuje ZDA
TRIPOLIS — Libijski voditelj Gadafi je včeraj pred mednarodno novinarsko javnostjo obtožil ZDA, da so pred devetimi leti nad otokom Ustica sestrelile potniško letalo italijanske družbe Itavia. Gadafi je mnenja, da so Američani ciljali na njegovo letalo, ki je res letelo nad Tirenskim morjem, v bistvu pa so zadeli DC-9 Itavia, ki je vozilo na progi Palermo-Bologna. Libijski voditelj ni dokazal svojih trditev, obtožil pa je italijanske oblasti, da namerno skrivajo resnico, »češ da se bojijo sporov in trenj z Američani«.
Sovjetski zunanji minister na nekajurnem obisku v Bukarešti
Sevardnadze zagotovil pomoč Romunom FNR priznala zaščito narodnih manjšin
BUKAREŠTA - Sovjetski zunanji minister Sevardnadze je včeraj prispel v Romunijo, kjer se je zadržal v triurnem pogovoru s predsednikom Fronte narodne rešitve Ionom Iliescom in premierom Petreom Romanom. Ob zaključku pogovorov je Sevardnadze dejal novinarjem, da so romunsko-sovjet-ski odnosi »zelo drobri, z odličnimi perspektivami ter brez posebnih ovir«. Poleg tega pa je sovjetski zunanji minister dejal, da gre za dobre odnose med »tovariši« in je izrazil prepričanje, da je Fronta narodne rešitve ubrala pot »realistične politike«.
Romune pa je najbolj zanimala pomoč, ki bi jo lahko Sovjetska zveza nudila državi v težavah. Po izjavah ministra Ševardnadzeja bo Romunija
Pogovor z nobelovcem
Abdusom Salamam
NA 11. STRANI
res deležna sovjetske pomoči, predvsem na področju nafte in električne energije, vendar bosta morala SZ in Romunija v prihodnjih mesecih preučiti tudi nadaljnje usklajevanje delovanja. Sevardnadze je posredoval voditelju Fronte narodne rešitve tudi vabilo predsednika Gorbačova, ki ga vabi v Moskvo. Iliescu bi moral odpotovati v SZ že ta mesec.
V Romuniji pa so včeraj zabeležili tudi pomembno odločitev političnega vrha Fronte narodne rešitve, ki je sporočil, da bo priznal obstoj ter zaščito narodnih manjšin tako na področju skupnosti kot pri posameznikih. Po dolgoletni raznarodovalni politiki conducatorja Ceausesca bodo Madžari, Nemci in Srbi, ki živijo v Romuniji lahko spet zaživeli.
Včeraj pa so se v Romuniji rešili še ene neprijetne dediščine odpravljenega režima. Gre za posinovljene otroke, ki niso smeli iz države, sedaj pa je na desetine redno posinovljenih Romunov pripotovalo v Francijo in Italijo, kjer so jih novi starši čakali skoraj štiri leta.
Štiri milijarde so tokrat romale
Štiri milijarde bodo letos potovale v Pozzuoli, kjer so prodali srečko U 097094. Dve milijardi in pol gredo lastniku srečke AR 960665, ki so jo prodali v Rimu, dve milijardi pa srečki Z 689243, ki jo je kdo kupil v Veroni. Poldrugo milijardo si je zagotovila oseba, ki je v Turinu kupila srečko Q 979595. Milijarda in 200 milijonov gre srečki AM 625584 , ki so jo prodali v Milanu, v Vercelliju pa je šla v ootok srečka N 395893, s katero bo kdo lahko dvignil milijardo lir.
v Pozzuoli pri Neaplju
Konec Fantastica
RIM — S televizijskim maratonom, ki ni prav nobena novost, se je sinoči, po dolgih in večkrat utrudljivih štirinajstih sobotah, zaključila oddaja Fantastico. Smisel zaključne oddaje je bil predvsem v podelitvi nagrad, ki bi po številu razdanih milijard osrečile tudi znanega racmana Disneyevih stripov, bila pa je tudi priložnost, da si italijanska televizija zastavi ključno vprašanje: Fantastico je še aktualna oddaja? Če sodimo po skromnih rezultatih, ki so jih dosegli Ranieri-Oxa-Ma-galli-Martinez bi morali najbrž odgovoriti: ne, loterija Italia pa je motor s tako gonilno silo, da bo Fantastico najbrž dobil še enega bratca. In prav ljubezni do loterij in srečelovov moramo pripisati tudi letošnji uspeh (po številu gledalcev in podatkih Auditela) sobotnega večernega varjeteja. Sreča se je tokrat nasmehnila predvsem italijanskemu Severu, čeprav je bila v naši deželi bera precej skromna. Nagrado po 250 milijonov bo lahko dvignil lastnik srečke Z 207126, ki so jo prodali v kraju San Daniele del Friuli, s 50 milijoni pa se bosta morala zadovoljiti lastnika srečk AO 590149 (Palmanova) in AG 591795 (Pordenon). Najbrž imata prav Oxa in Ranieri, ki sta še pred zaključkom Fantastica našla nov vir dohodkov, kot je dokazal tudi reklamni vložek med oddajo. Prva prodaja najlonke, drugi pa avtomobile...
V moškem slalomu za SP v Kranjski gori
Nilsson zmagal po štirih letih
Na Vitrancu danes spet slalom
□ □ □
Ženski slalom za SP na Piancavallu
w
Premoč Švicarke Schneiderjeve
Šarčeva na solidnem 5. mestu
□ □ □
V košarkarski B-2 ligi v Montebelluni
Kljub dobri igri na koncu tekme se Jadran ni rešil pred porazom
NA 14. IN 15. STRANI
NDR predlaga krčenje vojske v obeh Neračijah
BERLIN — Gregor Gysi, predsednik vzhodnonemške enotne socialistične stranke (bivše SED, danes PDS), je včeraj predlagal krčenje vojaških sil v srednji Evropi, začenši z vojskama obeh Nemčij. Gysi je o tem predlogu govoril na včerajšnjem zasedanju predsedstva PDS, svoje misli pa je strnil v dokument z naslovom »Predlog za varnost v letu 2000«, v katerem je govor tudi o bodoči konfederalni ureditvi obeh Nemčij, ki pa, kot priznava sam Gysi, ni za vogalom. Javno stališče voditelja PDS predstavlja vsekakor veliko novost, saj je vodilna politična sila v NDR doslej vedno zavračala predlog o kakršnikoli združitvi obeh Nemčij.
Gysi predlaga, da bi tako pakt NATO kot varšavski pakt pred letom dva tisoč umaknila večji del vojaških sil iz obeh Nemčij. Trenutno je v NDR približno 400 tisoč sovjetskih vojakov, v ZRN pa so angleški, ameriški in francoski vojaki, točnih podatkov o njihovem številu pa ni. Zahodnonem-ški politični krogi so z velikim zanimanjem sprejeli včerajšnje izjave voditelja PDS.
Do sedaj so se izjalovili vsi poskusi pomiritve razgretih strasti
Bolgarski nacionalisti stopnjujejo protest Protiturško sovraštvo skrbi politične sile
SOFIJA — Že nekaj dni se Bolgarija zvija v preživelih krčih šovinističnega nacionalizma, ki ga ni uspela zbrisati štiridesetletna diktatura proletariata, ker je »internacionalistična misel« služila le za ozke koristi bolgarske in posredno sovjetske partije. Predsednik bolgarske skupščine Stanko Todorov je včeraj zaman skušal prepričevati delegacijo protiturških demonstrantov, da je bil partijski sklep o odpravi zakonodaje o prisilni asimilaciji turške manjšine nedemokratičen in v sramoto omikanemu narodu. Tudi partijski in državni šef Petar Mladenov ni imel sreče, ko je poudarjal, da priznanje zakonitih pravic turški manjšini ne bo ogrozilo bolgarske ozemeljske celovitosti.
Pogajanja z ljudmi, ki histerično vzklikajo »Bolgarija Bolgarom«, »Turke v Turčijo«, »Bolgarija je in bo ostala krščanska«, so skoraj nemogoča, saj je to dialog z gluhimi, ki jih je zaslepil šovinistični nacionalizem 19. stoletja. To so na lastni koži občutili bolgarski voditelji, ki so včeraj v Kardžalu, Has-kovu in Razgradu skušali prepričati ljudi, da priznanje pravic Turkom ne ogroža bolgarskih interesov. Dosegli pa so popolnoma nasproten učinek, saj so jim ljudje žvižgali in jih proglasili za izdajalce.
Nekaj podobnega je bilo tudi pred skupščino v Sofiji, kjer so po pogovoru s Todorovom in Mladenovom nadaljevali s protestom. Sinoči je bilo pred skupščino že več kot tisoč demonstrantov, ki so jasno zagrozili, da ne bodo odšli, dokler partija in državne oblasti ne bodo preklicale napovedanega sklepa o ukinitvi protiturške zakonodaje.
Vrhovno poveljstvo milice pa je sinoči opozorilo prebivalstvo, da milica ne bo več dopustila »nezakonitih demonstracij, ki ogrožajo javni red«.
Politično so bolgarski nacionalisti osamljeni. Poleg partije jim odkrito nasprotuje tudi Zveza demokratičnih sil, ki združuje vso bolgarsko opozicijo. Kljub temu, da nobena bolgarska stranka ne more osvojiti takih fašisto-idnih tez o izgonu vseh Turkov, ki se nočejo pobolgariti, pa je lahko vsakomur jasno, da bo ta izbruh nacionalizma povzročil precejšnje težave novim bolgarskim voditeljem. Bolgarija bo torej drago plačala koncept tistega in-ternacionalizma,.ki vsiljuje manjšinam internacionalizem v korist večinskih narodov in ki je povzročil toliko škode številnim narodnostnim skupnostim.
Na sliki (telefoto AP): bolgarski nacionalisti pred skupščino.

• Bolgari in Turki Slovenci in Andreotti
NADALJEVANJE S 1. STRANI kot v tistih z ustrojem realnega socializma ali realnega komunizma, kot hočemo to imenovati. Propaganda enih in drugih je sicer veliko govorila o pravicah manjšin, dogajanja zadnjih mesecev in dni pa dokazujejo, da ni bilo tako.
V	Bolgariji so v času koketiranja med Dimitrovom in Titom, potem ko je v Jugoslaviji bila ustanovljena republika Makedonija, našteli nad
700.000	bolgarskih državljanov makedonske narodnosti. Kasneje je ta makedonska narodnost ali manjšina enostavno »izginila«. Ni je več. Bolgari, ki so med zadnjo vojno bili Hitlerjevi zavezniki in kot taki vojaško zasedli ter priključili del sedanje Makedonije, trdijo, da Makedoncev sploh ni, da so to pravzaprav Bolgari. Zaradi tega so danes vsi Makedonci, živeči v Bolgariji šteti kot pripadniki enega in istega naroda, t.j. bolgarskega. Nič niso v zvezi s tem pomagali jugoslovanski protesti. Še zlasti so bili neuslišani protesti Makedoncev iz svoje republike v Jugoslaviji, ki so seveda zaradi tega najbolj neposredno prizadeti.
V	bolgarskih mejah pa so se znašli že pred stoletjem tudi številni Turki. Pravijo, da jih je še danes milijon. To je zares veliko, tvorijo dobro desetino prebivalstva bolgarske države.
Leta 1984 so bolgarski vladni organi dali izglasovati posebni zakon o manjšinah. Vse pripadnike manjšin je bilo treba »pobolgariti«. Makedonci in najbrž tudi kaki Romuni na severu dežele so bili že pobolgarjeni. Enako naj bi bilo tudi z najmočnejšo manjšino, s turško. Imena in priimke so ti ljudje morali spremeniti. Prav tako so morali opustili verske in druge običaje. Bolgarski so postali poroke in pogrebi. V šolah je bil ves pouk v bolgarščini.
Primorci dobro vemo, kaj vse to pomeni.
Čisto razumljivo je, da so se bolgarski državljani turške narodnosti temu upirali. Politični in policijski pritisk pa je bil premočan, njihov odpor ni rodil sadov. Zaradi tega je lani nekaj sto tisoč Turkov, pravijo, da jih je bilo 300.000, zbežalo v Turčijo. Bolgarske oblasti so omogočale njih izselitev (enako so ob koncu dvajsetih let ravnale italijanske fašistične oblasti s Primorci in Istrani, ko so se ti izseljevali v Jugoslavijo ali v Argentino), kmalu pa so Turki zaprli mejo. Država, ki ima v tujini milijone izseljencev, ki ima doma veliko brezposelnosti, ni mogla sprejeti novih revežev, pa čeprav pripadnikov svojega naroda. Po padcu Živkova se je veliko Turkov vrnilo v Bolgarijo z upanjem v bolj pravične življenjske pogoje.
In res, sedanja vlada, ki je vrgla Todora Živkova, je izjavila, da bo odpravila zloglasni zakon o manjšinah iz. leta 1984. O njem naj bi sobranje, tak je naziv za bolgarsko skupščino, sklepalo čez teden dni.
Nacionalisti v Bolgariji pa so dvignili glavo in rjovejo proti odpravi tega zakona. Oglasili so se predvsem Bolgari, živeči v južnih krajih države, kjer žive tudi Turki, oglasili pa so se tudi prebivalci drugih predelov države. Brez dvoma bomo v prihodnjih dneh priča še nadaljnjim demonstracijam
in protestom pravovernih Bolgarov, ki hočejo svojo državo očistiti »nevernikov«.
Kaj vse to pomeni? Gori omenjeni bolgarsko-turški primer ni osamljen. Nihče naj ne misli, da so Turki na tem področju kaj boljši. Dobro vemo kako ravnajo s Kurdi, kako so ravnali in še ravnajo z Armenci, ki žive v mejah turške države. Turška vojska ima v vzhodnih deželah države neomejeno oblast in manjšine sploh nimajo nobenih pravic.
Primer ni osamljen in bo brez dvoma prišel na dan v vseh evropskih državah. Grki od vedno oporekajo Makedoncem pravico do jezika. Redki Turki na Rodosu in na drugih egejskih otokih ne uživajo nobenih pravic, prav tako jih ne uživajo Grki v Turčiji. Oster spor na Cipru nam kaže kako stoje stvari.
Kako bo s tem vprašanjem v bodoči Romuniji? Bodo Romuni pristali na včerajšnji sklep njihove nove vlade, da prizna narodnostne pravice Madžarom, Srbom, Nemcem in drugim, ki žive na njenem ozemlju? Kako bo s tem vprašanjem na Poljskem, kjer še vedno živi nad en milijon Nemcev? Kako se bodo stvari razvijale v Srbiji in na Kosovu, kjer živi veliko število Albancev in kjer se sedaj kratijo narodnostne pravice te številne manjšine, kar pomeni, da jim kratijo tudi politične pravice.
Pa smo že spet pri nas. Uvodoma smo prikazali podobnost med raznimi »odbori za obrambo« v Sofiji, Trstu in Gorici. Jutri pride v Gorico predsednik rimske vlade Giulio Andreotti. Neuničljivi politik, ki slovensko problematiko dobro pozna, saj smo ga z njo direktno seznanili že na začetku sedemdesetih let, ko je bil, tako kot danes, predsednik vlade, bi se moral zavedati, da ni v Italiji dovolj govoriti o pravicah madžarske manjšine v Romuniji, ne da bi se stvari najprej uredile doma z našo manjšino in drugimi jezikovnimi skupnostmi.
V	Gorici bo predsednik Giulio Andreotti prejel častno doktorsko diplomo v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, v novem sedežu podružnice tržaške univerze, v stavbi, kjer še danes domujejo dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Nadejamo si, da ga bodo dijaki in profesorji teh naših šol povabili v svoje učilnice in se z njim pogovorili ter mu orisali naš položaj. Tak nastop bi bil koristnejši in učinkovitejši od tolikšnih nastopov kateregakoli politika. Predsednika Andreottija bi morali tudi poučiti, da so to stavbo pred prvo vojno zgradili s svojimi prispevki slovenski, furlanski in italijanski verniki.
V	zvezi s tem za zaključek še nekaj. V že kar zloglasnem zaščitnem zakonskem osnutku ministra Maccanica je Podgora, nekoč samostojna občina, danes predmestje Gorice, izginila iz »dvojezičnega« območja. Pred nekaj dnevi je v Gorici izšla knjiga z naslovom »Podgora-Piedimonte«, v kateri je cel kup starih spisov o Podgori, ki so napisani v slovenskem in italijanskem jeziku. Napisali so jo ljudje, ki so zelo blizu predsedniku Andreottiju. To knjigo naj nekdo jutri podari predsedniku Andreottiju. S tem ga bo tudi obvestil, da nima v svojem ministrskem teamu najboljših sodelavcev.
V Srbiji ni bilo navala na banke Markovičev program počasi napreduje
LJUBLJANA — Po zadnjih beograjskih vesteh ni bilo nobenega navala na banke: ne vrst ne velikega povpraševanja po tujih valutah, prav nasprotno, ljudje so v banke prinašali veliko večje vsote deviz, kot so jih dvigovali za dinarje. Ni se torej izpolnilo pričakovanje nekaterih srbskih političnih krogov, da bo Markovičev program že ob valutnih odnosih propadel, še predno so ga dobro pričeli izvajati.
Toda v beograjskih trgovinah cene še vedno naglo rastejo. Trgovci pridno pišejo nove številke, kot da se ne bi nič zgodilo. Predsednik zvezne vladne Ante Markovič je bil v razgovoru s tujimi dopisniki na novoletnem sprejemu optimist in je samo lakonično pripomnil, da naj cene kar dvigajo, čim bolj jih bodo tem prej in tem nižje jih bodo v kratkem prisiljeni spustiti. Toda v tej zvezi se govori tudi o možnosti zamrznitve cen, kar naj bi zahtevala Srbija in v kar naj bi bila vlada menda pripravljena privoliti, toda samo če SR Srbija to izrecno javno predlaga, in za razdobje enega meseca.
To je očitno srbski bolj politični kot gospodarski problem. V decembru so zvišali plače nad realne možnosti, sedaj nimajo denarja, ljudje pa spet zahtevajo zvišanje. Bilo je nekaj divjih stavk, ki so se vse zelo slabo končale, s pijančevanjem, razbijanjem, nasiljem in intervencijo miličnikov, še zlasti pa zdravstvenega osebja. Sedaj so ukrenili vse, da preprečijo ponovne stavke, ker plač preprosto ni
več mogoče dvigniti. Takšno je določilo zveznega zakona, v srbskih bankah pa ni dovolj denarja niti za normalne plače, kaj šele za nova zvišanja.
Bojkot slovenskega blaga pa se nadaljuje, čeprav je tudi v tej zvezi slišati različne govorice, med drugim o tem, da je skušala posredovati zvezna Socialistična zveza, toda za zdaj brezuspešno. V beograjskih trgovinah ni več slovenskega blaga in nastajajo velike težave, čeprav si nekatera podjetja pomagajo, kot si vedo in znajo in tako je bojkot precej omiljen.
Zvezna vlada se izgovarja, da pri bojkotu ne razpolaga z ustreznimi instrumenti in da je tudi zato treba sprejeti ustavne amandmaje, o katerih je govoril Markovič v zvezni skupščini, ko je predstavil sveženj gospodarskih ukrepoy.
To vprašanje bo osrednja tema v slovenski skupščini, ki bo zasedala prihodnji četrtek. Njena ustavna komisija se je že izrekla proti sprejemanju amandmajev in je pri tem navedla tehtne razloge. Komisija je bila predvsem mnenja, da v Jugoslaviji ni mogoče odprtih vprašanj reševati z nadaljnjo centralizacijo odločanja in prenašanja pristojnosti na osrednjo centralizirano vlado. To pa je ključni problem ustavnih dopolnil, med katerimi so močno sporna še določila o javni varnosti, ki ustanavljajo osrednjo policijo in s tem že na začetku povzročajo spore med republikami in zvezno vlado tudi na tem področju.
BOGO SAMSA
V Palermu so se včeraj spomnili ubitega predsednika Mattarelle
PALERMO — V glavnem mestu Sicilije so se včeraj spomnili predsednika krajevne deželne vlade Piersantija Mattarello, ki je točno pred desetimi leti padel pod streli zločincev. Matta-rella, ki je pripadal Krščanski demokraciji, je bil v prvi osebi angažiran v boju proti mafiji, istočasno pa se je zavzemal tudi za korenito prenovo političnega življenja v Palermu in tudi v svoji stranki. Pripadal je notranji levici v KD, med njegovimi najtesnejšimi sodelavci je bil tudi sedanji palermski župan Leoluca Orlando.
Slavnostna govornika na včerajšnji komemoraciji sta bila predsednik Dežele Sicilije Rino Nicolosi in bivši predsednik ustavnega sodišča Leopolde Elia, navzoč pa je bil tudi vsedržavni tajnik KD Arnaldo Forlani.
Na sliki (telefoto AP): na sedežu Dežele Sicilije so odkrili doprsni kip Mattarelle.
Prva reklama na zidu
Znana agencija si je prilastila pravico, da je prva Izkoristila berlinski zid v reklamne namene	(AP)
Američane skrbi Noriega ker je sodeloval s CIA
PANAMA — Ameriške tajne službe so si v zadnjih dneh zastavile precej pereče vprašanje, ki bi mu morale vsekakor v kratkem najti primeren odgovor. Gre namreč za tajne, pretežno političnega značaja, s katerimi naj bi bil seznanjen bivši panamski diktator Noriega, njegove informacije pa naj bi izhajale iz časov, ko je sodeloval s CIA.
Noriega bi lahko izkoristil prav te informacije, da bi si vsaj nekoliko pomagal med procesom, saj bi lahko zlahka spravil v slabo luč Američane, ali vsaj tajne službe in takratnega direktorja, sedanjega predsednika Busha. Nekatere skrbi tudi to, da je polkovnik North svoj čas uničil vse svoje dokumente, medtem ko je Noriega skrbno shranil sleherni kos papirja.
V Panami je včeraj prvič spregovoril nuncij, ki je dal intervju o desetdnevnem »bivanju« z Noriego, Gvatemala pa je priznala vlado predsednika Endare, češ da se prav z Noriegovim odhodom lahko res govori o demokratizaciji v državi.
Dvojezično
šolstvo:
ministrica
proti
Haiderju
CELOVEC/DUNAJ — Ostro je zavrnila napoved koroškega deželnega glavarja Haiderja, da hoče izvesti ugotavljanje manjšine in zmanjšati število šol, na katerih se otroci lahko prijavijo k dvojezičnemu pouku, zdaj tudi zvezna ministrica za pouk, kulturo in umetnost dr. Hilda Hawli-cek. Ministrica je izpostavila, da tudi po najnovejši razsodbi ustavnega sodišča - o tej smo že poročali - ne bo prišlo do sprememb na avtohtonem področju (se pravi na tudi že doslej veljavnem dvojezičnem ozemlju), da pa bo treba seveda zagotoviti pravico do dvojezičnega pouka Slovencem tam, kjer doslej niso imeli pravice do tega.
Po izjavah ministrice bo na avtohtonem ozemlju zadostovala torej še naprej le prijava k dvojezičnemu pouku, na ostalem teritoriju pa bo treba najti rešitev: »To pa hočem najti skupno s koroškimi strankami in z zastopniki slovenskih osrednjih organizacij!« ,
Ministrica Hawlicek pa je zavrnila tudi Haiderjevo grožnjo, da po razsodbi ustavnega sodišča »pač ne bo prišlo do ustanovitve dvojezične trgovske akademije v Celovcu«. Hawlicekova je izpostavila, da bo do te na vsak način prišlo.
ANDREJ MOHAR
Koroški deželni glavar Jorg Haider
Za bolnico Franjo zbranih že preko 57 milijonov lir
TRST — Nabirka za sanacijo in obnovo bolnice Franja se je od zadnje objave salda pologov pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem povečala še za nadaljnjih 2.250.00 lir in znaša skupna vsota na dan 5. januarja 57.257.121 lir. Dejansko je do zdaj zbrana vsota še nekoliko višja, ker niso še vsi bančni zavodi vračunali obresti. Obresti so vračunane samo v saldu Tržaške kreditne banke in Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Trenutni saldo pologov pri posameznih denarnih zavodih je naslednji:
Tržaška kreditna banka 39.466.333 lir
Hranilnica in posojilnica na Opčinah 10.411.522 lir
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini 3.390.400 lir
Kmečka banka v Gorici 2.673.866 Tir
Kmečko-obrtna hranilnica v Doberdobu 345.000 lir
Kmečko-delavska hranilnica v So-vodnjah 970.000 lir
Iz soteske Pasice zdaj ni posebnih novih vesti. Vsa groba dela pri spravljanju kamenja iz soteske in pri zavarovanju brega, s katerega se je usul plaz, so bila opravljena že sredi novembra^ ko bodo vrmenske prilike dovoljevale pa se bodo dela v sosteski in na samih bolnišniških objektih nadaljevala tja do maja, ko računajo, da bo ta zgodovinski objekt • obnovljen in ponovno odprt za obiskovalce. Pač pa se med tem nadaljuje restavriranje pokvarjenega ali poškodovanega inventarja v barakah, predvsem v Muzeju revolucije v Ljubljani.
Do tedaj, do maja, pa bomo tudi pri nas v zamejstvu nadaljevali z zbiranjem prispevkov, saj denarja za dokončno obnovo bolnice še vedno ni dovolj, (j.k.)
Coloni (K D) posegel za obmejni zakon
RIM — Tržaški demokristjanski poslanec Segrgio Coloni je tudi v imenu ostalih parlamentarcev KD iz naše džele posegel pri podtajniku ministrskega sveta Cristoioriju in ga pozval, da bi v palači Chigi prišlo do ponovnega srečanja, na katerem naj bi proučili trenutno stanje postopka o zakonu za razvoj gospodarskega sodelovanja na vzhodni meji. Osnutek trenutno »leži« v proračunski komisiji senata.
Pobuda, ki je doslej naletela na številne težave in zapreke, se bo morala sedaj premakniti z mrtve točke - je zapisano v tiskovnem poročilu tržaškega demokristjanskega poslanca - ker so bila v državnem finančnem zakonu v te namene nakazana višja finančna sredstva.
V triletju je namreč nakazilo od 450 milijard lir naraslo na 600 milijard lir, kar potrjuje - je še rečeno v tiskovnem poročilu - politiko kooperacije, ki jo Italija vodi do držav vzhodne Evrope.
Podtajnik Cristofori se je s svoje strani strinjal s Colonijevimi ocenami in sklenil, da bo do novega koordinacijskega sestanka, na katerem bi morala vlada predstaviti svoje predloge senatu, že 17. t. m.
____Gospodarski dopis iz Slovenije_
SE JE TEKMA ZAČELA?
Velikanske spremembe, ki jih je povzročil Markovičev program konvertibilnega dinarja, so prinesle nekaj dobrega: po dolgih desetletjih je v državi spet oživel pravi finančni trg, ki ga prav socialistično gospodarstvo ni priznavalo. Ni tako zelo pomembno to, da je konvertibilni dinar odpravil črni devizni trg in legaliziral pravega, takega, kjer kupčevanje z devizami in dinarji teče javno, pod nadzorstvom in pod določenimi 'pravili. Bolj pomembno je, da so postale banke samostojni gospodarski subjekti, torej podjetja, ki morajo s svojim delom zaslužiti svoj kruh. Ne gre samo za to, da so ta podjetja formalno ustanovljena (za finančna podjetja so bila namreč v povojni zgodovini proglašena že nekajkrat), gre predvsem zato, da so ta podjetja začela tekmovati med seboj.
Kje se kaže tržna tekma? V določanju obresti za hranilne vloge in posojila, na primer. Že banke v okviru največje slovenske banke LB (bančna delniška družba) si med seboj tekmujejo pri obrestih, saj so razlike med najugodnejšo obrestno mero in najnižjo kar precejšnje. Še večje so med temi bankami in ostalimi v državi. Obrestna pisanost je velika. Tako je tudi pri pogojih za najemanje posojil. Na trgu denarja se je tudi že vzpostavila različna cena denarja. Denar je na primer v Sloveniji nekoliko cenejši kot v južnih delih države, čeprav so tam obresti na hranilne vloge celo nižje kot v Sloveniji, vanedar pa je povpraševanje po denarju na jugu države nižje. Precej težav je s čeki, ki so bili doslej glavno plačino sredstvo (zaradi zamika, ki nastane pri plačevanju s čeki, se tako plačevanje v hiperinflacijskih razmerah zelo izplača). Zdaj niso več obvezno plačilno sredstvo in vsakdo lahko sprejme le tisti ček, ki ga sam hoče, torej ček tiste finančne ustanove, v katero zaupa. Tako je na primer Petrol povzročil veliko negodovanja (po našem prepričanju negodovanje ni bilo upravičeno), ker je odklonil vse čeke; šele čez čas jih je začel sprejemati, vendar samo čeke LB d.d., s katero se je
dogovoril za poslovno sodelovanje in kateri zdaj zaupa.
Počasi se urejajo tudi druge finančne zadeve in trg le prodira v glavne gospodarske žile, ker finance nedvomno so. To je precejšen dosežek zvezne vlade, saj je bilo prav finančno področje tisto, kjer so doslej popustile vse jugoslovanske vlade kar po vrsti in odnehale s svojimi gospodarskimi načrti. Toda tudi Markoviča čaka še izjemno veliko dela. Pospešiti mora ta tržni finančni prces in doseči, da bodo domača podjetja postala konkurenčna tudi tujim finančnim ustanovam, sicer se lahko zgodi, da bo kapital začel begati in bo poiskal pot tja, kjer ga najbolj cenijo.
Še hitreje in še močneje pa mora vzpostavljati in pospeševati tr-žnost na drugem področju: na trgu blaga in storitev. Samo na videz se zdi ta naloga lažja, ker je podjetij in blaga veliko. V resnici pa so morda razmere celo veliko bolj zapletene kot na finančnem področju, kajti prav s prodajo (in inflacijskim navijanjem cen) so se skušali okoristiti prav vsi: od tovarn, do državne uprave.
Je napredek na tem področju narejen z dokaj trdno oblikovanim državnim proračunom? Proračun ima vleiko hibo: je namreč večji kot prej. Torej bo treba zanj zajeti bolj globoko kot doslej. Vlada je spet zajemala pri davkih, prometni davki so se povečali za nekaj odstotkov, kar ne more biti v prid inflacijskemu zaviranju. Toda res je tudi, da je proračun letos prvič zastavljen tako, da so finančni viri znani in določeni in da je odpravljena, kot trdi vlada, možnost za napajanje proračuna z denarjem iz primarne emisije.
Takih značilnosti, kot smo jih skušali ponazoriti s proračunom, je še več in prav zaradi tega bo delo zvezne vlade še zelo naporno, če bo hotela inflacijo spraviti v tiste okvire, ki jih je začrtala. K sreči je že zaznati nekaj spodbudnih znakov. Po dolgem času je vendrle slišati tudi, da se je kakšna stvar pocenila. Morda pa le ne gre samo za prve lastovke!?
JOŽE PETROVČIČ
V Izolskem zalivu bodo Drugi program ljubljanske TV
postavili valobrana
bo na Primorskem bolj viden
s, IZOLA — S tem ko so delegati izol-J5® občinske skupščine sprejeli zazi-naert za marino, se je prižgala di zelena luč za pripravo izvedbenih i Črtov, izdajo lokacijskega in grad-®nega dovoljenja in sam začetek padbenih del. Zaliv, v katerem bodo J*tedili jahtno pristanišče, bodo začeli 3Prej zasipavati na mestu, kjer bosta j glavna valobrana - valobran 1 in 1' ki bosta ves notranji akvatorij ščiti-Q9, Pred neurji, hkrati pa bosta tudi Jmstje, na katero bodo povezali veči-v notranjih pomolov namenjenih pridom.
p Izvedbene načrte za oba valobrana J^Ptavljajo v piranskem Projektiva 'Zen j ring podjetju. Načrti so skorajda ''sred, tako da bodo v tem mesecu Opisali lokacijsko obravnavo in izderi lokacijsko dovoljenje, v februarju L’3 bi lahko začeli z zasipavanjem 'borja. »že med javno obravnavo Osnutka zazidalnega načrta smo pou-^tjali, da bo gradnja marine potekala vet fazah, tako tudi gradnja obeh rj °branov, saj bomo med glavno tu-,‘stično seznono ustavili Vsa dela, ki 1 na katerikoli način motila ali ones-‘nzevala okolje, še zlasti morje. Prav b zasipavanju pa je pričakovati pove-an in moten mestni promet, skaljeno Pn bo tudi morje v zalivu, kamor bodo dlagali zasipni materija!,« pravi pred-Sednik izvršnega sveta Branko Mahne. Vsa dela okoli priprave in sprejema pihalnega načrta je doslej vodil in sklaj e val izolski izvršni svet oziroma vavod za planiranje, urbanizem, stano-®njske in gradbene zadeve. S tem ko r 'irina postaja stvarnost, se bodo mo-®h v Izoli odločiti tudi za dejanskega °silca te naložbe, kar naj bi bilo zna-0 tudi že v tem mesecu.
IZTOK UMER
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Danes v Čedadu (ob 15. uri v Ristoriju) Dan emigranta
' iii ’ -. ** * '*
pesmi, glasba, življenje Slovencev videmske pokrajine
cami, musiche, vita degii Sloveni della Provincia di Udine
Čedad . cimdale. 7.1.1990 ore 15.00
Tealro Comunale “RISTORI”
Pod pokroviteljstvom Občine Čedad
Patrocinato dal Comune di Cividale del Friuli
KOPER — Od letošnjega petega maja dalje bodo Primorci lahko v večjem številu spremljali drugi program ljubljanske TV. Drugi program bodo na 41. kanalu lahko najprej videli vsi tisti na Primorskem, ki že zdaj vidijo 27. kanal, to je program koprske televizije. To smo lahko zvedeli na seji koordinacijskega odbora za informativno dejavnost pri medobčinskem svetu SZDL obalno-kraške regije.
Medtem, ko lahko zdaj v Sloveniji drugi program gleda 83 odstotkov prebivalstva, je ta odstotek na Primorskem bistveno nižji - le 37 odstotkov, v obalno-kraški regiji pa celo manj kot 10 odstotkov. S postavitvijo matičnega oddajnika na Nanosu (ta naj bi začel delovati petega maja) pa se bo vidnost tudi na tem koncu Slovenije izboljšala.
Po posebnem programu, ki ga je pripravila projektna ekipa skupščine RTV Ljubljana, bi za prvo etapo urejanja vidnosti drugega programa morali poleg oddajnika na Nanosu, vzpostaviti še ustrezne mikrovalovne zveze in pretvorniško mrežo, za kar bi morali zbrati 2.132.000 DEM, oziroma temu ustrezno dinarsko vsoto. Televiziji je z vsemi razpoložljivimi viri uspelo zagotoviti že 1.550.000 DEM, ostalih 582 tisoč mark pa naj bi po ključu glede na prebivalstvo zbralo sedem primorskih občin. (Za primerjavo - novogoriška občina naj bi zbrala 29,3 odstotka, koprska 21,6 odstotka, sežanska 12,1 odstotka te vsote itd.) Če bi primorske občine zbrale ta denar, bi lahko uresničili približno tako vidnost drugega programa, kakršna velja v povprečju za Slovenijo. Zato so se danes v Kopru dogovorili, da naj bi izvršni sveti posameznih primorskih občin še ta mesec sprejeli stališča o tem, kako bodo zbirali denar in bi bilo potem še letos mogoče bistveno izboljšati vidnost drugega programa na Primorskem. Če pa bi hoteli izenačiti vidnost drugega programa s prvim, bi morali (po vsej verjetnosti v prihodnjem letu) zbrati še kakih 400 tisoč DEM. S tem denarjem bi uresničili načrte, ki so jih za-
stavili v okviru druge etape dograjevanja druge televizijske mreže v jugovzhodni Sloveniji.
Ob tem so^se pojavile pripombe tistih, ki še zmeraj ne vidijo niti prvega programa (in niti programa koprske televizije). Samo v sežanski občini je takih prebivalcev po podatkih ljubljanske RTV kakih 500, po podatkih sežanske SZDL pa precej več: »Prvega programa v sežanski občini ne vidijo prebivalci vseh tistih vasi in zaselkov, ki ležijo na sončni strani malo višjih gričkov.«
Člani obalnega koordinacijskega odbora za informativno dejavnost so obravnavali tudi programske zasnove Radia in Televizije za leto 1990 in me-
nili, da bi se morali čimprej ustrezno pripraviti na spremljanje predvolilnih dogajanj in volitev, zahtevali so, da bi morali v skupščino RTV vključiti predstavnike obeh narodnosti. Prav tako so menili, da bi morali več pozornosti posvetiti oblikovanju novih - nekakšnih regionalnih programov. Zlasti Radio Koper-Capodistria bi že zdaj lahko oblikoval lasten program tudi pet opoldanskih ur. Zvedeli pa smo lahko, da namerava televizija verjetno že od 15. januarja (z določenim časovnim zamikom) še isti večer posredovati posnetek oddaje Žarišče, ki ga zdaj večina prebivalcev Primorske ne more gledati, ker ne vidi drugega programa.
BORIS ŠULIGOJ
Izšla nova revija deželnega sveta F-JK »Consiglio informa«
TRST — Pred dnevi je izšla nova revija, ki jo izdaja tiskovni urad deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Izhajala bo vsaka dva meseca, odgovorni urednik pa je Giorgio Slama. Prinašala bo razne vesti in mimo kro-nističnega vsakodnevnega obveščanja podrobneje prikazovala delovanje deželnega sveta F-JK in njenih organov. Posebna pozornost bo v reviji namenjena zakonodajni dejavnosti skup-špčine, ki bo prikazana dokaj pregledno in jasno, tako da se bodo lahko tudi manj vešči z lahkoto »znašli« v deželni zakonodaji, ki je na vseh področjih še kar zapletena. Revija nosi naslov »Consiglio informa«.
'*#*>*•*<
JtCassM«!***
M.««*'
Spodv«*«* r*** !<<1
inlio informa
Pri nas manj prireditev kot drugod
S svetimi tremi kralji je konec prazničnih dni
Nastopil je včeraj dopoldne v palači Ferdinandeo
Koncert komornega orkestra Alpe-Jadran za mir med narodi stare in nove Evrope
»Vsega lepega je enkrat konec«, so pravili nekoč naši predniki, ki so bili v marsikaterem oziru strpnejši in manj zahtevni od nas. Z današnjim dnem je namreč v glavnem konec prazničnih dni in šolskih počitnic, ki so se tokrat lepo razpotegnile čez božične in novoletne praznike vse do svetih treh kraljev. Po šestem januarju pa se v Italiji že tradicionalno spet oživi vsakakršna dejavnost.
Čeprav so sveti trije kralji spet dela in pouka prost dan, ker je pač vlada morala upoštevati proteste skupine parlamentarcev o neupravičenosti ukinitve tega »globoko zakoreninjenega praznika«, pa ga pri nas praviloma ne slavimo. Otroke namreč v naših krajih že v začetku decembra obdari Miklavž, nato prineseta darila še Božiček in deloma tudi dedek Mraz, tako da svetim trem kraljem v glavnem pripisujemo svetopisemska darila.
Tudi starka, ki je v nekaterih južnih predelih Italije tako priljubljena, k nam redko zaide in še to v glavnem, da obdari organe javne varnosti in pripadnike podobnih služb. Njim sicer daril ne pusti v predpisani volneni nogavici, ki bi jo na viljo obesili nad domače ognjišče, temveč jih v njenem imenu posamezniki in predstavniki raznih ustanov prinesejo kar na njihova delovna mesta. Izgublja se tudi navada, ki smo ji bili do pred nekaj leti priča tudi v Trstu, da bi vozniki redarjem puščali darila na glavnih mestnih križiščih.
Tako da se pri nas na dobrotljivo, dasi ne preveč privlačno starko, spomnijo predstaviki tistih služb in organizacij, ki so prisotne na celotnem državnem ozemlju. Globje se v ljudsko zavest ni zapisala, ker je tradicija pripadala že drugim namišljenim dobrotnikom.
Vsekakor tudi pri nas sveti trije kralji oziroma starka, ki ji pravimo befa-na, namenjajo svoja darila možem »postave« in pa najmlajšim. Za njih so tudi v našem mestu včeraj nekatere sindikalne organizacije priredile manjša slavja.
Seveda pa so sveti trije kralji tudi pomemben cerkveni praznik. Zato je
na ta dan več slavnostnih maš, najpomembnejšo je daroval škof Bellomi.
Povsem drugače je seveda v sosednji Furlaniji in tudi na Goriškem, kjer se tradicionalni obredi ob 6. januarju oziroma na njegov predvečer nanašajo na pomembne zgodovinske mejnike oziroma na še starejše ljudsko izročilo. Prižiganje »vedeževalnih« ognjev seveda nima veliko skupnega z darežljivo starko, katero je zelo vztrajno, med drugim, podpiral tudi fašizem.
Ne glede na pomen, ki ga vsak posameznik daje 6. januarju, pa vsekakor po že ustaljeni navadi zaključuje praznično obdobje na raznih področjih. Jutri bodo namreč začeli spet delati v nekaterih industrijskih obratih, ki so jih čez praznike zaprli, razna voljena telesa bi morala spet redneje zasedati, in končno bi se moral spet začeti pouk v šolah raznih stopenj. Glede šole pa velja še povedati, da bodo učitelji nekaterih slovenskih osnovnih šol imeli izpopolnjevalne tečaje, kar pomeni, da bodo ponekod imeli daljše počitnice.
Mladi glasbeniki iz dežel Alpe-Jadran so nastopili pod taktirko Giovannija Pacorja.	(Foto Magajna)
Protest radikalcev podprl tudi tajnik Demokratičnega sodstva
Proti predlogu o uvedbi smrtne kazni
»Smrtna kazen zanika pravno državo«, »V Romuniji so jo odpravili. Ali jo bodo ponovno uvedli v Italiji?«, »Vsako človeško življenje je sveto«. S temi in drugačnimi gesli je skupina tržaških radikalcev in članov Zveze komunistične mladine Italije manifestiralo včeraj dopoldne pred tržaškim sedežem Krščanske demokracije proti predlogu vsedržavnega tajnika KD Forlanija, da bi za nekatere hude zločine (kot je usmrtitev ugrabljenih talcev) ponovno uvedli v Italiji smrtno kazen. Nenasilno manifestacijo, ki se je omejila (kot vidimo na sliki Maria Magajne) na tihi protest s transparenti', so tržaški radikalci priredili istočasno s podobno manifestacijo, ki je bila včeraj v Rimu, podprli pa so jo tudi — kot rečeno — ZKMI, sindikat CGIL, Liberalna mladina in tajnik tržaškega Demokratičnega sodstva (MD) Luigi Dainotti.
»Koncert za mir« v izvedbi članov komornega orkestra Alpe-Jadran je včeraj pritegnil v neoklasicistično dvorano palače Ferdinandeo, v kateri so v zadnjih časih začeli končno prirejati več zanimivih kulturnih prireditev, izredno številno občinstvo. Včerajšnji koncert je namreč predstavljal eno od redkih priložnosti za Tržačane, da prisluhnejo nekaterim od najizrazitejših mladih glasbenih talentov iz dežel Alpe-Jadran. Poleg tega pa je imel včerajšnji koncert poseben pomen, saj so ga priredili prav v duhu novega miru, ki bi lahko zavladal v vsej Evropi in pri grajenju katerega bi lahko prav dežele Alpe-Jadrana imele zelo pomembno vlogo. Kulturne izmenjave, ki lahko presežejo ozke gospodarske in merkantilne interese (ki reproducirajo premoč nekaterih držav v škodo drugih), pa so osnova za medsebojno spoznavanje in premeščanje kulturnih in jezikovnih razlik oziroma za grajenje novega mednarodnega sožitja.
Orkester Alpe-Jadran sestavljajo namreč mladi glasbeniki iz skoraj vseh dežel delovne skupnosti. Na včerajšnjem koncertu, ki ga je dirigiral Tržačan Giovanni Pacor, so nastopili mladi iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Tridentinske-Gornjega Poadižja, Lombardije, Veneta in Madžarske, in sicer violinisti Romalo Ges-si, Sidonja Lebar, Marta Nagy, Ales-sandra Carani, Igot Kuret, Barbala Pomaži, violista Alberto Pollesel in Davide Prelaz, čelistki Paola Gentilin in Tanja Babnik, kontrabasist Mauro Muraro ter čembalistka Rosanna Po-sarelli. Kot solisti pa so nastopili že omenjeni Gessi, Caranijeva in Genti-linova ter oboist Dušan Jovanovič, klarinetistka Roberta Gottardi in violinist Črtomir Šiškovič.
Na koncertu, ki so ga priredili Dežela, rajonski svet za Kjadin in Rocol, glasbeno združenje Aurora Ensemble in Accademia ambrosiana di mušica da camera Interopera, je komorni orkester izvedel Corellijev Veliki koncert OpUS 6 Št. 8 »Za božično noč-r-Marcellov Koncert v c-molu za oboo in godala, Bdrmannov Adagio za klarinet in godala ter Sctiubertov Rondd v A-duru za violino in godala D 438.
TEHNOLOGIJA V SLUŽBI STRANK
Kot tradicija so razpolagali imetniki tekočih računov že od 2. januarja z izpiski le-teh, vlagateljem pa so bile pripisane na hranilnih knjižicah dozorele obresti v letu oziroma v drugem polletju 1989 že 2. januarja. Kot običajno nismo obremenili korentistov za stroške in komisije pri vodenju tekočih računov,
CASSA RUltALlE IEI3 AI9TIGIAMA OI*ICIMA * TI9II£STI£
MltAMILMICA IN POSOJILNICA OPČIN E -TRST
OPČINE — Ul. Ricreatorio 2 — Tel. 21491
Sincrotrone Trieste, konzorcijska delniška družba, zadolžena za izgradnjo tržaškega sinhrotronskega svetlobnega stroja »Elettra«, išče
elektromehanskega tehnika
da bi ga vključila v skupino za risanje, gradnjo in merjenje magnetov stroja »Elettra«.
Izbrani kandidat bo zaposlen pri dejavnostih precizne mehanike.
Po možnosti naj bi imel kandidat nekajletne delovne izkušnje v tem sektorju.
Delovno mesto zahteva razpoložljivost za izvajanje lastnih nalog tako v Trstu kot pri ustanovi CERN v Ženevi.
Interesenti so naprošeni, da v roku do 31. januarja 1990 posredujejo vse indikacije, ki zadevajo tako njihov curriculum kot vse ostale informacije, ki se jim zdijo primerne, in sicer na naslov:
SINCROTRONE TRIESTE — UFFICIO PERSONALE (Personalni oddelek) — PADRICIANO - PADRIČE 99 — 34012 TRIESTE - TRST
V prošnji je neobhodno potrebno označiti razpoznavni kodeks MP/TC/09.
V kulturnem sporedu bo nastopil združeni zbor Slavec-Slovenec
V sredo se bodo v Borštu spomnili nacističnega napada na vaški bunker
V sredo, 10. t. m., bo poteklo že 45 let od tistega mrzlega januarskega jutra, ko je zloglasna tolpa fašističnega vodje Collottija, s pomočjo nemških vojaških sil, obkolila Boršt, napadla partizanski bunker v vasi in pri tem ubila borce Dušana Muniha-Voj-ka, Ivana Grzetiča-Žitomira in Stanka Grudna-Strelo, domačina Danila Peta-rosa pa težko ranila, ga nato odpeljala v koronejske zapore, od tam pa v Rižarno, kjer je tudi končal svoje mlado življenje.
Tistega strašnega dne grozot in muk, ki so jih pretrpeli vaščani, se bodo v sredo zvečer spomnili na spominski proslavi, ki bo ob 20.30 v Srenjski hiši, prireja pa jo sekcija VZPI-ANPI za Boršt in Zabrežec.
Na proslavi bo nastopil tudi mešani pevski zbor Slavec-Slovenec, ki v letošnji sezoni prvič nastopa tudi uradno z združenimi pevci in pevkami iz Boršta in Ricmanj. Zbor vodi Aldo Kumar, na programu pa bodo seveda v glavnem borbene in partizanske pesmi.
Nadja Benčič je pevka v tem zboru. »Vesela sem, da je prišlo do združitve pevcev obeh zborov, ker vidim v tem možnost obstoja in napredka zbora. Kot še v drugih društvih, je bila tudi pri nas nekakšna stagnacija pevske dejavnosti in seveda tudi rezultatov ni bilo zato mogoče pričakovati. Tako smo se že v lanski sezoni nekateri pevci pridružili ricmanjskemu zboru. Na začetku letošnje sezone pa smo sprejeli sklep, da se pevci obeh zborov združijo.«
Rezultati te združtive so že vidni. Zbor je v tej sezoni že nastopil na dveh prireditvah: 3. decembra v Dekanih, ko so tam slavili 120-letnico čitalnice, in 23. decembra na Škofijah, kjer je tamkajšnji oktet slavil 10-letnico svojega delovanja.
»22. decembra smo imeli še zadnjo pevsko vajo v starem letu. Tako smo pripravili tudi prijetno družabnost, na kateri smo si voščili vse dobro in zaželeli tudi zboru in zborovodji čim več uspehov.«
Ocene, ki jih je zbor prejel, tako iz nastopa v Dekanih, kot na Škofijah, so bile zelo povoljne. Poslušalci so
bili z nastopom zadovoljni, pa tudi strokovne kritike so bile za zbor močno vzpodbudne.
»Sedaj šteje naš zbor 34 pevcev, nekaj več žensk kot moških. Dvanajst nas je iz Boršta. Dvakrat tedensko imamo vaje in sicer enkrat v Borštu, drugič v Ricmanjih.«
Morda vsi vaščani obeh vasi niso še povsem osvojili te skupne pevske dejavnosti.
»Mi pevci pa smo zadovoljni in z nami je zadovoljen tudi zborovodja. Želeli bi samo, da bi se nam pridružili še drugi, predvsem mladi pevci. Čim več nas bo, tem večji bodo uspehi in laže bo tudi zborovodji pri izbiri novih, bolj zahtevnih programov. Danes ni več čas za zapiranje v majhne kroge. Vsak zbor mora stremeti za napredkom in kvaliteto. To pa je možno, če zborovodja razpolaga z dvojnim številom pevcev, z dobrimi in pravilno razporejenimi glasovi.«
Pevska tradicija je tako v Borštu kot v Ricmanjih zelo bogata. Tu domačinom petje prav »leži«. Zato je tudi upravičeno Upanje pevcev Združenega mešanega zbora, da jih bodo domačini obeh vasi pri njihovem delu podprli ter da se bodo zboru pridružili še tisti, ki tega do sedaj še niso storili.
»17. januarja bomo zopet nastopili na prazniku sv. Antona v Borštu. Potem nas čakajo še drugi nastopi, na katerih bi se želeli predstaviti s čim boljšim programom. Nekatere nove pesmi že pridno vadimo, z drugimi bomo še začeli.«
Pogovor smo zaključili s skupno željo, da bi zbor še naprej dobro in uspešno delal, v zadovoljstvo prebivalcev obeh vasi, pa tudi vseh ljubiteljev zborovskega petja.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) zbor Slavec-Slovenec v novi postavi.
ZSKD vabi na ogled »Istrskih shic«
Na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Ul. sv. Frančiška bo jutri mogoče rezervirati sedež za brezplačen ogled baletne predstave ' Istrske shice , ki bo jutri zvečer ob 20. uri v gledališču Verdi. Gre za prvo tržaško gostovanje solistov in baletne skupine reškega gledališča Ivan Zajc. Predstavo sestavljata dva baleta: prvega, z naslovom "Sanja ", je na besedilo Vladimira Fajdetiča uglasbil istrski skladatelj Vjekoslav Grzinič, ki je umrl leta 1970, glasbo za drugi balet, z naslovom "Istrske freske", pa je napisal Boris Papandopulo, rojen sicer v Nemčiji, po očetu Grk, po materi pa Italijan, živi in dela v Zagrebu.
Solidarnostna akcija se nadaljuje
Romunija
potrebuje
zdravila
Kljub še - trajajočemu prazničnemu razpoloženju se v Trstu solidarnostne akcije za pomoč romunskemu narodu nadaljujejo. Poziv za nabirko zdravil in zdravstvenih aparatur, ki smo ga objavili pred nekaj dnevi, je namreč že obrodil dobre sadove. Lekarne, farmacevtske industrije, bolnišnice in posamezni zdravniki so darovali velike količine zdravil, ki jih bodo člani Itali-jansko-romunskega odbora prepeljali v Romunijo verjetno že jutri ali najpozneje pojutrišnjem. Najbolj radodarni so bili na onkološkem oddelku, ki ga vodi dr. Mustacchi in ki je posredoval potrebna zdravila za nekatere bolnike z levkemijo.
Kljub temu pa je pomanjkanje zdravil v Romuniji še vedno dramatično. Zato člani solidarnostnega odbora pozivajo vse, ki lahko prispevajo zdravstveni material, naj to čim prej storijo. Prispevke zbirajo v skladišču bivše vojašnice Beleno v Ul. Revoltella 29/35, vsak dan, tudi ob praznikih, od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Najbolj nujno potrebna so zdravila za mišično distrofijo in zdravila za otroke (zlasti multivitaminski preparati).
Skoraj vsak dan pa potujejo skozi Trst solidarnostne odprave. Nekatere izročijo svoje blago tržaškemu solidarnostnemu odboru, ki ga je kot smo že zapisali — uradno priznala romunska vlada in ki vsak teden organizira tudi po dve odpravi v Romunijo. Sinoči so v skladišču v Ul. Beleno na primer raztovorili dva tovornjaka iz Benetk, s katerima so v Trst pripeljali prispevke, ki so jih nabrali na beneški CGIL. Predsinočnjim pa so raztovorili tudi kombija iz Vicenze.
Prihodnja odprava bo namenjena v gorske predele Romunije ter v manjše zaselke, kamor mednarodna pomoč še vedno ni dospela. Člani solidarnostnega odbora, ki so trenutno v Romuniji, Pa bodo pripeljali s seboj v Italijo hudo bolno mater znanega baletnika Marinela Stefanesca, ki je prav v Italiji doživel naj večji umetniški uspeh.
S prispevki pa prejemajo skoraj vsi Solidarnostni odbori v Italiji veliko Prošenj za posvojitev romunskih sirot, v,indar bo o tem kočljivem vprašanju odločala prihodnja romunska vlada, ki bo izšla iz jesenskih volitev.
Navodila za avtomobiliste
Bencinske bone bodo začeli deliti jutri
Jutri bodo začeli deliti bencinske bone za letošnje leto, ki jih bodo tokrat upravičenci prejeli v enem samem obroku, in sicer do vključno 2. februarja. Lastniki avtomobilov z močjo do vključno 11 konjskih sil bodo prejeli bone za 500 litrov, lastniki večjih avtomobilov pa za 700 litrov bencina.
Za dvig bonov veljajo ista pravila kot doslej: upravičenci morajo predstaviti občinskim uslužbencem veljavno vozniško dovoljenje in prometno knjižico, za dvig pa lahko pooblastijo tudi tretje osebe.
Podjetjem bodo bone razdeljevali na sedežu avtomobilskega kluba ACI v Ul. Cumano 2, zasebniki pa jih bodo dobili v občinskih izpostavah Občine Trst ali v uradih okoliških občin.
Uradi bodo delovali po naslednjih urnikih. Občinske izpostave Občine Trst bodo od 8. do 19. januarja odprte vsak dan od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure, od 22. januarja do 2. februarja pa bodo (razen občinskih izpostav za Vzhodni in Zahodni Kras ter za Sv. Ivan) odprte od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure. Omenjene tri izpostave pa bodo odprte samo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 20. ure.
Okoliške občine pa imajo različne urnike. Na de-vinsko-nabrežinskem županstvu bo bone mogoče dvigniti od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih pa še od 17. do 19. ure. Na repenta-brskem županstvu bodo bone razdeljevali samo ob ponedeljkih in sobotah od 10. do 13. ure, na zgoniš-kem pa ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure. Upravičenci miljske občine se bodo morali obrniti na tehnični urad, kjer bodo bone razdeljevali vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure, prebivalci dolinske občine pa bodo lahko dvignili bone vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure ter ob sredah in petkih tudi popoldne od 15.30 do 17.30.
Uradi Avtomobilskega kluba pa bodo odprti od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15. do 18.
V priredbi sindikata prevoznikov CGIL
Seminar o Jadranu »morju novih poti«
Na tržaški Pomorski postaji bo 11. in 12. t. m. seminar na temo »Jadran, morje novih poti«, ki ga prireja vsedržavno tajništvo sindikata prevoznikov FILT-CGIL.
Seminar želi biti spodbuda za soočanje med ladjarji, podjetniki, upravitelji, politiki, ki delajo na področju pomorskih prevozov. Osnovni namen seminarja pa je v želji in potrebi, da bi bolje razumeli novosti, ki so na Vzhodu privedle do bistvenih sprememb. V luči velikih novosti se namreč odpirajo nove možnosti tudi za Jadransko morje, saj je to naravno zaledje mnogih vzhodnoevropskih in srednjeevropskih držav.
Jadransko morje je najbližja pot med Srednjo Evropo, sredozemskimi državami, Bližnjim vzhodom, Vzhodno Afriko, Daljnim vzhodom in Avstralijo. Ponovno ovrednotenje morskih poti je lahko učinkovita alternativa prevozom s tovornjaki, ki se srečujejo z velikimi težavami. Morda je odveč pripomba, da je v marsikateri izmed omenjenih držav cestni promet v krizi zaradi slabih cestnih omrežij, kar še poglablja splošne težave in ovire, ki jih doživlja cestni trgovski promet. Novo pa je tudi vprašanje okolja, zaradi katerega se nekatere države (na primer Avstrija) odločajo za alternativne prevoze (krepitev železniških prog in povečanje železniškega prometa), ki bi bili cenejši in manj nevarni za okolje. Tudi v luči teh prizadevanj bi lahko postalo Jadransko morje ponovno zanimiva »pot«.
Seminar, ki bo v dvorani Illiria, se bo pričel z uvodno besedo člana vsedržavnega tajništva FILT-CGIL Degnana. Razdeljen bo v tri tematske sklope: v prvem bo govor o novem mednarodnem položaju, v drugem bodo razpravljali o vprašanjih dela in tehnološki obnovi, v tretjem pa o podjetjih in mešanem prometu (cesta-železnica-voda). Med drugim so predvideni posegi predsednika Tržaškega Lloyda Juccija, poverjenega upravitelja družbe Adriatica Bonicci-ollija, predsednika Avtonomne pristaniške ustanove Zanet-tija, odgovornega za osebje družbe FINMARE Grossa, voditelja družbe Fermar Carboneja in predsednika družbe Nau-tica Canie. Posegli bodo tudi evropski poslanec Rossetti in deželni odbornik Carbone. Seminar bo zaključila vsedržavna pomožna tajnica FILT-CGIL Donatella Turtura.
Težave zaradi stavke železničarjev
Danes ob sedmi uri se bo zaključila 40-urna stavka železničarjev, ki pripadajo avtonomnim sindikalnim organizacijam. Stavka se je namreč pričela v petek zvečer, niso pa se je udeležili tisti železničarji, kijso včlanjeni v sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Železničarji so se odločili za stavko zato, ker jim železniška uprava ni dodelila zimskih delovnih oblek.
Stavka je že včeraj povzročila več težav. Prišlo je do nekaterih zamud, na mejnem prehodu na Opčinah pa se je moralo nekaj tovornih vlakov ustaviti. Ob približno 16.30 so bili ustavljeni trije vlaki iz tujine in trije, ki bi morali preko meje. Prav zastoji na obmejni postaji so bili ob stavki, ki je
bila med 23. in 27. decembrom, vzrok polemik. Takrat so jugoslovanske oblasti zagrozile, da bodo preusmerile železniški promet drugam. Tokrat so namesto stavkajočih železničarjev poklicali delavce železniške inženirske enote, ki bi morali zagotoviti redni promet. To pa je skoraj nemogoče, saj je na Občinah na primer stavkalo kar osem strojevodij, ki jih praktično ni mogoče nadomestiti z osebjem, ki na tem področju nima pravih izkušenj. Stavka je torej kljub razmeroma skromni udeležbi imela svoje učinke in je ponovno povzročila precejšnje težave v železniškem potniškem, še zlasti pa v tovornem prometu in povzročila zastoje na obmejnih železniških prehodih.
Po pravoslavnem koledarju
Po prepovedi manifestacije na Trgu Unitd
Srbska verska skupnost praznuje danes božič
Zborovanje bo na
ije Sama Pahorja Trgu Riborgo
Pobudnik današnje manifestacije proti »prizadevanjem, da bi se z zakonom določilo manjši obseg (v prostorskem in vsebinskem smislu) pravice do rabe slovenskega jezika« Samo Pahor, je v tiskovnem sporočilu potrdil, da manifestacija bo, in sicer danes od 11.30 do 12.30 na Trgu Riborgo.
Kot smo poročali, je tržaški kvestor Samu Pahorju in njegovim somišljenikom prepovedal javno zborovanje, ki naj bi bilo na Trgu Unita. Pahor je na kvestorja Servidia naslovil uradno obvestilo, le-ta pa je mu je poslal odlok o prepovedi zborovanja na Trgu Unita, pač pa je dovolil demonstracijo na že omenjenem Trgu Riborgo.
Kot je zapisano v Pahorjevem tiskovnem sporočilu, je demonstracija uperjena proti omejevanju pravic, ki izhajajo »iz sodbe ustavnega sodišča, iz ustave in iz* posebnega statuta«. V tiskovnem sporočilu je tudi rečeno, da se je pobudnik manifestacije v petek obrnil na predsednika republike, na
predsednika vlade in na notranjega ministra s prošnjo, da se prekliče kvestorjev odlok in »zagotovi nemoteno uživanje osnovnih državljanskih pravic, ki jih jamči ustava«. Omenjeno besedilo je Pahor poslal tudi predsedniku evropskega parlamenta, predsedniku komisije za pravne zadeve in državljanske pravice ter predsednici komisije za peticije v istem parlamentu.
Ob zaključku tiskovnega sporočila, ki je hkrati tudi vabilo na današnjo demonstracijo je še zapisano, da bo leta »predvidoma precej živahna«.
■ Deželni dobor FJK je na predlog odbornika za gradbeništvo dodelil ustanovam za ljudska stanovanja IACP iz Trsta, Gorice in Vidma 4 milijarde in 700 milijonov lir za rotacijski sklad, ki je namenjen gradnji novih stanovanj. Ustanove IACP so namreč deželnemu odboru predložile gradbene načrte na podlagi zakona o stanovanjih, ki so bili že odobreni.
. Po starem gregorijanskem koledar-V?' ki mu sledijo tudi pripadniki srb-■ ^ pravoslavne cerkve, je šele danes
0°2ič. Kot vsa leta bo tržaška srbska pravoslavna skupnost ta praznik primerno proslavila, kot je že včeraj v skladu s predpisi in tradicijo počastila božično viljo. »Badnjak« je namreč de-belejša hrastova veja, ki jo primerno ?krasijo. Bogato okrašena in obložena j? hidi miza, na kateri je še zlasti veli-150 sadja in pogač.
Vendar pa je letošnji »badnjak«, kot e imenuje srbski pravoslavni obred božični predvečer, potekal nekoliko bolj v zatišju kot prejšnja leta. Za-radi obolelosti popa, ki bi mogel in kmral voditi obred, so »badnjak« na-JPosto v cerkvi slavili v dvorani tržaš-6 srbske skupnosti v Ul. Genova. n čeprav je bil »badnjak« v drugač-s,etm manj slavnostnem prostoru, pa je 0[®bil vsem ustaljenim pravilom. Po •'odu kot takem je spregovoril pred-s, bhik tržaške srbske skupnosti Dera-v/kovic, ki je vsem prisotnim zaželel v Sel božič in tudi voščil vse najboljše ncvgm iejUr kj se je ju(ji za pripad-srbske pravoslavne verske skupki pravno že začelo.
/dovesna maša ob pravoslavnem bo-ou bo danes dopoldne v srbski pradavni cerkvi sv. Spiridiona.
s.Na sliki (foto Magajna) predsednik trpnosti Derasimovič (na skrajni esni) izreka voščila zbranim.
Blizu Padrič in na Obalni cesti
Osem oseb lažje ranjenih v dveh prometnih nesrečah
Včeraj dopoldne sta se na tržaških cestah pripetili dve prometni nesreči, ki sta zahtevali skupaj kar osem ranjenih oseb, čeprav k sreči le na lažji način. Do prve nesreče je prišlo pri Pad-ričah, druga pa se je primerila na Obalni cesti pod Križem.
Nesreča pri Padričah se je pripetila okrog 10.30. Tedaj se je 25-letni slaščičar Paolo Tognetti iz Bazovice 195 peljal s kombijem volkswagen z Opčin proti domu. Ko se je bližal Padričam, pa se je na stranskem križišču nenadoma znašel pred njim alfa romeo, ki je pripeljal s Trbiške ceste in bil namenjen proti Opčinam. Mladenič ni utegnil zavreti in trčenje je bilo neizbežno. Sam se je le močno udaril, saj so mu zdravniki v bolnišnici na Kati-nari napovedali tri dni zdravljenja. Nekoliko slabše sta se odrezala potnika alfa romea. Avto je upravljala 19-letna študentka Cristina Di Sessa iz Drevoreda D'Annunzio 39, z njo pa se je peljal oče, 57-letni Giuseppe Di Sessa. Obema so zdravniki napovedali pet dni zdravljenja, vendar ju podobno kot Toniettija niso sprejeli v bol-
nišnico. V nesreči pa sta se hudo poškodovali vozili, zlasti avtomobil, ki ga je moral odpeljati pajek ACI.
Nesreča na Obalni cesti se je pripetila pri restavraciji Tenda rossa, in sicer nekaj pred 11. uro, v njo pa so bili vpleteni trije avtomobili. Kaže, da je vse skupaj zakrivil golf volkswagen, ki je vozil v smeri proti Trstu in ga je upravljal 20-letni Andrea Bole s Furlanske ceste 5. Zdi se, da ga je pri drznejšem manevru zaneslo, tako da je trčil v fiat tipo, v katerem sta se peljala zakonca Aldo in Gisella Peresson iz Ul. Giulia 17. V zadeta avtomobila pa je kmalu potem trčil še renault 5, ki ga je upravljala 23-letna Cristina Min-ca iz Ul. Benussi 8/2 in v katerem se je peljal še 26-letni Fulvio Maraschin iz Ul. Foscolo 46. V nesreči se je najhuje poškodovala Peressonova, ki so jo sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice s prognozo 20 dni. Na istem oddelku se bo moral zdraviti tudi Bole, in sicer predvidoma 15 dni. Ostali trije ponesrečenci pa so se le zelo rahlo poškodovali, tako da jih niso sprejeli v bolnišnico.
V Dolini začetek del za obrtno cono
Jutri ob 11. uri se bodo v Dolini uradno začela prva urbanizacijska dela za izgradnjo občinske obrtniške cone. Zemljišče je last Obrtniškega konzorcija Dolina, ki ga sestavlja deset krajevnih obrtnikov in obsega 40 tisoč kv. metrov neobdelane površine, ki se razprostira od naftnih rezervoarjev družbe SIOT do križišča med cestami za Dolino, Boljunec in Tovarno velikih motorjev. Obrtniška cona, ki naj bi strankam ponujala čim popolnejše storitve zlasti na področju gradbeništva in avtomobilskega servisa, je zamišljena kot sodoben maloindustrijski objekt v skladu z naravnim okoljem.
Požar v Boljuncu
Za boljunsko cerkvijo se je včeraj pozno popoldne vnela suha podrast in proti grebenu hriba se je razvil manjši požar, ki pa so ga gozdni čuvaji, ki so prvi prihiteli na kraj skupaj z dolinskimi karabinjerji, hitro ugonobili. Potem so prišli še gasilci iz Milj, katerih naloga je bila predvsem nadzorovati, da ne bi kak tleči plamen ogrozil bližnjih hiš. Nevarnost je bila vsekakor hitro mimo, gasilci pa domnevajo, da se je požar razvnel v katerem od smetnjakov za hišami.
Ravnateljstvo prevoznega podjetja ACT sporoča, da openski tramvaj (proga številka 2) jutri in pojutrišnjem ne bo vozil, in sicer zaradi rednih vzdrževalnih del in pregledov. V primeru slabega vremena bodo prekinitev proge prenesli za 24 ur. Seveda bo delovala nadomestna avtobusna služba.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in nono
Francesco Divis
Pogreb bo v sredo, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Skedenj.
Žalujoči žena Mira, hči Anna z družino in drugo sorodstvo
Trst, Skedenj, Boljunec, 7. januarja 1990
-L. Zapustil nas je naš dragi
1 Vladimir Gorup
(krojač)
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, hči Emilia z možem Ninom, vnuka Tiziano in Cristiana, sestra, bratje ter vsi sorodniki.
Trst, 7. januarja 1990
(Pogrebno podjetje Zimolo)
6. 1. 1980	6. 1. 1990
Dr. Carlo Dolami
S spoštovanjem in hvaležnostjo se ga spominjajo njegovi pacienti v de-vinsko-nabrežinski občini.
Nabrežina, 7. januarja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in brata
Justa Švare
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, posebno pa Godbi na pihala iz Ricmanj in MPZ upokojencev iz Brega.
SVOJCI
Boljunec, 7. januarja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Benete por. Lorenzi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, Zgonik, Gabrovec, 7. januarja 1990
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega
Emila Škabarja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spo-
m^n'	SVOJCI
Opčine, Veliki Repen, 7. 1. 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo)
"Kume"l Vedno boš ostal v naših srcih
Istriano z ženo Liliano, nečakinja Edda ter svakinja Marcella
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružujejo družine Santini, Cibic in Pertot
(Pogrebno podjetje Zimolo)
stran 6 o tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 7. januarja 1990
____________________________________
Poziv pevcev MePZ Lipa
Bazovica ne sme ostati brez svojega zbora!
Mešani pevski zbor »Lipa« iz Bazovice že nekaj časa preživlja krizo. Nekateri pevci so, iz objektivnih ali subjektivnih razlogov, zapustil zbor, novega priliva pa ni, čeprav je v vasi veliko mladih, ki bi bili lahko v zboru dobri pevci in bi torej njegovo dejavnost okrepili in popestrili.
Pevci in pevke zbora so se zato prav v teh dneh obrnili na vaščane s pismom, v katerem navajajo vse težave, ki jih preživlja zbor, in izražajo upanje, da bodo pozivu sledili tudi določeni rezultati.
»V zboru nas je zdaj petnajst pevcev in s takšnim številom ni mogoče vaditi in si zastavljati tudi delovne cilje. Pevci smo večkrat malodušni,« je zapisano v pismu, »ter razmišljamo in tudi razpravljamo, če je naši vasi sploh še potreben pevski zbor. Morda bi bilo nekaterim dovolj, če bi zbor pel samo ob svečanostih na pokopališču in pred spomeniki, ali pri raznih proslavah. Nam pevcem, ki redno hodimo na vaje dvakrat tedensko - pa čeprav bi bilo tudi nam včasih prijetneje presedati večer v toplem, pred televizijo - se zdi to premalo. Želimo si, da bi naš zbor napredoval, dosegel uspehe in se tudi kakovostno uveljavljal. Na takšen zbor bi bili prav gotovo vsi vaščani ponosni.«
Kanček upanja pa pevcem in pevkam le ostaja. In tudi tega izražajo v pismu, ki so ga otroci razdelili družinam. »To upanje v nas še gori, a ognju te brlivke je treba dolili olja, sicer bo ugasnila. Zato se obračamo na vas vaščane, da se ob teh naših vrsticah zamislite. Smo v času, ko nas nazadnjaške sile v večinskem narodu odklanjajo in nočejo priznati. Hočejo nas povsem izolirati tako, da bi se začeli zapirati v svoje domove in živeti tako, kot bi nas tukaj sploh ne bilo.«
Vsebina pisma je jasna in dovolj zgovorna. 15 pevcev in pevk, ki jih požrtvovalno vodi zborovodja Evgen Prinčič, res ne more opraviti vseh nalog, ki jih zahteva dober zbor. Pisma so porazdelili domačinom iz Bazovice; vemo pa, da so se obrnili tudi na druge vasi, kot na
Padriče, da bi morda pevci in pevke iz teh vasi, kot tudi pievci iz Trebč, pa morda še marsikdo iz Gročane in Peska, bili nad tistimi, ki bi lahko k zboru pristopili.
»Lahko bi zbor preimenovali,« nam je v razgovoru dejala Suzana Grgič, predsednica KD Lipa. »Ime ni tako važno. Vemo samo, da imajo vse te vasi potencialno veliko ljudi, ki bi lahko pristopili k zboru. V Trebčah pojejo na primer mladi v zboru Primorec-Tabor. Pa ostali? Ali se nam ne bi lahko pridružili, kot bi se nam lahko pridružili pevci in pevke iz Padrič, pa morda tudi iz Gročane in s Peska? Vse te vasi so imele močno pevsko tradicijo in vedno dobre pevce. Zakaj se vsi ti ne bi združili? Res so vaje včasih naporne; vendar so večeri, ko se sestajamo na vajah, tudi priložnost za lepo družabnost in utrjevanje medsebojnih stikov, ki se tudi v takšnih krajih, kot je Bazovica, vedno bolj rahljajo, če nas ne veže kakšna skupna dejavnost.«
Bazovski dom, kjer pevci tudi vadijo, je sicer zelo dobro zaseden. V njem potekajo številne dejavnosti, ki jih vodi poseben odbor, v katerem so vključene razne vaške komponente. Tu poteka telovadba za otroke iz vrtca in prvega in drugega razreda osnovne šole, ki jo vodi Loredana Kralj. Telovadbo za odrasle vodi učitelj iz Kopra. Animatorki Darja in Elen vodita vsakih štirinajst dni animacijo za najmlajše, medtem ko druga skupina otrok že razmišlja na kakšno dramsko dejavnost. Razen tega poteka v domu še plesni tečaj, ki ga vodita Anto-nella in Ivan in ki je zelo dobro obiskan.
»Delovanje v domu je res pestro in bogato. Tu imamo tudi mi vaje in sicer ob torkih in četrtkih ob 20.30. Upamo in želimo, da bo imela tokratna naša iniciativa uspeh ter da se nam bodo pridružili novi pevci, brez katerih bi bilo tudi naše delo in prizadevanje neuspešno.«
Bazovica - simbol slovenstva, res ne more in ne sme ostati brez svojega zbora!
NEVA LUKEŠ
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Ljubljana
Dušan Jovanovič
ZID, JEZERO
Režija Dušan Jovanovič
V petek, 12. t. m., ob 20.30 - abonma RED A in D v soboto, 13. t. m., ob 20.30 - abonma RED B, E in F v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri - abonma RED C in G
gledališča
kino
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi
1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
ARISTON - 16.00, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano.
EXCELSIOR - 16.00, 20.00 Sorvegliato speciale, i. Silvester Stallone.
Danes, 7. januarja 1990, ob 16. uri
(red D) bo na sporedu zadnja ponovitev baletne predstave R. Scedrina IL CA-VALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 20.15 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron.
Jutri, 8. januarja, ob 20. uri posebna baletna predstava ISTRSKE SHICE, ki jo predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Popusti za skupine in podjetja.
ROSSETTI
Od 9. do 21. t. m. bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila Wilder-jevo delo PICCOLA OTTA. Režija: Er-manno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della Terra sono facili, kom.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje danes, 7. t. m., ob 16.30 v Čedadu s Čukovo predstavo LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET FAURE.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al
futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 15.00, 22.15 Ghostbusters II.
EDEN - 15.00, 22.00 Cicciolina e Moana supervogliose di maschi, pom., □□
CAPITOL - 15.30, 22.00 Indiana Jones e Tultima crociata.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Mystery Train. ALCIONE - 15.30, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin Williams.
RADIO - 15.30, 21.30 Le signore degli animali, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Ubald Vrabec
Tolminski puntarji
Opera v treh dejanjih Libreto: Janez Dolenc Koncertna izvedba
V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petro-nio 4.
Izvajajo: simfonični orkester iz Ljubljane - operni solisti: O. Gracelj, N. Belamarič, J. Kores, J. Reja, I. Sancin, B. Gorinšek, M. Trček, I. Tuskanič, V. Zadravec, M. Vedernjak - moški zbor društva "Consortium musicum"
Dirigent: dr. Mirko Cuderman
Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Trstu.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v sredo, 10. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu
spominsko proslavo
ob 45-letnici tragičnih dogodkov, ki so se odigrali 10. januarja 1945.
Sodelujejo: osnovna šola Boršt ter MePZ Slovenec in Slavec. Na sporedu bo tudi kratek dokumentarec o pričevanju preživelih.
Vabljeni!
čestitke
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano
na razpravo okrog knjige Karla Šiš-koviča, ki je postumno izšla pri ZTT
ZNANSTVENO RAZMERJE 00 VPRAŠANJA NARODNOSTI
O knjigi bosta spregovorila Boris Gombač in Pavel Stranj.
O aktualnosti Šiškovičega razmišljanja pa bo spregovoril Fer-ruccio Clavora.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Sporočilo
V petek, 12. t. m., ob 20.30 bo
v Bazovici prva vaja v letu 1990. Po vaji se bo vršilo vpisovanje pevcev in družinskih članov za križarjenje s potniško ladjo Istra od Kopra do Aten in nazaj. Nastopili bomo na Kefaloniji in na Korčuli.
Ostale naprošamo, da pohitijo z vpisom, ker so mesta omejena.
Vsem dobrotnikom in prijateljem se prisrčno zahvaljuje za dosedanjo podporo ter jim želi srečno in uspešno novo leto 1990, obenem pa se jim priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
razstave
razne prireditve
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi jutri, 8. t. m., na predstavitev zbirke OD PORTOROŽA DO DEVINA,
pri kateri bodo sodelovali moški zbor od sv. Antona in recitatorji. Zbirko bo predstavil dr. Zorko Harej. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
izleti
Bi radi na sneg v Val Ceniš od 19. do 27. januarja za 300.000 lir? Za informacije tel. na št. 200150 ob večernih urah.
SPDT je sklenilo odpovedati izlet v Marano Lagunare 21. januarja zaradi nezadostnega števila vpisanih. Vsi tisti, ki so že vplačali za izlet, lahko denar dvignejo na ZSŠDI.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča, da bo danes, 7. t. m., ob 11. uri, ob 46. obletnici obešanja ujetega partizana Marjana Štoke, delegacija položila venec na spomenik v Štorjah pri Sežani.
Sekcija KPI Josip Verginella vabi v nedeljo, 14. t. m., ob 10.30 v Ljudski dom v Križ na javno razpravo na temo "Politični predlog tajnika Occhetta". Sodeloval bo deželni svetovalec Miloš Budin.
vam na razpolago
PELUCCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
obvešča, da redno deluje
jezikovna posvetovalnica
v Ul. sv. Frančiška 20/1, tel. (040) 774333 - Urnik: vsako sredo od 17. do 19. ure.
prispevki
mali oglasi
PO UGODNI ceni prodam stanovanje v Tržiču, primerno za dve osebi. Tel. (040) 208896.
UGODNO prodam renault 5 TIGA, letnik 89. Telefonirati na št. 200970.
PIANINO znamke germania prodajam zaradi selitve po ugodni ceni. Tel. (0481) 531586.
PRODAJALKA in aranžerka išče stalno in resno delo. Govorni jeziki: srbohrvaščina, slovenščina, angleščina in italijanščina. Tel. (040) 572149.
DAJEM v najem gostilno v dolinski občini. Za informacije tel. na št. 228017.
OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Mač-koljah - Križpot št. 84.
OSMICO je odprl v Borštu št. 1 Sergij Mahnič.
VABIMO vas na otvoritev trgovine oblačil Nadje Kraljič v Dolini št. 24, jutri, 8. t. m., ob 18. uri.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje zaposli
uradnico-uradnika z znanjem angleščine in srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na: Fermo posta Villa
Opicina - Pat. TS 2001024.
IŠČEM v najem skladišče oz. trgovino, '80 kv. m, v Sežani, Divači ali Senožečah in okolici. Tel. (003867) 72069.
IŠČEM hišno pomočnico, enkrat tedensko v jutranjih urah, po možnosti iz okolice Sesljana. Klicati ob urah kosila na št. 291270.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
SLOVENSKA študentka s pasivnim znanjem italijanskega jezika išče resno delo v Gorici. Tel. (003865) 25968.
ODKAR ima Društvena gostilna v Dolini novo vodstvo so vedno številnejši gosti zelo zadovoljni nad izbiro vedno novih zelo okusnih specialitet. Seveda so gostom na voljo tudi izbrana domača in buteljčna vina.
C.RS
CPSS01/1
POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA • TV ANTEN
Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 22949Z
Synteko
ekološka zaščita parketa, z garancijo.
V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
včeraj - danes
V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
Danes, NEDELJA, 7. januarja 1990
SVETOSLAV
V muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH.
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 3.55.
Jutri, PONEDELJEK, 8. januarja 1990
BOGOLJUB
V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ 89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso.
V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele
8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. CRAGLIETTA ob 100-letnici rojstva.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,4 stopinje, zračni tlak 1030,2 mb ustaljen, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 7. januarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4, Trg Unita 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.

<5%*"^ 'oto»s
TRST Ul Mo i

Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tfikf
kontaktne leče RHI
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, UL. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Zbor sv. Vincencija iskreno vošči za rojstni dan svojemu pevcu FRANCU MOŽINI.
Jutri, 8. t. m., praznuje rojstni dan IGOR MINGOT. Voščita mu nono in nona.
Namesto cvetja na grob Justa Švare daruje družina Deziderija Švare 30.000 lir za ustanovitev ludoteke v Škednju.
Stanko Škrinjar daruje 20.000 lir za popravilo društvenih prostorov KD Lonjer-Katinara.
V	isti namen darujejo mladinci organizacije časopisa Lonjerski tribun 39.870 lir za KD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Justa Švare daruje Anton Glavina z družino 20.000 lir za MPZ upokojencev iz Brega.
V	spomin na Silvestre Križmančič -Stefani darujeta Marija in Silvan Žagar
50.000	lir za SD Zarja.
Namesto cvetja na grob Silvestre Križmančič - Stefani daruje Zora Štancerjeva
20.000	lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Silvestre Križmančič -Stefani darujeta Marija in Vilko Križmančič 40.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Silvestro Križmančič -Stefani daruje Svetka Križmančič z družino 20.000 lir za ŠD Zarja.
Za popravilo Ljudskega doma v Trebčah daruje učiteljica Marta Hrovatin
100.000	lir za SKD Primorec - Trebče. Namesto cvetja na grob pok. Justa
Švare darujeta družini Franco in Ilario Cej 25.000 lir za ŠD Breg in 25.000 lir za SKD Slavec.
Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. januarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 19.30
□ stran
7
RAI 1_______________
7.00	Film: L'acqua della vita (fant., It.-Jug., r. Ivan Balada, i. Michele Melega)
8.30	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Ob 10-let-nici National Geographic Society
9.25	Risanke: Woody Wood-pecker
10.10	SP v smučanju: moški slalom (1. tek, prenos iz Kranjske gore)
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Domenica in... (vodita Edwige Fenech in Pupo)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.15	90. minuta
20.00	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Eurodisney (vodi Elisabetta Gardini)
22.05	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: Un giorno sul set
(kom., Fr. 1982, r. Coline Serreau, i. Annick in Bernard Alane)
^ RAI 2___________________
7.00	Otroški variete: Patatrac, nato risanke
7.55	Aktualno: Mattina due
10.05	Variete: Spremenljivo jasno
12.00	Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete (2. del)
14.15	Nad.: Ouando si ama
15.00	Variete (3. del)
16.30	Film: Caccia imperiale (kom., Avs. 1955, r. Hans Schott Schobinger, Elma Karlowa)
18.25	SP v smučanju: povzetki moškega slaloma (2. tek, iz Kranjske gore)
18.50	It. nogomet A lige
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: II caso Drabble (krim., VB 1974, r. Don Si-egel, i. Michael Caine, Ja-net Suzman)
22.25	Dnevnik - nocoj in vreme
22.35	Rubrika: Mixer
23.50	Rubrika o protestantizmu
0.20 Oddaja o kulturi: L'aqui-
lone
1.20	Umbria Jazz '89
RAI 3________________
9.00	Nan.: Vita col nonno
9.50	Nedeljski dnevnik
11.30	Film: La sguadra speciale di Bulldog Drummond (krim., ZDA 1939, r. James Hogan, i. John Howard)
12.25	Rubrika: Black & Blue
13.00	SP v smučanju: moški slalom (2. tek, prenos iz Kranjske gore)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Drobci
14.15	Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti)
16.30	Blob Cartoon
16.50	Film: Lola Montes (biog., Fr.-VB 1955, r. Max Op-huls, i. Martine Carol)
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in deželni šport
20.00	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
20.30	Aktualno: Chi Pha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo)
23.00	Filmske novosti
23.10	Dnevnik
23.25	Deželni nogomet
TV Ljubljana 1
8.40	Otroška matineja: Živ žav,
9.35	nanizanka Pika Nogavička (16. del)
10.10	SP v smučanju: moški slalom (1. tek, Kranjska gora)
11.05	Nad.: Jack Razparač (pon.)
11.55	Ljudje in zemlja
12.25	Šopek domačih
12.55	SP v smučanju: moški sla-1 lom (2. tek)
13.40	Nadaljevanka: Dediščina Guldenburgovih (Michael Bayer, r. Jiirgen Goslar in Gero Erhardt, i. Brigitte Horney, Karl Heinz Vos-gerau, 1. del)
15.10	Križkraž
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Film: Legenda o samotnem jezdecu (vestern, ZDA 1981, r. William Fra-ker, i. Klinton Spilsbury, Michael Horse)
18.20	Zabavna oddaja: Alo, alo
18.55	Risanka, Mernik, Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Žrebanje Podarim dobim
20.20	Nadaljevanka: Glembaje-vi (Miroslav Krleža, 1. del)
21.25	TV Okno, 21.35 Zdravo
22.55	Dnevnik, šport, vreme
HUP) TV Koper_______________
9.30	Športna oddaja: Juke bpx - Zgodovina športa po želji (pon.)
10.00	Nedeljska rubrika o nogometu: Calciomania
11.00	Rubrika: Veliki tenis
13.00	Rally Pariz-Dakar
13.30	TVD Novice
13.45	Športna oddaja: Noi la domenica, vmes (14.15) košarka NBA, (18.00) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) Dnevnik, (20.00) Rally Pariz-Dakar (povzetki)
20.30	Rubrika: A tutto campo
22.00	Dokumentarec: Campo base (vodi Ambrogio Fogar, pon.)
23.30	Rubrika: A tutto campo
IT TV Ljubljana 2
10.00	Oddaje za JLA
16.15	Športno popoldne
19.00	Da ne bi bolelo: Mama, boli me
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Kartoteka zemlje
20.25	Dokumentarna oddaja: Vmesni čas (Bojan Križaj)
21.55	Športni pregled
CANALE 5________________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Nanizanka: Aliče
9.45	Film: Tra amiche (ZDA 1983, r. Lou Antonio, i. Elizabeth Taylor, Carol Bur-nelli)
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Variete (v studiu Walter Chiari s sinom Simone-jem), vmes film: II giovedi (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Walter Chiari, Michele Mercier)
16.30	Nanizanka: Love Boat
17.30	Novosti
18.00	Kviza: O.K. il prezzo č giu-sto (vodi Iva Zanicchi),
19.45	La mota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
20.30	Film: Rocky (dram., ZDA 1976, r. John Avildsen, i. Sylvester Stallone, Talia Shire)
22.45	Aktualnosti: Nonsolomoda - Piu di cosi
23.45	Italija sprašuje
0.45 Nanizanki: Hollywood beat - La testimone, 1.45 Cover Up - L'artiglio del leone
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: II Virginiano
10.00	Nadaljevanka: Topazio
11.50	Rubrika: Regione 4
12.00	Iz parlamenta
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.45	Opera: Le nozze di Figaro (Mozart, igrajo Dunajski filharmoniki, dir. Karl Bohm: pojejo Hermann Prey, Mirella Freni, Kiri T e Kanawa)
17.00	Nan.: Sceriffo a New York -La carica dei 100 taxi
18.30	Film: Per grazia rifiutata (kom., ZDA 1970, r. Michael Gordom, i. Maureen O’-Hara)
20.30	Film: Appuntamento sotto il letto (kom., ZDA 1968, r. Melville Shavelson, i. Lu-cille Bali, Henry Fonda)
22.35	Dok.: Big Bang
23.20	Koncert v Scali z dirigen-, tom Walterjem Wellerjem (Dvoržak, violončelist Mstislav Rostropovič)
0.10 Film: Una pace individua-le (dram., ZDA 1972, r. Lar-ry Peerce, i. John Heyl)
2.10	Nanizanka: Toma
1TALIA 1________________
8.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanka: La famiglia Bradford
12.30	Ob nog. prvenstvu
13.00	Tednik o motorjih
14.00	Film: Un monello alla cor-te dlnghilterra (kom., ZDA 1950, r. Jean Negulesco, i. Alec Guinness)
16.00	Bim bum bam, risanke
20.00	Nanizanka: Cristina
20.30	Variete: Emilio
22.15	Oddaja o plesu: La danza e sogno
23.15	Nan.: Collettibianchi 0.30 Rally Pariz-Dakar
1.10	Nan.: Crime Story
OPEON
7.00	Risanke
8.00	Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Guinnessovi primati
13.30	Nanizanka: Galactica
14.30	Variete: Sugar
15.30	Filma: Sandokan alla ris-cossa in 17.15 Sandokan contro il leoparde di Sara-wak (pust., It. 1964, r. Luigi Capuano, i. Ray Danton)
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Sportacus
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	TV film: The Blue Lig-htning (pust., Avstral. 1986, r. Lee Philips, i. Rebecca Gilling, Sam Elliot)
22.30	Film: Hundra Lultima amazzone (pust., ZDA 1983, r. Matt Cimber, i. Laurene Landon)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC____________________
8.30	Risanka
9.25	SP v smučanju: ženski in moški slalom
11.00	Nanizanka: Tuonoblu
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Domenica Monte Carlo, vmes ženski in moški slalom
13.45	Glasbena oddaja: Rockers Ali Nighty From Glasgow
14.00	Film: Le avventure di Huck Finn (pust., ZDA 1960, r. M. Curtiz)
16.00	Dok.: Graceland
17.00	Odbojka
19.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Grew
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Doppio delitto (krim., ZDA 1985, r. Jud Taylor, i. Richard Cren)
21.30	Film: Mai di domenica (kom., r. J. Dassin)
23.15	Dokumentarec: Segreti e misteri
23.45	Rubrika: Megawatt
24.00	Film: Terrore sul ponte di Londra (krim.)
TELEFRIULI_____________
10.20	Rubrika o obrtništvu
11.00	Zelena dežela
12.00	Nan.: La famiglia Smith
12.30	Razstave: Debussy in simbolizem v Vili Medici
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Family
19.00	Dnevnik - šport
20.30	TV film: Julien Fontanes magistralo (r. Pierre Deco-urt, i. Jacgues morel, Fran-cois Cluzet, 1. del)
22.30	Nanizanka: Kodjak
23.00	Športne vesti
1.40	Vesti: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00,	23.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na otoku zakladov; 10.30 Country glasba; 11.00 Ža smeh in dobro voljo;
11.10	Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Kp zgodovina zazveni; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14/10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes 15.30 Šport; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši;
9.45	Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan;
13.10	Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra;
18.30	Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje kdo bo tebe ljubil;
12.30	Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna;
7.30	Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Luciano; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepšjh sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba;
18.30	Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba.

v;-


laii
ponedeljkov^ tettrizijski in radijski sporedi

{ RAI 1____________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo (vodita Eugenia Monti in Claudio Lippi)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bigliet-to
14.10	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Velike razstave
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti in loto
18.10	Aktualnosti: Italia ore 6 (vodi Emanuela Falcetti)
18.45	Nanizanka: Santa Barbara
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: lo e mia sorella (kom., It. 1987, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti)
22.20	Dnevnik
22.40	Variete: StarNuti - O filmu Willy signori e vengo da lontano
23.10	Variete: La modella per 1'-arte
24.00	Dnevnik in vreme
01° Rubrika: Mezzanotte e dintorni
^ RAI 2	|
7.00	Variete: Patatrac, risanke
8.30	Nanizanka: Capitol
9.30	Božanska komedija
10.00	Nabožna oddaja
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno h...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
14.00	Nan.: Ouando si ama
14.45	TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in questa časa, vmes (15.50) nanizanka Alf
17.00	Vesti, loto in Videocomic
18.20	Šport nocoj
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: Ldspettore Derrick
21.40	Dnevnik - nocoj
21.50	Film: 1855. La prima gran-de rapina al treno (pust., ZDA 1978, r. M. Crichton, i. Sean Connery)
23.40	Dnevnik, vreme, horoskop
24.00	Film: La cittadella (dram., ZDA 1938, r. King Vidor, i. Robert Donat, Rosalind Russell)
|	RAI 3	|
9.25	SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek, iz Inster-toderja); 12.00 (2. tek)
13.00	Šola muzej teritorij Neapelj: Vulkan
14.00	Deželne vesti
14.30	Otroški laboratorij: Otroci, šola, zvoki in glasba
15.00	Otroški laboratorij; Govorica sporazumevanja - risbe in barve
15.30	Ženska odbojka
16.20	Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Hudičeva lepota in Po gradovih v Trentinu
17.00	Blob Cartoon
17.15	Nanizanka: I mostri
17.45	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Variete: Blob - Di tutto di pili
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Ponedeljkov šport
24.00	Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1 j
9.00	Mozaik (pon.). Spored za otroke: Baletna suita
9.20	SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek, iz Hinter-stoderja)
10.10	Mozaik. Spored za otroke: Da ne bi bolelo - Mama, boli me!, 10.40 Hanča, Janko in Lucija
11.10	Utrip, Zrcalo, TV Mernik
12.05	SP v smučanju: ženski veleslalom (2. tek)
15.30	Žrebanje Podarim dobim
15.45	SP v smučanju: ženski veleslalom (posnetki)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.45	Mozaik (pon.), Zdravo
18.10	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Kamen, 18.25 Zgodbe
18.50	Risanka, TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	TV drama: V znamenju device (režija in scenarij Dragana Disič, i. Ksenija Marinkovič)
21.05	Osmi dan
21.50	Dnevnik, šport in vreme
22.10	Človek in glasba
23.00	Video strani
TV Koper
13.00	Rally Pariz-Dakar
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o nogometu: A tutto campo
15.30	Rubrika: Veliki tenis (ponovitev)
17.30	Košarka NCAA (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	Dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rally Pariz-Dakar (povzetki)
20.20	Rubrika: Sedem dni
20.30	Golden Juke Box
22.00	Košarka NBA (pon.)
23.00	Nočni boks
0.15 Nogomet - arg. prvenstvo
y TV Ljubljana 2
18.15	Večerni gost (pon.)
19.00	Nadaljevanka: S poti po Indiji (1. del)
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Žarišče
20.30	Znanstvena oddaja: Super prevodnost
20.55	Sedma steza
21.10	Zabavnoglasbena oddaja
21.55	Poskusni satelitski programi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.50 Co-untry-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije;
12.40	Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ekologija: Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (5. del); 17.25 Mladi val.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Glasbena lepljenka, 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki;
14.40	Merkurček; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE5
7.00	Nanizanke: Fantasilandia -Investigatore privato, 8.30 Hotel - Imparare ad amarti,
9.30	Love Boat - Amore ad
.	unacertaeta
U-3o Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
12.40	II pranzo e servito,
13.30	čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco
.	eoffro
6.00	Zdravniški pregled 6-30 CanaleSzavas '00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra 2n o m°9lie e marito 2n ^s Variete: Striscia la notizia Film: Rocky II. (dram., ZDA 1979, r-i. Sylvester Stalio-22 ac ne'6 Talia Shire)
Variete: Maurizio Costan-zo Show (med gosti Gaspa-n re, žuzzurro in Milva)
■35 Variete: Striscia la notizia
°-50 Nanizanki: Lou Grant -Farne a Malagha, 1.50 Bo-nanza - Il signor Henry Comstrock
RETE 4_________________
8.30	Nan.: Il Virginiano
9.30	Nad.: Una vita da vivere,
10.30	Aspettando il doma-ni, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.25 La val-le dei pini, 16.00 Veronica il volto delLamore
17.00	Nanizanka: General Hos-pital
17.35	Nad.:Febbredamore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Sangue e arena (dram., ZDA 1941, r. Rou-ben Mamoulian, i. Tyrone Power, Rita Hayworth)
22.50	Film: Un gioco estrema-mente pericoloso (krim., ZDA 1975, r. Robert Al-drich, i. Burt Reynolds, Catherine Deneuve)
1.05	Film: Il talismane della Cina (pust., ZDA 1951, r. Lewis Poster, i. Ronald Reagan)
ITALIA 1________________
7.00	Risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Amore di mad-re, 10.30 Simon & Simon,
11.30	New York New York,
12.35	Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, risanke I puffi in D'-Artagnan
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina -Una ragazza ideale
20.30	Film: Maurice (dram., VB 1987, r. James Ivory, i. James Wilby, Hugh Grant)
23.10	Nanizanka: I-Taliani
23.40	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.50	Rally Pariz-Dakar 0.20 Rock opolnoči: koncert skupine The Doors
1.20	Italijanske smešnice
1.30	Nanizanki: Crime Story,
2.30	Gli intoccabili
OPEON__________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Anche i ric-chi piangono, 16.00 Passio-nes, 17.00 Cuore di pietra
18.00	Nan.: Il supermercato pili pazzo del mondo
18.30	Človek in zemlja
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: 24 ore per non morire (krim., ZDA 1988, r. Mark Griffiths, i. Erič Stolz)
22.30	Variete: Sportacus
22.45	Film: Il morso del pipi-strello (srh., r. J. Jameson)
TMC___________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nadaljevanka: Terre scon-finate
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik in šport
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Risanke in nanizanka Ro-xana Banana
16.00	Film: Ouesto bambino d mio (dram., ZDA 1979, r. Sandor Štern)
18.00	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Presenze (krim., VB 1968, r. Kevin Billington, i. David Hemmings)
22.15	Variete: Ladies & Gentle-men
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Una donna pericolo-sa (dram., Fr. 1984, r. C. Pa-sguale, i. I. Huppert)
TELEFRIULI_____________
12.00	Nan.: La famiglia Smith
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Vida de mi vida
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: La ragazza delLaddio, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Košarka: Hitachi-Fantoni
23.00	Nanizanka: Kodjak
23.30	Vesti in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in kulturni servis;
15.00	Na valu Radia Koper; 15.15 Od enih do treh; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija Zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Matineja; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke,-14.40 Pesem tedna; 14.45 Radijsko popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba.
Številne prireditve so obeležile predzadnji novoletni praznik
Po domovih so ponesli staro ljudsko vižo
Mladi Vrhovci so obnovili starodavno koledovanje
Tako, z letošnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki smo opravili. Na vseh šolah se bo jutri spet pričel pouk, začenja se drugi, končni semester šolskega leta. Befana — simpatična starka z metlo, ki žal vse bolj izpodriva v tradiciji ukoreninjene Tri kralje — je prinesla otrokom obilico darov, na cedilu pa je pustila turistične delavce v zimskošportnih središčih, kjer še zmeraj čakajo na sneg, ki bi utegnil nekoliko popraviti uspeh sezone, ki do zdaj prav gotovo ni bila med najboljšimi.
Befano imajo za nekakšno maskoto mestnih redarjev. Ob včerajšnjem
prazniku se je tako v vseh večjih krajih obnovila prijetna tradicija obdarovanja redarjev, ki si leto in dan, prizadevajo za tekoč in predvsem varem promet v mestu. Cilj, ki postaja vse bolj zahteven.
Simpatična starka z metlo, ki je običajno stražila v križišču pred sodnijo v Gorici, se je tokrat posodobila. Že od zgodnjih jutranjih ur je iz rdeče limuzine s priprtim in zvrhano polnim prtljažnikom pozdravljala mimoidoče. Do večera so trgovci in tudi mnogi občani nanosili lepio zbirko daril.
Včerajšnji praznični dan je sicer minil izredno mirno. Zaman smo poizve-
dovali pri dežurnih službah za nesrečami ali drugačnimi dogodki. Le gasilci so imeli do poznega popoldneva, nekaj opravka z gašenjem dveh, treh manjših požarov dračja in trave.
Ugodno, čeprav nekoliko vetrovno in hladno vreme, je posebej vabilo na izlet v naravo, na obisk k sorodnikom in prijateljem, pa tudi na ugoden nakup, goriva ali česa drugega. Vrsta pred mejnim prehodom v Rožni dolini in tudi v Štandrežu, včeraj dopoldne, potrjuje naše ugotovitve.
Včerajšnji praznični dan so na Goriškem, kakor tudi drugod v deželi, obeležile številne kulturne in druge prireditve, mnoge povezane s krščansko tradicijo. Tako so v Krminu popoldne pripravili žive jaslice, s pravimi živalmi, v bizjakariji in tudi drugod po Furlaniji so sinoči zagoreli kresovi. Kres so zakurili tudi pri Sveti Ani v Gorici. V Foljanu so se včeraj sklenile večdnevne prireditve. V raznih krajih so obnovili stare običaje koledovanja. O tistem na Vrhu, poročamo posebej. Predzadnji dan božičnih in novoletnih praznikov so obeležile tudi številne kulturne prireditve. Teh je bilo veliko in težko bi jih vse navedli. Naj opozorimo pa vsaj na dve: v Podgori so sinoči, v tamkajšnji cerkvi, pripravili koncert božičnih pesmi s sodelovanjem štirih zborov, v deželnem avditoriju pa je bil, prav tako sinoči, novoletni koncert, z nastopom ansambla Vecchia Vienna, harmonikarja in pevskih zborov, darilo slovenskih denarnih zavodov, svojim klientom.
Na sliki (foto Pavšič) befana v križišču pred sodiščem v Gorici.
Praznični dan, ki zaključuje božično in novoletno obdobje so v nekaterih krajih obeležili tudi z oživitvijo starih ljudskih običajev. Poleg kresov, priprave posebnih (in danes manj znanih jedi) velja omeniti koledovanje, oziroma običaje, ki se na to starodavno opravilo navezujejo. Tak običaj se je ohranil na Vrhu, zahvaljujoč mladim fantom, ki skrbijo, da se iz leta v leto obnavlja, oziroma prenaša na mlajše, in pa nekaterim starejšim posameznikom. Vrsto let je pri zadevi soudeležen Mario Vižintin, ki poleg drugega skrbi tudi za primerno pevsko pripravo družbe, ki na dan Treh kraljev obi-
šče vrhovske družine, jim s pesmijo vošči srečo in zadovoljstvo ter si seveda s tem izprosi darov. Tudi včeraj popoldne je bilo precej živo na Vrhu, kjer se je družba zbrala pred gostilno Pri lovcu in nato odšla na "zahtevno" romanje po vasi, Povsod so bili deležni dobrot, ki so jih vestno spravljali v pleten koš. Plodno "pevsko turnejo ', ki so jo pričeli v zgodnjih popoldanskih urah so zaključili pozno v noč.
Na sliki (foto Čubej): mladi Vrhovci med včerajšnjim obiskovanjem po domačih hišah.
Na splošno pozitivne ocene, vendar tudi kritike o zaprtju Korza
Spet odložena gradnja avtoceste?
Po tolikšnih zamudah in zapletlja-jih, ko je že vse kazalo, da bo v nekaj letih zgrajena avtocesta med Gorico in Razdrtim, prihajajo iz Ljubljane čudne vesti in ugibanja o možnostih novih zakasnitev začetka del na tem odseku.
Tudi tokrat so v ospredju denarna vprašanja, oziroma pomanjkanje denarja. Kot je znano gre del denarja, ki ga plačamo za vsak liter bencina kupljenega v Jugoslaviji, za gradnjo novih ali posodobitev že obstoječih cest. V zadnjem času se je bencin v Jugoslaviji večkrat podražil, upoštevajoč bodisi dosedanjo visoko inflacijo kot tudi podražitev petroleja na svetovnih trgih in nujnost kritja velikih izgub jugoslovanskih rafinerij. Izgleda, da se je zaradi številnih namembnosti poviškov cene bencina, delež namenjen cestam zmanjšal.
Zaradi tega se zdi, da bodo morali opustiti nekatere načrte, oziroma spet časovno podaljšati njihovo izvedbo. Med cestami o katerih naj bi bil govor sta tudi avtocestna odseka Razdrto-Podnanos in Vrtojba-Selo.
V Gorici in Novi Gorici smo si želeli in želimo, da bi se enkrat za vselej začela gradnja avtoceste. Zaradi tega si nadejamo, da bodo v Ljubljani lahko odpravili težave, o katerih je pred dnevi pisalo v Delu.
Nedavna izjava tajnika krščanske demokracije Amalda Forlanija je povsod po državi povzročila val polemik in protestov. Včeraj okrog poldne so pred sedežem pokrajinskega tajništva KD v Gorici protestirali radikalci, pripadniki anarhističnih gibanj, mirovni-
Zdaj, ko so prazniki mimo in je mesto spet zadobilo svojo običajno podobo, je čas za prve ocene uspeha nekaterih prazničnih pobud. To velja tudi za otok za pešce, ki ga je Občinska uprava ustvarila z zaprtjem dela Verdijevega korza. Poskus, letos jebil že drugič, kot se to dogaja v večini sosednjih mest in tudi v Novi Gorici'ter v večjih mestih Slovenije, je naletel na različne ocene in težko je reči, če je odločitev goriške Občine bila pravilna ali pa bi kazalo to vprašanje kako drugače rešiti.
Za zaprtje Verdijevega korza v obdobju božičnih in novoletnih praznikov so se v prvi vrsti ogrevali trgovci, ki imajo trgovine prav v tem mestnem predelu. Svojo »privrženost« so v glavnem utemeljevali z dejstvom, da je ta del mesta brez prometa zadobil bolj domačo podobo in prispeval k tistemu vzdušju, ki je sicer značilno za novoletne praznike. K temu bi dodali, da je verjetno ta odločitev prispevala tudi, da so se v teh trgovinah povečali posli, kar gotovo ne gre spregledati.
In prav ta vidik je najbrž sprožil polemike s strani tistih trgovcev, ki niso bili deležni brezprometne cone pred trgovinami. Zaradi tega so nekateri predlagali, naj bi (v bodoče) zaprli oba korza do Spominskega parka.
ki in zeleni. Mimoidočim so delili letake v katerih zahtevajo, naj KD, katoličani in demokratično čuteči občani javno povedo svoje nasprotovanje predlogu o smrtni kazni. Italijanska družba ne potrebuje smrtne kazni, ampak bolj pravično sodstvo.
To pa bi seveda povzročilo še večje težave v prometu in zmanjšalo število parkirišč, kar tudi v Gorici (ob koncih' tedna in pred prazniki) postaja že resno vprašanje še posebno za mestno središče. Da je tako so ugotovili tudi tisti, ki stanujejo v okolici otoka za pešce, saj so med prazniki s težavo našli prostor za svoja vozila.
Svoj protest so na Občino naslovili tudi predstavniki sindikata stanovalcev CISL-SICET, ki so ugotovili, da je zaprtje Verdijevega korza vplivalo na večji promet nekaterih trgovcev, poslabšalo pa je položaj v prometu. Zaradi tega, še ugotavljajo, bi kazalo v bodoče dobro premisliti, kaj storiti.
Podobno je tudi mnenje dela občanov, ki so predlagali, da bi otok za pešce »obratoval« le v popoldanskih in večernih urah in to le ob predprazničnih dneh.
Občinska uprava bi morala zato kaj kmalu sprejeti tako ali drugačno odločitev. Tudi zato, da se preprečijo nesoglasja v sami večini in to v že napetem ozračju priprav na spomladanske upravne volitve.
Če ne prej, bo vprašanje že spet na dnevnem redu čez kakšen mesec. Trgovci so namreč že postavili predlog, da bi otok za pešce spet uvedli ob ve-
Sovodenjska občinska uprava bo v kratkem spet lahko poskrbela za prevoz otrok v vrtec. Predpisi namreč določajo posebne varnostne ukrepe in namestitev posebnih sedežev, opremljenih s pasovi, za malčke. Treba je bilo zato poskrbeti za preureditev sedežev in tapiserije, tako da bodo povsem odgovarjali predpisom. Za tak poseg so izkoristili božične počitnice in delo v glavnem opravili. V kratkem bodo urejene tudi formalnosti glede kolavdacije in druge obveznosti, da bo zadeva tudi po formalni plati povsem urejena.
Pred podobnim vprašanjem so se v tem šolskem letu znašle malodane vse občine, ki 'razpolagajo s šolskimi avtobusi. Zakon namreč ne dovoljuje prevažanje učencev in dijakov treh ali več različnih starostnih stopenj.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 31. 12. 1989 do 5. 1. 1990.
RODILI SO SE: Luca Mavilia, Jennifer Čara, Andrea Bravin, Valentina Cibau.
UMRLI SO: 70-letna gospodinja Maria Visintin, 79-letna gospodinja Elda Bru-mat vd. Dugo, 76-letni upokojenec Ric-cardo Cargnello, 92-letna Genoveffa Del-mul vd. Soranzo, 78-letni upokojenec
likonočnih praznikih. Po tem sodeč je bila izkušnja za trgovce na Korzu pozitivna.
Vprašanje bi bilo treba vsekakor obravnavati globalno, v sklopu načrta preureditve prometa v mestu. O tem načrtu je sicer govor lep čas, odločitev pa v kratkem prav gotovo ni pričakovati.
V Števerjanu imajo načrt civilne zaščite
Občinski svet v Števerjanu se je na zadnji seji v lanskem letu seznanil z občinskim načrtom za civilno zaščito. Gre za obveznost, ki jo morajo izpolniti vse občine. Načrt predvideva ukrepe v slučaju hudih naravnih nesreč. Posege bo vodil in usklajeval občinski odbor za civilno zaščito, ki mu nače-Ijuje župan. Štab za usmerjanje pomoči je na županstvu, v slučaju neuporabnosti te stavbe se štab preseli v osnovno šolo, oziroma na odprt in dovolj zavarovan prostor. Načrt obsega tudi točen popis traktorjev in drugih industrijskih vozil, ki bi jih uporabili v slučaju potrebe, razpoložljivost prostorov za eventuelne primere evakuacije itd.
Ruggero Zanolla, 80-letni upokojenec Rolando Falcone, 87-letna upokojenka Anna Stocca, 79-letna upokojenka Albina Vecchiet vd. Sossou, 76-letni trgovec Sergio Bonamico, 83-letna Cirila Metoda Žvanut, 70-letna Libera Zorzin vd. German, 64-letna kmetica Rajka Kresevec vd. Delpin, 89-letna upokojenka Massi-mina Pecorari, 87-letna upokojenka Maria Marassi vd. Zavadlav, 79-letni upokojenec Ramiro Grinover, 81-letni upokojenec Antonio Burri, 78-letni dninar Pietro Gratton, 79-letna upokojenka Marija Brecelj, 52-letni Oddone Blasizza, 47-let-ni Saverio Anzelin, 93-letna upokojenka Jožica Zakrajšek vd. Leban, 82-letna upokojenka Maria Pia Morassi, 81-letni strugar Giuseppe Bresciani.
OKLICI: urar Giuseppe Picardo in ekonomistka Marina Lubsina, mornar Alfredo Scognamiglio in gospodinja Pat-rizia Napolitano.
POROČILA STA SE: delavec Claudio Zognari in gospodinja Tiziana Gregorut-ti.
PLANINSKI PLES
v soboto,
27. januarja 1990, v Kulturnem domu
razstave
V pokrajinskem muzeju na gradu je odprta zanimiva arheološka in dokumentarna razstava o kulturi gradišč na Do-berdobskem krasu. Posebno podrobno je prikazano arheološko najdišče Gradina, nad Doberdobskim jezerom, kjer so prav lani in predlanskim opravili nova izkopavanja.
Razstava bo odprta do začetka maja.
Prosvetno društvo Štandrež
Dramski odsek uprizori komedijo v treh dejanjih
Jovan Sterija Popovič
JARA MEŠČANKA
Režija Emil Aberšek
Premiera bo v nedeljo, 14. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani "A. Gregorčič" v ŠTANDREŽU
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo priredi 11. t. m. ob 20.30 društveni večer v čitalnici knjižnice Damir Feigel. Predvajali bodo diapozitive o dejavnosti v lanskem letu ter o pohodu rekreativcev na Triglav.
Kmečka zveza sporoča, da zapade 10. t. m. rok za izplačilo 4. obroka socialnih dajatev IVS. Poravnati je treba tudi dodatni povišek. Znesek poviška je nakazan na poštni nakaznici, ki so jo vsi zainteresirani že prejeli po pošti domov.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Kick boxer - ultimo guerriero«.
VERDI 15.30-22.00 »Ritorno al futuro II«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Oliver & C«. Risanka.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Fa la cosa gi-usta«. Jutri ob 20.30 »Uincerto palcos-cenico«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 14.45-22.00 »Ghostbusters II.«.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 16.00-20.00 »Bat-man«.
SVOBODA - Šempeter 18.00 »Operacija šimpanz«, 20.00 »Njej je lepo v svili«.
DESKLE 17.00 »Coctail«, 19.30 »Osvobajanje Misty Bethoven«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341.
__________pogrebi____________
Danes ob 8. uri Sergio Bonamico iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv., Justa in na glavno pokopališče, ob 10.30 Luigi Basso iz splošne bolnišnice v Zagraj.
Protest pred sedežem KD proti Forlanijevim izjavam
Kmalu spet urejen prevoz s šolskim avtobusom v Sovodnjah
Smuka le na visokogorskih smučiščih in ponekod v Avstriji
V vseh zimskošportnih središčih upajo na skorajšnje padavine
»Upajmo, da bo čimprej snežilo,« »Pričakujemo sneg kot mano z nebes.« Te so bile glavne mislim, ki smo jih slišali od raznih turističnih operaterjev iz naše dežele in Slovenije, ko smo se pri njih pozanimali, kakšne so posledice pomanjkanja snega v nekaterih zimskošportnih središčih.
Prvi hujši udarec so v zimsko-turističnih središčih občutili za božične in novoletne počitnice, ko so v hotelih, zasebnih sobah in drugod našteli precej manj turistov, kot v prešnjih letih. Tisti, ki so rezervacije opravili že pred meseci, pa so skrajšali čas bivanja, saj je v marsikaterem primeru turistični paket zagotavljal možnost smuke.
V turističnem uradu na Piancavallu so nam povedali, da so med božičnimi prazniki beležili isto število gostov kot lansko leto, to pa je veliko manj od prejšnjih sezon, ko je bila smuka možna na vseh progah. Da bi vsaj delno priskočili na pomoč gostom, so s topovi uredili proge Sauc, Case-re in Damir v teh dneh pa z umetnim snegom pripravljajo progo Caprioli. Del teh prog pa bo tudi danes »zaseden« zaradi slalomske preizkušnje za ženski svetovni pokal.
Kar pa zaskrblja turistične delavce v tem središču je nizko število rezervacij za naslednje tedne, tako da imajo v
hotelih in zasebnih sobah še veliko razpoložljivih mest. Gostom, ki so v tem času na Piancavallu, pa omogočajo čimbolj prijetno bivanje in jim zato prirejajo vrsto kulturnih in zabavnih večerov, športna palača z ledeno ploskvijo pa je vsak dan zelo dobro obiskana.
Nekoliko boljše gre turističnim delavcen na Nevejskem sedlu, kjer je smuka možna v višjih predelih. Ravnatelj hotela Canin nam je povedal, da so med prazniki našteli kar veliko gostov. Sicer v tem času beležijo prisotnost številnih turistov, ki so nameščeni v drugih središčih, kjer ni snega. Ob smuki je tu možen tudi tek na smučeh, saj imajo urejeno progo, kjer v teh dneh vadi tudi jugoslovanska državna reprezentanca. Vodja hotelskega središča pa nam je zaupal, da pričakujejo padavine za konec tedna, kar bi povsem uravnalo kritičen položaj in vsaj delno kompenziralo dosedanji negativni turistični trend.
V	Ravasclettu in na Zoncolanu so usposobljene proge Arvenis, Cima Zoncolan, Braida in proga smučarske šole.
Tudi na Trbiškem je položaj dober, če upoštevamo kronično pomanjkanje snega. V Trbižu denimo so s topovi uredili dve progi, kjer se dnevno zbere veliko smučarjev. Kar zadeva tek, pričakujejo, da bo družba Promotur v kratkem usposobila eno od številnih prog in s tem zadostila vedno večjemu številu rekreativcev, ki se usmerjajo v to smučarsko disciplino.
Zadovoljiv položaj beležijo tudi v Forni di Sopra in na Varmostu. Tudi tu so usposobili topove na progah Ciama-cuta in smučarske šole in tako vsaj delno rešili začetek letošnje turistične sezone.
Kako pa je v bližnjih smučarskih središčih v Sloveniji? Smuka je možna le na Kaninu in v Kranjski gori, to pa od ponedeljka dalje, zaradi tekmovanj za svetovni pokal.
Predsednik Turističnega društva z Lokvi Rajmund Kolenc nam je povedal, da v tem kraju že resno razmišljajo, da bi kupili topove in s tem novogoriškim in goriškim ljubiteljem smučanja zagotovili smuko v vseh zimskih mesecih.
V	pričakovanju snežnih padavin pa so vse vlečnice nared in tudi izposojevalnica smuči pričakuje prve goste. Z zaskrbljenostjo se ozirajo po nebu tudi na Lažni, kjer so prav lansko spomlad ponovno odprli lokal, ki lahko sprejme več gostov.
Sneg je na Kaninskih smučiščih, vendar kakor pravijo tisti, ki se na to razumejo, je snežna odeja še pretanka, da bi lahko govorili o ugodni in predvsem varni smuki.
V	bližnji Avstriji je položaj že boljši. V Bad Kleinkir-chheimu trenutno vrti osem žičnic, do 50 cm snega je na Mokrinah, kjer obratujejo vse žičnice; dovolj snega za smuko pa je tudi v Flachanu, Wagrainu in St. Johannu, kjer so namerili od 15 do 40 cm snega.
Vse to, kar smo zapisali, zadeva položaj do petka dopoldne. Po napovedih nekaterih pa bi lahko prišlo do bistvenih sprememb že v začetku prihodnjega tedna, ko bi se v naših krajih pooblačilo in zima bi nas morda le obdarila s snegom. (R. Pavšič)
Snežni topovi ob pomanjkanju naravnega snega marsikje rešujejo turistične delavce iz zagate.
Koncert M. Gona v Kulturnem domu
Gostovanje pripravlja Glasbena matica
V petek, 12. t. m., bo v Kulturnem domu v Gorici nastopil priznani goriški pianist Massimo Gon. Koncert, ki ga prireja Glasbena matica Gorica, bo posvečen Lisztovim skladbam, bolje rečeno etudam, saj nosi večer naslov Etudes D'execution Transcendante.
Pianist Massimo Gon je svojo uspešno glasbeno kariero pričel na tržaškem Konservatoriju Tartini, kjer je pod vodstvom profesorja Luciana Ganteja z odliko diplomiral. Poleg tega so mu podelili tudi častno diplomo. Gonovo izvajalsko sposobnost so nagradili že na številnih mednarodnih tekmovanjih. Naj omenimo le najvišji priznanji, ki ju je prejel na mednarodnem tekmovanju v Stresi in natečaj G. B. Viotti v Vercelliju. Massimo Gon je doslej nastopil na pomembnejših italijanskih koncertnih odrih. Bil je deležen laskavih priznanj v milanski Scali in drugih gledališčih. Nekajkrat je njegove koncerte snemala tudi italijanska radiotelevizija. Trenutno se Massimo Gon pripravlja na daljšo tur-
nejo po Sovjetski zvezi. Med drugim bo koncertiral tudi v Leningradu in Kijevu.
Glasbeni repertoar Massima Gona sega od Bacha do Bouleza in zajema najtežja dela iz klavirske literature. Na petkovem koncertu bo predstavil, kakor smo že uvodoma zapisali, Lisz-tove etude. V prvem delu bo podal skladbe Preludio, La Minore, Paysage, Feux Follets, Vision in Eroica, v drugem pa Wilde Jagd, Ricordanza, Fa Minore, Harmonieus du soir, Chasse-neige, Mazzeppa..
Kritično do načrta prenove starega dela Krmina
Goriška sekcija združenja Italia nos-tra zelo kritično ocenjuje predlagane spremembe podrobnostnega načrta za prenovo starega mestnega jedra v Kr-minu. Predlog so pred kratkim predstavili na občini v Krminu. Združenje Italia nostra osporava predvsem načrtovani novi cesti med ulicama Patriar-chi in Cancelleria in ki naj bi služila prvenstveno novi stanovanjski zgradbi na tem območju.
Italia nostra meni, da promet na območju omenjenih ulic ni tolikšen, da bi bilo zato treba zgraditi posebno cesto. Prav tako ni po mnenju Italia nostra utemeljen predlog, da bi na tem območju uvedli otok za pešce. Že zdaj je področje starega mestnega predela precej zapuščeno. Predlagana rešitev pa bi stanje po vsej verjetnosti še zaostrila.
Odločen ne, izrekajo pri združenju Italia nostra načrtu, da bi na območju zgradili večji stanovanjski kompleks (okrog 3200 kv. metrov stanovanjskih površin).. Gradnja novega poslopja bi znatno spremenila zunanji videz tega predela, ki je v bistvu še razmeroma neokrnjen. Nova stanovanja bi po mnenju združenja lahko pridobili s prenovo starejših stavb, ki jih v tem predelu ne manjka.
Rahlo več prebivalcev v Sovodnjah in Steverjanu Padec v Doberdobu kjer so zabeležili štiri rojstva
V lanskem letu smo zabeležili v dveh slovenskih občinah na Goriškem in sicer v Števerjanu in v Sovodnjah rahel porast števila prebivalstva, medtem ko so v Doberdobu zabeležili padec. Število prebivalcev se je znižalo za 21. Negativen podatek doberdob-ske občine sloni na dejstvu, da se je lani rodilo neprimerno manj otrok kot v letu 1988. Lani so namreč privekali na svet le štirje otroci, medtem ko je bilo leta 1988 kar 17 rojstev. Zanimiv je tudi podatek, da so lani zabeležili več izseljenih oseb kot priseljenih, kar je čisto obraten trend glede na leto 1988 (lani 27 priseljencev proti 45 iz leta 1988, lani 40 izseljencev proti 29 iz leta 1988). Zato nas ne sme čuditi, če se je skupno število prebivalstva na Doberdobskem znižalo. Nespodbudno je vsekakor razmerje med rojstvi in smrtmi, saj je slednjih bilo več kot trikrat več.
Kar zadeva število rojstev se za lansko leto lahko najbolj ponašajo Sovo-denjcj. V njihovi občini se je namreč rodilo kar 21 otrok, medtem ko si jih v letu 1988 našteli le 12. Število smrti je ostalo nekako nespremenjeno, tudi lani pa se je na področje občine priselilo večje število oseb kot se jih je odselilo. Skupno število prebivalstva se W spričo tega nekoliko povečalo.
Prebivalstvo števerjanske občine je Prav tako naredilo korak naprej. Po-tast je pripisati predvsem izrazitejše-
mu priseljevanju, ki je bilo v razmerju z odselitvami višje za enajst enot. Lani se je namreč to razmerje popolnoma obrnilo v korist priseljencev, medtem ko je bilo leta 1988 odločno v korist oseb, ki so sklenile se odseliti. Tudi v tej občini so v lanskem letu zabeležili malo rojstev, medtem ko je bilo smrti kar trikrat več.
Podatki, ki jih spodaj navajamo se nanašajo na demografske spremembe v treh slovenskih občinah na Goriškem v letu 1989.
OBČINA DOBERDOB
RODILI SO SE (4): Martina Pellizon, Irene Costariol, Mauro Peric, Elizabet Gergolet,
UMRLI SO (14); Bernard Bagon, Marija Croselli, Jožef Ferletic, Evgen Jarc, Branko Juren, Ana Marušič, Lojze Peric, Marija Peric, Alojzija Vižintin vd. Laurencic, Maria Moretto vd. Pizzo, Mirko Gergolet, Lojzka Ferletic, Štefanija Semolich, Angelo Vog-rig.
OKLICI (16): Riccardo Varisco in Alessandra Oretti, Alessandro Cej in Daria Laurencic, Daniele Montina in Donatella Marchetti, Luciano Devetak in Tiziana Gergolet, Antonio Ponzetta in Susanna Cadez, VValter Starec in Manuela Mura, Adriano Lavrenčič in Anna Maria Mininel, Marco Benes in Bogomila Perdec, Maurizio Laurentig
in Cinzia Bellucci, Fabrizio Furlan in Michela Kosič, Dario Frandolic in Simona Zupančič, Floriano Moretti in Graziella Colja, Stanislav Perdec in Luciana Pahor, Giuseppe Antoni in Eriča Zotti, Riccardo Ferletic in Mara Gorjan, Mauro Fancello in Silvia Rac-her.
POROČILI SO SE (15); Antonio Ponzetta in Susanna Cadez, Riccardo Varisco in Alessandra Oretti, Alessandro Cej in Daria Laurencic, Marco Benes in Bodomila Perdec, Daniele Montina in Donatella Marchetti, Adriano Lavrenčič in Anna Maria Mininel, Luciano Devetak in Tiziana Gergolet, VValter Starec in Manuela Mura, Stanislav Perdec in Luciana Pahor, Flaviano Moretti in Graziella Colja, Maurizio Laurentig in Cinzia Bellucci, Dario Frandolic in Simona Zupančič, Giuseppe Antoni in Eriča Zotti, Riccardo Ferletic in Mara Gorjan, Mauro Fancello in Silvia Racher.
ŠTEVILO IZSELJENCEV: 40.
* ŠTEVILO PRISELJENCEV: 27.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12.
1988: 1446.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12.
1989: 1425.
OBČINA SOVODNJE
RODILI SO SE (21): Arianna Pinna, Jurij Devetak, Mattia Cucovaz, Vero-nica Riaviz, Martina Malic, Dalija
Vesnič, Sharon Marega, Klavdija Go-mišček, Marlenka Petejan, Alenka Tomšič, Pamela Perdec, Loredana Perdec, Erik Čevdek, Mauro Galliussi, Carol Frandoli, Julijan Černič, Erik Buzin, Alexis Sharmayne Osbat, Karin Ulian, Marilena Piras, Giulia Ger-mech.
UMRLI SO (22): Ljudomir Volk, Karolina Lutman vd. Devetak, Olga Černič vd. Paoletti, Jožef Petejan, Marjan Komjanc, Evzebija Korošec vd. Cotič, Angela Pahor vd. Vižintin, Emilija Čebron vd. Luvisutti, Franc Tomšič, Danilo Černič, Danijela Bajt por. Vižintin, Rihard Cej, Stanko Cotič, Alma Mauric vd. Petejan, Amalija Vižintin, Doroteja Lukman vd. Gulin, Ludvika Masten vd. Cijak, Rajmund Klede, Vincenc Devetak, David Malič, Car-mela Zotti, Anton Tomšič.
OKLICI (16): Michele Flaiban in Vi-viana Cijan, Jožef Feri in Nadja Kovic, Roberto Juretic in Elena Orzan, Silvan Devetti in Maria Buso, Renato Volk in Emanuela Turchet, Darjo Semolič in Vesna Škabar, Daniele Čav-dek in Suzana Pečenik, David Malič in Rosanna Terpin, Robert Grillo in Rossana Hassek, Pino Černič in Angela Calligaris, Giulio Nobili in Cinzia Lavrenčič, Giuseppe Antoni in Erika Zotti, Franco Kenda in Alessandra Carli, Marko Tomšič in Romina Devetak, Rino Černič in Angela Calligaris, Ranieri Visintin in Paola Devide.
POROČILI SO SE (13): Jožef Feri in Nadja Kovic, Michele Flaiban in Vivi-ana Cijan, Darjo Semolič in Vesna Škabar, Giuseppe Feri in Nadia Kovic, Giuseppe Antoni in Erika Zotti, Dario Semolič in Vesna Škabar, Daniele Ca-udek in Susanna Pecenik, Ranieri Visintin in Paola Devide, Rino Černič in Angela Calligaris, Giulio Nobili in Cinzia Lavrenčič, Franko Kenda in Alessandra Carli, Robert Grillo in Rossana Hassek, Marko Tomšič in Romi-ma Devetak.
ŠTEVILO IZSELJENCEV: 25.
ŠTEVILO PRISELJENCEV: 34.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12.
1988: 1775.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12.
1989: 1778.
OBČINA ŠTEVERJAN
RODILI SO SE (4): Marko Braini, Zaccaria Colja, Valerio Sorbello, Tadej Lango.
UMRLI SO (13): Francesco Mužina, Angelina Hlede vd. Mužina, Aurora Frandolič por. Prinčič, Ennio Pahor, Genovefa Zorzut vd. Buzzinelli, Marija Dolores Komjanc vd. Škorjanc, Pie-rina Breganti vd. Marassi, Jožef Skok, Rosalija Hlede por. Marassi, Karel Škorjanc, Ciril Prinčič, Jožica Terpin por. Miklus, Rosalia Marassi.
OKLICI (7); Florjan Lango in Augus-ta Agnese Bajt, Gianpaolo Marassi in Patrizia Paoluzzi, Adriano Podveršič in Cinzia Maria Olivo, Giovanni Mu-zic in Orieta Jarc, Dario Jakin in Lu-cia Canzutti, Paolo Hlede in Viviana Susmelj, Ivan Klanjšček in Aurora Pio-vesana.
POROČILI SO SE (9): Giampaolo Marassi in Patrizia Paoluzzi, Massimo Fuchs in Nives Corsi, Florjan Lango in Augusta Agnese Bajt, Adriano Pod-versic in Cinzia Olivo, Roberto Juretic in Elena Orzan, Paolo Hlede in Viviana Susmelj, Ivan Klanjšček in Aurora Piovesana, Ivan Muzic in Orietta Jarc, Dario Jakin in Lucia Canzutti.
ŠTEVILO IZSELJENCEV: 18.
ŠTEVILO PRISELJENCEV: 29.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12.
1988: 851.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12.
1989: 859.
Ulica Alviano jutri zaprta za promet
Jutri dopoldne bo v prostorih nekdanjega semenišča v Ulici Alviano pomembna slovesnost ob odprtju sedeža Univerze. Slovesnosti se bo, kakor smo že pred dnevi poročali, udeležil Predsednik Ministrskega sveta. Ob tej priložnosti bodo, tako poročajo z županstva, od 9. ure do konca slovesnosti, zaprli za ves promet Ulico Alviano. Županstvo naproša profesorje in pomožno osebje in dijake slovenskih višjih srednjih šol, ki so v isti stavbi, da jutri parkirajo svoja vozila v Ulici Alviano.
IZ MORJA V PONEV Marjuce Offfele
192.000 lir
20.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Novoletni koncert slovenskih denarnih zavodov
Valčki, polke, koračnice in operetni spevi
Melodije stare Avstrije in njenega starega Dunaja so se povrnile v Trst za novoletni koncert (sinoči so ga ponovili v goriškem Avditoriju, op. ur.), ki so ga v Kulturnem domu v petek zvečer ponudili javnosti slovenski denarni zavodi v Italiji. Res je, da nesmrtni valčki, polke, koračnice in operetni spevi niso priplavali na briljantnih strunah dunajskih simfonikov, toda ti so verjetno tudi za naše banke predragi. A kaj zato, poslušali smo jih vendarle v izvedbi mladostno simpatične instrumentalne skupine "Vecchia Vienna" s sodelovanjem harmonikarja Zorana Lupinca in združenih dekliških zborov Vesna iz Križa, Devina in Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin.
Instrumentalne skupine "Vecchia Vienna", za to priložnost povečane na 21 članov (13 godal, 3 trobila, 4 pihala in klavir), ki jo sestavljajo mladi godbeniki iz raznih deželnih središč (Vidma, Gorice, Tržiča, Ronk in Trsta) in med njimi tudi nekaj Slovencev, doslej nismo poznali, toda njeno muziciranje je pokazalo, da gre za individualno kakovostne, skoraj izključno konservatorijsko diplomirane instrumentaliste, ki muzicirajo z veseljem, očitno ne le poslušalcem, marveč tudi sebi v zabavo. To pa so že važni predpogoji za kar solidno ansambelsko muziciranje. Občasnost nastopanja v pomnoženi sestavi in verjetno tudi ne prav dolge priprave, so se seveda tu in tam po-
znale v ne vedno najboljši ritmični skladnosti, zato pa sta toliko lepše prihajali do izraza lahkotnost podajanja in znatna zvočna čistost instrumentalnih skupin. V umetniškem vodji Vittoriu Clementeju iz Ronk, ki tudi sam igra kot vodilni violinist in to stoje po uveljavljeni praksi sorodnih dunajskih ansamblov, ima skupina vsekakor nadarjenega, očitno pa tudi resnobnega mentorja.
Pri nekaterih izvajanih skladbah je z orkestrom sodeloval naš priznani harmonikar Zoran Lupine. Čeprav taka kombinacija ni običajna, se je njegovo dovršeno izvajanje kar prijetno prepletalo z ostalimi inštrumenti. Še zlasti lep pa je bil pogled na oder, ko se je orkestru pridružilo kakih 45 deklet združenih slovenskih dekliških zborov, ki jih je nalašč za ta koncert pripravil sposobni pevovodja Bogdan Kralj, ki je sicer v orkestru igral na klavir. Mlade pevke so se kar zahtevne naloge lotile s pogumom in prijetno presenetile ne le zato, ker so vse tri skladbe pele v nemškem izvirniku, pač pa tudi zaradi svežine glasov in lepe ritmične razpoloženosti, ne glede na to, da je bilo včasih treba loviti korak z orkestrom.
Na sporedu so bile vsekakor samo znane in priljubljene melodije J. Straussa, starejšega in mlajšega, ki so redno na sporedu zdaj že kar klasičnega novoletnega koncerta dunajskih simfoni-
kov od Pomladnih zvokov do nesmrtne Po lepi plavi Donavi, znane Lebarjeve operetne melodije iz Vesele vdove, za konec pa seveda nepogrešljiva, nekakšna "mittelevropska" zaščitna znamka, Radetzky marš, katerega popularnost se v Trstu kaže še posebno (zaradi nostalgije?) in ki se mu ne more izogniti noben tovrstni koncert.
Aplavzov seveda ni manjkalo in tudi valček Po lepi plavi Donavi so morali ponoviti. Razpoloženje med poslušalci je bilo imenitno, v odmoru in na koncu ob kozarčku šampanjca, ki so ga prireditelji ponudili vsem'za zdravico novemu letu, pa je bilo slišati tudi kakšno opazko ali pripombo, češ, da razen kratkega pozdrava predsednika hranilnice in posojilnice v Nabrežini Guida Zidariča, v imenu denarnih zavodov, ni bilo slišati nič slovenskega, češ, saj premoremo tudi Slovenci kar zajeten koš valčkov in polk, pa tudi kakšno prijetno operetno melodijo.
Bo že res, a vsega le ni mogoče stlačiti v en tematsko zaokrožen večer. Tokrat smo se pač preselili na Dunaj oziroma se je Dunaj preselil k nam, prireditelji pa naj nejevoljnih ali dobrohotnih opazk ne jemljejo kot kritiko, pač pa kot idejo za svojo prihodnjo novoletno koncertno ponudbo. Navsezandje, prijetno, čeprav ne ravno izvirno, pa je le bilo in še kako! (jk)
Knjiga »ki ubija«
Ali lahko knjiga »ubije« človeka? To vprašanje se je zadnje dneve z vso močjo zastavilo v Franciji ob izidu knjige Zdrobljena knjiga francoskega pisatelja Sergea Doubrovskega.
Doubrovsky, ki je sicer profesor v New Yorku, se je za svoje zadnje delo, avtobiografski roman, pogodil s svojo ženo, da lahko razkrije prav vse podrobnosti, tudi tiste najbolj kočljive, iz njunega skupnega življenja, a le pod pogojem, da bo prav žena tista, ki bo prva prebrala rokopis. Pisatelj je držal obljubo. Ženi, ki se je prav takrat mudila v Parizu je poslal eno od poglavij svojega romana, v katerem menda z vso potrebno grozljivostjo popisuje njuno nevrotično skupnost kot neznosno sobivanje alkoholičarke in potencialnega morilca. Po branju nesrečnega poglavja so žensko, lise Doub-rovsky, našli mrtvo. Ob njenem truplu je samevala steklenica vodke.
Francoski literarni in ne le literarni svet se sedaj sprašuje, ali je šlo zgolj za naključje ali pa pisateljeva žena ni mogla prenesti tiste resnice, ki jo je bil njen mož zapisal. Roman Zdrobljena knjiga je medtem izšel pri založniku Grassetu, in ni težko napovedati, da bo kmalu v vrhu najbolje prodajanih knjig v Franciji.
Razstava Milka Bambiča »Vsakdanjiki« v Sežani
Od petka v okviru abonmajske sezone SSG
Ljubljanska Drama gostuje v Trstu in Gorici
V sežanski Mali galeriji so odprli razstavo likovnih del Milka Bambiča, sopotnika konstruktivizma na Slovenskem. Avtor je svoja dela poklonil v humanitarne^namene. Tako bodo z denarjem, ki ga bodo zbrali od prodanih slik, pomagali novoustanovljenemu društvu otrok s cerebralno paralizo sežanske občine. Bambičeva razstava slik, ki jo je poleg Zveze kulturnih organizacij organiziral še Center za socialno delo Sežana, je na ogled do 20. januarja tudi v bistroju Arkus.
Aleksander Peršolja, tajnik sežanske ZKO. je na otvoritvi predstavil izjemno ustvarjalno Bambičevo delo, saj je Milko Bambič pri svojih 85 letih (rodil se je 26. aprila 1905 v Trstu) še vedno živahen, vitalen ilustrator in slikar, manj pa ga poznamo kot izumitelja. Poznamo ga kot ilustratorja, ki je opremil mnogo knjig, zlasti za mladi-
Milko Bambič
Avtor je najprej izrazil željo, da bi slike poklonil sežanski bolnici, vendar spričo humanitarnega društva, ki se ustanavlja v sežanski občini, se je odločil pokloniti izkupiček od prodanih slik novoustanovljenemu društvu. Silvana Šonc, predstojnica sežanskega Centra za socialno delo je zadovoljna, da je pomoč dobrodošla, da bi društvo zaživelo in pričelo s svojo dejavnostjo.
Na otvoritvi v Mali galeriji pa je Adrijana Špolar Grča, delavka Centra, predstavila in razložila, kaj pomeni pomoč otrokom s cerebralno paralizo, kakšne težave imajo starši s takimi otroci itd. Pomoči je najbolj potrebno področje otrok s cerebralno paralizo. Tako so se na Centru pravilno odločili in denar namenili novoustanovljenemu društvu. V društvo se vključujejo otroci, ki imajo trajno okvaro možganov, ki je neozdravljiva, pa otroci, ki imajo blage možganske okvare, pa vse do zelo težkih telesnih in duševnih okvar, ki so duševno težje prizadeti in so nameščeni v zavodskih tipih varstva. Nekateri pa so prepuščeni staršem, ki potrebujejo veliko terapevtskih pripomočkov, za kar morajo na-mehiti ogromno materialnih sredstev. Ti nakupi so za starše veliko finančno breme. Najbolj žalostno pri vsem tempa je spoznanje, da se tak otrok ne bo mogel normalno vključiti v celotno življenje.
Bambičeva razstava je prva taka tovrstna humanitarna razstava na Sežanskem in je neprecenljivega pomena za človeka, za starše in otroke s cerebralno paralizo. Razstava, ki nosi naziv Vsakdanjiki, je na ogled tudi v bistroju Arkus in bo odprta do 20. januarja.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Dušan Jovanovič je svojo dramo »Zid, jezero« podnaslovil s »celovečerna enodejanka«. In res, zgodba teče pred nami v enem dihu, kot življenje dveh ločenih zakoncev, ki sta razmejila stanovanje z visokim zidom in živita le od slutenj in šumov, ujeta pač v neponovljiv utrinek. Zid seveda povzroča neverjetne travme in bolečino. Samo nakazali smo nekaj misli o predstavi, ki jo bomo gledali v okviru repertoarne sezone SSG v petek, soboto in nedeljo v Trstu, v ponedeljek in torek (15. in 16. januarja) pa v Gorici. Predstava je na Borštnikovem srečanju prejela najvišje priznanje, v režiji Dušana Jovanoviča in na sceni Marjana Kravosa pa nastopajo Milena Zupančič, Polona Vetrih, Radko Polič (na posnetku) in Aleš Valič
Jadranski koledar tudi letos z dobro vsebino
no. Tako je leta 1935 pozabavaT cele generacije bralcev z barvnimi risbami o kralju Honolulu. Tako naj bi v letošnjem letu Založništvo tržaškega tiska ponatisnilo omenjeno pravljico in slikanico, ki je skorajda že nekoliko utonila v pozabo. Že prvotna dela M. Bambiča odražajo izrazito ustvarjalno domišljijo, ki se je razbohotila v raznih stvaritvah Bambičeve dejavnosti. Bambič pa je tudi izumitelj, saj ima po en jugoslovanski in angleški ter pet italijanskih patentov.
Razstava v Sežani je v znamenju pomoči otrokom s cerebralno paralizo.
Mozartovo leto 1991
Čeprav do 6. decembra 1991 manjkata še skoraj dve leti, pa se v Salzburgu in tudi v drugih avstrijskih mestih že pripravljajo na počastitev tega datuma. Na ta dan bo namreč minilo 200 let od smrti Wolfganga Amade-usa Mozarta, enega od najbolj genialnih glasbenikov. 200-let-nico smrti bodo proslavili z izdajo plošč in kaset, z vključitvijo Mozartovih del v repertoar največjih opernih hiš, s spominskimi prireditvami in drugimi manifestacijami.
»Zapuščaš potem njegov dom z občutkom, da si bil v svetišču upodabljajoče umetnosti in se srečal z njenim svečenikom, s človekom neuklonljivega duha, ki se ob visokem 85. življenjskem jubileju čuti pri izredni moči, poln volje in gonilne sile, da še marsikomu pokaže pravo pot vrednotenja lepote in oblikovanja umetniških stvaritev«. Zakaj ne bi začeli zapisa o letošnjem Jadranskem koledarju s stavki Lojzeta Abrama, s katerimi pisec zaključuje vtise o Milku Bambiču? Kajti tudi Jadranski koledar je ob svoji častitljivi obletnici (več kot štirideset let izhajanja) močan, poln volje in gonilne sile. Zbornik pač, ki v kleni in homogeni obliki prinaša utrinke iz našega življenja, zgodovine, književnosti, z eno besedo — stvarnosti. Zdi se, da je tak tudi letošnji, z dodatnim pečatom tokratnega urednika Mirana Košute, ki je ohranil ustaljeno shemo poglavij, impaginacije in tematik, a je bil v izboru prispevkov dosleden: značilnost objavljenega gradiva je namreč ta, da spisi ohranjajo vsakršno dokumentarno, družbeno in zgodovinsko vrednost, so pa podani sodobno esejistično. To se pravi, da so domala vsi prispevki lepo berljivi, dostopni vsem, na straneh JK pa je še prostor za Jadranka, nekakšnega koledarskega šaljivca, ki popestruje celotni zbornik. Skratka, že nekaj let imamo opraviti z vsebinsko bogato knjigo, ki ni samo zbirka nekakšnih spominov in obujanj, ampak sega na vsa tista področja (razen športa), ki so pomembna za vedenje o nas samih, za odkrivanje preteklosti in današnjosti, za širjenje kulturnih obzorij. Tak je tudi letošnji Jadranski koledar, ki je privekal na svet še z drugimi knjigami: »Pogledi« Alda Rupla, »Starim gringom« Carlosa Fuentesa, vodnikom »Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem« in namiznostenskim koledarjem za letošnje dvanajstmesečje.
A omejimo se na letošnji zbornik, ki ga uvaja zelo skromen koledarski del in takoj za njim običajni uvodnik predsednik# SKGZ Klavdija Palčiča. Palčič v svojem razmišljanju izhaja iz Evrope oziroma »evropskega odnosa do manjšin«, nakar seveda preide na našo stvarnost in Maccanicov zakon, ko zatrjuje, da bi le-ta »predstavljal, ko bi bil sprejet, kršitev osimskega sporazuma«. »Zato pričakujemo,« pravi v nadaljevanju predsednik SKGZ, »novo verzijo z upanjem, da bo tokrat zaznamovana s pogumom in odprtostjo za razumevanje nas, pa tudi sveta, ki nas obkroža.«
Uvodniku sledijo pregledi italijanske gospodarske politike (Odo Kalan), osemdeset let dela Glasbene matice (Gojmir Demšar), gledališke sezone SSG (Marij Čuk), slovenske tiskane besede v Italiji (Marko Kravos). Ferruccio Clavora nato razmišlja o Evropi in naši »jutrišnji« prisotnosti v njej, posebno odmeven pa je tudi intervju Vojmira Tavčarja z Milanom Kučanom, ene osrednjih osebnosti slovenskega političnega zemljepisa in pa razmišljanje Igorja Skamperla o križpotjih slovenske pomladi. Kot vsakič, s posebnim zanimanjem sledimo statistikam Pavla Stranjo o našem šolstvu, ki se po mnenju člankarja težavno, a pozitivno prilagaja novim razmeram. Očiten je upad vpisanih na slovenske šole (splošni demografski padec v tržaški in goriški pokrajini) in če bo trend točen, bomo »dno« vpisov v prve razrede osnovnih šol dosegli v šolskem letu 1993/94. V vsem tem okviru bo prav zanimiva primerjava z naslednjim razmišljanjem Janka Malleja, ki piše o šolstvu na Koroškem.
Razdelek »Obletnice« je že po običaju zelo bogat. Tokrat ga uvaja zapis Milana Pahorja »Bazovica 1930-1990«. Krvava obletnica, ki naj ne bi smela iz naše zavesti, kot tudi spomenik Bidovcu, Milošu,
Marušiču in Valenčiču ne, saj je »simbol boja slovenske narodne skupnosti za dosego dejanske enakopravnosti in zakonske zaščite v sklopu italijanske republike«. »Ata Bevk«, tako je Ciril Zlobec naslovil svoj priložnostni zapis ob 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti pisatelja Franceta Bevka. Slavica Plahuta se je pomudila ob mladinski šolski periodiki med NOB na Primorskem, medtem ko piše Sandi Volk o 100-letnici izida Delavskega gibanja.
Likovni portret je upravičeno namenjen Milku Bambiču, katerega akvarel krasi tudi letošnjo naslovnico Jadranskega koledarja, marsikoga pa bo pritegnil tudi članek Branka Marušiča o jugoslovanski historiografiji o Julijski krajini med obema vojnama. »Sledovi v času« je razdelek, ki ga zapolnjujejo Pavle Merku z objavo raziskave o stari tržaški slovenski družini (pred letom 1308), Lojzka Bratuž s krajšim zapisom o Attemsovih slovenskih pridigah in Eva Holz o življenju v avstrijskem delu Istre ob koncu 18. stoletja.
Še mnogo je branja vrednih zapisov in če smo doslej omenili vse avtorje, bomo še vse ostale. Marko Jagodic in Igor Pahor poročata o mladinskem raziskovalnem taboru Rezija 89, Martina Repinc in Kristina Kovačič pišeta o svatbah naših dedov, Marko Pozzetto o Narodnem domu v Trstu, Miran Košuta o evropskem uspehu Bartolovega Alamuta in Vitjan Sancin o biološkem kmetijstvu. Jadranski koledar zaključuje čista literatura. Urednik je sestavil antologijski prikaz ustvarjalcev in ustvarjalnosti slovenskega leposlovja v Istri in da bi bil konec čimbolj veder objavil še humoresko Alekse Šušuli-ča »Kako sem se zaljubil«. In čisto na koncu, a ne po vrednosti in pomenu: Magda Pavlič Maver je pripravila dragocen pregled slovenske bibliografije v Italiji.
MARIJ ČUK
r“nrst se lahko ponaša, da so v M njem živeli in delovali ljudje, m ki v zgodovini zasedajo po-
JL membna mesta. Med njimi pa je bilo tudi več takšnih, ki so v Trst prišli iz drugih krajev in se v njem potem niso dokončno ustalili, tako da niso nikoli postali pravi »Tržačani«. Pomislimo le na humanista, škofa in poznejšega papeža Enea Silvia Picco-lominija, na reformatorja Primoža Trubarja vse tja do pisatelja Jamesa Joycea.
V to galerijo velikih mož bi po pravici sodil tudi Abdus Salam, Nobelov nagrajenec za fiziko in ravnatelj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Že več kot četrt stoletja deluje v Trstu oziroma v Miramaru, kljub temu pa bi težko rekli, da je postal Tržačan v pravem ali vsaj običajnem pomenu, saj živi predvsem v mednarodnih znanstvenih krogih, tako da ni občutil niti potrebe, da bi se naučil jezika, ki je v Trstu doma.
Abdus Salam se je rodil 29. januarja 1926 v Jhangu v današnjem Pakistanu kot sin nižjega javnega funkcionarja. Pri 14 letih je briljantno opravil vstopni izpit na Punjab University v Lahoreju in jo po štirih letih prav tako uspešno dokončal. S štipendijo je nadaljeval študij v Londonu in nato diplomiral iz matematike v Cambridgeu. V londonskem Cavendish Laboratoriju se je seznanil z metodami eksperimentalne fizike, a kmalu je uvidel, da je njegovo pravo področje teoretska fizika. Leta 1951 se je čutil dolžnega, da se vrne v Lahore, kjer je prevzel vodstvo matematičnega inštituta tamkajšnje univerze, vendar je trpel zaradi izoliranosti od svetovnih znanstvenih središč. Zato je sprejel mesto znanstvenega tajnika na Konferenci o miroljubnem uporabljanju atomov, ki jo je priredila Organizacija združenih narodov leta 1955 v Ženevi. Dve leti pozneje je postal ravnatelj Inštituta za teoretsko fiziko pri Imperial Collegeu v Londonu, leta 1964 pa je ob spodbudi tržaškega fizika Paola Budinicha prevzel vodstvo novoustanovljenega miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko. S tem je tako rekoč uresničil svoj življenjski sen, saj je po eni strani lahko gojil vrhunsko znanost, po drugi pa tudi delal za tretji svet, kateremu se ni nikoli izneveril. Pa tudi razvoju Trsta je dal pomemben doprinos, saj si je težko predstavljati, da bi brez njega Trst lahko zrasel v pomembno znanstveno središče, kakršno je danes.
O Salamovem zasebnem življenju malokdo kaj ve. Znano je, da ima po muslimanski navadi več kot eno ženo, pa tudi, da je večkratni oče. V zadnjih letih se spopada z očitnimi zdravstvenimi težavami. A če je Abdus Salam kot zasebnik v marsičem skrivnost, pa je v zameno toliko bolj znan po svojem znanstveno-razisko-valnem in znanstveno-organizator-skem delu. Napisal je več kot 250 del. Kot raziskovalec se je posvetil predvsem fiziki najmanjših delcev in teorijam o enotnosti štirih temeljnih fizičnih sil, se pravi elektromagnetne, šibke jedrske, močne jedrske in gravitacijske sile. Nobelovo nagrado je prejel leta 1979 skupno z Američanoma Sheldonom Glashowom in Steve-nom Weinbergom prav za prispevek k enotni teoriji elektromagnetne in šibke sile. Po Nobelovi nagradi, a delno tudi že pred njo, pa je dobil še vrsto drugih priznanj in častnih naslovov. Med drugim je prejel kolajno Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane in je dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti iz Zagreba.
Gospod profesor, je mogoče določiti neko vodilno idejo ali rdečo nit, ki bi povezovala vašo znanstveno dejavnost?
Da. Verjamem v simetrijo v fiziki. In to do takšne mere, da ne jemljem resno v poštev tiste, ki simetrijo prezirajo.
Eden izmed problemov, s katerimi ste se najbolj in tudi najuspešnejše Spopadali, je vprašanje enotnosti temeljnih fizičnih sil. Nobelovo nagrado ste dobili za prispevek k enotni teoriji elektromagnetne in šibke sile. Toda številni poznejši poskusi, da bi dokazali enotnost elektro-šib-ke z močno jedrsko ter naposled z gravitacijsko silo niso še obrodili res zadovoljivih rezultatov. Kaj pa fe bi se trdovratno iskanje temeljne enotnosti izkazalo za zasledovanje fatamorgane?
S tem bi se ne strinjal. Veliko enotno teorijo bi morebiti lahko celo empirično potrdili oziroma preverili, ko bi razpolagali s pospeševalniki najmanjših delcev, ki bi bili, denimo, 20 do 30 svetlobnih let dolgi. To je seveda praktično neuresničljivo in samo v smislu bi govoril o utopiji oziroma prividu.
Na katere teoretske probleme da-°es osredotočate svojo pozornost?
Lahko bi rekli, da je teoretska fizi-vsaj na tistih področjih, na katerih 'mlujem, šla tako daleč, da mora zdaj dekoliko počakati. Potrebnih bo od 5 do lo let, da bomo v stanju izvesti po-skuse, s katerimi bi preverili pravil-0st naših teoretičnih izvajanj. Tudi aradi tega sem zadnje čase začel za-aJati na zame povsem neobičajna Področja, kot sta npr. kemija in celo
mikrobiologija. Posebno me je pritegnilo vprašanje diferenciacije celic z isto genetsko vsebino, se pravi vprašanje, kako je mogoče, da se iz ene celice razvijejo npr. jetra in iz druge celice možgani, kljub temu da obe celici vsebujeta isto genetsko informacijo. Na teh zame1 neobičajnih »sprehodih« sem naletel tudi na zanimive primere učinkovanja elektro-šibke sile...
...se pravi prav tiste sile, za katero ste skupno z Weinbergom in Glasho-wom izdelali enotno teorijo. Toda v zvezi z vašo pripombo o čakanju, v katero je zdaj prisiljena teoretska fizika, bi smeli pristaviti, da je bazično raziskovanje danes vse bolj odvisno od uporabnega, recimo tudi zaradi lažjih financiranj, ki ga je slednje deležno?
Rekel bi, da je vse skupaj ena sama igra, v kateri je težko izolirati eno od drugega.
Toda po drugi strani so znanstveniki vse bolj specializirani na svojih specialističnih področjih in — ker so resni poskusi sintetiziranja redki — v tem smislu tudi vse manj med seboj povezani.
Težko je govoriti o kakih velikopoteznih sintezah, saj je pri tem velika nevarnost, da zdrkneš v površnost. Skoraj-bi rekel, da je vsak resnejši raziskovalni napor nujno specialističen. Da je stvarem tako, lahko ugotovimo tudi tako rekoč per negationem. Vzemimo primer Asimova. Res lepo piše, toda za svoje delo bo težko dobil znanstvena priznanja. Preveč splošen je.
Ob 25-letnici vašega centra ste priredili mednarodni posvet, da bi opravili nekakšen obračun dosežkov
in odprtih vprašanj današnje fizike. Kako bi prikazali širšemu občinstvu glavne ugotovitve, ki so prišle na njem do izraza?
No, mislim, da je te rezultate nemogoče strniti v nekaj besed na način, ki ne bi bil banalen. Šlo je vsekakor za zelo specialistične pogovore. Mislim, da imajo specialisti kdaj pa kdaj tudi pravico, da govorijo med sabo...
Eden izmed ameriških udeležencev je na vašem posvetu dejal, da je evropska znanost obsojena izgubiti korak za ameriško in za japonsko, ker da si raziskovalci Stare celine vshko leto privoščijo po mesec dni počitnic... Kaj menite?
Menim, da se tisti Američan krepko moti. Ni res, da smo tu manj delavni kot v ZDA ali na Japonskem. Prav na področju fizike bi lahko brez težav trdili, da Evropa marsikdaj prednjači. Novi veliki elektronsko-pozitronski tr-kalnik (LEP) Evropske organizacije za jedrsko raziskovanje (CERN) v Ženevi je dosegel rezultate, ki jih ameriški fiziki upravičeno zavidajo.
Kolikšno težo ima »estetski moment« v znanstvenem raziskovanju?
Zelo veliko. Dirac je nekoč rekel, da če je neka teorija lepa, potem je točna, pa čeprav je dejstva ne potrjujejo
ali vsaj se zdi, da je ne potrjujejo. Spomnimo se Eisteinove teorije. Preizkusi so jo najprej le deloma potrdili, potem je bilo videti, da so jo celo ovrgli. Na koncu pa se je izkazalo, da so bili preizkusi zgrešeni. Preveč lepa je bila, da ne bi bila tudi pravilna!
V	svojih spisih nekajkrat poudarjate, da je islamskemu svetu, kateremu pripadate, dokaj tuje strogo ločevanje ali celo kontrapozicija med vero in znanostjo, kakršno pozna Zahod.
Francoski zdravnik dr. Bucailles je ugotovil, da osmina vrstic Korana slavi naravo in spodbuja k raziskovanju, nobena vrstica pa da ni v protislovju z znanostjo. Eno izmed njih bi lahko celo tolmačili kot opis Velikega poka (Big Bangaj, s katerim naj bi se rodilo vesolje.
Sicer pa sem prepričan, da se moderna znanost ni rodila samo z evropskim ponovnim odkrivanjem grških filozofov, ampak tudi iz iščočega in eksperimentalno usmerjenega duha zlate dobe islama okrog leta 1000 po evropskem štetju. Potem je žal prevladal su-fizem in ortodoksija je zadušila vsako ustvarjalnost. Tisk je bil prepovedan in medtem ko je Gutembergova revolucija širila Biblijo in druga dela vsepovsod, je bil Koran prvič natiskan šele leta 1875. Toda jaz verjamem v možnost islamske renesanse. Mislim, da bi jo olajšal ijtihad, t. j. postopek, ki je bil razširjen že v prvotnem islamu in ki bi ob svobodi mišljenja pospeševal razvoj pomenov v sami islamski kulturi.
V	svojem slavnostnem govoru na nedavnem proslavljanju 25-Ietnice miramarskega centra ste čutili potrebo, da se najprej in predvsem zahvalite Alahu. Kakšen pomen ima vera v vašem življenju?
O vsem tem sem pred kratkim govoril s časnikarjem londonskega Guar-diana. Vero mi je dal oče. Ko sem bil mlad, je on vstajal vsako noč ob 3. uri in molil zame. Potlej sem vedno skušal živeti po zapovedih Korana, seveda ob upoštevanju osebne izkušnje.
Z življenjem in delovanjem v Londonu, Trstu In drugod po svetu ste v praksi postali kozmopolit. Kljub temu pa se radi in s ponosom sklicujete na lastne pakistanske korenine. Kakšen smisel mislite, da lahko imajo nacionalne kulture v svetu, ki ga vedno bolj urejata in zedinjata znanost in tehnika? Kako je mogoče usklajevati znanstveno univerzalnost z narodnostnimi in etničnimi partikularnostmi?
Vsaka kulturna tradicija ima svoje značilnosti. Tako so npr. Kitajci znani po svojem pragmatizmu, in to tudi v fiziki, medtem ko se Indijci lotevajo problemov tako, da jih poglabljajo in razpredajo na abstraktni ravni. Ne poznam nobenega Juda, ki bi bil specialist v matematični analizi in sploh v matematiki kontinuuma, medtem ko vem za Jude, ki so mojstri v teoriji množič, grup in številk, skratka v ma-
tematiki diskretnega. Po vsej verjetnosti je treba to pripisati talmudski tradiciji. Kot človek, ki verjame v simetrijo najmanjših delcev, sem se nekoč tudi vprašal, ali ne bi kak črnec znal s pridom vnesti na to področje svoje pojme »ritma« in harmonije. No, da povzamem, mislim, da različne kulturne tradicije pomenijo bogastvo, in to tudi za znanost, saj omogočajo različne pristope k problemom, pa tudi spodbujajo različne rešitve.
Predstavljam si, da ste prav zaradi navezanosti na lastne korenine kot uveljavljen znanstvenik v bogatih državah Severa vseskozi čutili potrebo, da ste se ukvarjali tudi s problemi svetovnega Juga. Menite, da ste izdelali dovolj učinkovito teorijo za »poenotenje« teh dveh delov sveta, ki sta danes tako dramatično ločena?
V resnici je vprašanje Tretjega sveta zame zelo, važno. Glede tega, kako se ga lotiti na učinkovit način, pa bi naprej in predvem podčrtal dejstvo, da vsak človek nekaj napravi, če za to čuti lasten interes. To v našem primeru pomeni, da če bomo znali prepričati »severnjake«, da je v njihovo lastno korist pomagati Jugu, potem se bodo stvari začele spreminjati; v nasprotnem primeru pa je zaman čakati kaj dobrega. Da je stvarem res tako, so vsaj delno dokazali razni primeri, ki zadevajo okolje. Danes Severu ni vseeno, kaj se dogaja z gozdovi Juga ali pa z ozonsko luknjo nad Antarktiko.
Kako bi se po vašem dalo učinkoviteje uveljaviti to spoznanje?
Najprej bi rekel, da bi sam Jug moral razumeti, da mu Sever ne bo resnično pomagal, dokler ne bo čutil za to lastnega interesa. Potem bi bilo potrebno nekoliko natančneje ugotoviti, katera pomoč je res učinkovita na dolgo roko. Prepričan sem, da se danes vsak resnični razvoj začenja z razvojem znanosti in tehnologije in da v vsakem primeru si ga ni mogoče predstavljati brez slednjega. In v tem smislu države v razvoju pogosto hodijo kriva pota. Jug danes trosi sorazmerno veliko več denarja za vojsko kot pa za znanost, in to tudi v primerjavi s Severom. Za vojsko gre danes približno
5,6	odstotka svetovnega kosmatega proizvoda, in v tem so si razviti in nerazviti dokaj podobni. Toda po drugi strani države Severa namenjajo znanstvenemu in tehnološkemu raziskovanju povprečno 2,5 odstotka svojih sredstev, države Juga pa komaj 0,3 odstotka.
Vas je kdaj vznemirjal dvom, ki ga je med prvimi izrazil znani angleški filozof - in, če se ne motim, tudi vaš osebni prijatelj - Bertrand Russell, da bi se namreč naša znan-stveno-tehnična civilizacija naposled lahko izkazala za samomorilsko?
Z Russellom sva se osebno spoznala in si med drugim dopisovala, vendar težko bi se imel za njegovega prijatelja, saj je on v tistem času bil že okrog
90 let star. Posebno se spominjam, kako sem nekoč šel k njemu na čaj z nekim pakistanskim ministrom. Ta ga je vprašal, če verjame v Boga, ko pa bi ga moral kmalu srečati. Russell ni odgovoril. Potem, ko sva bila sama, sva ugotavljala, da sva glede tega vprašanja različnih mnenj, in iskati sva začela, kje bi se lahko ujela. Predlagal sem Gandhija, a Russell je rekel, da je to krut človek. Kako krut, sem ugovarjal, ko pa se je tako izpostavljal za muslimane. A Russell me je zavrnil rekoč, da je gotovo zelo krut moški, ki pri štiridesetih letih ne spi s svojo ženo... To je Russellu hodilo po glavi pri devetdesetih!
Sicer pa ta zgodba najbrž ne spada v časopis. Povrnimo se k vašemu vprašanju. Russella je verjetno res kdaj obhajal dvom, ali ni naša civilizacija samomorilska. Gotovo je bil tedaj pod vtisom prvega atomskega bombardiranja. Kar se mene tiče, pa mislim, da nismo obsojeni takšni pogubi. Tudi z Gorbačovom prihaja na dan, da so ljudje pametnejši, kot si včasih mislimo.
Mimo primerov »slabe uporabe«, kakršno lahko predstavlja hirošim-ska bomba, nekateri menijo, da je znanost (vključno s tehnologijo) že po svoji naravi nasilna, in sicer zato, ker ne spoštuje stvari v njihovi celovitosti, saj jih praviloma obravnava le »z določenih vidikov« in jim pri tem dela silo. Kaj menite?
Povedati moram, da je ta misel zame dokaj nova, zato ne bi imel premišljenega odgovora.
Nekajkrat ste se pritožili, da vaš center po svetu malokdo posnema, kljub temu da ga mnogi kažejo za vzor. Toda prav v zadnjih časih se je začelo v tem smislu marsikaj premikati, tudi po vaši osebni zaslugi.
Dejansko je več novosti. Prav pred kratkim so v Edihburghu na Škotskem ustanovili Mednarodni center za matematiko, ki se zgleduje po nas in s katerim bomo sodelovali. V resnici se bo od nas tudi v nekaterih stvareh razlikoval, vendar upoštevati je treba, da so zdaj drugačne razmere kot pa v^ letih šestdeset, ko smo mi začeli.
Poleg tega se marsikaj premika v samem Trstu, kjer se ob podpori italijanskega zunanjega ministrstva postopoma začenja uresničevati Mednarodni center znanosti, ki bi poleg centra za fiziko in za biologijo, ki že obstajata, obsegal tudi centre za kemijo, ekologijo in geologijo ter za visoko tehnologijo. Ta projekt vodi ministrski svetnik Giorgo Rosso Cicogna.
Nazadnje naj omenim še načrt, ki sem ga pred nedavnim predstavil tudi Svetovni banki, da bi ustanovili 20 zanstvenih centrov v različnih predelih sveta. O tem je bil govor tudi na konferenci neuvrščenih lanskega septembra v Beogradu in o tem so že pisali razni časopisi in revije, med njimi New Scientist. Gotovo pa je uresničitev takšne zamisli veliko odvisna tudi od držav v razvoju in bo vsekakor zahtevala veliko let.
Kaj pa odnosi Vzhod-Zahod, ki v teh časih doživljajo tako globoke spremembe? Pred nedavnim ste napovedali, da boste v Trstu priredili poseben mednarodni posvet o novih možnostih, ki se ob tem odpirajo tudi mednarodnemu sodelovanju na znanstvenem in tehnološkem področju.
V resnici smo prvotno zamisel medtem nekoliko spremenili oziroma izpopolnili. Ne bomo priredili samo enega, ampak tri posvete. Prvi bo posvečen Vzhodni Evropi in bo predvidoma 5. in 6. aprila 1990. Drugi bo namenjen Sredozemlju, ne vemo pa še, kdaj ga bomo priredili. Tretji bo jiamenjen vsem in se bo odvijal pred koncem aprila.
Glavni cilj teh mednarodnih srečanj, ki se jih bodo udeležili ministri za znanost in tehnologijo, visoki funkcionarji ter ugledeni znanstveniki iz številnih držav, je najti način, kako izkoristiti sredstva, ki se sproščajo ob popuščanju napetosti med blokoma, za razvoj znanosti in tehlologije, še zlasti na svetovnem Jugu. Sicer pa namerava naš center v bodoče posebno okrepiti sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami. V 25 letih delovanja se je v naših, učilnicah in laboratorijih zvrstilo 42 tisoč znanstvenikov iz vsega sveta, 5.800 od katerih je prišlo iz Vzhodne Evrope. Iz Jugoslavije jih je bilo na stotine. Upam, da se bodo te številke v bodoče krepko povečale.
Koliko je Trst oddaljen od Mira-mara? V teh 25 letih ste si ustvarili osebno mnenje npr. o odnosih, ki vladajo med italijansko večino in slovensko manjšino v teh krajih?
Vtis imam, da nekaj ni v redu, vendar bi najbrž ne bilo oportuno, če bi se spuščal v ocene, še zlasti ko zadeve ne poznam.
Pričujoče besedilo je nastalo na osnovi odgovorov, ki jih je prof. Abdus Salam posnel na magnetofon, neposrednega pogovora z njim in na osnovi predhodno napisanih tekstov, ki jih je posredoval sam intervjuvanec. Zato so navedeni odgovori marsikje rekonstrukcije, a upam vsaj po duhu verne. (M. B.)
Novo desetletje bo modre barve kot nebo in morje
Leta ’90 obljubljajo ekološki vdih v modi
Zadnje desetletje tega stoletja, ki nas bo med drugim popeljalo v tretje tisočletje naše ere, bo v splošnem občutilo težnjo povratka k naravi. Leta '90, pravijo ocenjevalci vedenjskih sprememb v družbi, bodo odločneje kot doslej izražala in odražala željo po bolj uravnovešenem Odnosu med človekom in naravnim okoljem. To splošno željo naj bi seveda spoštoval oziroma na njemu svojstven način ovrednotil tudi muhasti, a na podobne pojave zelo pozoren svet mode.
»Spojiti se z naravo« ima seveda za modne ustvarjalce in proizvajalce poseben pomen. Na eni strani to prinaša valorizacijo naravnih tkanin in odklanjanje sintetičnih vlaken; na drugi strani pa poudarja prav pomen oziroma že kar nujo ustvarjanja novih tkanin oziroma materialov, ki naj nadomestijo z raznih vidikov predrage osnovne materiale.
V prvem primeru smo se nanašali na izražen namen, da se na primer pri poletnih modelih stilisti in proizvajalci poslužujejo lepih in primernih tkanin kot je bombaž oziroma še bolj cenjen lan. Istočasno je že vsa zadnja leta prisotna težnja po večji uporabi naravne svile.
Vendar pa dosledna uporaba teh naravnih vlaken nujno vodi k višanju cen, tudi ker takšne naravne tkanine, še zlasti vrhunski stilisti, predhodno obdelajo, tako da izgubijo nekaj napak oziroma, da jim vtisnejo svojstven pečat. V tem, kot tudi v precej drugih primerov, »vračanje k naravi« za potrošnika, pomeni višji strošek.
To ni povsem izključeno niti v drugem primeru, ko uporaba sintetičnih materialov izraža spoštovanje do narave. Tako imenovana ekološka krzna so se namreč na valu zavzemanj za varstvo okolja nesorazmerno podražila. Kljub
temu so seveda pobarvana in marogasto potiskana sintetična krzna nedvomno sprejemljivejša od pravih krzen »divjih mačk«.
Tehnološki napredek in vsestranska opažanja pa bodo kot kaže mirnejše življenje od dosedanjega prinesla tudi krokodilom. Živali, ki sicer nimajo najbolj ljubkega izgleda, izredno cenijo zaradi njihove kože, iz katere so že desetletja izdelovali zelo drage torbice, čevlje, pase in podobno. Zdaj pa kaže, da bo v tej vlogi krokodile zamenjal že drugače cenjeni losos.
Na zamisel, da bi kožo prekajenega lososa, ki so jo doslej metali stran, uporabili za izdelovanje torbic in podobnega, so prišli v centru za pridelovanje lososovih dobrin na otokih Shetland. Prvi poskusi so pripeljali do zelo spodbudnih rezultatov.
Večji pomen naravnih elementov naj bi se v modi naslednjih let odražal tudi v barvi. Modra v vseh odtenkih je barva novega desetletja, ki hoče biti v svojih željah neskončno kot sta lahko samo morje in nebo. Plave pa so tudi kot kaže neuničljive kavbojke.
Astrološko vzeto se bo letos spomladi začela era vodnjarja, ki prinaša velike spremembe, težnjo k odpiranju in mogoče tudi obuditev želje po avantgardnih posegih v modi. Želja po novosti se bo prepletala z željo po ovrednotenju naravnih materialov, tako da bodo nastajale neobičajne kombinacije. Ovrednotili naj bi nadalje težnjo po lepo izdelanih in enkratnih predmetih, kar naj bi pripeljalo še do valorizacije umetniške obrti.
Predvsem pa naj bi se v letih '90, ki so se komaj začela, uveljavile »mešanice« oziroma prepletanje raznih materialov na način, ki je naravi blizu ali pa ji vsaj ni sovražen. (bip)
tomma
TRST - Ulica Mazzini 39
im
port
POPUSTI od 20% do 80%
NA VSEH ARTIKLIH
obv. občini
Športni modeli vse bolj privlačijo širok krog kupcev
Pisana in topla ponudba za smučarje
1»VV1«	v	v«vv
ki se čakajo na zasnežena smucisca
Letošnja zima doslej smučarjem sploh ni bila naklonjena. Ne gre sicer za izreden pojav zadnjih let, saj snega ob decembrskih praznikih v naši deželi in bližnji okolici že dolgo ni. Zato pa se navadno, vsaj v minimalnih količinah, pojavi kasneje.
To pa seveda pomeni, da je smučarska sezona še vsa pred nami oziroma pred smučarji, katerih vrste so tudi pri nas izredno številčne. Ob alpskih disciplinah pa se tudi pri nas vse bolj uveljavlja tek na smučeh, kar je med drugim navedlo modno športno proizvodnjo, da je pripravila vrsto modelov tudi za panogo, ki je bila v Italiji precej neobičajna.
Sicer pa je športna moda že pred leti močno popestrila svojo ponudbo. Dandanes je ta veja izredno bohotna, saj po modelih za šport in prosti čas vse bolj pogosto sega zelo širok krog ljudi, športnih in ne. Modeli, ki so namenjeni športnikom-amaterjem, seveda upoštevajo trenutne modne zapovedi in pa značilnosti, ki jih narekuje posamična športna zvrst.
Smučarji vseh stopenj in okusov imajo na voljo, še zlasti v tem času, izredno široko izbiro. Zadnja leta so posebej priljubljeni kombinezoni raznih barv in izdelani iz različnih materialov. Tudi na področju za vodo nepropustnih materialov so namreč iznašli veliko inačic, ki so najbolj odgovarjajoča rešitev na posamezne zahteve. Od lahkega sintetičnega blaga, ki ga navadno uporabljajo za vetrne jopiče, do precej dragega, a veliko odpornejšega blaga, ki se nikakor ne premoči in tudi greje.
Glede pač na uporabljen material so cene kombinezonov in kompletov, ki ga sestavljajo različno krojene hlače in pa vetrni jopiči, precej različne. Priznati je treba, da zelo poceni niso, vendar je prav pri zimski športni opremi prav gotovo bolje plačati nekaj več, da bi se v vetru in snegu izognili neprijetnim presenečenjem.
Pri hlačah so se pojavile spet klasične smučarske hlače, se pravi ozke, elastične, ki so primerne tudi za tek na smučeh. Sicer pa so-vsi predlogi primerni tudi za vse, ki se gredo na sneg oziroma v zaenkrat nepobeljena zimska športna središča samo sprehajat. Za to zdravo rekreativno dejavnost pa pride v poštev tudi manj obvezujoča oprema, kot so lahko navadne, debelejše hlače in topli, tudi ročno pleteni puloverji.
Modni stilisti, ki se posvečajo modelom za šport in prosti čas, seveda niso pozabili na ure, ki naj bi ga smučarji preživeli v hotelih oziroma v kočah. Zato ponujajo veliko izbiro tople, volnene trikotaže in še udobnejših trenirk, ki so postale že nekakšen sestaven del »obvezne« garderobe mlajših in starejših.
Barvne kombinacije v smučarskih modelih v glavnem sledijo izbiram, ki jih lahko zasledimo v celotni ponudbi za letošnjo zimsko sezono. Tako se ob beli, sivi in črni barvi letos pojavlja precej rdečih njans in številni odtenki vijoličaste palete, (bip)
Oglase zbral
in pripravil
publiest
oglasni
oddelek
telefon: (040) 7796688
LINE^S
VABIMO VSE NASE P RIJ AT EU E NA
RAZPRODAJO
od 10. januarja dalje s popusti od 20% do 80%
PRIČAKUJEMO VAS
LINEA - Ul. Carducci 4 - TRST
obv. občini
OD PONEDELJKA, 8. JANUARJA DALJE RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE S POPUSTI
od 20% do 60%

flicft.,
tBlSlS
RIFLE
Naj zanimivejši med njimi je langobardski tempelj
V Čedadu je več zanimivih spomenikov
Palača De Nordis: v njej je arheološki muzej
Na Praznik emigranta v čedaj-sko gledališče Ristori bo danes popoldne prišlo veliko ljudi iz vseh krajev Benečije. Prišli bodo še zlasti tisti Benečani, ki so na delu v tujini, in ki so ob božičnih in novoletnih praznikih prišli na nekajtedenski počitek v domači kraj. Brez dvoma bodo za to priložnost pohiteli v Čedad tudi številni Slovenci iz Gorice in Trsta, da bi tudi na tak način izrazili svojo solidarnost s pravično borbo, ki jo Benečani bijejo že dolgo vrsto let.
Marsikdo bo priložnost izkoristil, da gre na celodnevni izlet. Preden prične popoldanska prireditev v gledališču Ristori nam bodo zelo dobro postregli v številnih čedajskih gostilnah in restavracijah. Na poti iz Trsta in Gorice v Čedad se lahko ustavimo v eni tolikih gostiln na območju Krmina in Dolenj. Če pa si želimo domače beneške jedi potem je najbolje, da gremo že predpoldne v kako gos-
tilno v nadiške doline. Tudi tu nam bodo postregli zelo dobro. Morda pa si nedeljski izletniki že lij o še kaj drugega. V Čedadu je vse polno starih spomenikov, ki spominjajo na langobardsko preteklost. Letos bodo v naši deželi Langobarde počastili z veliko razstavo, ki bo razdvojena med Čedadom in Passarianom. Obrtniki iz vse dežele so že pokazali, da znajo narediti tiste izdelke, ki so bili domena Langobardov. Še danes je v bivši cerkvi sv. Frančiška v Čedadu odprta razstava obrtnih* izdelkov, ki jo je priredila ESA.
Poleg drugih spomenikov iz davnih časov je v Čedadu znamenit langobardski tempelj, uradno nazvan Tempietto longobardo. To je pomemben spomenik iz 8. stoletja, eden redkih v Evropi. V Čedadu je to najpomembnejši spomenik. Zgrajen je ob Nadiži. Svoj-čas je tempelj bil v naselju Gas-taldaga, kjer je bival kraljev namestnik. Kasneje je cerkvica bila v sklopu benedektinskega samos-
tana. Tempelj je zares vreden ogleda.
V Čedadu si je vredno ogledati tudi rimske terme, hudičev most, stolnico, občinsko palačo. Zelo po-
memben je državni arheološki muzej. Ta je v palači grofov De Nordis na glavnem trgu. V Čedadu pa je še cela vrsta drugih zanimivosti.
Velika večina evropskih turistov ne gre čez mejo
Le 30 odstotkov evropskih turistov potuje na tuje. 20 odstotkov gre na počitnice v kakšno drugo evropsko državo, 10 odstotkov gre na daljšo pot, v prekomorske države. Celih 70 odstotkov turistov si v času počitnic izvoli kraj v lastni državi. To velja tako za tiste, ki si žele daljše počitnice v enem samem kraju, ob morju ali v gorah, kot za tiste, ki gredo na krožna potovanja.
Te podatke so evropski ministri za turizem obelodanili na sestanku v Strasbourgu, kjer so leto 1990 svečano proglasili za evropsko leto turizma.
Turistične ustanove bodo v letošnjem letu skušale prepričati turiste v svojih državah, naj več kot doslej pogledajo čez državno mejo. Že letos naj se pripravijo na popolno odprtje meja in odpravo carin v letu 1993.
■ Sl. januarjem so se na Poljskem podražili številni artikli široke potrošnje. Dočim je cena premoga danes kar sedemkrat višja od prejšnje, se je cena litra bencinskega goriva podvojila, od 1.200 na 2.400 zlotov. Cena je za Poljake zelo visoka, za zahodne motorizirane turiste pa dokaj nizka, saj za en ameriški dolar dobimo na Poljskem 9.500 zlotov.
Takrat ko letala ne vzletajo
V zimskem meglenem času gotova vožnja z vlakom
Na vseh železnicah v Evropi nudijo razne popuste. Tako je tudi v Italiji. To prihaja še zlasti v poštev sedaj, sredi zime. V Severni Italiji je velikokrat tako gosta megla, da se le s težavo kretamo z avtomobilov, letala pa ostajajo na letaliških stezah. Vlak pa teče po tračnicah dan za dnem, v poštev prihajajo ob takih priložnostih le zamude.
Zaradi tega je prav vedeti kakšen popust lahko dobimo in kdo ga lahko zahteva. Otroci do 4. leta se z vlakom vozijo brezplačno, otroci do 12 let plačajo le 50-odstotno tarifo.
»Carta dargento" - srebrna karta je izkaznica, ki si jo lahko nabavijo starejši od 60 let in ima enoletno veljavo. Karta stane 10.000 lir (veljavna za 5 let stane 18.000 lir, dosmrtna 24.000 lir). S to karto si je mogoče nabaviti vozne listke s popustom 30 odstotkov.
»Carta verde« - zelena karta je namenjena mladim med 12. in 26. letom. Naročnina za eno leto stane 10.000 lir, za tri leta 18.000 lir. Tudi s to karto si mladi lahko nabavijo listke s 30-od-stotnim popustom. Ob praznikih pa se popust zmanjša na 20 odstotkov.
Italijanske državne železnice nudijo tudi »Carta famiglia« - družinsko karto. Zanjo je treba odšteti 10.000 lir, velja tri leta. Velja za družinske skupine z najmanj 3 člani. Tudi zanjo velja 30-odstotni popust.
Če na pot gre skupina najmanj desetih oseb Državne železnice priznajo
20-odstotni popust. Če gre na pot skupina 25 oseb je popust 30-odstotni, za skupino 40 oseb pa je popust 40-od-stotni.
To so, poleg mesečnih abonmajev za študente in delavce, najbolj razširjene karte s popustom na italijanskih državnih železnicah. V sodelovanju z drugimi železnicami v Evropi nudijo mladim enomesečne karte za potovanja po vsej evropski železniški mreži. V turističnih pisarnah nudijo zainteresiranim podatke o številnih drugih popustih.
Italijanske državne železnice so že pred leti začele z modernizacijo železnic in voznega parka. Najsodobnejši vlaki imajo naziv Intercity. Proge pa so žal še vedno zastarele.
Čisto drugače je v nekaterih drugih evropskih državah, še zlasti v Franciji in v Nemčiji, kjer so v povojnem času zelo posodobili železniško omrežje na katerem vozijo tudi zelo hitri in sodobno opremljeni vlaki. V teh državah so gospodarstveniki in vlade bili mnenja, da je treba posodobiti železniško omrežje, ne pa samo avtocestnega, kot je bilo narejeno v Italiji.
V teh in še drugih evropskih državah veliko blaga prevažajo z vlaki. Na hitrih in sodobno zgrajenih železnicah pa vozijo tudi hitri potniški vlaki. Marsikdaj, to je francoski primer, iz Pariza prideš z vlakom hitreje kot z letalom v marsikatero pomembno mesto.
Ze kmalu en turist na dva prebivalca
Vedno več turistov v Benetkah
V	Benetkah živi danes le 80.000 prebivalcev. V Mestrah, na kopnem, pa je več kot 200.000 prebivalcev. Na nedavnem referendumu o ločitvi Mester od Benetk (oba kraja tvorita, skupno z Mar-ghero, eno samo občino), so zmagali zagovorniki enotne občine. Tistim, ki so se zavzemali za ločitev, je tokrat spodletelo že v drugo.
V	Benetkah so tudi številni pokrajinski ter deželni in državni uradi. Zaradi tega tja prihaja vsak dan veliko uradnikov in tudi veliko ljudi, ki imajo opravka v teh uradih. V Benetkah je več višjih srednjih šol, tu so tudi univerze. Zaradi tega tja prihaja vsak dan veliko dijakov in študentov, mnogi, tam tudi bivajo.
V	Benetke pa prihaja zelo veliko turistov. Ob nekaterih priložnostih je že sedaj v Benetkah več tujcev kot domačinov. Že več let so v Benetkah pomembne razstave, ki privabijo turiste iz vseh koncev sveta. V pustnem času pa je skoro nemogoče hoditi po ozkih beneških uličicah. Veliko polemik je lani poleti vzbudil koncert znane glasbene skupine, ki je privabil nad sto tisoč mladih. Prav zaradi tega so sedaj v Benetkah
velike polemike o predlogu prirediti leta 2.000 v tem mestu Svetovno gospodarsko razstavo. Nasprotniki menijo, da Benetke ne bi vzdržale veliko tujcev. Zagovorniki razstave pa predlagajo, da bi bili razstavni prostori tako v Benetkah kot v drugih krajih Veneta.
Podatki ankete, ki jo je izdelala Univerza v Benetkah, dajejo zelo zgovorne rezultate. Do leta 2.000 naj bi se prebivalstvo Benetk zmanjšalo za nadaljnih 20.000 enot. V Benetkah naj bi ostalo le 60.000 prebivalcev. V normalnih razmerah (brez priredbe svetovne razstave EXPO) naj bi vsako leto v Benetke prišlo najmanj 8 milijonov turistov (sedaj jih pride 6.800.000). Število nočitev bi povečali od sedanjih 7.300.000 na 10 milijonov. Čisto jasno je, da velika večina turistov pride v Benetke samo na enodnevni obisk. Turisti prespijo noč v enem tolikšnih hotelov v Mestrah, Trevisu, Padovi, ob Brenti in v krajih ob Jadranu.
Če bi se te napovedi uresničile potem bi leta 2.000 na dva domačina imeli enega tujca. Število vsakodnevnih turistov naj bi doseglo 30.000, domačinov pa bo
eb.ooo.
Če pa bi v Benetkah priredili EXPO, bi lahko vsak dan prišlo med 90.000 in 140.000 obiskovalci. Benetke pa ne zmorejo tolikšnega števila tujcev. Zaradi tega bo nujno, da bi prireditve EXPO bile v raznih krajih na kopnem, v Benetkah pa naj bi priredili le elitne razstave, ki bi privabile v mesto sredi lagune manjše število obiskovalcev.
Priprave na zimsko olimpiado
Leta 1992 bodo zimske olimpijske igre že v tretje v francoskih Alpah. Leta 1924 so igre bile v Chamonixu, leta 1968 pa v Grenoblu. Leta 1992 bodo 16. zimske olimpijske igre v Albertvillu. Zimskošportni tekmovalci bodo v ta kraj prišli iz 55 držav. V Albertvillu so že pričeli graditi športno palačo v kateri bo prostora za
10.000	gledalcev. V bližnjem Courche-velu že gradijo smučarske skakalnice, v Maribelu pa gradijo športno halo v kateri bodo tekme v hockeju na ledu. V palači bo prostora za 7.500 gledalcev. V raznih krajih Visoke Savoye urejajo sedanje zimskošportne naprave, za nekatere bodo morali poskrbeti čisto na novo. Francozi so obljubili, da bodo vse naprave dokončane še pred koncem leta 1991. Olimpiada se bo pričela 8. februarja 1992.
Ob 200-letnici revolucije
43 milijonov tujcev v Franciji
rjsp'pah ni snega, zaradi tega se tu-p 11 namenjeni v gore zelo jezijo. tosayak° 80 jezni hotelirji, ki so le-*e v drugo ob zaslužek zimske ‘°ne. Bolje se imajo tisti, ki so si v
tem času, ko nam ni vreme najbolj naklonjeno, za svoje počitnice izbrali tople kraje. Naša slika nam kaže plažo na otoku Mauritius sredi indijskega oceana, lahko pa bi bila na-
rejena kjerkoli v toplih krajih. Ni treba, da zavidamo srečnežem, ki so šli na sončenje in kopanje. Tudi pri nas v Sredozemlju bo sredi poletja tako kot na gornji sliki.
V pravkar minulem letu so Francozi imeli izreden turistično-devizni iztržek. V letu 1989 je v Francijo prišlo 43 milijonov tujih turistov, kar 5 milijonov več kot leto prej. Uspeh je treba seveda pripisati veliki reklami, ki so jo Francozi naredili v inozemstvu, da bi tujce privabili na manifestacije v počastitev 200-letnice republike. Vse polno prireditev je bilo v vsej državi. Na prvem mestu je seveda bil Pariz, kjer so bile v tem letu zgrajena in otvorjena piramida na dvorišču Louv-ra, zgrajena nova operna hiša na Trgu Bastilje, zgrajen nov slavolok v upravnem središču La Defense itd. V vsej Franciji so bile številne prireditve z mednarodno udeležbo.
Na tak način so se Francozi lani uvrstili na drugo mesto v svetu kar se tiče turističnega priliva in so takoj za ZDA. Prekosili so Špance in Italijane, ki so lani zabeležili manj tujcev kot v prejšnjih letih, ter so zaradi tega sedaj za Francozi.
Francoski minister za turizem Štirn je z zadovoljstvom ugotovil, da je turistična bilanca bila lani za Francijo aktivna za 40 milijard frankov (8.700 milijard lir). Tujci so v državo prinesli tuje devize v vrednosti 105 milijard frankov, Francozi pa so v tujini porabili 65 milijard Frankov. Znano je, da Francozi veliko potujejo v turistične namene, še zlasti v tiste države, ki so nekoč bile francoske kolonije.
Francozi si seveda manejo roke, saj so lani imeli približno 15 odstotkov več deviznega priliva. Investicija v nove spomenike in naprave se jim je dobro obrestovala. Zaslužek pa bodo
imeli tudi v prihodnjih letih. Eifflov stolp, ki stoji sredi Pariza že sto let, je dokaz dobre turistične investicije.
V	Maroku strah zaradi črne gmote
Maroko je dežela, ki je v zadnjih letih zabeležila velike rekorde v turizmu. Evropejci in Američani prihajajo na turistični obisk v to deželo, da bi si ogledali tako imenovana cesarska mesta, da bi odšli v puščavo na ogled tamkajšnje pokrajine, in tudi, da bi prebili nekaj časa ob morju.
Y	poštev za to zadnjo obliko turizma prihaja še zlasti mesto Agadir, na jugu Maroka, nekako v isti legi kot španski Kanarski otoki, ki so postali prava turistična atrakcija. V Agadirju so v zadnjih letih zgradili vrsto sodobnih hotelov, kamor turisti prihajajo v vseh letnih časih. Nekateri menijo, da je tudi Casablanca prostor za turistično dejavnost ob morju. Ni tako, kajti tu je obala skalnata. Ob morski obali Casablance je sicer nekaj večjih hotelov, vsi pa imajo plavalne bazene. Tudi na dolgi plaži so plavalni bazeni.
Sedaj so Maročani zelo zaskrbljeni zaradi ekološke katastrofe, ki jim grozi na odprtem morju, potem ko se je že 19. decembra lani poškodovala petrolejska ladja Kharg. Iz njenih cistern je prišla večja količina petroleja. Če bo črna gmota dosegla obalo pri Agadirju bodo Maročani utrpeli veliko izgubo.
Danes se zaključi prvi del prvenstva nogometne B lige
Najmanj točka za Tržačane v Cosenzi?
Prvo povratno kolo nogometne A lige
Vrsta zanimivih tekem
COSENZA — Danes se bo zaključil prvi del italijanskega drugoligaškega nogometnega prvenstva. Po predvidevanjih so na vrhu lestvice tri daleč najmočnejše ekipe v tej konkurenci (Torino, Piša in presenetljivi Parma), za četrto mesto, ki še vodi v A ligo, pa se poteguje najmanj devet ekip, med katerimi je nepričakovano tudi Tries-tina. Slednja je začela prvenstvo z edino željo, da si čimprej zagotovi miren obstanek v ligi, nadaljnji potek pa je prinesel Tržačanom nič manj kot status protagonistov.
Varovanci novega trenerja Giacomi-nija, ki je v štirih tekmah dosegel neverjeten izkupiček kar sedmih točk (in edina oddana je bila v Turinu!), pa bodo danes pred res zahtevno preizkušnjo. Igrali bodo namreč v Cosenzi proti istoimenskemu moštvu, ki je trenutno v slabih vodah, poleg tega pa je pred tednom dni izgubilo v Avellinu kar s 4:0, tako da se bo prav gotovo tokrat skušalo oddolžiti.
Triestina bo v Cosenzi verjetno igrala s postavo, ki je pred tednom dni gladko in prepričljivo premagala sicer odlični Cagliari. Manjkal bo le diskvalificirani Danelutti, prav gotovo pa bo Giacomini potrdil Polonic v vlogi branilca in Trombetto kot tretjega (!) napadalca, poleg Lerde in Romana.
Danes bo na vrsti mnogo zanimivih tekem. Cagliari bo igral doma proti Messini in skušal ohraniti četrto mesto na lestvici, osrednja tekma kola pa bo v Parmi, kjer se bodo domačini spoprijeli z vodečo Piso. Torino bo igral doma proti Monzi in bo moral nujno zmagati, če se bo hotel spet povzpeti na sam vrh razpredelnice, Pescara, ki ima enako število točk kot Triestina, pa bo igrala doma proti močnemu Avellinu.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Bar-letta - Catanzaro; Cagliari - Messina; Como - Ancona; Cosenza - Triestina; Foggia - Reggiana; Padova - Brescia; Parma - Piša; Pescara - Avellino; Reg-gina - Licata; Torino - Monza.
Sergej Alejnikov (Juventus)
RIM — V prvem povratnem kolu italijanske nogometne A lige bo na sporedu vrsta zanimivih tekem. Prav v zadnjem kolu je vodeči Napoli dokazal, da nikakor ni nepremagljiv (obratno!), saj je gladko izgubil v Rimu z Laziom, ki je trenutno v veliki formi. Takoj za njim se na skupni lestvici sedaj nahaja cela vrsta ekip, ki komaj čakajo na naslednji spodrsljaj Marado-ne in tovarišev.
Slednji bodo danes igrali doma proti sicer šibkemu Ascoliju, ki se krčevito bori pred izpadom in je prav težko, da bo v tem boju uspešen, saj je tokrat igralski kader Ascolija res skromen. Vsekakor so domačini favoriti. Neposredni tekmec Napoliju za naslov, In-ter, bo danes igral na tujem pri presenetljivem Cremoneseju, ki je v soboto izenačil v Genovi proti Sampdorii (in
bi si celo zaslužil nekaj več!). Tudi nedoločen izid bi zadovoljil obe ekipi.
Milan bo igral doma proti Ceseni in seveda računa na gladko zmago. V primeru slednje, pa tudi zmage v zaostalem srečanju proti Veroni, bi se Sac-chijevi varovanci povzpeli na drugo mesto na lestvici, kar je seveda velika motivacija. Sampdoria, ki je letos (kot že celo vrsto let) eden od favoritov za osvojitev svojega prvega državnega naslova, bo igrala doma (brez diskvalificiranih Cereza in Manninija in poškodovanih Viallija in Pellegrinija) proti Laziu, ki je zelo nevarno moštvo. Katanec se bo po daljši odsotnosti zaradi poškodbe spet vrnil na igrišče. Videmčani pa bodo igrali v Rimu proti domači Romi, ki bo seveda spet brez Manfredonie (kateremu pa gre na bolje). Trener Marchesi računa na točko.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Bologna - Juventus; Cremonese - Inter; Fiorentina - Bari; Verona - Atalanta; Lecce - Genoa,- Milan - Cesena; Napoli - Ascoli; Roma - Udinese; Sampdoria - Lazio.
V meddeželni ligi Pro Gorizia - Conegliano
GORICA — Pro Gorizia bo danes v meddeželni nogometni ligi gostila šibki Conegliano, ki se bori pred izpadom. Goričani so se z zadnjim porazom z ekipo Ponte di Piave dokončno odpovedali vsakemu upanju na napredovanje in bodo, po besedah trenerja Trevisana, ves ta povratni del prvenstva »živeli iz dneva v dan«. Danes so Goričani favoriti. Monfalcone pa bo igral v Ponte di Piave in računa na neodločen izid.
Najdaljša etapa rallyja Pariz - Dakar
Peterhansel odstopil Orioli utrdil vodstvo
AGADEZ (Niger) — Drugouvrščeni na lestvici motociklistov, Francoz Peterhansel (yamaha), ni dokončal včerajšnje najdaljše etape na rallyju Pariz - Dakar (N’Guigmi - Agadez, 780 km posebne vožnje). Ko je bil pri 410. km, so mu zmanjkale moči in je poklical na pomoč helikopter, ki ga je popeljal do cilja.
Dirka se je končala tudi za Peter-hanslovega rojaka Neveua, prav tako na yamahi, na kateri se je pokvaril menjalnik. Neveu je bil na 5. mestu skupne lestvice in je za vodečim Orio-lijem, ki je osvojil včerajšnjo etapo pred Špancem Masom in Francozom Piccardom (oba yamaha), imel uro zaostanka. Peterhansel je za Oriolijem 'imel 32'29" zaostanka.
Do presenečenja je prišlo med avtomobilisti, med katerimi so vozila mit-subishi osvojila svojo prvo zmago. Etapni uspeh je šel namreč Japoncu Shinozuki, ki je prehitel VVambergue-jev peugeot in Ickxovo lado.
Skupni lestvici:
MOTOCIKLISTI: 1. Orioli (It.) cagi-va 48.26T6"; 2. Mas (Šp.) yamaha po 1.09'46"; 3. Picco (It.) yamaha po 2.23 21"; Magnaldi (It.) yamaha 2.30'10"; 5. Piccard (Fr.) yamaha 2.43'43".
AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 15.54'55"; 2. Wambergue (Fr.) peugeot po 1.49’55"; 3. Ambrosino (Fr.) peugeot 4.23T5"; 4. Cowan (VB) mitsu-bishi 4.48T3"; 5. Shinozuka (Jap.) mit-subishi 5.51'24".
Gam Kasparov na... Playboyu
MOSKVA — Svetovni šahovski prvak Garri Kasparov spet buri duhove. Vendar ne zato, kot bi lahko marsikdo mislil, ker je pred kratkim dosegel magično mejo šahovskega ratinga 2800 točk ter tako celo prehitel mitičnega Bobbyja Fischerja, ali ker je prav te dni postal športnik leta Sovjetske zveze. Sploh ne. Prvak buri duhove, ker se je znašel na ameriški erotični reviji Playboy. Pa naj se njegovi (športni in šahovski oboževalci) ne prestrašijo. Kasparov ni razkazoval svojih fizičnih, temveč... svoje »možganske čare«.
V intervjuju za to priljubljeno revijo je dal vrsto, prizanesljivo povedano, »čudnih« izjav. Začel je namreč s trditvijo, da bi lahko Sovjetska zveza živela od pet do deset let z zaslužkom od prodaje dela svojih rezerv zemeljskega plina Japonski, ter nadaljeval da bi lahko njegova država enostavno pro-
dala Vzhodno Nemčijo... Zahodni, ali pa celo služila s tem, da bi tega ne storila...
Zadnja »fantastična ideja«, kot jih je prvak sam imenoval, pa je bila, da bi lahko SZ prodala... Mongolijo Kitajski. Prav ta izjava je dvignila ogromno prahu po vsem svetu, predvsem pa seveda v Mongoliji. V glavnem mestu Ulan Batorju so na zadnji dan leta celo oklicali celodnevno splošno stavko proti takim trditvam ter seveda zahtevali preklic takih »fantastičnih izjav«.
Glede na to, da je Kasparov zelo inteligenten in umirjen človek, pa tudi da ima (kot trdijo tisti, ki ga dobro poznajo) velik smisel za humor, je očitno, da si je privoščil revijo, ali bolje, njene bralce. Vendar je tudi očitno, da so Mongoli to šalo vzeli presneto resno. Še dobro, da je Džingiskan že stoletja v grobu...
V zadnjem kolu 1. dela košarkarskega prvenstva B-2 lige v Montebelluni
Dober konec tekme ni rešil Jadrana pred porazom
Montebelluna -
Jadran TKB	98:91 (59:46)
MONTEBELLUNA: Milani 24 (9:11), Bristot, Guerra 16 (3:4), Tegon, Nobile 8 (4:9), Morellato 22, Castellan 4 (2:4), Perussato 2 (0:1), Zanatta 8 (2:2), Tom-masini 14 (4:4).
JADRAN TKB: Oberdan 3, Čuk 33 (9:11), Pregare 11 (3:4), Stanissa, Sosič 11 (5:7), Pertot 6, Battini, Rauber 18 (5:5), Daneu 9 (3:6), Lesica.
SODNIKA: Pugliese in Mattioli (Pe-saro). PM: Montebelluna 24:35; Jadran TKB 25:33. ON: Montebelluna 26, Jadran TKB 26. PON: Castellan (35), Nobile (37), Daneu (37), Sosič (38), Pregare (39), Rauber (40). TRI TOČKE: Morellato (4), Milani (1); Oberdan (1), Rauber (!)■
MONTEBELLUNA — Jadranovim košarkarjem v zadnjem kolu prvega dela prvenstva B-2 lige v Montebelluni ni uspel podvig. Zasluženo so namreč izgubili proti močnim domačinom, toda zapustili so igrišče z dvignjeno glavo. Večji del drugega polčasa je namreč kazalo, da bodo naši doživeli pravo katastrofo, saj so že izgubljali z 19 točkami razlike. Proti koncu tekme pa so jadranovci z zagrizeno, borbeno in požrtvovalno igro nadoknadili razliko, več pa niso zmog-
Stefanel
Italijanska košarka začenja danes povratni del prvenstev v A-l in A-2 ligi in vsaj v slednji izgledajo pari bolj izenačeni.
Tržaški Stefanel bo na primer odigral srečanje bistvene važnosti v For-liju proti moštvu Jollycolombani, ki ima na lestvici točki več. Ekipi na samem vrhu (Garessio in Ipifim) bi morali imeti vsaj na papirju lažje delo, tako da bo Stefanel moral poskrbeti za res velik podvig, če bo hotel še zasledovati vrh lestvice. Jollycolombani je že prejšnji teden v Vidmu z zvenečo zmago dokazal, da je v izredni formi.
Goriški San Benedetto bo meril moči z Alnom, ki je neposredni tekmec Stefanela. Sodeč po zadnji tekmi, je Alno trenutno v rahlih težavah, jasno pa je, da naloga Goričanov, ki so ponovno pridobili Aleksinasa, ne bo lahka. Videmski Fantoni bo nastopil v Benetkah proti Hitachiju.
DANAŠNJI SPORED (ob 17.30); Bra-ga - Ipifim, Kleenex - Garessio, San Benedetto - Alno, Popolare - Marr, Glaxo - Ahnabella, Teorema - Filodo-
li in domačini so tako po treh zaporednih porazih tudi zasluženo slavili.
Naši so začeli s postavo: Sosič, Pregare, Čuk, Rauber in Daneu in se povsem enakovredno upirali gostiteljem. Z razpoloženim Čukom, ki je v tem
v Forliju
rd, Hitachi - Fantoni, Jollycolombani -Stefanel.
V A-l ligi je že včeraj Enimont premagal Panapesco s 107:93 (54:46), danes pa ne bo neposrednih srečanj med prvimi na lestvici. Najbolj izenačen naj bi bil par Viola - Phonola, ki bo zmagovalcu verjetno dal možnost, da se priključi vrhu lestvice.
Irge Desio, ki je s samimi porazi verjetno dosegel edinstven rekord, bo danes igral proti Rangerju in perspektive so še naprej črne.
DANAŠNJI SPORED (ob 17.30): Ne-utroroberts - Philips, Paini - Knorr, Arimo - Benetton, Viola - Phonola, Irge - Ranger, Messaggero - Vismara, Scavolini - Riunite.
Finale Muster - Arias
ADELAIDE — Finalista mednarodnega teniškega turnirja v Adelaideu sta Muster (Av.) in 4rias (ZDA). Prvi je z 2:6, 6:2, 7:6 premagal Bruguero (Šp.), drugi pa s 6:2, 6:3 Fleuriana (Fr.).
delu dosegel kar 12 točk, so celo povedli s 16:9 in minuto kasneje z 20:14. Ko pa je Robert Daneu napravil svojo že tretjo osebno napako in ga je trener Vatovec zamenjal, se je v Jadrano-vi vrsti nekaj zataknilo. To so izkoris-
SMELT OLIMPIJA - BOSNA 76:86
(37:43)
SMELT OLIMPIJA: Šiško, Daneu, Zdovc 14, Bačar, Virant, Hauptman 13, Kraljevič, Vilfan 16, Kotnik 16, Djuri-šič 17.
BOSNA: Markovič 7, Firič, Popivo-da, Mujanovič, Bukva, Primorac 15, Avdič 11, Alilhodžič 26, Radulovič 21, Mitrovič 6.
LJUBLJANA — V ljubljanski hali Tivoli se je sinoči zbralo kar 4 tisoč gledalcev, ki pa so zaman bodrili domače. Sarajevska Bosna je zanesljivo osvojila dve točki v 12. kolu jugoslovanske zvezne košarkarske lige.
Bosna je vodila skoraj čez vso tekmo. Le v 10. minuti so imeli domači 3 točke prednosti (24:21), v 31. minuti pa je Hauptman izenačil na 65:65.
Olimpija, ki je igrala brez Čurčiča, ni mogla najti pravega orožja proti čvrsti obrambi Bosne. Najboljši mož na igrišču je bil Alilhodžič.
OSTALI IZIDI: Partizan - Sloboda 84:83, Zorka - Crvena zvezda 88:109, Vojvodina - IMT 93:79, Novi Zagreb -
tili domačini, ki so predvsem z razpoloženim Morellatom zmanjšali zaostanek najprej v 10. min. na 1 točko, nato povedli, da bi do konca polčasa stalno večali razliko, ki je nakajkrat znašala tudi 14 točk. Gostitelji so očitno dobili nekdanjo natančnost, ko so na domačem igrišču vselej dosegali zelo visoko število točk. Morellato in Milani so namreč kot za stavo polnili Jadranov koš in tako je bilo vodstvo gostiteljev ob polčasu kar 13 točk. V drugem delu tekme so naši začeli poprečno. Tako v obrambi kot v napadu so dosti grešili, tako da so v 28. min. domačini vodili že z 19 točkami razlike (75:56). Takrat pa je stopil na igrišče mladi Martin Pertot, ki je dosti prispeval, da se je naša ekipa znatno približala domačinom. Od posameznikov sta bila od naših torej najboljša Mauro Čuk, ki je bil s 33 točkami tudi najboljši strelec tekme, in Martin Pertot.
Že v prihodnjem kolu bodo jadranovci spet igrali v gosteh in sicer na navarnem in neugodnem igrišču Oz-zara. Proti tej ekipi so naši v prvem kolu doma izgubili s točko razlike. Upajmo, da bodo v soboto v Ozzanu le imeli nekoliko več sreče kot sinoči v Montebelluni. (bi)
Na sliki: akcija z nedavne domače prvenstvene tekme med Jadranom in Oderzom.
Zadar 98:90. Tekmo Jugoplastika — Gibona bodo odigrali danes.
LESTVICA: Crvena zvezda 18, Jugoplastika in Cibona 16, Bosna, Olimpija, Zadar in Vojvodina 14, Novi Zagreb in Partizan 10, IMT in Sloboda 6, Zorka 4.
PRIHODNJE KOLO (13. 1.): Novi Zagreb - Jugoplastika, Zadar - Olimpija, Bosna - Zorka, Crvena zvezda -Partizan, Sloboda - Vojvodina, IMT -Cibona,
Zmaga Real Madrida
MADRID — V anticipiranem srečanju 18. kola španskega prvoligaškega nogometnega prvenstva je v madridskem derbiju Real premagal mestne tekmece Atletica Madrida s 3:1.
Uspeh francoskih sabljačev
STRASBOURG — Sabljaška ekipa Francije, ki je svetovni prvak v tej disciplini, je na prijateljskem srečanju gladko premagala Italijo z 9:4.
Košarkarska promocijska liga
CGI - KONTOVEL ES 89:86 (40:37)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Gregori, Ban, Grilanc 25 (1:2), Š. Gulič 13 (1:2), Sterni 8, Štoka 13 (1:4), D. Gulič, Starc 5 (1:2), Civardi 10, Čuk 12.
Sodniška negotovost na samem koncu srečanja je odločilno prispevala k sinočnjemu porazu Kontovelcev. Slednji so srečanje dobro začeli in po 10 minutah so vodili z 20:13. Kljub temu, da so domačini v nadaljevanju igrali bolje in Kontovelce začasno prehiteli (23:30), se je prvi polčas končal v korist naših fantov.
Dober je bil za Kontovel tudi začetek drugega polčasa, v katerem so prednost za nekaj pik še povečali. CGI pa je uredil svojo igro in naše dokončno prehitel. Odličen je bil ob koncu tekme posebno Grilanc, ki je v samih 3 minutah 4-krat uspešno metal za 3 točke ter svojo ekipo privedel do same ene točke zaostanka. V zadnjih sekundah je v razburljivi akciji en sodnik dosodil mrtvo žogo, drugi pa se je odločil za napako v korist CGI, ki je žogo uspešno izkoristil. (Sterni)
V moški rokometni C ligi
Kras Trimac ■ S. Dona
Po dvotedenskem premoru bodo Krasovi rokometaši danes spet na igrišču. Ob 11. uri se bodo v Zgoniku pomerili s San Donajem, ki velja za vse prej kot lahkega nasprotnika. Kljub temu so krasovci v lanskem prvenstvu proti S. Donaju na domači tekmi dosegli neodločen izid. Naši rokometaši niso torej brez možnosti, čeprav se bodo morali zares potruditi, da vsaj ponovijo lanski rezultat. Zmaga sicer ni nujna, saj je cilj Krasove ekipe premagovati le moštva, ki se borijo za obstanek (in v dosedanjih petih kolih so se naši izkazali objektivno boljši od vsaj treh ekip...), točka več pa seveda ne bi škodila. (Pjotr)
Nova trenerja v Kopru
KOPER — Dve uspešni koprski športni ekipi v republiških ligah, košarkarji in odbojkarice, sta dobili nova trenerja. Skrb za košarkarje, katere je vodil kapetan Branko Cvetičanin, je prevzel priznani košarkarski strokovnjak, Zagrebčan Željko Ciglar, za odbojkarice (začasno jih je vodil bivši košarkar Silvo Obid) pa Željko Rulofs, ki je bil doslej pri poreških drugoliga-šicah. (Kreft)
Prijateljska tekma v Dolini
V Dolini bo danes ob 10.30 prijateljska nogometna tekma med naraščajniki Brega in CGS.
Začetek povratnega dela košarkarskih prvenstev
V12. kolu jugoslovanske košarkarske lige
Gladek poraz Olimpije
Danes spet moški slalom za SP v Kranjski gori
Včeraj Nilsson po štirih letih
Zaključek skakalne turneje Intersport
Fenomenalen uspeh Ježa (ČSSR) Thoma (ZRN) končni zmagovalec
KRANJSKA GORA — Kazalo je že, da bo svetovnemu prvaku v slalomu iz Bormia leta 1985, Švedu Jonasu Nils-sonu, odzvonilo. Ko je osvojil naslov svetovnega šampiona februarja v Bor-miu, je decembra istega leta dobil slalom v Madonni di Campiglio, nato pa je bilo zmag tega težkokategornika med slalomisti konec. Res je bilo videti, da bo ostal le pri naslovu svetovnega prvaka in pri eni sami zmagi na tekmah svetovnega pokala, pomalem potemtakem že odpisan za poln zadetek v svetovnem pokalu. Toda včeraj je s 27 leti na strmini Vitranca dosegel svojo drugo slalomsko zmago za točke svetovnega pokala.
Kot dolgoletni član prve jakostne skupine v slalomu in kot eden najbolj izkušenih tekmovalcev v slalomu, pravi specialist v tej disciplini, je sicer sodil v širši krog favoritov, vendar je z zmago v izredno napeti tekmi marsikoga presenetil. Spet se je izkazalo, da najbolj zahtevne slalomske tekme, med temi pa je prav gotovo tudi kranjskogorska, terjajo zlasti zrelost in veliko izkušenost. Na las podobno kot slovita strmina Miramonti v Madonni di Campiglio, kjer je Nilsson prvič v eni sami tekmi dosegel polnih 25 točk svetovnega pokala. Včerajšnji slalom v Kranjski gori pe je bil še v sorodu s tekmo v Madonni di Campiglio, saj so morali tamkajšnji slalom 17. decembra lani zaradi silnih nalivov odpovedati, od italijanskih prirediteljev pa ga je prevzela Kranjska gora, ki se je tako vključila v program svetovnega pokala v alpskih disciplinah z dvema slalomskima tekmama, včerajšnjim in današnjim, ki bo prav gotovo dostojna repriza letošnje premiere svetovnega pokala v moški konkurenci.
Nilssonu se na prvi progi zmaga še ni kaj posebno nasmihala. Dosegel je osmi čas, resda ni imel velikega zaostanka, vendar je imel pred seboj vrsto mladih, napadalnih tekmovalcev, ki pa mu niso nagnali strahu v kosti. Na drugi progi je tvegal in pogum se mu je bogato obrestoval. Res pa eden poglavitnih favoritov, reprezentant ZRN Armin Bittner, tokrat ni imel posebne sreče. Kot vodilni s prve proge je v nadaljevanju plačal davek slalomskemu hazardu: primerila se mu je tista
nepredvidljiva slalomska napaka, tako pogosta, ki se konča z diskvalifikacijo, ko mu je leva smučka nenadoma ušla, kolec vratnic pa je dobil med obe smučki. Še pred tem razpletom, ki je bil nazadnje za tekmo odločilen, pa je Avstrijec Hubert Strolz zaigral svojo prednost, ki jo je imel s prve proge pred Nilssonom. Strolz, ki je sicer na drugi slalomski progi dosegel drugi najboljši čas, je bil v skupnem seštevku vsega za stotinko sekunde počasnejši od zmagovalca. Tako se je tega avstrijskega reprezentanta še trdneje oprijel vzdevek: večno drugi. Doslej mu tega zla vsaj ni prinašal slalom, saj je bil kar desetkrat drugi v veleslalomu. Včeraj pa je bil drugi še v slalomu, in to vsega za stotinko sekunde. Zares nesrečni drugi, pri čemer mu najbrž ni v veliko tolažbo, da je enkrat samkrat tudi zmagal v svetovnem pokalu, vendar le v kombinaciji.
»Seveda sem presenečen. Imel pa sem tudi srečo, kar poglejte Strolzov zaostanek. Vendar je slalom tak. Ko sem videl, da na prvi progi le nimam tako velikega zaostanka, sem na drugi tvegal vse. Pa se je splačalo, kaj ne?« je po tekmi povedal prvi zmagovalec Kranjske gore 1990, Jonas Nilsson.
Med jugoslovanskimi reprezentanti je Grega Benedik zadovoljil z desetim mestom, s katerim je ponovil svoj doslej največji uspeh na tem slalomišču. Italijanska reprezentanca pa se ponaša z uvrstitvijo še za mesto boljše, ki ga je dosegel Konrad Ladstatter.
JOŽE DEKLEVA
VRSTNI RED: 1. Nilsson (Šve.) 1'47"08; 2. Strolz (Av.) l'47"09i 3. Trit-scher (Av.) 1'47"56; 4. Nierlich (Av.) 1'47"62; 5. Gstrein (Av.) l’47"68i 6. Fu-ruseth (Nor.) 1'48"08; 7. Accola (Švi.) T48"16; 8. Roth (ZRN) 1'48"66; 9. Ladstatter (It.) 1’48"95; 10. Benedik (Jug.) 1'49 T3; 11. Frommelt (Liecht.) 1'49"39; 12. Williard (Kan.) 1'49"55; 13. McGrath (ZDA) 1'50T4; 14. Bianchi (Fr.) 1'50'T9; 15. Berra (Švi.) 1'50"34.
VRSTNI RED ZA SP: 1. Furuseth (Nor.) 128 točk; 2. Zurbriggen (Švi.) 126; 3. Bittner (ZRN) 79; 4. Eriksson (Šve.) 77; 5. Mader (Av.) 75; 6. Girardel-li (Luks.) 64; 7. Gstrein (Av.) 61; 8. Stangassinger (Av.), Tomba (It.), Pic-card (Fr.) in Strolz (Av.) 46.
Na sliki (AP): Jonas Nilsson gre svoji drugi zmagi v svetovnem pokalu naproti.
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
BISCHOFSHOFEN — S fenomenalno zmago 19-letnega Čeha Fran-tiška Ježa, odličen tretji je bil že v Ga-Pa, se je končala 38. novoletna skakalna turneja Intersport. To je bil tudi uspešen dan za Jugoslovane: Miran Tepeš se je uvrstil na imenitno osmo, Primož Ulaga pa na 14. mesto. Italijanski skakalci se po lepem uspehu Virginia Lunardija v Innsbrucku na zelo specifični skakalnici s položnim zaletiščem in dolgim odskočnim mostom, niso kaj prida odrezali.
Čehoslovak je tekmece z odličnim skokom (110 m) presenetil že v prvi seriji, v drugi pa se tudi po sijajnem nastopu mladega Zahodnega Nemca Dieterja Thome (111,5 m) ni dal zmesti. Še enkrat je dobro ujel odskok in druga naj večja daljava mu je prinesla prvo zmago v svetovnem pokalu in drugo mesto v končni razvrstitvi 38. turneje Intersport za Thomo, oba pa sta prehitela največjega favorita, Vzhodnega Nemca Jensa Weis-sfloga, ki je po treh tekmah vodil s 6,5 točke naskoka, vendar pa je bil očitno včeraj slabo razpoložen.
Tudi finale je bil torej dramatičen in po dobrih izhodiščih, ki sta si jih v prvem nastopu priskakala Miran Tepeš (8.) in Primož Ulaga (16.) se je zdelo, da se tokrat ne more ponoviti Innsbruck, kjer sta Ulaga in mladi Petek nato v finalni seriji skočila precej slabše. Najprej je kazalo, da bo Primožu Ulagi uvrstitev med petnajsterico najboljših ušla, toda polomili so ga zlasti Finca Nikkola in La-akkonen in še nekateri drugi, tako da je bila dobra uvrstitev vedno bližje in nazadnje je pristal na 14. mestu. Miran Tepeš je bil včeraj zares odličen, potem ko v dosedanjih sedmih nastopih v svetovnem pokalu v tej sezoni ni pokazal- več kot zelo povprečno formo. Znal je obdržati živce tudi v drugem skoku in 8. mesto pomeni najboljšo jugoslovansko uvrstitev na tej turneji. Mladi Franci Pe-
tek, novi up jugoslovanskega skakanja, je imel s skakalnico v Bischofshofnu tudi precej preglavic, vendar se je v finale zanesljivo uvrstil in nazadnje pristal na 34. mestu.
Jugoslovani so se solidno uvrstili tudi v končnem seštevku turneje: 13. Primož Ulaga, 21. Franci Petek, 22. Miran Tepeš.
VRSTNI RED IZ BISCHOFSHOFNA: 1. Jež (ČSSR) 227,0; 2. Thoma (ZRN) 222,0; 3. Fidjestoel (Nor.) 218,0; 4. Vettori (Av.) 217,0; 5. Haim (Av.) 216,5; 6. Opaas (Nor.) 212,0; 7. OUjnyk (Nor.) 211,5; 8. Tepeš (Jug.) 205,0; 9. Nikkola (Fin.) 203,0; 10. Pointner (Av.) 202,5; 11. Kummerloew (Av.) 200,0; 11. Werwejkin (SZ) 200,0; 11. Weissflog (NDR) 200,0; 14. Ulaga (Jug.) 199,5; 14. Laakkonen (Fin.) 199,5; 43. Čecon (It.) 175,0; 45. Lunardi (It.) 170,5; 53. Lotrič (Jug.) 84; 70. Januš (Jug.) 66,5.
TURNEJA INTERSPORT - KONČNI VRSTNI RED: 1. Thoma 870,5; 2. Jež 861,0; 3. Weissflog 855,0; 4. Vettori 851,5; 5. Nikkola 848,0; 6. Laakkonen 844,0; 7. Heumann 835,5; 8. Olij-nyk 823,5; 9. Haim 820,5; 10. Kuttin 811,0; 11. Ploc 810,0; 12. Fidjestoel 808,0; 13. Ulaga 801,5; 14. Felder 800,0; 15. Kummerloew 794,5; 21. Petek 774,5; 22. Tepeš 770,0; 34. Lunardi 667,5; 47. Cecon 526,5; 74. Januš 270,5; 81. Lotrič 174,0; 84. Kopač 162,5.
SVETOVNI POKAL - POSAMEZNO: 1. Vettori (Av.) 131; 2. Nikkola (Fin.) 109; 3. Thoma (ZRN) 108; 4. Laakkonen (Fin.) 100; 5. Weissflog (NDR) 96; 6. Jež (ČSSR) 95; 7. Kuttin (Av.) 88; 8. Felder (Av.) 72; 9. Ploc (ČSSR) 65; 10. Heumann (ZRN) 57; 14. Ulaga (Jug.) 35; 21. Lunardi (It.) 13; 27. Tepeš (Jug.) 8; 40. Petek (Jug.) 1 točka.
EKIPE: 1. Avstrija 368; 2. Finska 267; 3. ČSSR 185; 4. ZRN 178; 5. NDR 109; 6. Švedska 74; 7. Norveška 55; 8. Jugoslavija 44; 9. SZ 34; 10. Kanada 28; 11. Japonska 19; 12. Italija 13; 13. Francija 12; 14. Bolgarija 8; 15. Švica 7 točk.
Na ženskem slalomu za SP na Piancavallu
Schneiderjeva brez konkurence
Za delitev prispevkov
Pristojne
pokrajine
Z novim letom se je znatno spremenil sistem dodeljevanja finančnih sredstev športnim društvom. Doslej so morale športne enote naslavljati prošnje na deželno upravo, po novem pa bodo za delitev pomoči pristojne pokrajinske uprave.
V kratkem bi morala deželna vlada razdeliti štirim pokrajinam FJK 10. milijard lir. Podpor iz tega sklada bodo deležna tudi kulturna društva in druge ustanove, ki delajo na amaterski podlagi.
Dežela bo še naprej pristojna za pobude širšega značaja.
Panetta najhitrejši
S. GIORGIO SU LEGNANO (Milan) — Na mednarodnem krosu »Campac-cio« je zmagal Italijan Francesco Panetta, ki je 12 km poti pretekel v 34'42". Sledijo: 2. Canario (Por.) po 23"; 3. Ntawilkura (Ruanda) 46"; 4. Alliegro 1'9"; 5. Boffi 1T3"; 6. Cova (vsi It.) 1’28".
Med ženskami je zmagala Dandolo-va (It.) pred Bouchonneaujevo (Švi.).
Pezzeya komaj rešili
BONN — Bivšega člana avstrijske nogometne reprezentante Bruna Pez-zeya so rešili zadnji trenutek. Med tekmo na nekem turnirju v Bad Hom-burgu blizu Frankfurta je namreč nerodno padel, zgubil zavest, jezik pa mu je zaprl sapnik. Takoj so mu priskočili z_a pomoč, vendar je zadihal s‘ele čez čas, ko se mu je že slabo pisalo. Odpeljali so ga na opazovanje v bolnico, vendar kaže, da ne bo hudega.
PIANCAVALLO — Včerajšnji ženski slalom za svetovni pokal, ki je bil v našem deželnem zimskem letovišču Piancavallu, je potrdil že obstoječo trenutno tekmovalno hierarhijo v ženskem smučanju. Švicarka Vreni Schneider, ki se je spet vrnila k tekmovanjem po enomesečni odsotnosti zaradi poškodbe, je zmagala z res veliko rezliko ter dokazala, da med ozkimi vratci nima konkurence.
Včeraj je namreč prehitela drugouvrščeno mlado Avstrijko Maierhoferje-vo, ki po treh drugih mestih še išče svojo prvo pokalno zmago, kar za sekundo in pol, kar je... cela večnost, pri tem pa he smemo pozabiti, da je zmagovalka malo pred zaključkom drugega spusta celo napravila večjo napako. Za Schneiderjevo je to bila že 29. zmaga na tekmovanjih za SP in se tako približuje tretjemu mestu Erike Hess.
Prve tri uvrščene tekmovalke so trenutno res najboljše v slalomu, vendar so se izkazale tudi Jugoslovanke. Šar-čeva je namreč potrdila svojo dobro formo s petim mestom, Svetova pa je bila osma. Italijanke so spet razočarale.
LESTVICA SLALOMA NA PIANCAVALLU: 1. Schneider (Švi.) 1T8"36; 2. Maierhofer (Av.) 1'20'’24; 3. Strobl (Av.) T20'51; 4. Wachter (Av.) 1'20"89; 5. Šarec (Jug.) 1'20"95; 6. Von Grueni-gen (Švi.) 1'2T’03; 7. Gersch (ZRN) 1'21"22; 8. Svet (Jug.) 1'21"48; 9. An-dersson (Šve.) 1'21"54; 10. Ladstaetter (Av.) l'21"55i 16. Gianera (It.) 1'22"39.
LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Schneider (Švi.) 50; 2. Strobl (Av.) 47; 3.
Maierhofer (Av.) 40; 4. Wachter (Av.) 35; 5. Šarec (Jug.) 31; 6. Buder (Av.) 30; 7. Andersson (Šve.) 26; 8. Ladstaetter (Av.) 24; 9. Gersch (ZRN) 21; 10. Svet (Jug.) 18 točk itd.
LESTVICA ZA SP: 1. Gerg (ZRN) 133; 2. Wachter (Av.) 115; 3._Kronber-ger (Av.) 100; 4. Schneider (Švi.) 69; 5.
Walliser (Švi.) 68; 6. Figini (Švi.) 64; 7. Moesenlechner (ZRN) 62; 8. Dedler (ZRN) 51; 9. VVallinger (Av.) 48; 10. Rof-fe (ZDA), Zeller (Švi.) in Strobl (Av.) 47 točk itd.
Na sliki (AP); od leve drugouvrščena Maierhoferjeva, zmagovalka Schneiderjeva in tretjeuvrščena Avstrijka Strobl.
domači šport
DANES
NEDELJA, 7. JANUARJA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Percotu: Percoto - Juventina Radenska.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trebčah: Vesna - Santa Maria; 14.30: v Rudi: Ruda - Primorje; 14.30 na Opčinah: CGS - Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Gorici, Stražice: Azzurra - Mladost (zaostala tekma)
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
9.30	v telovadnici Doma Ervati: Lavora-tori del Porto - Cicibona.
DEŽELNI MLADINCI
11.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Stella Azzurra - Kontovel.
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
10.30	v Trstu: telovadnica šole Galilei: Inter 1904 - Sloga.
UNDER 18 ŽENSKE
11.00 v Trstu, telovadnica Ul. Zandonai: OMA - Breg.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Ločniku: Stella Azzurra - Agorest.
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - San Dona.
RADIO OPČINE
V današnji oddaji Od nedelje do nedelje na Radiu Opčine bo ob 15. uri neposredni prenos moškega slaloma v Kranjski gori. Sledil bo direktni prenos z nogometne tekme Vesna-Santa Maria. V prispevku Janka Štreklja bo govor o košarkarskem prvenstvu B-2 lige in tekmi Montebelluna - Jadran. Ob 17. uri bodo v studiu predstavniki Bora Radenske (košarka), Šloge (odbojka) in Krasa (namizni tenis). Jutri ob 18. uri bo tedenski športni komentar, v katerem bo stekel pogovor s Samom Kokorovcem.
obvestili
SK DEVIN
sporoča, da zaradi pomanjkanja snega začasno odpadejo smučarski izleti. Nove datume bodo sporočili.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji. Izleti bodo v Sappa-do v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini jutri, 8. januarja od 19. do 21. ure.
JmTRIESTETusatC) niRETTOmm^Zrn
NEPOSREDNA PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV - TRST
MESEČNA RAZSTAVA
TRŽAŠKI VELESEJEM
13. in 14. januarja 1990 urnik: 10-19
Nov način prodaje ali nakupa rabljenega avtomobila, kamperja ali motocikla brez posrednikov direktno privatnik - privatniku
•	parkirišče za vozilo, neposredno dogovarjanje med teboj in kupcem
•	takojšen servis ACI pri prepisu lastništva, možnost takojšnjega finansiranja (c.r.t) in zavarovanja (MEIE Ass.)
•	nasveti in pomoč na mestu samem pri mehaničnem in električnem
preverjanju vozila.	TA OBISKOVNlCEVSIOP PUOS\
PODJETJE
Gentro della porta
Ul. della lesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972
ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE
+ dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 7. januarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Papež je blagoslovil dame z metlo v rolls roycu ter »kralje« v kočiji
Befane in sveti trije kralji praznovali svoj praznik brez snega, zato pa v morju
RIM — V krajih, kjer so si od zadnje špranje letošnjih zimskih počitnic najbolj obetali sneg, je befana prinesla s sabo veliko razočaranje. V deželah italijanskega Severa niso dočakali zadovoljivega sneženja. Smučišča so ostala v glavnem zaprta, turisti pa so kljub temu vztrajno čakali, če se bo nebo morda le pooblačilo.
Kljub temu pa so si znali ljudje pomagati in so praznovali beiano, oziroma prihod svetih treh kraljev na precej radoživ način. V Rimu je bilo še kar pestro, saj je ulice mestnega središča preplavila množica radovednežev, ki so si hoteli ogledati sprevod treh beian in treh kraljev na poti k papežu. Kralji so sedeli v kočiji, betone pa se udobno peljale v luksuznih avtomobilih (Ford, Buick in Rolls Roy-ce). Metlo so imele vsekakor pri sebi, najbrž namesto rezervnega kolesa.
Skupinica je bila na čelu sprevoda, ki ga je priredila organizacija Viva la befana, ki je posrbela tudi za razgiban, čeprav odločno kičast program.
Dvanajst udeležencev je imelo pri sebi dežnike s črkami, ki so sestavljale stavek »viva la befana«, drugi so kolesarili za njimi na Trgu sv. Petra pa jih je papež blagoslovil.
Povsem drugače so se imeli za be-fano v Neaplju, kjer je prav tako sijalo sonce. Člani društva Posillipo so si privoščili skok v hladno morje in jih po sliki sodeč (desno Telefoto AP) ni prav nič motila nizka morska temperatura.
Z vodo se je poigrala tudi befana v Venetu. V Bassanu del Grappa je izstopila iz čolna, za njo pa je na kanalu plavalo na tisoče nogometnih žog. Očitno je šlo za befano, ki se že pripravlja na praznovanje Italije '90.
Še najbolj pristni so bili letos menda v Toskani in sicer v mestecu Aul-la. Domačini so namreč sešili nogavico, ki je bila dolga 20 metrov in so jo nato spustili z zvonika, tako da so jo lahko občudovali prav vsi. Sedaj jo bodo sicer skušali vpisati v knjigo rekordov, vendar je to le obrobni detajl.
Stolp v Pizi od danes zaprt za občinstvo
PIZA — Od danes dalje bo mogoče sloviti stolp v Pizi le gledati in fotografirati, vstop pa bo strogo prepovedan. Tako je sklenil župan Giacomino Granchi, ki je novinarjem včeraj povedal, da je odredbo o zaprtju stolpa podpisal pod pritiskom znanstvene komisije ministrstva za javna dela, ki je mnenja, da stolp ne nudi več obiskovalcem potrebne varnosti. V zvezi s tem je prišlo v prejšnjih mesecih do ostrih polemik med krajevno občinsko upravo in ministrom za javna dela Prandinijem, ki se je zavzemal za začasno zaprtje stolpa in je torej v celoti podpiral stališča strokovnjakov.
V Pizi so odredbo o zaprtju stolpa sprejeli z velikim negodovanjem in zaskrbljenostjo. Sam župan je priznal, da je podpisal odlok v bistvu proti svoji volji, zaprtje znamenitega zgodovinskega spomenika pa zaskrblja največ turistične delavce, ki se bojijo padca turizma. V Pizi vsekakor upajo, da bo stolp zaprt za občinsko le omejeno časovno dobo in da bodo pristojna državna telesa vendarle začela z njegovo resanacijo.
Starši odgovorni za prekrške otrok
LONDON — Britanski starši bodo odslej naprej neposredno odgovorni za prekrške svojih otrok. Tako je odločil notranji minister David Wadding-ton, ki bo v prihodnji dneh predložil parlamentu zakonski osnutek z novimi strožjimi ukrepi za zajezitev mladinskega in otroškega kriminala, ki v Veliki Britaniji nevarno narašča. Uradne statistike britanske policije namreč dokazujejo, da se »zločinska kariera« pri nekaterih otrocih začenja že pri desetih letih, največ dela pa imajo policisti s petnajstletniki.
Notranji minister bo predlagal parlamentu, naj torej uvede neke vrste civilno odgovornost za starše otrok, ki na katerikoli način kršijo zakon. Če bo policist naprtil globo mladoletniku jo bodo torej morali plačati starši, če tega ne bodo naredili bodo tudi sami kršili zakon. Predlog notranjega ministra je doslej naletel na široko podporo britanskega javnega mnenja.
Železniška nesreča pri Sukurju terjala menda več kot 400 žrtev
SUKOR — četrtkova železniška nesreča v Pakistanu je menda terjala več kot 400 žrtev. Najnovejši podatki, s katerimi razpolagajo v Pakistanu poročajo namreč o tem, da so našli že 333 trupel, čeprav je vlada v svojem poročilu dejala, da je v nesreči umrlo 285 potnikov.
Oblasti pa niso mogle zamolčati dejstva, da je v razbitinah nekaterih vagonov vkleščenih še vsaj sto potnikov. Pakistanski premier Benazir Bhuto je včeraj obiskala ranjence in je v izjavi novinarjem dejala, da ne izključuje možnosti atentata. Po njenem mnenju naj bi šlo za zrežirano nesrečo, čeprav so preiskovalci trdno prepričani, da gre za človeško napako. Šefa železniške postaje v Sangiju so že aretirali, iščejo pa dva njegova sodelavca, ki naj bi bila odgovorna za delo kretničarjev. Vlaku naj bi dali tri različne napačne napotke, zato premier Bhuto trdi, da gre najbrž za atentat.
Evropski socialisti sprejemajo nove člane
DUNAJ — Plenarna skupščina socialistične Internacionale, ki bo zasedala v začetku februarja v avstrijskem glavnem mestu, se bo prvenstveno ukvarjala s kočljivim vprašanjem sprejema novih članic. Voditelji zahodnoevropskih in latinskoameriških socialističnih in socialdemokratskih strank bodo morali v prvi vrsti vzeti v pretres formalne prošnje številnih novoustanovljenih strank iz Vzhodne Evrope, ki so v zadnjih tednih zaprosile za vstop v Internacionalo. Največ prošenj je prišlo iz Nemške demokratične republike, Češkoslovaške in Poljske.
Na dunajski skupščini bo tekla gotovo beseda tudi o prošnji italijanskih komunistov, ki jo je pred časom formalno predložil tajnik Occhetto. KPI je doslej sledila socialistični Internacionali le kot zunanja opazovalka, usoda te prošnje pa bo v marsičem odvisna od poteka politične debate znotraj stranke, ki bo dosegla vrhunec na vsedržavnem kongresu v začetku marca v Bologni. Occhetto je v politični program za korenito preosnovo KPI kot znano uvrstil tudi vstop v socialistično Internacionalo.
Dunajska skupščina, za katero vlada precejšnje pričakovanje, bo torej zelo pomembna. Vlogo organizatorja so dodelili voditeljem avstrijske socialistične stranke, ki hoče igrati vlogo mostu med socialisti Zahodne Evrope in novimi demokratičnimi političnimi gibanji, ki si utirajo pot na Vzhodu.
Po daljšem obdobju suhega vremena pričakujejo za danes poslabšanje
RIM, BEOGRAD — Večji del evropske celine je bil včeraj pod vplivom obsežnega območja visokega zračnega pritiska, tako da je prevladovalo suho vreme z meglo po kotlinah in nižinah. Pretežno oblačno z občasnim dežjem je bilo v zahodni Franciji, na Britanskem otočju, v državah Beneluksa, na severu Pirenejskega polotoka in na Siciliji. Rahlo je snežilo v Voralbergu, medtem ko so bili snežni meteži na severnih in osrednjih območjih evropskega dela SZ in na Finskem.
Povsod so zabeležili izredno nizke temperature. Tako je bilo v Bukarešti in Sofiji -16, v Skoplju in Prištini -12, v Sarajevu -11, v Beogradu -10, v Milanu in Turinu -9, v Novem Sadu -8, v Ljubljani, Zagrebu in Banjaluki -5 in celo v Rimu je živosrebrni stolpec padel na -1 stopinjo Celzija.
V	takih pogojih je ledena megla povzročala poledico in slano, rastlinje pa vkovala v ivje. Zaradi zmanjšane vidljivosti so bile težave na avtocestah A/8 Milan-Varese, A/9 Milan-Como, A/22 Modena-Verona in na širšem območju Turina, Milana in Brescie. Z meglo in poledico so se ubadali tudi v Makedoniji, kjer je bilo najhuje v okolici Skopijo, kjer je bila na odseku Skoplje-Kumanovo vidljivost zmanjšana na 10 metrov. Sončna Makedonija se je včeraj ponašala z izredno nizkimi temperaturami, saj so v raznih krajih namerili tudi do 20 stopinj pod ničlo.
V	začetku tedna so dolgoročne napovedi za danes obetale poslabšanje s padavinami. Včerajšnje prognostične karte so to verjetnost potrjevale. Meteorologi napovedujejo v poznih popoldanskih urah od zahoda poslabšanje z občasnimi rahlimi padavinami, ki bodo morda izrazite le v Vzhodnih Alpah. Rahlo bo snežilo vse do nižin, na obronkih pa je precejšnja nevarnost žleda. Snega bo torej le za vzorec, tako da bodo smučarji ponovno prikrajšani. Glede nadaljnjega razvoja vremena v prihodnjem tednu pa sta si meteorološki napovedi italijanskega vojnega letalstva in jugoslovanskega hidrometeorološkega nasprotujoči. Medtem ko Italijani trdijo, da se bo nadaljevalo vlažno vreme z občasnimi padavinami in otoplitvami, Jugoslovani napovedujejo le za ponedeljek občasne padavine, nato pa ponovno suho vreme in ohladitve. Razhajanja so razumljiva, ker ni povsem jasno ali bo frontalni motnji, ki bo iz severozahoda prešla naše kraje uspelo porušiti greben ruskega anticiklona.
Na sliki (telefoto AP): zimska slika iz Milana ima svoj čar, a zaradi megle in poledice med avtomobilisti ni priljubljena.
CIM A DORI	rznnn
prodaja in servis OBOO
V SESLJANU
BREZPLAČNA KONTROLA LZPUŠNIH PLINOV
Sesljan 27/i (Drž. cesta 14) TRST Tel. (040) 299018
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA-	sv'	38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
Krznarstvo
Naša
dolgoletna
tradicija
vedno
na razpolago klientom
TRST — Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703