SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 3B
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 25 de septiembre - 25. septembra 2014
ODLOČITEV ZA ŽIVLJENJE
Svetovna Konferenca kulture smrti
IV/*	V • V ♦/	1 »VV
v deželi množičnih grobišč
Slovenija ima novo vlado
MARKO KREMZAR
Prve dni meseca oktobra se bodo zbrali v Sloveniji, v središču Ljubljane, v Cankarjevem domu strokovnjaki, propagatorji splava, pobudniki smrti vsega sveta. Slovenija ne bi bila deležna tako žalostne in zastrašujoče prisotnosti, če ne bi slovenski aktivisti dokazali svojim kolegom iz drugih krajev, da je dežela pod Triglavom, na sončni strani Alp, tega vredna.
Slovenski narod, ki se na tem delu sveta bori za preživetje, se ni zgrozil nad genocidom, ki so ga zagrešili nad njim domači komunisti in o katerem priča nad 600 množičnih grobišč. Tudi se ne zgrozi ob misli, da pomorijo njegovi člani leto za letom na tisoče nerojenih rojakov, da smo zato narod brez potrebnega naravnega prirastka. Ljudstvo, ki je ob teh dejstvih brezbrižno, se po vsej verjetnosti tudi ne bo čez mero razburilo, da ga sredi glavnega mesta vabijo domači in tuji aktivisti smrti, naj kot narod naredi samomor. Kdor spodbuja k jemanju življenja nerojenih otrok, želi tudi narodu hiranje in smrt.
Na Konferenci bodo govorili med drugim tudi o varnem splavu nezaželjenih in pri tem pazili, da ne bodo rabili besede »otrok«. Ker gre pri tem za uničenje življenja otročiča, je splav varen lahko le za tiste, ki tega umorijo. V tem oziru je Slovenija varna dežela. Propagatorjem kulture smrti se ni bati, da bi jih kdo nadlegoval. Ljudje, ki so pri nas pomorili, med revolucijo in po njej, nad sto tisoč »nadležnežev« vseh starosti in stanov, niso bili kaznovani. Seveda so tudi oni našli za umor primernejše ime, govorili so o likvidacijah in bili nato nagrajeni, odlikovani in počaščeni s spomeniki. Zato se ne bi smeli čuditi, če bi bili deležni kakih časti tudi organizatorji in udeleženci te Konference.
Zagovorniki kulture življenja, ob vsem tem, tokrat ne bodo tiho. Pripravljajo ob molitveni akciji tudi glasen protest, kar dokazuje, da se zavedajo resnosti dogodka in znajo uporabiti svojo svobodo. To je upanja poln korak v smeri življena, ki je božji dar in ga je treba braniti, a tudi živeti in posredovati. Protest je potreben, a sam, osamljen ni dovolj. Potrebne so družine odprte življenju, družine s številnimi otroki. Take družine so sad osebnih odločitev in so zato najbolj prepričljiva manifestacija in končno tudi zmaga nad kulturo smrti. Življenje je močnejše, a zahteva poguma.
Če mislijo organizatorji Konference o splavu, da bodo na ta način utrdili v Sloveniji kulturo smrti, jim lahko prepričljivo dokaže, da se motijo, le porast rojstev v našem narodu.
Kultura smrti, ki jo bodo čez nekaj tednov propagirali v Cankarjevem domu, se izčrpa v sebični sedanjosti in z njo premine. Odločitev za življenje je odločitev za veselje, za upanje in za zaupanje, je odločitev za smiselno delo zakoreninjeno v preteklosti in usmerjeno v prihodnost. To je temeljna odločitev sedanje generacije Slovencev. Bog daj, da bi se znali in hoteli odločati prav.
Kardinal Rode 80-letnik
Slovenski kardinal Franc Rode, nekdanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, je v torek, 23. septembra, dopolnil 80 let, s čimer se je število kardinalov volivcev zmanjšalo na 113.
V	času, ko je bil še prefekt, je kardinal Rode poudaril pomen redovniškega življenja za novo evangelizacijo. »Evan-gelizacijo oziroma novo evangelizacijo sveta zagotovo zlasti v določenih državah lahko dopolnjujejo prispevki posvečenih mož in žena, redovnikov in redovnic.«
V	kardinala ga je 24.
Državni zbor je s 54 glasovi za in 25 proti imenoval ministrsko ekipo vlade Mira Cerarja. S tem je bila izvoljena 12. slovenska vlada, ki šteje 16 ministrov. Predsednik nove vlade je napovedal, da bo ekipa nemudoma poprijela za delo, da bi preprečila nadaljnje nazadovanje družbe.
Cerar je vodenje vlade od predsednice Alenke Bratušek, ki je opravljala tekoče posle, prevzel že v četrtek, 18. septembra, vlada pa se je sestala tudi na prvi seji. Odločali so o začetnih kadrovskih zadevah in se seznanili s stanjem po poplavah v državi.
Nova vlada bo imela tri člane več kot doslej. Največja vladna stranka SMC (Stranka Mira Cerarja) bo vodila devet resorjev, DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije) štiri, SD (Socialni demokrati) pa tri.
V novi vladi je kar nekaj novincev, v njej pa so tudi štirje dosedanji ministri: prvak DeSUS Karl Erjavec ostaja na čelu zunanjega ministrstva, predsedujoči SD Dejan Židan bo še naprej vodil kmetijski resor, Anja Kopač Mrak (SD) je tudi v novem mandatu ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Gorazd Žmavc (DeSUS) pa minister brez listnice na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Iz kvote SMC je nov gospodarski minister Jožef Petrovič, finančni minister Dušan Mramor, pravosodni pa Goran Klemenčič. Resor javne
uprave prevzema Boris Koprivnikar, infrastruk-turnega Peter Gašperšič, zdravstvenega pa Milojka Kolar Celarc.
Nova notranja ministrica je Vesna Gyorkos Žnidar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, novoustanovljeni urad za razvoj, strateške projekte in kohezijo pa bo kot ministrica brez listnice vodila Violeta Bulc.
Ministrica za kulturo iz kvote DeSUS je Julijana Bizjak Mlakar, Irena Majcen pa ministrica za okolje in prostor. Iz kvote SD je med ministri še Janko Veber, ki prevzema obrambni resor.
Vsi so po izvolitvi prisegli, da bodo spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in delovali za blaginjo Slovenije.
Cerar od ministrov pričakuje veliko, saj je stanje v državi resno. Nova vlada bo tako najprej ocenila potrebnost rebalansa letošnjega proračuna ter pripravila osnutek proračunskega načrta za leto 2015 in predlog zakona o fiskalnem pravilu.
Treba bo tudi pristopiti k pogovorom z Evropsko komisijo glede perečega presežnega primanjkljaja in postopka za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij.
Cerar je še napovedal, da bo morala biti fiskalna politika precej restriktivna, kar pomeni, da bo treba zmanjšati javne izdatke, povečati učinkovitost pobiranja obstoječih davkov, predvsem pa narediti vse, da bo rast BDP (Domača bruto proizvodnje) čim večja.
V	predstavitvi stališč poslanskih skupin so stranke koalicije izrazile velika pričakovanja, ki jih imajo do nove vlade. V SMC so prepričani v njen uspeh na področju javnofinančne stabilnosti in gospodarske rasti. V DeSUS-u in SD-u pa so po nekaterih izjavah ministrskih kandidatov na zaslišanjih pred parlamentarnimi delovnimi telesi opozorili na upoštevanje koalicijskega sporazuma.
V	strankah, ki so ostale v opoziciji (SDS, ZL, NSi in ZaAB) pa so že na začetku napovedali, da ministrska ekipa na njihovo podporo ne
more računati. Med razlogi je bilo slišati očitke o neuigranosti bodoče vladne ekipe in njeni nepripravljenosti na radikalen preobrat, očitke, da nekateri ministri premalo poznajo svoja področja in da so si na zaslišanjih privoščili spodrsljaje.
V razpravi so koalicijski poslanci poudarjali, da je predlagana ministrska ekipa strokovna, opozicijski pa, da že na začetku deluje kot razglašen orkester.
Slišati je bilo tudi nekaj pozivov k sodelovanju med koalicijo in opozicijo. A so predvsem poslanci iz vrst SDS v željo koalicije po sodelovanju podvomili in spomnili, da dve parlamentarni komisiji kot zainteresirano delovno telo nista izvedli predstavitev ministrskih kandidatov.
Novo vlado so na koncu podprli koalicijski poslanci SMC, SD in DeSUS ter poslanca obeh manjšin. Proti so glasovali poslanci SDS in večina poslancev ZL. Poslanci NSi in ZaAB pa so se glasovanja vzdržali ali pa niso prijavili prisotnosti.
Seminar za učitelje
marca 2006 povzdignil papež Benedikt XVI. Kardinal Rode je bil prisoten tudi na konklavu, ki je izvolil papeža Frančiška.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2015 pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini z južne poloble. Seminar bo potekal v času od 28. januarja do 06. februarja 2015. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. O možnostih udeležbe na seminarju Urad obvešča vse slovenske šole oziroma ustanove, ki se ukvarjajo s poučevanjem slovenskega jezika in kulture ter tudi slovenske izseljenske medije na področju Južne Amerike ter Avstralije.
Na splošno se učne moči prijavijo preko zadevnega obrazca, ki je dosegljiv na spletni strani Urada in tudi na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, Veleposlaništvu RS v Braziliji in Veleposlaništvu RS v Canberri.
V naši skupnosti se udeležba usmerja preko šolskega referata Zedinjene Slovenije in voditeljic
posameznih tečajev. Izpolnjen obrazec morajo kandidati poslati na naslov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija. Prijavo lahko pošljejo tudi v elektronski obliki na naslov: urad.slovenci@gov.si ali suzana. martinez@gov.si. Podatki, navedeni v prijavi, morajo biti točni in popolni.
Rok za prijavo je 07. oktober 2014. Prednost imajo kandidati, ki se tovrstnega seminarja še niso udeležili. Od udeležencev seminarja se pričakuje, da bodo po zaključku seminarja poučevali v sobotni oz. nedeljski šoli še najmanj dve leti oz. aktivno delovali v slovenskem združenju. Prav tako se pričakuje njihova aktivna udeležba na seminarju.
Financerja bosta krila stroške letalskega prevoza v ekonomskem razredu v višini 85 % sredstev ter nastanitev in druge stroške povezane s seminarjem v Sloveniji. Letalske vozovnice naj si udeleženci priskrbijo sami, Urad pa jim bo denarna sredstva za povračilo potnih stroškov nakazal preko slovenskega DKP po zaključku seminarja.
Stična mladih 2014
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Samostan Stična je preteklo soboto, 20. septembra, bil spet kraj množičnega srečanja mladih iz vse Slovenije. Pod okriljem Skupnosti katoliške mladine (SKAM) se jih je zbralo več kakor 7000, ki so molili, razmišljali, debatirali in se tudi zabavali ob zvokih ansambla in animatorjev.
Tradicionalna prireditev poteka vsako tretjo soboto v
TONE MIZERIT
Dolžni smo biti pozorni in čuječi, da premagamo skušnjavo brezbrižnosti; ter tretji sklop delavnic pa je potekal z naslovom Ubogi so resnično naši učitelji. Da vsako leto prihaja v Stično velika množica mladih, imajo po besedah škofa Bizjaka, največ zaslug župnije in organizatorji prireditve. »Mladi se zelo radi družijo in so odprti drug do drugega.
septembru. Celotno dogajanje je bilo pod geslom »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Sveto mašo ob somaševanju škofov in številnih duhovnikov je daroval koprski škof Jurij Bizjak. Eno od sporočil vsem mladim je tudi, da vsi problemi in težave, s katerimi se srečujemo, izvirajo iz najglobje krize bivanja. Ena od vrednot, ki jo človek v življenju potrebuje, pa je upanje.
Mladi obiskovalci so tokrat lahko izbirali med 28 delavnicami, ki so bile razdeljene v tri tematske sklope: Kot potrebujemo pogum, da smo srečni, potrebujemo pogum, da živimo preprosto;
Da se vsako leto zberejo v tolikšnem številu pa ima zagotovo velik vpliv tudi vsakokratno geslo prireditve. Tokrat se glasi Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo,« je povedal škof Bizjak. Na dveh okroglih mizah o prihodnosti Slovenije in Evropske unije so sodelovali predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd, predsednik državnega zbora Milan Brglez, celjski škof Stanislav Lipo-všek, rektor zagrebške katoliške univerze (Hrvatsko kato-ličko sveučilište) Željko Tanjic in nadvojvoda Georg von Habsburg. Na prireditvi je navzoč tudi apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz.
15 let od Slomškove beatifikacije
Pred 15. leti, 19. septembra 1999, je papež Janez Pavel II. drugič in žal zadnjič stopil na slovenska tla. Prvi slovanski papež je Slovenijo obiskal že maja 1996, ko je pozdravil vernike v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Drugi obisk je bil poseben za nas ne le zaradi papeža, temveč tudi zaradi beatifikacije Antona Martina Slomška, prvega mariborskega škofa in budi-telja slovenske narodne zavesti. Papež Janez Pavel II. je na Betnavski poljani daroval mašo skupaj z več kot 40 kardinali, nadškofi in škofi ter več kot sto duhovniki iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Beatifikacijo je papež opravil na začetku maše po predstavitvi Slomškovega življenja in izrečeni prošnji mariborskega škofa Franceta Kramber-gerja, naj se razglasi Antona Martina Slomška za blaže-
nega, s posebno molitvijo. Sveti oče se je ob dejanju Slomškovega slavja srečal z delegati slovenske sinode. Sedem mesecev pred papeževim drugim obiskom, 15. februarja 1999, je apostolski nuncij nadškof dr. Edmund Farhad sporočil, da bo papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. S tem se je končal dolgotrajen postopek, ki se je začel že leta 1862, ko je Slomšek še živel. Dr. Marjan Turnšek je postopek razdelil med tri obdobja:
-	pripravljalno obdobje (1 862-1 925)
-	škofijski del postopka v Mariboru (1926-1962)
-	apostolski del postopka (1 963-1 999) Zadnja faza se je začela, ko je vsa potrebna dokumentacija prispela v Rim, končala pa se je z beatifikacijo leta 1999. Od takrat praznujemo Slomškov god 24. septembra, obletnico njegove smrti (leta 1862) in molimo, da bi bil kmalu razglašen za svetnika. Pred beatifikacijo je bil to dan spodbude in molitve za beati-fikacijo. Nedeljo po prazniku pa imamo Slomškovo nedeljo.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Čim bolj je misel preudarjena, dognana,
tem bolj preprosto, jasno je lahko podana.
M.K.
Potovanje v inozemstvo, ki ga te dni opravlja gospa predsednica, sovpada z rastočo napetostjo v državi. Vladna politika je vedno manj razumljiva. Celo teorija »opustošenega ozemlja«, ki naj bi ga kirchnerizem pustil svojemu nasledniku je vedno manj logična. Vse lahko zgrmi v ruševine še pred odhodom sedanjega režima.
Igranje z ognjem, ko ni gasilcev blizu. Vlada sicer vztraja v svoji pravljici, da živimo v bajni deželi, kjer je pravičnost uresničena in nihče ne trpi pomanjkanja. A gole številke kažejo drugačno sliko. O tem poročajo resne ustanove, kot je Katoliška univerza. Ta teden pa je še Svetovna banka opozorila, da se po tej poti bližamo trenutku, ko bo 40% prebivalstva zapadlo revščini. Ne samo doma, argentinske težave skrbijo tudi po svetu. Zato je ameriški odpravnik poslov pretekle dni izrazil upanje, da bi se država čim prej izmotala iz defaulta. Reakcija vlade je bila skrajno nevrotična. Zunanji minister mu je zagrozil, da če bo še podajal take izjave, ga bo vlada izgnala. Uradno mnenje namreč zatrjuje, da ni nobenega defaulta. Argentina je pripravljena plačati vse dolgove, a jo sodnik v New Yorku ne pusti. Zakaj torej ni zunanjih posojil, če je vse v redu? In posojil ni, zato je Kicillof odredil, da »živimo s svojim«. To pomeni, da tiskarski stroji nimajo počitka, ko tiskajo milijarde vedno manj vrednih pesov. Vlada preplavlja trg z bankovci in upa, da bo to povzročilo sunek potrošnje, ki bo znova pognala proizvodni stroj. A gospodarsko vodstvo samo zapravlja na levo in desno in postavlja rekorde državnega deficita. Računajo, da bo letošnji deficit presegel 300.000 milijonov pesov. Grozne številke! A kar je pesov na trgu jih vsi skušajo usmeriti v dolarje. Zato ni čudno, da je pretekli teden zelena valuta presegla 15 pesov in se noče umakniti pod ta prag. Zanimivo je, da raste ne samo bankovec, temveč predvsem dolarski boni in znani »contado con liqui«, ko zlasti podjetja v pesih kupujejo dolarske vrednostne papirje, ki jih potem zunaj (zlasti v New Yorku«) zamenjajo za dolarje. Edini način, pa še legalen povrhu, da pridejo do potrebne valute za uvoz, ki ga vlada omejuje do skrajnosti.
Vse v znamenju dolga.
Če je vse v redu, človek ne razume, zakaj se vsi nastopi gospe sučejo okoli dolga. Celotno poto-
vanje gospe predsednice je izzvenelo v tej smeri. Zanimivo je bilo srečanje s papežem. Frančišek je gospo povabil na kosilo. Potem je ona razlagala, da papež ni zaskrbljen glede stabilnosti argentinske vlade (»gobernabilidad«), temveč ji je le izrazil podporo v zadevi dolga. Vsi pa vemo, da Frančiška skrbi, kako bo vlada po mirni poti dospela do decembra 2015. Čeprav on tega ne pove in argentinska hierarhija to zanika, je vprašanje vladanja danes eno najbolj perečih. To skrbi tudi opozicijo. Sindikalisti uporne CGT so prekinili proteste, ker se bojijo, da bi vlado spravili ob steno. Vsi zaskrbljeno gledajo na december, ko se že tradicionalno pojavijo protesti, povezani z napadi in ropanjem veleblagovnic. Lani je bilo to ojačeno s policijskimi stavkami. Kaj pa letos? Vlada je že obtožila opozicijo (sindikalist Barrionuevo), da pospešuje izgrede, samo s tem, da jih omenja. A je bila gospa sama tista, ki je prva opozorila na to nevarnost. Vrnimo se k dolgu. Tudi obisk New Yorka in sedeža Združenih narodov je bil pod zvezdo argentinskih zunanjih težav. Srečanje z Ban Ki-Moonom, z mednarodno sindikalno delegacijo, z milijonarjem Sorosom, pa tudi nastop pred skupščino, vse je potekalo v znamenju dolga. To sijajno sovpada s strategijo gospe, ki se vedno kaže kot žrtev. Naj bodo »jastrebi« tuji ali domači, ona je revica, ki trpi na oltarju naroda. Tako je kot uboga vdova, vsa zavita v žalna oblačila, zmagala s 54% glasov, tako ohranja še zadnje dele nekdanje moči in sijaja.
A vedno v napadu. Pravijo, da ni hujšega kot ranjena zver. Nekaj takega se dogaja s kirch-nerizmom. Vedno manj priljubljen, v resni nevarnosti, da ga peronizem zapusti, nadaljuje s poostreno ofenzivo na ustroj družbe. Te dni mu je uspelo potrditi zakon o oskrbi ali dobavi (abastecimiento). Svoj čas smo že omenili, da predvideva neke vrste »podržavljenje«, brez odkupa, ne plačila, ne podjetniškega tveganja. Zakon polaga v roke države (ali bolje, njenih funkcionarjev) popolno oblast. Kateremukoli podjetju lahko določi, kaj naj proizvaja, kaj kupuje, po kakšni ceni prodaja, na dobiček ali pa na zgubo ... V parlamentu so ga mirno potrdili. »Daj-dam« sijajno deluje. Podjetniške ustanove pa so že vlagajo tožbo zaradi protiustavnosti zakonskih odločb.
SAN MARTIN
Po močnem nalivu v soboto zvečer, je naslednji dan, nedelja 31. avgusta, sijalo toplo sonce in nam je prinesel zelo lepo vreme. Odlično oblikovan plakati, delo Leli Podržaj, so pred nekaj tedni vabili na dogodek.
Že zgodaj zjutraj smo vse organizirali. Mamice so v kuhinji pripravljale okusno kosilo in mladi smo bili vsak na svojem delovnem mestu. Sveto mašo je ob 9.30 daroval dr. Jure Rode; mladina je sodelovala s sprevodom v narodnih nošah, branjem, petjem in igranjem na kitaro. Potem je bilo v Domu dviganje zastav, petje obeh himen in pozdrav podpredsednika sanmartinske mladine Luka Škulja. Tekmovanje v odbojki je potekalo po načrtih. Finali so bili napeti in zanimivi. San Justo je dobil prvo mesto, tako dekleta kot fantje. Odnesli so izredno moderna pokala, ki ju je izdelal Damijan Jerman.
Nekaj minut čez osmo uro se je začel tako pričakovani kulturni program. Scena, luči, glasba, publika, sanmartinska mladina: vse je bilo pripravljeno. Idejo in režijo sta prevzela Sofía Hernández in Marijan Škulj, lektoriranje pa Marta Jenko Škulj. Scene-rijo so z velikim trudom, kvalitetno in
46. Mladinski dan
realno ustvarili Martin Jerman, Niko Škulj in Pablo Jerman. Predstavljala je ameriški televizijski studio - dnevna soba v visokem nadstropju z nočnim pogledom na mesto, kjer so simulirali zabavni show s plesom, nagradami, igrami in intervjuji. Za luči in zvok je bil odgovoren, kot vedno, Janez Filipič.
Juan Manuel Hernández, predsednik mladinske organizacije, je odprl večer s čustvenim govorom; njegove besede so prihajale iz srca. Takoj se je pojavila skupina deklet (Natalija Jerman, Lucijana Dimnik, Juli Kastelic, Maru Santana Smersu, Miri Šenk) v svetlih plavih oblekah, ki jih je sešila Lučka Smersu Santana; pridružili so se jim elegantni fantje (Pablo Jerman, Martin Jerman, Niko, Žagar, Matija Medvešček, Joško Filipič- kravate: Ignacio Maulen) in skupaj zaplesali zahtevno koreografijo pod natančnim vodstvom Natalije Jerman.
Oddajo je vodil Luka Škulj. Prva gostja je bila Sonja Dimnik, ki se je (izmišljeno) ločila od skupine Mučačas in začela svojo kariero kot solistka. Prišla je povedat, kaj se je zgodilo ... in ni prav nič zamolčala! Povabljen je bil nov kvartet Los Mučačos (Toni Podržaj,
Marko Medvešček, Juanma Hernández in Niki Štumberger), med katerimi je bil Sonjin »fant« (Marko). Ona je vsem pripovedovala, kako je lep, kako sta vesela ... tedaj pa se iz publike sliši glas: nekdanji ljubček (Martin Žagar), ki mu je obljubila večno ljubezen. Kako se je to končalo? Si lahko ogledate na našem Facebooku »Mladina Sanmartin«; cel program je snemala Štefi Leber, slikal je Felipe Cucalón-Calderón.
Po kratki pavzi s smešnimi reklamami, je prišel čas za igro Vprašanja. Tomi Kastelic in Tomi Leber, zelo pomembna člana naše mladinske skupnosti, sta tekmovala za nagrado: ček z veliko vsoto denarja. Odgovarjala sta o znanosti, zgodovini, zemljepisu in še o drugem. Naslednja igra, ki jo je pod pokroviteljstvom predsedniške kandidatke za mladinske volitve 2015 - Kati Podržaj, je bila namenjena naši publiki. Prvi zmagovalec je prejel dve vstopnici za September Fest, drugi in tretji pa vsak svoj »kombo« za pijačo in »paty« ali čevapčiče, ki so jih očetje pekli na žaru.
To ni bilo vse. Naša »zvezda« Sonja nam je za konec posvetila svoj novi komad, ekskluzivno v San Martinu. Njena »kumbijanska polka« je bila izredno uspešna, saj so se gledalci glasno smejali. Los Mučačos so nazadnje podarili »zahvalno pesem« vsem sodelujočim.
Mladinska himna je zaključila neverjeten dan in večer. Z zadnjim aplavzom je vsa živčnost minila in smo bili veseli, da nas je skupno delo še enkrat povezalo. In kar je najvažnejše: da je bilo publiki všeč in da se je zabavala v naši hiši, ki je Slovenski dom San Martín.
Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali, da smo preživeli tako čudovit dan; in tistim, ki nas vsako leto obiščejo. Pričakujemo vas naslednje leto!
Marijan Škulj
Slovenski dom -druga družina
Govor, ki ga je imel predsednik Sanmartinkse mladine, Juan Manuel Hernández.
Veliko sem razmišljal, o čem bi govoril. Končno sem se odločil, da bom povedal, kaj je Slovenski dom zame.
Skoraj 7 let je, odkar sem prišel iz Bariloč v Buenos Aires študirat. Selitev ni bila lahka. Hvala Bogu, sta mi dve stvari ogromno pomagali, da bi bila prilagoditev lažja: moja družina in Slovenski dom.
Brez dvoma lahko rečem, da je zame ta dom moja druga družina. Tukaj imam svoje prijatelje, sem vedno dobrodošel in mi je dana možnost, da razvijam svoje talente. Tukaj preživim veliko časa in vem, da če ne bi tega delal, bi v mojem življenju nekaj manjkalo.
Večkrat me prijatelji izven slovenske skupnosti vprašajo, zakaj toliko časa in napora vlagam v Slovenski dom; preprosto odgovorim, da vse to naredim z veseljem, ker se tukaj dobro počutim. Tukaj imamo vsi iste vrednote in v današnjem času to ni nekaj normalnega.
Vse te lepe reči, ki jih uživamo, nam nalagajo odgovornost, da jih pazimo in vzdržujemo. Zato se vam zahvalim za vse to, kar ste naredili in še naprej delate in vas prosim, da nadaljujete. Gotovo vas bo kdo kritiziral ali zapletal stvari, ampak bo
vedno več ljudi, ki so pripravljeni pomagati.
V vseh teh letih sem se naučil, da kritizirajo samo tiste, ki delajo; ampak ni treba tega poslušati, treba je delati naprej.
Še enkrat hvala vsem, ki ste si prizadevali ali še naprej skrbite, da je slovenska skupnost tako zdravo okolje za vse nas in vas prosim, da vsi pomagate vzdrževati ta zaklad, ki ga danes imamo.
Ivo Jevnikar
Zaključimo z objavo govora, ki ga je imel tržaški novinar in publicist Ivo Jevnikar na osrednji spominski slovesnosti ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki je bila na Turjaku v četrtek, 28. avgusta 2014.
Vse to bi bilo laže izvedljivo, če bi se v kolektivni zavesti spremenil odnos do preteklosti. V zadnjih letih smo brali ali poslušali številne predloge o tem, kako priti do sprave ali »konca državljanske vojne«. O tem se govori na letnih komemoracijah v Kočevskem rogu, o tem so pisali teologi, misleci, veterani, politiki. Odmevnih, a ne dovolj za odločen premik, je bilo sedem »preprostih resnic o času usodnih delitev« in šest »praktičnih korakov« za ustvarjanje nove enotnosti med Slovenci, ki jih je leta 2009 predložil Janez Janša v spisu Kultura življenja namesto kulture smrti.
Tudi sam bi postavil na prvo mesto ugotovitev, da se je vse začelo z zahrbtnim napadom sil Osi na Jugoslavijo, s kruto okupacijsko politiko v okviru spopada, ki je zadobil svetovne razsežnosti. Sosedom, ki so to izpeljali, smo ne le odpustili, temveč smo na
Evropski dan spomina
(3)
njihova grozodejstva v glavnem celo pozabili. Med nami pozabe ni, prošenj za odpuščanje in odpuščanja pa je malo.
Z Italijo je Slovenija uspela napisati skupno zgodovinsko poročilo o najbolj spornem zgodovinskem obdobju sosedstva, poskušala je s Hrvaško in Avstrijo. Ali tega Slovenci med sabo, o naših najbolj bolečih točkah, ne bi bili sposobni storiti?
Da je bil upor proti krivičnemu napadalcu, ki ti grozi z izničenjem, upravičen, je stališče, ki ga je takrat sprejela vsa Evropa. Le načini in skrb za posledice so bili različni.
Da je vodstvo komunistične partije izkoristilo narodovo stisko, da bi s krvavo revolucijo izpeljalo svoje utopične načrte; da je pri tem prevaralo ljudi, ki so iskreno verjeli v nujnost upora iz narodnih razlogov; da se je posluževalo podlih metod; da je s pretnjo smrti zahtevalo zase monopol odpora - brez upoštevanja vsega tega ne moremo razumeti bratomornega spopada.
Pravzaprav bi morali proti prevari prvi protestirati bivši borci, ki so se takrat odločali s čistimi nameni in so bili potegnjeni v vrtinec državljanske vojne.
Samoobramba je namreč v
stiski dovoljena. Razpravljati pa se da o njenih oblikah in okvirih. Ker smo na Turjaku, ni odveč opozoriti, da tragedije, ki se je odigrala tu in v Grčaricah, niso zakrivili le italijanski topničarji in partizanski napadalci, ki so kratki čas brezvladja po italijanski kapitulaciji izkoristili za fizično izničenje političnih nasprotnikov, medtem ko so nekateri na obeh straneh upali v dogovor in skupni nastop proti novemu zavojevalcu. Šlo je tudi za dolgoročno posledico neenotnosti protikomuni-stičnih struj, sporov o bodoči unitaristični ali do posameznih narodov spoštljivi ureditvi Jugoslavije, nesposobnosti begunske vlade zaradi srbsko-hrvaških sporov itd.
Po pobojih, ki so sledili Turjaku in Grčaricam, je bilo »preveč prelite krvi«, da bi lahko prišlo do pomiritve. Nemci in nekateri njihovi pomočniki - kajti bilo jih je nekaj - pa so poskrbeli, da tudi v zadnjih mesecih pred koncem vojne protikomunistični tabor ni zmogel dejanja, ki bi zahodnim zaveznikom pokazalo njegovo pravo razpoloženje, pa čeprav je vodstvo stalno zagotavljalo, da je z Londonom vse urejeno.
Zakaj naj bi bilo protikomunistični strani težko priznati, da
so vodilni storili tudi napake in da so bile razne oblike samoobrambe izhod v sili, po takratnem spoznanju manjše zlo v izjemni stiski? Saj nihče ni bil rad na domobranski prisegi, ne glede na pravni pomen, ki ji ga pripisujemo, in Narodni odbor je pred koncem vojne pomenljivo spremenil domobrancem ime v Slovensko narodno vojsko ter ji določil svoje vodstvo.
Pri odločitvah posameznikov bi morali upoštevati njihove osebne motivacije in okoliščine, v katerih so se znašli, pravično pa bi morali tudi obravnavati pokrajinske razlike, saj je bil položaj na Štajerskem in Gorenjskem drugačen kot v Ljubljani, da o pregovorni različnosti Primorske, ki je imela za sabo že 23 let zatiranja in je le čakala, kdo bo prižgal baklo upora, ne govorimo.
Vživljanje v drugega in v druge predele slovenske domovine pa seveda obvezuje vse, ne le prebivalce nekdanje Ljubljanske pokrajine, ki je doživela najhujše oblike medsloven-skega spopada.
A z nasiljem je nekdo kot prvi začel in »prepad kliče prepad«. Nasilje, sicer v različni količini, je bilo potem na obeh straneh, čeprav za povojne poboje ni ustreznih primerjav. Do izven -
sodnega poboja partizanskih ujetnikov je zadnje dni vojne prišlo tudi nedaleč od tega gradu, vendar na nemški ukaz in brez poznejših zlorab njihovih trupel.
Zaslužni borec za slovensko državo, aktivist OF, interniranec v Dachauu Franc Jeza, ki je po vojni pobegnil na Zahod, je v Trstu večkrat opozarjal, naj pri obravnavanju žrtev ne pozabimo na vlake, namenjene v lagerje, natrpane z zaporniki - ki pa niso bili le partizanskega izvora - a jih je kak slovenski policist obravnaval kot živino.
Na tista leta bi morali gledati kot na neznansko tragedijo, do žrtev in svojcev pa gojiti sočuten odnos. Odpovedati se moramo žaljivim izrazom, ki vnaprej onemogočajo pogovor. Naravno je, da bo še naprej vsakdo častil sebi bližje mrtve in se spominjal zla, ki ga je doživela njegova stran, vendar naj bi to potekalo brez izključevanja trpljenja drugih. Vsi sodijo v naše narodno občestvo.
Ali bo leto 2015, leto 70-letnice konca vojne, a tudi pobojev, v celoti leto ločenega spominjanja, ali bomo zmogli korak naprej v medsebojnem razumevanju na dolgi poti sprave?
(konec)
Noordunga se spominjajo tudi v Slovenj Gradcu
Po hitro razprodanem prvem delu monografije o Hermanu Potočniku Noordungu so v Slovenj Gradcu predstavili drugo, dopolnjeno izdajo. Intenzivno preverjanje arhivskih dokumentov je avtorja Primoža Premzla pripeljalo tudi do potrditve očetovega slovenjgraškega rodu, zato so se družini pionirja vesoljske tehnike v mestu poklonili tudi z odkritjem spominske plošče.
V Koroškem pokrajinskem muzeju je še do konca oktobra na ogled razstava o življenju Hermana Potočnika Noordunga, ki jo je Primož Premzl že ob majskem odprtju pospremil s predstavitvijo novih dejstev o Potočnikih. Tedaj se je porodila tudi ideja o postavitvi spominske plošče na pročelju hiše, v kateri se je 7. marca leta 1841 rodil Hermanov oče Josef Potočnik. Do lokacije se je Premzl, ki se z Noordungom ukvarja že vrsto let, dokopal pred dobrim letom dni, in sicer po predanem prebiranju arhivskih dokumentov o družinah Potočnik in Kokoschinegg. S tem je dokončno ovržena lokacija rojstne hiše Josefa Potočnika v Zgornjem Razborju pod Plešivcem v bližini Uršlje gore, ki ga je za kraj njegovega rojstva navajala dozdajšnja literatura.
Že prej smo vedeli, da se je pionir vesoljske tehnologije Herman Potočnik Noordung rodil leta 1892 v Pulju očetu iz Slovenj Gradca, ki je služboval kot vojaški zdravnik in visok mornariški častnik v avstro--ogrski vojni mornarici. Potočnikovi predniki so tako bili bogata slovenjgraška meščanska družina, ki se je ukvarjala z usnjarstvom. Leta 1894 je oče Hermana Potočnika Noordunga umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor.
Herman je leta 1925 diplomiral na Tehniški visoki šoli na Dunaju in štiri leta pozneje v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je
razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. V precej žalostnih okoliščinah je umrl leta 1929, pokopan je na osrednjem dunajskem pokopališču, kjer so mu po Prem zl ovem p r i z a d e -vanju postavili spominsko znamenje, ki je tudi prvi dvojezični nagrobnik,
posvečen kateremu izmed pomembnih Slovencev, pokopanih na Dunaju.
Tudi dunajski dogodek je zapisan v novi knjižni izdaji, dopolnjena pa je še z več do zdaj še neobjavljenim gradivom. Pozornost velja posvetiti tudi platnici, ki skuša z likovno spremenjenim napisom razvozlati uganko Hermanovega psevdonima Noordnung.
Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne
V	novomeškem Dolenjskem muzeju se z nizom razstav pridružujejo zaznamovanju stoletnice začetka prve svetovne vojne. Začenjajo v prvih mesecih spopadov, ki so za štiri leta zajeli svet - pri odhodu dolenjskih fantov na oddaljena bojišča.
V	avli muzejske galerije so odprli dokumentarno razstavo Oj, zdaj gremo! - Odhod Dolenjcev na veliko vojno, ki bo do konca leta na ogled predmeti, dokumenti in panoji. Ti ne pripovedujejo le o odhodu dolenjskih fantov in mož v vojno, ampak tudi o življenju tistih, ki so ob začetku prve svetovne vojne ostali na Dolenjskem.
Razglas mobilizacije za avstro-ogrsko vojsko je ob začetku vojne zajel tudi Dolenjce, fantje in možje so se z vlakom odpeljali proti Ljubljani oziroma na sedeže svojih vojaških enot. Prvi so novomeško železniško postajo Bršljin zapustili 27. julija 1914.
Na temo prve svetovne vojne bodo v Dolenjskem muzeju več manjših priložnostnih razstav pripravili tudi v prihodnjih letih, obsežnejšo pregledno postavitev pa napovedujejo za jesen leta 2017.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Oklevanje
Ni več časa za oklevanje! Slovenci se ravno ne moremo ponašati z odločnostjo v javnem življenju. Bolj nam je všeč oklevanje ali nestanovitnost.
To pa ni ravno zdravo. Druge narodnosti so nam lahko zgled, na primer Poljaki ali Čehi. Za nas je pa prišel čas, da se odločimo za ali proti. Ne smemo pa oklevati. Ne smemo se obračati po vetru. Vse to nas ne sme potegniti za seboj.
Ali smo pozabili na Jezusov nauk, da ne moremo služiti dvema gospodoma? Za enega se moramo odločiti. To pa je nasprotno z oklevanjem.
Prišel je čas, da se odločimo. Ali bomo za Svobodno Slovenijo v Evropski uniji, ali pa hočemo živeti kot sužnji v že znanem enoumju.
Ta korak moramo že enkrat napraviti. Ni več časa za odlašanje. Ni več veliko časa za ta korak.
Po Kamniku, v narodnih nošah
Tradicionalni, letos že 44. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so v Kamniku potekali od 11. do 14. septembra.
Letos je posebne pozornosti deležen predvsem vrhnji del narodnih noš. Potekalo je namreč mednarodno tekmovanje za »naj vrhnje oblačilo«. Osnovni namen izbora je bil spodbuditi skupine in posameznike, da se zavejo pomena vrhnjih oblačil kot sestavnega dela folklornih kostumov in narodnih noš, da se seznanijo z različnimi oblikami, ki so bile znane na Slovenskem, in da z dobrimi zgledi opozorijo na različne možnosti poustvarjanja oblačilne dediščine.
Na več prizoriščih v Kamniku je bilo izjemno pestro (Glavni trg, oder za kavarno Veronika, Mali grad ...). Poleg plesa in harmonikarjev bodo obiskovalci lahko okusili tudi pestro kamniško kulinarično ponudbo, znano pod imenom Okusi Kamnika.
Osrednji dogodek letošnjih 44. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine je bila nedeljska tradicionalna povorka narodnih noš, na kateri se je skozi staro mestno jedro sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah, med katerimi so bile tudi številne folklorne skupine in konjske vprege. Poleg priznane slovenske Akademske folklorne skupine France Marolt in Folklorne skupine Kamnik so se predstavile tudi skupine iz tujine, in sicer Folklorni ansambel Zagreb-Markovac, Jerusalem folklore ensemble iz Izraela, madžarski Kecskemet dance ensemble, Polokkarit iz Finske ter KUSD Lučka in Društvo Qerdef iz Bosne in Hercegovine.
Marta Jenko Škulj
Demenca je skupek simptomov in znakov, kronično napredujočih, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih dolgotrajnih ali napredujočih bolezni, ki uničijo možganske celice. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan.Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja osnovnih vsakodnevnih življenjskih dejavnosti. V začetni fazi je prizadet spomin za nedavne dogodke, spomin za oddaljene dogodke je v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Zmanjšana je zmožnost orientacije (najprej v času in kasneje v prostoru), razumevanja, računanja, sposobnost besednega izražanja, presojanja, učenja novih vsebin, priklic novih informacij (pozabljivost), sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja - bolniki se osebnostno spremenijo. Z napredovanjem demence postaja bolnik vedno manj samostojen in potrebuje pomoči drugih, dodatno nego; gre torej za upad prej obstoječih intelektualnih in spominskih sposobnosti. Demenco spremljajo depresivno razpoloženje, tesnoba, strah, nespečnost, razdražljivost in psiho-tične motnje. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci.
Demenco lahko povzroči več kot sto različnih bolezni, najpogostejša oblika pa je
A.L.M
Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65% demenc; precej pogosta so tudi žilna, Lewyjevih telesc in fronto tempo-ralna demenca. Zvišan krvni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorna bolezen in drugi dejavniki tveganja povečajo verjetnost za nastanek možganske kapi; žilna demenca nastane kot posledica ene ali več možganskih kapi. Zgodnje odkrivanje bolezni je zelo pomembno. Na žalost še ni zdravila, ki bi demenco ozdravilo ali jo vsaj ustavilo; nekatera pa jo lahko upočasnijo in pomembno izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov.
Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Vse motnje spomina niso demence; vsakemu se lahko zgodi, da se včasih ne more spomniti določenega podatka (npr. imena), a mu po krajšem ali daljšem premisleku pride v spomin. Te težave so lahko normalen del starosti, pojavijo pa se lahko tudi v mlajših življenjskih obdobjih, predvsem ob večjih obremenitvah, stresu, tudi nespečnosti, lahko so povezani z depresijo ali drugimi psihičnimi motnjami, posledica jemanja določenih zdravil (npr. za lajšanje bolečin in tesnobe) ali pa pomenijo začetek demence.
.A. (1)
Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje. Važna je uravnotežena prehrana z zadostno količino vitaminov in mineralov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dalj ostanemo aktivni in se po svojih zmožnostih ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.
Treba je poudariti, da bolezen ne prizadene samo bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami; z napredovanjem bolezni pa je skrb za obolelega vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči. Ta skrb predstavlja hudo psihično in fizično obremenitev, zato potrebujejo svojci veliko razumevanja in podpore. Seznanjeni morajo biti z značilnostmi in potekom bolezni, da lahko čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za obolelega.
A.L.M.A., Asociación Lucha contra el Mal de Alzheimer y alteraciones semejantes de la República Argentina, je civilno neprofitno združenje, ki ga sestavljajo družine in prijatelji oseb z Alzheimerjevo
boleznijo in druge vrste demenc, komisija zdravstvenih strokovnjakov in ljudje, ki so zavezani nalogam združenja. Njegovo poslanstvo je prispevati k izboljšanju kakovosti in dostojanstva življenja dementnih bolnikov, njihovih svojcev, negovalcev in vse skupnosti preko vzgoje, pomoči, komuniciranja in služenja.
A.L.M.A. se je ustanovila 25. aprila 1989 (letos praznuje svojo 25-letnico) na pobudo dr. Carlosa Mangone, ki je takrat vodil oddelek za nevrologijo v Hospital Santojanni; zdravil je bolnike z demenco in imel pogovore z njihovimi svojci, med katerimi je bila napredna ga. Ana Bosio de Baldoni, sedanja predsednica A.L.M.A.. Dr. Mangone je v njej prepoznal nekaj posebnega; povabil jo je na sejo z drugimi svojci (kakih 15 družin) in sta ustvarila novo obliko srečanj, skupino za samopomoč, da bi se med seboj spoznavali in se podpirali. Ta skupina se je redno sestajala in polagoma ter z velikim trudom zrasla v to, kar je danes.
A.L.M.A. je član A.D.I. (Alzheimer's Disease International) od leta 1990, ustanovni član A.I.B. (Alzheimer Iberoamérica) od leta 2003 ter spodbudnik in organizator RAdA - Red Argentina de Alzheimer leta 2013.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED SO LETI
»Nimamo razloga, da bi se odvračali od nauka, ki smo ga prejeli, in da bi omahovali na mestu, ki nam ga je Previdnost določila. Čas od nas še vedno terja odločnosti in trdnosti, naša globoka zavest nam ne da, da bi popustili v zvestobi samemu sebi, domu in domovini.«
(Božidar Fink na slovenskem taboru v Slomškovem domu, 13. 9. 1964)
SLOVENCI V ARGENTINI
Druga Grafična razstava. ... Je pa še drug moment, na katerega zremo z velikim zadoščenjem. Poleg naših glasbenih umetnikov (ga. Franja Golo-bova, D. M. Šijanec) so bili prav slikarji, kiparji in arhitekti tisti, ki so uveljavili slovensko ime v svetu. Bara Remec in Ahčin sta vzbudila pozornost argentinske kritike in publicistike, Gorše severnoameriške, Kramolc kanadske, gospe Savinškova in Ivančeva pa pariške, ki je sicer do tujcev dovolj skopa. Njihovo delo torej ni važno samo za Slovence, ampak je upoštevano tudi v širnem svetu. Ko prepuščamo oceno kvalitet posameznih umetnikov drugim rokam in rubrikam, pozdravljamo drugo grafično razstavo z izrazi hvaležnosti do razstavljavcev za njihovo opravljeno narodno delo. - M.M.
Slovenski tabor v Ramos Mejn. V Slomškovem domu v Ramos Mejii je bil v nedeljo, 13. septembra, II. slov. tabor. Udeležba na njem je bila zelo lepa. Posvečen je bil slovenskemu domu. Na to je opozarjala že slovenska kmečka hiša z balkonom, raz katerega so se spuščali nageljni, z dvoriščem ter kozolcem in božjim znamenjem na levi ter čebelnjakom na desni strani. Zamisel za tak dom je dal g. Franci Vresnik, izvedli so jo pa člani Slomškovega doma do vseh podrobnosti. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Antona Simončiča in njegove žene ge. Elize roj. Sapper se je rodila hčerka Suzi Beatriz. Otroka je krstil duh. svetnik g. Alojzij Košmerlj; za botra sta bila ga. Ana Kolarič in Franc Simonič.
(Svobodna Slovenija, 17. septembra 1964 - Št. 38)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NOV LASTNIK ALI ZAPRTJE?
Švicarska družba Edelweiss Investment, ki je v lasti Rusa Olega Burlakova, je Holdingu Slovenske elektrarne posredovala ponudbo za nakup 81,33-odstotnega deleža Termoelektrarne Trbovlje. Medtem so v termoelektrarni ponoči ustavili 125-megavatni blok, saj so porabili še zadnje zaloge premoga. Več kot 160 zaposlenih je v strahu, da ponovna ustavitev termoelektrarne po 46 letih obratovanja pomeni njeno dokončno zaprtje.
BREZPSELNOST V JULIJU
Državni statistični urad je objavil, da se je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji julija znižala že peti mesec zapored. Bila je 12,7-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot junija in 0,2 odstotne točke manj kot julija lani. Znižalo se je tudi število delovno aktivnih oseb.
KRVAVO POTREBEN DRUGI TIR
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes opozarja, da železnicam brez drugega tira Divača-Koper grozi zastoj, zaradi stališč novega ministra Gašperšiča pa so kritični tudi v zavezništvu področnih sindikatov. »Da ne doživimo prometnega infarkta na slovenskih avtocestah, bi bilo treba o drugem tiru razmišljati danes,« poudarjajo.
CVETJE V JESENI V PETI OBLIKI
V	Križankah je premiero doživel mjuzikel (opereta) Cvetje v jeseni, nastal po istoimenski povesti Ivana Tavčarja. Eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb v slovenski književnosti so v glasbenogledališko obliko prelili režiser Vojko Anzeljc, avtor glasbe Matjaž Vlašič, avtor libreta in dramskega besedila Janez Usenik ter kore-ograf Miha Krušič. V vlogi Janeza nastopa operni solist, pedagog in član tria Eroika Matjaž Robavs v izmenjavi s študentom solopetja Domnom Križajem, Meti sta pevka Nina Pušlar in igralka Maja Martina Merljak.
PREVOD KORANA
Pri založbi Beletrina je izšel prvi slovenski prevod Korana iz arabskega izvirnika. Nastajal je več kot deset let, opravila sta ga MohsenAlhady in Margit P. Alhady. Po besedah Alhadyjeve je bil narejen pravoverno z namenom, da predstavi ortodoksno islamsko tradicijo takšno, kakršno poznajo, razumejo in priznavajo muslimani po vsem svetu. Kot je na predstavitvi pojasnil strokovni vodja založbe Aleš Šteger, je bila slovenščina doslej edini evropski jezik, ki prevoda neposredno iz izvirnika ni imela.
JUBILEJNI FESTIVAL PIKE NOGAVIČKE
V	Velenju se je začela tradicionalna prireditev za otroke Pikin festival, ki letos praznuje 25. let. Prvi dan je bil namenjen družinam, med dogodki je bil tudi Pikin otvoritveni družinski dan. Letošnja tema je Zemlja pleše.
PO SVETU
UKRAJINA
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko meni, da mora biti Ukrajina pripravljena braniti se, če mirovni dogovor s proruskimi separatisti ne bo uspel. V televizijskem intervjuju je dejal, da mora Ukrajina okrepiti svojo obrambo oziroma vojsko. Hkrati je poudaril, da že petmesečnega spora ne bo mogoče razrešiti z vojaškimi sredstvi. Francoski mediji pa poročajo, da je ukrajinska vojska začela priprave na umik težkega orožja s frontne črte na vzhodu države, za kar se je Kijev v soboto dogovoril s proruskimi separatisti. Dogovor predvideva vzpostavitev 30-kilome-trske tamponske cone ob frontni črti, prepoved preletov nad območji v rokah separatistov in umik težkega orožja na obeh straneh. Po navedbah ukrajinske vojske so na svoji strani težko orožje začeli umikati tudi proruski separatisti.
EPIDEMIJA
V Sierri Leone se je končala tridnevna prepoved izhodov za zajezitev epidemije ebole. Oblasti so jo ocenile kot uspešno in je ne nameravajo podaljšati, poroča britanski BBC. Ukrepa se je očitno držala večina od približno šest milijonov prebivalcev države. Oblasti so odkrile 150 novih primerov okužbe in 70 nepoznanih primerov smrti. Od petka zjutraj do nedelje zvečer je skoraj 30 tisoč prostovoljcev hodilo od hiše do hiše in ljudi poučevalo o bolezni. Iskali so tudi morebitne obolele.
PREDSEDNICA VLADE
Poljska ima novo predsednico vlade. To je Ewa Kopacz, ki je v Varšavi prisegla v ponedeljek, 22. septembra. 57-letna Kopaczeva je na položaju nasledila Donalda Tuska, ki je zaradi imenovanja za predsednika Evropskega sveta nedavno odstopil s premierskega stolčka. Izbira
premiera Donalda Tuska za novega predsednika Evropskega sveta je močno razburkala poljsko politiko. Za svojo naslednico je Tusk izbral Ewo Kopacz, eno svojih najbolj lojalnih sodelavk. A mnogi niso prepričani, da ji bo uspelo zapolniti čevlje svojega predhodnika. Oblikovanje vladne ekipe je bil začetek, a sedaj si mora ustvariti še neko širše politično zaledje in spremstvo, brez katerega ne bo mogla preživeti, je pred dnevi opozoril bruseljski spletni bilten EurActiv.
SHODI ZA OKOLJE
Mesto New York je bilo prizorišče podpore ljudi za okolje. Po ulicah od Centralnega parka do zahodne strani Manhattna je korakalo na tisoče ljudi - po navedbah organizatorjev celo 300 tisoč. Ti so pozivali k ukrepanju proti segrevanju ozračja. V torek je v New Yorku začelo srečanje svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu. Ob tej priložnosti so te dni potekali največji okoljevarstveni protesti po vsem svetu.
UKREPI PROTI GROŽNJAM?
Oblasti v Belgiji so potrdile, da so v obsežni protitero-ristični akciji aretirale več oseb, ki so po poročanju tujih medijev načrtovale napade pripadnikov skrajne Islamske države v Evropi. Mediji so ob tem še poročali, da naj bi bil med morebitnimi tarčami džihadistov tudi sedež Evropske komisije v Bruslju. Medtem je po navedbah Združenih narodov v strahu pred islamskimi skrajneži iz Sirije v Turčijo v samo 24 urah zbežalo že 70.000 sirskih Kurdov.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Marko Kremžar, Ivo Jevnikar, Marjan Škulj, Felipe Cucalón-Calderón, Juan Manuel Hernández in Marta Jenko Škulj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
HAY GOBIERNO
Finalmente, el jueves, 18 de septiembre, se constituyó el nuevo gobierno esloveno, bajo el mando del premier Miro Cerar. La actual coalición gobernante la conforman su partido (SMC), junto con el de los jubilados (DeSUS) y los Social Demócratas (SD). En el nuevo equipo de ministros, nueve corresponden al partido del premier, cuatro a los jubilados y tres a los social-demócratas. Prestando el juramento de rigor, todos se comprometieron a trabajar por la prosperidad del país. La tarea no será sencilla puesto que Eslovenia se encuentra sumida en una grave crisis económica. Será necesario reducir los gastos y aumentar la producción. Hay cuatro partidos en la oposición, pero el gobierno tiene mayoría propia (52 diputados) en el parlamento, lo cual le asegura la tranquilidad de poder contar con las leyes necesarias para llevar a cabo sus planes. Entre dudas y esperanzas se inicia una nueva etapa. (Pág. 1)
15 AÑOS DE LA BEATIFICACIÓN
El pasado 19 de septiembre transcurrieron 15 años de la segunda, y última visita, del Papa Juan Pablo II a Eslovenia. En aquella oportunidad el Papa proclamó beato a Anton Martin Slomšek, el primer obispo de Maribor y gran defensor de la conciencia nacional eslovena. Desde entonces cada 24 de septiembre se celebra su onomástico al ser el aniversario de su muerte terrenal en el año 1862. (Pág. 2)
JÓVENES EN MOVIMIENTO
El monasterio de Stična fue, el tercer sábado del mes de septiembre, nuevamente el lugar de la reunión masiva de jóvenes católicos de toda Eslovenia. Bajo los auspicios de la Comunidad de Jóvenes Católicos (SKAM, sus siglas en esloveno) se reunieron el pasado 20 de septiembre más de 6000 jóvenes para: divertirse con bandas y animadores; participar en alguno de los 28 talleres que estaban divididos en tres grandes ejes; formar parte de las mesas redondas sobre el futuro del país y la UE y compartir la misa ofrecida por el obispo de Koper, Jurij Bizjak. (Pág. 2)
46° DIA DE LA JUVENTUD SANMARTINENSE
La organización juvenil del centro esloveno de San Martín celebró su día el último domingo de agosto. Como era de esperarse, todos dieron lo mejor de sí, para que ese día estuviese todo listo para recibir a los invitados. Tras la homilía, izaron las banderas y comenzaron los partidos de vóley femenino y masculino. En ambas categorías ganaron los equipos de San Justo. Pasadas las ocho de la noche se dio inicio al programa cultural: un show televisivo con baile, testimonios, enredos, publicidad, juegos y música en vivo (completo en facebook Mladina Sanmartin). Con el himno de los jóvenes se cerró una jornada increíble de trabajo mancomunado. (Pág. 3)
A.L.M.A.
La Asociación Lucha contra el Mal de Alzheimer y alteraciones semejantes de la República Argentina, es una asociación sin fines de lucro que nació un 25 de abril de 1989, por iniciativa del Dr. Carlos Mangnone que reunió a familiares de pacientes con demencia y la Sra. Ana Bossio de Baldoni, actual presidente de ALMA. Su sede se encuentra en Lacarra 78, Floresta. La misión es contribuir a mejorar la calidad y dignidad de vida de los pacientes con demencia, sus familiares, cuidadores y de toda la comunidad a través de la educación, el apoyo, la comunicación y el servicio. El mes de septiembre es a partir de 2012, el mes mundial del Alzheimer. No dejen de consultar personalmente o visiten www.alma--alzheimer.ogr.ar (Pág. 4)
EXPOSICIÓN
La embajada eslovena invita a todos a la inauguración de la 12Q muestra del ciclo Buenos vientos para la cultura, a realizarse el 01/10/2014 de 18:30 a 20:30 horas en su sede. En esta oportunidad expondrán las artistas Helena Hirschegger y Sonia Stumberger.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
Vrtičkarstvo v Sloveniji
Po statističnih podatkih v Sloveniji polovico zaužite zelenjave pridelamo na lastnem vrtu. Raziskave kažejo tudi na pregnojenost večine vrtičkov.
Vrtičkarstvo v Sloveniji je tradicionalno razširjeno zlasti na podeželju, sodobno vrtičkarstvo z raznolikimi oblikami tudi v mestih pa je v strmem porastu po vsem svetu. Tako pri nas kot v drugih državah uradnih podatkov o obsegu tovrstne pridelave zelenjave ni, se pa s pojavom vrtičkarstva ukvarjajo številne raziskave.
V Evropskem projektu FOOD Metres, ki se ukvarja s skrajševanjem oskrbovalnih verig s hrano - v njem sodeluje tudi Slovenija - so ugotavljali ekonomski vidik vrtič-karske pridelave hrane. Po statističnih podatkih v Sloveniji tako polovico zaužite zelenjave pridelamo na lastnem vrtu. V raziskavi za omenjeni projekt so zajeli dobrih 190 vrtičkarjev po vsej Sloveniji.
Izsledki kažejo, da je povprečna velikost vrtička 140 kvadratnih metrov, pravi koordinatorka slovenskega dela omenjenega projekta Marina Pintar z biotehniške fakultete. In pridelek? »Na tem vrtičku pridelamo na kvadratni meter po dva kilograma zelenjave,« pokaže.
To se ne sliši veliko, a če pogledamo pridelek na vsej površini, zajeti v raziskavo, torej na 2,7 hektara površine, so pridelki znašali 50 ton zelenjave. Za zelenjavo,
SLOVENCI IN SPORT
no sobote
sabor £¿4ropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
pridelano na povprečno velikem vrtičku, 140 kvadratnih metrov, bi na trgu dobili 560 evrov, z njeno pridelavo je za dobrih 80 evrov materialnih stroškov, pri čemer pa strošek lastnega dela ni upoštevan. »Kar pomeni, da imamo 480 evrov prihranka na našem vrtičku,« pojasni Pintarjeva.
Te številke bi postale precej bolj impresivne, če bi sešteli vsa območja, ki jih imajo mestne občine v prostorskih načrtih namenjene za gojenje zelenjave, Ljubljana npr. ima za to 46 hektarjev. Vrtičkarstvo v Sloveniji je torej pomembno tudi z vidika samooskrbe. Večina vrtičkarjev sicer trdi, da zelenjavo prideluje po ekoloških ali biodinamičnih načelih. A po besedah Pintarjeve raziskave tal, ki so jih opravili, kažejo, da je večina tal pregnojena.
Presenetljivo malo, samo pet odstotkov vrtičkarjev pa je kadar koli dalo v pregled zemljo na hranila in manj kot en odstotek na težke kovine. Vrtičkarji v pridelavo vložijo ogromno časa, pri paradižniku, denimo, kar šestkrat več kot pri konvencionalni kmetijski proizvodnji. Kajti vrtičkarstvo je mnogo več kot samo pridelava hrane.
Dobri vetrovi za kulturo
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu vabi na odprtje 12. razstave v sklopu ciklusa »Dobri vetrovi za kulturo«. Predstavili se bosta umetnici Helena Hirschegger in Sonja Štumberger. Potekalo bo v sredo, 1. oktobra, od 18.30 do 20.30 v prostorih veleposlaništva, Avda. Santa Fe 846, 6° nadstropje, Buenos Aires.
OBVESTILA
Od 26. do 28. septembra: duhovne vaje za može in žene.
NEDELJA, 28. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. SOBOTA, 4. oktobra: Mladinsko peš romanje v Lujan. NEDELJA, 5. oktobra: Dan Zveze slovenskih mater in žena ter maša za Rupnika in Hacina. SOBOTA, 11. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 12. oktobra: Obletnica Našega doma v San Justu. PONEDELJEK, 13. oktobra: Romanje v San Nicolas - ustoličenje podobe Marije Pomagaj z Brezij in
posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu srcu; ob 12. uri.
ČETRTEK 16. oktober: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bosta Dr. Peter Hafner o Alzheimerju in Lic. Damian Diez o zdravi dieti. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 18. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 19. oktobra: Materinski dan. SOBOTA, 25. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. 60. Obletnica S.K.A.
ZLATO, SREBRO, BRON
Slovenska kanuista Luka Božič in Sašo Taljat (foto) sta na svetovnem prvenstvu v Deep Creeku osvojila naslov prvakov v konkurenci dvojcev.
Benjamin Savšek je brez kazenskih sekund osvojil naslov svetovnega podpr-vaka. Po pritožbi je zmagal Francoz z ameriškim potnim listom Fabien Lefevre.
Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič pa so osvojili bronasto kolajno v konkurenci ekip.
DOMA PRIIGRALI VSAJ TOČKO
Nogometaši Maribora so v 1. krogu lige prvakov (skupina G) v Ljudskem vrtu igrali neodločeno 1:1 s Sportingom iz Lizbone. V prvem polčasu so Mariborčani
Luka Božič in Sašo Taljat
zadržali nalet gostov, si priigrali nekaj izjemnih priložnosti, a se mreža ni zatresla. Zato pa se je v drugem polčasu. Najprej na žalost domačih navijačev Mariborova.
Z lepim strelom je Portugalcem vodstvo priigral iz Manchester Uniteda posojeni Nani. Ob koncu tekme pa je sledil izbruh veselja domačih navijačev, saj je Luka Zahovic Mariboru priigral sploh prvo točko na domačem igrišču v ligi prvakov.
Mariborčani bodo naslednjo tekmo v tem tekmovanju igrali 30. septembra, ko bodo gostovali pri Schalkeju.
PADEC Z LESTVICE
Na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je na prvem mestu ostala Nemčija pred Argentino, na tretje se je prebila Kolumbija. Slovenija je v primerjavi z avgustovsko lestvico izgubila kar 14 mest in je zdaj na 53. mestu.
ZAVEC SE VRAČA
Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec se dobro leto od zadnjega dvoboja vrača v ring. Ptujčan se bo 17. oktobra v Mariboru za naslov evropskega prvaka po verziji WBO pomeril z Madžarom Ferencem Hafnerjem. Zavec bo šampionski pas napadal v lahki srednji kategoriji in ne velterski, v kateri se je boril do zdaj. Sanje Mr. Simpatikusa so še vedno ZDA.
SAK IMA NOVEGA TRENERJA
Jože Prelogar, nekoč tudi pomočnik selektorja slovenske nogometne reprezentance Braneta Oblaka, ni več trener Slovenskega atletskega kluba (SAK), avstrijskega regionalnega ligaša. Po šestem porazu v sedmi tekmi letošnjega prvenstva je ponudil odstop, ki ga je vodstvo kluba sprejelo, trenersko delo pa zaupalo Goranu Joliču.
Jolič, ki je v zadnjem času v Celovcu igral, zdaj pa je napovedal igralsko upokojitev, je prav tako stari znanec slovenskih igrišč. V slovenski ligi je nosil drese Primorja, Olimpije, Rudarja, Korotana, Maribora, Set Vevč, Svobode in Avtobum Kočevja.

48. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Nedelja 5. oktobra v Slovenski hiši
ob 16. uri sv. maša za vse žive in pokojne članice
za pok. dr. Hacina in gen. Rupnika
Ob 17. uri kulturna prireditev v dvorani škofa Rožmana
Gledališka skupina Slovenske vasi:
Anton Pavlovič Čehov: M E D V E D (režija Dani Grbec) ZDRUŽENI GLASOVI LANUS-CARAPACHAY
(dirigent prof. Andrej Jan) Prigrizek in srečelov
Vsi lepo vabljeni
58. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
12. oktobra 2014 - HIPOLITO IRIGOYEN 2756 - SAN JUSTO
Otroška počitniška kolonija 2015 v Cordobo
Od 2. januarja do 12. januarja 2015 Vodi: prof. Mirjam Mehle Javoršek
Cena za 1. otroka: $ 4.000 ; za 2. otroka: $ 3.000 ; za 3. otroka: $ 2.000 ; za osmo-šolce: $ 3.800
-plačljivo v treh obrokih-
1.	obrok zapade 15. oktobra
2.	obrok zapade 15. novembra
3.	obrok zapade 15. decembra Prijave: Alenka Prijatelj, tel.: 4654-6477 e-mail: alenkasch@yahoo.com.ar