DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravah Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Dš* lavska zbornica — Celje. Delavska zoornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v social,it namene delavstvu in namtii tnc em, vsaka beseda Din 0.50 Itev. 126 • Maribor, torek, dne 6. decembra 1938 • Leto XIII DemagoStvo v obrambo socialnih krivic Socialistično gibanje sloni na •». Že nekajkrat smo poudarili v našem listu, da gre razvoj svojo pot naprej in nikdar ne nazaj. d..t , t > » tih Ivan Cankar: O socializmu •.. Živel sem takrat v šestnajstem °kraju dunajskem. Povedal sem že, da Se mi je tedaj komaj sanjalo o socialni demokraciji. Poznal sem, jo iz pisanja Meščanskih dnevnikov, torej prav nič drugače, kakor jo večina takoimeno-yane »inteligence« še dandanašnji pozna sodi. Verjeti sem moral, da socialna demokracija na debelo in vsaki dan posebej izdaja »narod« — katerikoli »narod« ali pa vse skupaj; da zapeljuje u-hogega delavca ter ga moralno kvari; da mu obeta paradiž na zemlji, o katerem sama ve, da je nedosegljiv; da se voditelji socialne demokracije pasejo in rede ob delavskih žuljih; in kolikor je ''se še takih molitvic, ki jih molijo kakor vsakdanji očenaš. — Nikoli nisem iniel veliko zaupanja do pameti in polnosti meščanskih dnevnikov; do paketi še posebno ne. Zaupanje je bilo še *}u)še omajano, ko sem dospel sčasoma t*° prav zanamivega izkustva. Razločil sem namreč kmalu že od daleč organiziranega delavca od »divjaka« ne po jdečem nageljnu, po krvavi kravati, emveč že po hoji, po obleki, po obrazu, vsem vedenju; vse na njem je raz-?devalc ponos in samozavest, vero vase H*. v prihodnost — torej same čednosti, 1 iih je v Slovencih preklicano malo, slovenskem meščanstvu pa čisto nič. (Odlomek iz Cankarja »Kako sem postal socialist«, v celoti objavljen v 19. zvezku zbr. spisov str. 3—11.) Z a nar© dno U l agosianje Podlaga vsemu je konzument Narodno blagostanje mora biti namen vsake državne politike tudi v današnjih razmerah in gospodarskem sistemu. To je delavstvo vedrio zahtevalo. ker le narod, ki je v dobrili socialnih razmerah, more biti zdrav in spodoben za fizično ali duhovno udejstvovanje v človeški družbi ali v državi. Prav zaradi tega vidimo, da gre politika v vseh držayah, kjer soodločujejo delavska gibanja, za tem, da se dviga socialni položaj delavca, nameščenca, kmeta, obrtnika in da se dobro razvija tudi industrija. Od te politike je odvisna kupna sila konzumenta, ki je v današnjem sistemu skoraj edina gonilna sila gospodarstva. Vzemimo za zgled trgovca, ker na takem vzgledu najlažje spoznamo veliki pomen konzuma. Trgovec, ki proda na leto, ker mu manjka konzumen-tov. le 200 kg sladkorja, ima prvič malenkosten dobiček in drugič je preslab odjemalec tovarne za sladkor, ki mora počivati, ker ni odjema blaga. Nekoliko drugače je, če ta trgovec proda 2000 kg sladkorja na leto. tedaj ima trgovec desetkrat tako velik dobiček in tovarna sladkorja mora pomnožiti svojo proizvodnjo, kar koristi tudi tam zaposlenim delavcem v toliko, da imajo kruh. |To je samo majhen primer, ki pa velja 'za vse gospodarstvo. Izhodišče narodnega gospodarstva pa ostane vedno konzument in mobilizacija gospodarstva z vsemi pomočki, ki ne odira, ki je izven kartelov in umetnih verižniških organizacij. Pri nas, lahko to trdimo, ovirajo primeren napredek gospodarstva le še razni karteli -S r • > C ■) liil S temi stavki smo hoteli ponazoriti stanje, ki ga imamo. Politika narodnega blagostanja zahteva torej zaščito konzumenta predvsem in pa tudi zaščito produkcije. Enostranska zaščita bi v današnjih razmerah ne koristila mnogo. Seveda je zaščita potrebna najprej tam, kjer je najbolj potrebna; to je, potrebno je podpreti konzumenta. Celo pri nas, kjer pravimo, da so socialne razmere t * >» i urejene, imamo ljudi, rodbine, ki imajo po 400 do 700 din mesečnih prejemkov, To so delavci. nameščenci, obrtniki in kmeti. Teh je najmanj ena tretjina. Mnogo jih je, ki še teh prejemkov nimajo. Še slabše so te razmere v prav velikem delu naše južne države. Kako naj bodo ti ljudje dober konzument? Razumljivo je, da to ni mogoče, razumljivo, da zaradi tega to ljudstvo propada in z njim gospodarstvo, ker ni nikogar, ki bi produkte rabil ali konztimiral. Razentega pa imamo umetno zvišane cene blagu, ki ga v inozemstvo prodajama ceneje kakor doma. Politika, ki hoče res dvigniti narodno blagostanje, ne sme biti pristranska in gledati samo na velike dobičke kapitala, ampak mora okrepiti konzumenta in z večjim konzumom pospešiti gospodarstvo. to je, dvigniti rentabilnost gospodarstva s pomnoženo produkcijo, ki je posledica dobrih konzumentov. Naloga politike narodnega blagostanja je zaradi tega najprej dvig socialnega položaja prebivalstva, ki obstoja v tem, da se izboljša socialni položaj prebivalstva navzgor, zadostno in po potrebi v različnih pokrajinah države. Pritiskanje mezd navzdol, kakor se danes vrši, ko cene življenjskim potrebščinam rasejo, je pa napačno in ne more imeti dobrih rezultatov. Objasnili srno v teh vrsticah svoje stališče na temelju današnjih razmer z željo, da odgovorni politiki to mnenje vpoštevajo, ker edino more v teh raz-. merah koristiti n «> narodnemu I blagostanju. Iz vznemiriene Francije Socialistična stranka v svoji vodilni vlogi. Nastop delavstva v Franciji je bil kljub vsemu klevetanju reakcije velika manifestacija proti nameravani ukinitvi pridobitev, ki jih je delavstvo pridobilo za vlade Leona Bluma 1936. — Manifestacija, 24 urna protestna stavka, je bila močan opomin, da naj vlada poskrbi, da bodo nosili žrtve v prid pasivne državne bilance predvsem tisti, ki so pasivnost zakrivili, to je, bankirji in finančniki, ne pa delovni narod. Dala-dier je pod utiskom mogočne delavske akcije že dne 3. t. m. izdal odlok, po katerem morajo ostati vse kolektivne pogodbe v veljavi in vsi privatni podjetniki morajo delavstvo, ki se je udeležilo stavke, sprejeti zopet v delo. — O odpuščenih državnih nameščencev, ki so bili odpuščeni zaradi stavke, še ni dal nobene izjave in ie nedvomno, da bo delavstvo zahtevalo zadoščenje tudi za te nameščence. Socialistična stranka je v petek sklicala v pariški velodrom veliko zborovanje, na katerem sta govorila zlasti Pavel Faure in Leon Blum. Zborovanja so se udeležili vsi socialistični poslanci. Najenergičneje je nastopil bivši notranji minister Maks Dormov proti netaktnemu nastopu in ukrepom vlade proti delavskemu gibanju, ki z opravičenim ogorčenjem obsoja ukrepe vlade. Istotako je ožigosal Vincent Auriol gospodarsko absurdnost naredb, ki so bile izdane. Povedal je obenem, da bodo socialistični poslanci priredili shode po vsej Franciji, da onemogočijo načrte vlade. Poslanec Faure je rekel, da bi z izvajanjem naredb vlade izgubilo delavstvo vse pravice, ki jih je pridobilo. Pripravljeni smo na boj, je rekel, da zbudimo zdrave sile naroda. Ta boj se bo nadaljeval, dokler še bo kaj žrtev splošne stavke dne 30. novembra. Na zborovanju je govoril tudi Leon Blum, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravili. Temeljito je pojasnil izpre- membe, ki so se izvršile od tedaj, ko je prevzela ljudska fronta oblast. — Z ogorčenjem se spominjam tega, kar se je pozneje zgodilo. Toda poguma nisem izgubil. Vprašujemo se, če morda ne bo vse uničeno, kar smo v ljudski fronti skupaj napravili? Ali bo morda volja francoskega naroda, ki jo je manifestiral aprila 1936 res pomandrana? Ali pa ne bo morda jutri izpremenjena politična uprava države? Ob tem vprašanju Leona Bluma je zadonelo po vsej dvorani: da, izpremenjena mora biti! Leon Blum je potem opisal dogodke zadnjih treh let. Zborovalci pa so venomer zahtevali in vzklikali: Blum na vlado! Ob tem velikem navdušenju in bojevitosti francoskih socialistov je Blum pozval zborovalce, da prisežejo, da se bodo borili, dokler ne bodo odpravljeni vsi ukrepi Daladierove vlade, ki delajo krivico francoskemu narodu. Kličem vam, je rekel, da je nastopila nevarnost za delovno ljudstvo. — Socialistična stranka z vsemi republikanskimi in demokratskimi silami skupaj, ki so ostale zveste svojim načelom, bo slorila svojo dolžnost. Storimo jo vsi! Socialistična stranka je nameravala sklicati dne 24. decembra t. 1. izredni kongres, vendar pa ga utegne preložiti za kasneie, če politične razmere z ozirom na Daladierovo vlado, še ne bi dovolj dozorele. Francoska socialistična stranka vrši oprezno svojo borbo proti reakciji, toda odločno, energično in z nepremagljivo kontinuiteto. Nenapadalni pakt med Francijo In NemCIjo Izjava o medsebojnem nenapadanju. Nemški zunanji minister von Ribbentrop potuje dne 6. t. m. v Pariz, kjer podpiše izjavo o medsebojnem napadanju med Francijo in Nemčijo. Iziava pomeni normalizacijo političnih odnošajev med obema državama. Obe državi priznavata državne meje ter se obvezujeta, da bosta poravnavali vse spore neposredno med seboj in brez nasilnih po-močkov. Izjava se pa ne tiče mednarodnih obveznosti, ki jih Francija ima. Rumunlfa proti 2ldom Rumunska vlada pripravlja poseben zakon, ki bo uredil židovsko vprašanje v državi. Izšla je naredba, da se morajo vsi židje nabaviti posebne izkaznice, ki jih bo izdalo notranjo ministrstvo in bodo veljavne za dobo enega leta. Židje, ki' ne bodo mogli kriti pristojbin za te izkaznice, bodo izgnani iz Romunije. Nova vlada v Belgiji bo imela tri nova ministrstva, med temi eno za oskrbo brezposelnih, V novi vladi bo 5 socialistov, 5 katoličanov, 3 liberalci in 1 general. Borba za pooblastilni zakon v Pragi Za nujno ureditev najvažnejših vprašanj hoče imeti nova češkoslovaška vlada s prezidentom vred pooblastilni zakon. Takšnega zakona pa se boje zlasti Slovaki, ki stremijo za čim večjo avtonomijo. — Vsled tega so morali v Pragi že ponovno odložiti sklepanje o tem pooblastilnem zakonu. Pondeljkovi praški dnevniki pOročajo sedaj, da bo prva seja vlade v torek ponovno sklepala o spremenjenem pooblastilnem zakonu in ga na to že ta teden predložila parlamentu. S tem zakonom bo lahko novi prezident kar z dekretom spreminjal ustavne določbe, vlada pa zlasti izdajala važne gospodarske zakone brez parlamenta. Z velikim kiržem italijanske krone je bil te dni ocTdkovan gradbeni minister Stosovič. Franco grozi španskim mestom Franco je po radiu zagrozil 100 republikanskim mestom, da jih bo bombardiral. Mesta se nahajajo na republikanskem ozemlju ter namerava Franco s tem pripraviti teren za svoj pohod. Londonski odbor za nevmešavanje razpada. Iz londonskega odbora za nevmešavanje v špansko vojno izstopajo razni zastopniki držav. (Belgija, Danska, Šve- dija.) Srditi letalski napadi na Barcelono. Nad Barcelono so izvršili Francovi letalci zadnji teden nič manje kot 50 napadov. Obramba pa je tako brezhibno delovala, da je bilo kljub temu le par smrtnih žrtev. dama U* {*& si/efu Nov spor med Francijo in Italijo Demarša francoske vlade v Rimu. V fašističnem parlamentu v Rimu je1 govoril zunanji minister grof Ciano o ciljih italijanske zunanje politike v bliž- j nji bodočnosti. Fašistična zbornica je' sprejela njegova izvajanja z burnim odobravanjem in vzklikala, da zahteva Italija Tunis, Džibuti, Korziko in Savojo od Francije. To se je zgodila ob navzočnosti francoskega veleposlanika in je vzbudilo val ogorčenja v Franciji. Francoska vlada je po svojem vele- j poslaniku v Rimu Francoisu Poncetu j predložila grofu Cianu ostro demaršo radi dogodkov v rimski fašistični zbor- j nici. Ciano je izjavil, da je v svojem govoru samo tolmačil Mussolinijeve besede, parlament pa je glasno izrazil svoje mnenje. Kakor poročajo listi, italijanska vlada odklanja 'odgovornost za demonstracije v parlamentu. —■ Govor grofa Ciana pa baje ni vseboval ničesar, kar bi bilo žaljivo za francosko vlado, za zunanjo politiko Italije pa je merodajna samo italijanska vlada. Francoski in italijanski tisk obširno razpravlja o tej poostritvi odnošajev med obema državama. Za Chamber-lainovo politiko pa je to nov hud udarec. Delalo mir — napetost naraSia V Evropi nastaja nova nervoznost, ki io povzroča nenadni spor med Francijo in Italijo. V rimski zbornici je namreč obsojal francosko politiko zunanji minister grof Ciano, na kar so sledili v zbornici protifrancoski vzkliki in demonstracije. Grof Ciano je poudarjal, da Italija ne odstopi od svojih ciljev, v katerih jo Francija ovira. Giovanni Ausaldo objavlja v listu »Telegrafo di Livorno« komentar k Cianovem govoru, v katerem pravi, da hoče Italija te cilje doseči in zahteva zase Korziko, Džibuti Tunis in Savojo. Naravno je, da so te italijanske zahteve zopet ovira za pospeševanje popolnega sporazumljenja v Evropi. Mussolini hoče s to politiko doseči, kakor trdijo nekateri listi, uspehe v Španiji in v Sredozemskem morju, kar upa, da se mu posreči s pomočjo Chamberlaina. Rešitev teh novih kritičnih vprašanj je prav tesno v zvezi s Chamberlainovo »mirovno« politiko v Evropi, glede katere pa še ne vemo več, kakor da je to postalo novo kritično vprašanje. Zadnje vesti Kako je treba voliti? Iz Beograda poročajo, da je izdal glavni volilni odbor tolmačenje glede načina volitev: Vsak volilec mora ijajpoprej imenovati glavnega nosilca državne liste in na to srezkega kandidata, oziroma oba kandidata, če v dotičnem srezu kandidirata dva kandidata. Rumunski fašisti so oblegali mesto Kluž Šele sedaj je rumunska cenzura dovolila časopisom pihati o dogodkih zadnjih dni, ki so se dogodili o priliki atentata na rektorja univerze v Klužu. »Železna garda« je glasom teh vesti pred atentatom kar oblegala mesto Kluž ter izvršila bombne atentate na mestno plinarno, židovsko sinagogo itd. Pripravili so atentat na kasarne in hoteli spustiti v zrak vodovod ter se kratkomalo polastiti mesta in na to oblasti v celi državi. Od tod tudi stroge vladne odred-bn proti članom »Železne garde«, » ’■ - Italijanski poslanci v prve bojne vrste Skupina italijanskih fašističnih poslancev je vložila zakonski predlog v fašistovskem svetu, glasom katerega so vsi poslanci v slučaju vojske obvezni, da služijo v prvih vojnih vrstah. Ali,'si ie poravnal narotnlno? Ako ia na, Izpolni svojo dolžnosti Zopet angleške ladje na Jadranu Sredi decembra bo priplul v vodovje Sredozemskega morja zopet velik del angleških vojnih ladij. 4 velike ladje bodo prišle tudi v Dubrovnik. Hvaležnost je plačilo sveta V Moravski Ostravi so odstranili vse ulične napise prejšnjega prezidenta dr. Beneša, češ, da je bila njegova politika škodljiva. Avstrllske novice Zopet dovoljene avstrijske medalje. Pisarna kancelarja Hitlerja je objavila odlok, da bivši avstrijski vojaki lahko zopet nosijo stara avstrijska odlikovanja, če so bili sprejeti v nemško armado. Isti odlok tudi odreja, da bodo lahko židovski mešanci napredovali v vojski v prvi razred in da lahko postanejo celo podoficirji, ne morejo pa dobiti višje šarže. Naši v Franciji. Ob priliki obiska slovenskih rudarjev iz okrožja Pas de Celais v Sloveniji, v letošnjem poletju, smo1, zabeležili, da je izlet organiziral s. Justin Čebul. Ugotavljamo, da s. Čebul z dotično beležko ni v nobeni zvezi, ampak smo jo objavili v napačni domnevi. To ugotavljamo na ljubo s. Čebulu in obžalujemo, da je nekdo v »Glasu izseljencev« iz tega napravil celo afero ter skrajno neokusno napadel s. Čebula. Uredništvo »Delavske Politike«. Selitev industrije iz Slovenije na jug. »Jugoslovanski kurir« poroča, da se namerava velik del industrije iz Slovenije preseliti v južne dele države. Vzrok te selitve je 'baje težnja naše industrije po večji racionalizaciji, da bi se zmanjšali stroški (proizvodnje in mogli industrijski iproizvodi čim ceneje in lažje raz-pečati v vselh krajih naše države. Nekatere industrije baje prodajajo v domačih krajih največ do 12 odst. svojih iproizvodov, ostanek pa morajo izvažati v druge kraje. — Menimo, da to ne more biti iglavni povod za tako dalekosežne ukrepe, ki jdih namerava izvesti naša industrija in bi bilo želeti, da se ta nakana, ki bi lahko težko ogrožala gospodarstvo v Sloveniji, na vsak način prepreči. Knez namestnik v Londonu. Nj, Vis. knez namestnik se nahaja še vedno v Londonu, kjer je imel že več razgovorov z angleškimi državniki o mednarodnem političnem in gospodarskem položaju. Pojasnilo. »Slovenec« je objavil minuli teden očitek, da »Narodna tiskarna« noče skleniti tarifne skupnosti z grafičarsko organizacijo. — Ta vest je zakasnela, ker so že uvedeni razgovori glede tega vprašanja. Konstatirati pa moramo, da se je na oni strani vršilo preganjanje pomožnega delavstva zaradi organizacije in se večkrat skušalo tudi ceipiti z raznimi obljubami organizacijo grafičarjev. Pojasnilo smo prejeli od zanesljive strani. Nova invalidska uredba je bila te dni objavljena v »Službenih novinah«. S teM dnem so prenehale veljati, vse zakonite določbe in- j validskega zakona iz leta 1929., kakor tudi tozadevni ‘pravilniki in dopolnilne uredbe. Dvolastniki v obmejnem pasu smejo po odredbi ministra financ nesti iz države za nakup živil za svoie hišne potrebe na dan do 100 din v kovanem denarju. Dražba vseh vTst krzna divjadi v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana, Velesejmi. Italija je pristopila k pomorskemu paktu, ki je bil sklenjen leta 1936. Po določilih tega pakta Anglija ne bo gradila vojnih ladij čez 40 ton, če tega ne bodo storile druge evropske pomorske države. Fašistične demonstracije v Budimpešti. V petek, dne 2. t. m, so vprizorili madžarski fašisti v Budimpešti velike demonstracije in demolirali več trgovin. Čez 300 demonstrantov je bilo aretiranih. Policija je pri intervenciji morala vporabiti orožje, da je razgnala fašistične kričače. Radi ustrelitve Codreanuja in njegovih tovarišev italijanski tisk srdito napada Rumunijo. Listi tudi poročajo o novih atentatih ki so jih uprizorili teroristi rumunske »Železne gard'e«. Rumunija odklanja revizijo mej, kar bi želeli uresničiti madžarski revizionisti. Po izjavi zunanjega ministra Comnen Petresca bi rumunska vlada eventualno pristala ma preselitev narodnih manjšin med obema državama. Nemški poslanik v Rumuniji, Fabrizius, je potoval v Berlin, da poroča o zadnjih dogodkih v Rumuniji, zlasti o razpustu fašistične »Železne garde«. Kdo so bili ustreljeni pristaši »Železne garde«? Iz Bukarešte poročajo, da so zdravniki preiskali vseh 12 ustreljenih članov »Železne garde«, ki so jih orožniki postrelili skupno z vodjo Codreanom, ko so Vv:* hoteli uiti. — Zdravniki so 1 M ugotovili, da so bili ustreljeni sami ipolitični zgubljenci in ljudje, ki so že izgubili tla pod nogami: 20 odst. teh voditeljeiv je bilo že slaboumnih, 50 odst. sifilitikov in 20 odst. tuberkuloznih, kakor poroča rumunski poročevalni urad. Požigi v Černovicah. V mestu Černovicah,' bivši Bukovini, je izbruhnilo 1. decembra en dan 10 požarov v židovskih tovarnah * sinagogah. Dva požigalca so ujeli, bila s’ člana »Železne garde«. Volitve v sudetskem ozemlju, ki so se m v nedeljo, so podale sledeči rezultat: v 37. f krajih je bilo oddanih 1,305.095 glasov, od je bilo proti samo 6092 glasov. Volitev se I1 udeležilo tudi veliko sudetskih Nemcev, ki ** zaposleni v Jugoslaviji. Iz Maribora se je pf ljalo v Gradec 200 sudetskih Nemcev, Židi iz Nemčije se bodo izselili v Amerik* Odbor židovskega svetovnega kongresa je delal načrt za izselitev zidov iz Nemčije, ki bi se izvršilo postopnjema v teku 5 let. 9000 židovskih trgovin v Nemčiji je pri: od 1. avgusta v arijske roke. Nemirni Tunis. V francoski koloniji Tuni* v Afriki, katero sedaj zahtevajo Italijani tl sebe, je prišlo v nedeljo do velikih protiitali' janskih demonstracij. V Šanhaju ipa so se ral novih napetosti Italijani in Francozi celo sp°' padli. Angleška državnika Chamberlain in zunaD minister lord Halifax ibosta dne 11, decembr* uradno obiskala Rim, kjer bosta razgorvarjala Mussolinijem. 500,000 ton pšenice so nakupili angleški mli' narji v Ameriki. Pšenico bodo začeli prevažat' v Anglijo v teku januarja prihodnjega leta. Z* uvoz žita bo med lobema državama odprav' Ijena carina. Rumunija no(e odstopiti ozemlja Madiarsk Rumunska vlada odločno zavrača madžarsko zahtevo, da bi ji odstopi’ kaj od svojega ozemjja. Pripravljena pa ie zamenjati madžarsko in rumunsko prebivalstvo, tako, da naseli Madžar ska svoje rojake na svojem in Rumunija svoje na svojem ozemlju. se S 1 ra: dii Jo s. PO so ra tf vi 31( 21 •di ■bi h sl ji 5i + n v 1 T "V Ti r l t I t 5 < Iz CeSkoslovaSke Narona stranka dela je preložila svo ustanovni zbor od 4. decembra na 11. decembra, torej na isto nedeljo, ko bodo pri nas volitve za skupščina. Tobačna polja v ČSR. Češkoslovaška je zgubila z odstopom slovaških delov Madžarski tudi večino svojih tobačnih plantaž, ker so go-jili tobak le v najjužnejših krajih Slovaške. Odslej naprej pa ne mislijo tobaka več toliko saditi, predvsem ker ga bodo manje rabili, na drugi strani pa računajo s tem, da bodo lahko tobak kupovali iz inozemstva boljše kvalitete in za nižjo ceno kakor so ga morali plačevati za domače pridelke. Ogromna izguba rudnikov. Sedaj so šele ugotovili v ČSR končno število zgubljenih rudnikov. Od vseh prejšnjih 241 rudnikov je osta-' lo Češkoslovaški le še 42 rudnikov, kar pomeni za češkoslovaško industrijo in celo gospodarsko življenje ogromno izgubo, ki jo bodo le težko nadomestili in preboleli. Dva Bat’ova uradnika ministra. Za novo vlado v Pragi je značilno, da jo tvorijo pred' vsem takozvani strokovnjaki in višji uradniki, ki navidezno ne pripadajo nobeni stranki, v resnici so pa seve vendarle zaupniki nove vladne stranke. V vladi pa ima tvrdka Bat 3 kar dva svoja višja uradnika in sicer bivšeg» šefa propagande dr. Veverko, ki je bil že prej minister in še Dominika Čipero, ministra javnih del, ki je tudi župan mesta Zlina, kjer s« nahajajo glavne tovarne Bat'e. — L... . J1.J..L. .'.L- .. —» Obletnica poroke (Po črtici Roberta Ascherja sestavil T. M.) (Zakonska spalnica. Postelje si mislimo nekje za zagrinjalom. Umivalnik.) Mož: (pride izza zagrinjala v pidžami. Se pretega in zdeha) A-a-ahm! (Potem se začne umivati in prskati.) Žena: (pride izza zagrinjala v domači halji, še nepočesana, z moževo srajco v roki.) Tu imaš svežo srajco! Mož: Milin. (Se umiva in potem oblači.) Zena: (si daje medtem opravka po sobi, prestavlja to in ono.) Ti! Mož: No? Žena: Ali ne bi povabila jutri sestro in svaka na obed? Popoldne pa bi šla na izlet v Limbuš? Mož: Čemu neki, saj veš, da se za svaštvo ne navdušujem dosti. Čemu zopet nepotrebni izdatki. Zena: Pa jutri je vendar obletnica najine poroke! Si pozabil? Mož: (jo preplašeno pogleda in zopet obrne k svojemu opravilu in sam proti sebi reče polglasno) Nikdar ne bi verjel, da se more kaj takega tako dolgo izdržati. Zena: Kaj si rekel? Mož: Da nisem pozabil, moja draga. Jutri Ti bom prav gotovo čestital. Zena: (zasmehljivo) Ti, pa meni čestital? Čemu neki? Ne meni, ampak sam sebi bi moral čestitati. Mož: Kako to? Mislim, da sva pri poročnem prazniku oba enako udeležena. Zena: Zalibog Ampak srečo si imel ti, jaz pa ravno nasprotno! Mož: No, potem pa moje iskreno sožalje. Menim pa, da je za vse ženske že velika, dostikrat nezaslužena sreča, da se sploh morete poročiti, pa naj bo s komurkoli. Zena:Hh-a! Lahko bi bila dobila sto drugih, lepših, pametnejših, bogatejših in bolj olikanih kot si ti. Mož: To je bilo nekoč, davno, davno, (poje) Nekoč v starih časih takrat je lušno blo... Zena: Danes bi si vse lase izruvala, če pomislim, da sem se na tebe zavrgla. Mož: Imela si med tem dovolj časa, da bi to napako popravila. Zena: (skoraj jokaje) In v zahvalo se zdaj še iz mene norčuješ! To imam zdaj zato, da sem najlepšo dobo svojega življenja s teboj zapravila?! Mož: Pa ne bi bila tega storila, kdo te pa je silil?! Zena: Ali sem jaz za teboj letala, ali ti za menoj?! Mož: Seveda! Ali mora takoj vsaka vsakega poročiti, ki enkrat za njo teče? Žena: Žal, da si se mi takrat smilil. Menila sem, da ne bi preživel. Mož: Kajpak! Gotovo bi bil preživel in še prav dobro! Žena: O, če bi me vsaj ti ne vzel, kako vse drugače bi se mi danes lahko godilo! Mož: Oho! Ali sem te jaz vzel. Sem jaz sploh koga vzel? Ti si me vzela. Pa reci če ni res! Žena: (napihnjeno) Ti si vendar takozvani moški. Kdo pa bi te niogel prisiliti, storiti nekaj, kar bi ne maral! Mož: Ti si me znala prisiliti. Saj že vsak otrok ve, kako se to napravi. Solze, večno poslavljanje vsak večer. Potem pridejo očetje in matere, bratje in sestre, klepetave tete in opominjajoči strici in te obdelujejo in spominjajo na dolžnosti, ki ti jil*j nalaga čast in tako dalje. Zena: Sorodniki bodo vendar imeli pravico se pobrigati za bodočnost in srečo ubogega neizkušenega dekleta! Mož: Tako, tako? Seveda! Zakaj pa pa se potem to preklicano sorodstvo ubogega-neizkušenega dekleta obeša za škrica fa' lota. ki ga to ubogo, neizkušeno dekle sploh ne mara in ki lahko dobi lepših, pa* metnejših, bogatejših in bolj olikanih kar na ducate. Žena: Oh! (zamahne z roko, kakor da se i>a take neumnosti sploh ne izplača odgovaf' jati.) Mož: Se več ne spominjaš, kako sem se Prl poroki tresel ko trepetlika na vodi, kak°r obsojenec pred rabljem in da ste me m°' rali vleči v cerkev iz kavarne, kjer sem s konjakom moral navzeti korajže? (ner vozno zapenja ovratnik.) i ..«) (Konec prihodnji našik Utaja/ TRBOVLJE VII It VOLILNI SHOD se bo vršil v četrtek, dne 8. decembra s pričetkom ob 4. uri popoldne v dvorani »Delavskega doma«. Na zborovanju poročajo: sreski kandidat s. Petejan Josip in nam. s. Murn Josip ter župan s. Klenovšek in drugi. VOLILNI SESTANKI s. Petejana Josipa, kandidata za srez laški: Dosetje: v torek, dne 6. decembra ob 6. uri Eop. v gostilni Kepa. Na Tereziji: v torek, dne 6. decembra v Sostilni »Delavski dom«. Trbovlje: v sredo, dne 7. decembra v dvorani »Delavskega doma«. Napovedani volilni shodi kandidatov s. P e-tejana in namestnika s. Murna, - -vršili minuli petek, soboto in nedeljo •-" ■ Poročali so na shodih zgoraj ime- novana in drugi. Delo samo za nekatere. Zadnjo nedeljo, dn^ 27. novembra je rudnik obratoval samo na produkciji premoga, vse ostalo delavstvo je pa oilo brez premoga. To beležimo zaenkrat brez komentarja. Socialnost pa takšna! Na pobudo krščanskega socialca in paznika pri rudniku g. Križnika, je bilo nekaj njegovih pristašev, mlajših delavcev, iji.."- mu . >. zaposlenih pri gradnji neke ceste nad Trbovljami. Gradnjo je prevzel g. Božič, tesarski in zidarski mojster v Trbovljah. Ta podjetnik je plačeval delavcem reci in piši 1.25, 1.50 in 2 din na uro. Tako vpoštevata gospoda Križnik in Božič zakon o minimalnih mezdah, ki določa mezdo z najmanj 3 din na uro. Sedaj naj pove g. Križnik, kako si naj prihrani delavec pri tej mezdi 250 rjin na mesec, kakor je trdil nedavno javno. Nam se zdi. da zaslužek 1.25 din na uro ni daleč od tlake. Tisti pa, ki takšno mezdo zagovarja, pa ne sme nositi ime krščanskega Somalca. Na ledu. »Slovenec« je naše takozvane »le-yičarje« že mnogokrat spravil na led in bi bil že skrajni čas, da bi se spametovali in mu ne nasedali. Z zadnjo notico, da so socialisti krivit da Hohkraut ne kandidira, je naše levičarje zopet pošteno potegnil, ker so mu to verjeli. Nič čudnega se nam ne bi zdelo, če bi »Slovenec« sedaj poročal, da Hohkraut kandidira na njegovo intervencijo. Sicer pa »Slovenec Prinaša take vesti z gotovim namenom, le ško-- da naši »levičarji« tega ne vedo ali nočejo vedeti, kar pa je v njihovo lastno sramoto. JESENICE volilni sestanki liste olip-čelesniK: Sp. Lipnica, v četrtek, dne 1. decembra t. 1. M Alenču: i " «* »» t« “ ■ — Poročali so kandidat g. Olip, na ^estnik s. Čelesnik in s. Kristan Cvetko. Begunje, v petek, dne 2. t. m. ob pol 7. uri ^večer. uu-u« r-w < ,.*»» Poro- cali so g. Olip in s. Čelesnik in Kristan. Lesce, v petek, dne 2. t. m. ob 9. uri zvečer Dri Šumiju. let- m. j* 4. 1»*«? '•»n t , .r.-,-. jr lVj -a Podata poleg Olipa še ss. Čelesnik in Križan, k, — c* r-*’ E it .:«>»»* ud Sp. Gorje, v soboto, dne 3. t. m. ob pol 7. uri ®ri Mačku. Poročali so g. Dlip in ss. Čelesnik in Kristan, t .. ? •*ro Poročal je kandidat s. dr. Reisman in Llbl, MARIJA BREZJE Volilni shodi Maribor desni breg: Tezno: V pondeljek, dne 5. deceinf>ra ob 8. uri zvečer v gostilni Felič. Radvanje, v torek, dne 6. decembra s pričetkom ob pol 7. uri zvečer v gostilni Šunko. Govorijo ss. dr, Reisman, Jelen in drugi govorniki. Volilni shodi za kandidata s. Petejana in namestnika s. Magdiča v okraju Maribor desni breg: 1. Pobrežje, v petek, dne 2. dec, 2. Sl. Bistrica, v nedeljo, dne 4. dec. 3. Slivnica, v nedeljo, dne 4. dec, 4. Limbuš, v nedeljo, dne 4. decembra je oblast prepovedala, Ir»f Krasno uspela proslava 20-letnice Jugoslavije Naša kulturna društva so v soboto priredila v veliki sokolski dvorani (Union) proslavo 20-letnice naše države. Uvodoma je zaigrala godba pod taktirko namestnika kapelnika Petraka državno himno in več drugih skladb, nakar je pod vodstvom pevovodje g. Živka nastopil pevski zbor grafikov v Mariboru in zapel dovršeno dve umetni skladbi. Člana »Vzajemnosti« Postrak Arnold in Lola Drozg sta lepo prednašala Mačkovo »Takrat pred leti« in od Frana Albrechta »Peter Brezruč«. Sledil je slavnostni govor s. dr. R eisma-n a, ki je orisal razvoj slovenskega naroda in borbo z Avstrijo, nastanek Jugoslavije. Omenil je vidovdansko ustavo in sedanjo ustavo ter socialno zakonodajo delavstva. Govoril je o nadah delavstva ob nastanku nove države, t SO \r fgj. q{, zaključku občutno recitiral Oton Zupančičeve: »Žebljarje«. Pevski zbor pekovskih pomočnikov je p,od vodstvom pevovodje g. A. Horvata zapel »Domovina mili kraj« in »Delavski pozdrav«, godba Glasbenega društva železničarjev pa je'od-svirala še slovanske skladbe. Govornik s. dr. Reisman, kakor tudi vsi sodelujoči so želi za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje, m.j. *.?»*•?» ............obisk lep in obsežna dvorana napolnjena. Volitve v Narodno skupSiino Mestno poglavarstvo razglaša. Za volitve v Narodno skupščino, ki bodo v nedeljo, dne 11. decembra t. 1., je Državni odbor določil za mestno občino Maribor 15 volišč, ki so razporejena tako-le: 1. VOLIŠČE: Volilci 1. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J’v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici št. 1. 2. VOLIŠČE: Volilci I. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena K do P v telovadnici drž. realke v Krekovi ulici št. 1. 3. VOLIŠČE: Volilci I. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena R do Ž v poslopju drž. realke Jugoslovanski trg št. 1. 4. VOLIŠČE: Volilci II. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do J v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici št. 5. 5. VOLIŠČE: Volilci JI. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena K do P v poslopju pomožne šole v Razlagovi ulici št. 16. 6. VOLIŠČE: Volilci II. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena R do Ž v poslopju trgov, akademije na Zrinjskega trgu štev. 1. 7. VOLIŠČE: Volilci III. mestnega okraja (Melje) v poslopju otroškega vrtca v Erjavče- vi ulici št. 3. 8. VOLIŠČE: Volilci IV. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do L v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici št. 8. 9. VOLIŠČE: Volilci IV. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena N do Ž v poslopju IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici št. 8. 10. VOLIŠČE: Volilci V. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A do G v poslopju IV. dekliške osnovne šole na Mag-dalenskem trgu št. 2. 11. VOLIŠČE: Volilci V. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena H do K v telovadnici III. deške osnovne šole na Ruški cesti štev. 13. 12. VOLIŠČE: Volilci V. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena L do P v poslopju III. deške osnovne šole na Ruški cesti št. 13. 13. VOLIŠČE: Volilci V. mestnega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena R do St v poslopju III. deške osnovne šole na Ruški cesti št. 13. 14. VOLIŠČE: Volilci V. mestnega okraja z začetnimi Črkami rodbinskega imena Š do Ž v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ulici 34. 15. VOLIŠČE: Volilci javni uslužbenci, ki stanujejo izven mesta v telovadnici trgov, akademije v Caiovi ulici št. 9. Glasovanje bo trajalo 11. decembra ves dan nepretrgomJ od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Glasovati sme samo oni, ki je vpisan v stalni volilni imenik. Glasovati se more samo osebno in na onem volišču, kjer je volilec vpisan v volilni imenik. Glasuje se za kandidatno listo javno s tem, da glasovalec imenuje pred volilnim odborom nosilca liste in sreskega kandidata. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem, ali z orodjem, pripravnim za boj. To velja tudi za javne uslužbence, ki nosijo orožje po službenih predpisih. ’ Na dan 10., U. in 12. decembra je točenje ali kakršnokoli dajanje alkoholnih pijač strogo prepovedano. Opozarja se končno na stroge kazni, ki1 zadenejo po zakonu onega, ki bi: 1. z nasiljem ali s pretnjami odvračal vo-lilca od glasovanja; 2. obetal ali dal volilcu darilo ali mu ponujal službo, da ga odvrne od glasovanja ali zavede, da glasuje za gotovo kandidatno listo; 3. dal sredstva ali pomagal, da se izvrši eno izmed dejanj pod 1. in 2.; 4. na volišču radi agitacije raznašal neresnične vesti ali razširjal slike, lepake in druga sredstva za agitacije; 5. z vpitjem ali s pretnjami oviral volilni odbor ali volilce pri njih poslu, ali razžalil ali dejansko napadel odbor, kdor bi se pri glasovanju nedostojno vedel ali po glasovanju kljub opominu predsednika volilnega odbora ne odšel z volišča; 6. namenoma pokvaril, uničil ali odnesel kako volilno listino ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali izpremenil število glasov, oddanih na poedine liste, ali eno teh dejanj le poizkusil storiti; 7. Glasoval več kot enkrat — tudi če je — slučajno vpisan na dveh voliščih (v isti ali v raznih občinah) — ali glasoval namesto drugega ali pod drugim imenom; 8. prišel na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj; 9. na dan pred volitvami, na dan volitev in na dan po volitvah točil ali kakorkoli dajal alkoholne pijače. CELJE VOLITVE V NARODNO SKUPŠČINO Razglas. Za volitve narodnih poslancev v nedeljo, dne 11. decembra 1938 so določena v mestni občini celjski volišča: I. VOLIŠČE: v sobi št. 6 v I. nadstropju mestnega poglavarstva (dohod iz Prešernove ulice) za volilce z začetnicami priimka A, B, C. — II. VOLIŠČE: v sobi št. 31 mest. poglavarstva (dohod iz Gosposke ulice) za volilce z začetnicami priimka Č, D, E, F. — III. VOLIŠČE: v telovadnici I. mestne ljudske šole v Celju (dohod iz Gregorčičeve ulice) za volilce z začetnico priimka K. — V. VOLIŠČE: v Delavskem domu poleg poslopja mestne elektrarne v Celju (dohod z Vrazovega trga) za volilce z začetnicami priimka L, M, N, O. — VI. VOLIŠČE: v telovadnici drž. real. gimnazije (dohod iz Malgajeve ulice) za volilce z začetnicami priimka P, R. — VII. VOLIIŠČE: v rudarski šoli (dohod z Mariborske ceste) za volilce z začetnicami priimka S, Š, T. — Vili. VOLIŠČE: v telovadnici II. deške ljudske šole (bivše okoliške šole, dohod iz Komenskega ulice) za volilce z začetnicami priimka U, V, Z, Z. — Volitve trajajo ves dan neprestano od 7. ure zjutraj do 18. ure (6. ure zvečer). Pri volitvah smejo glasovati samo tisti, ki so vpisani v volilne imenike, in sicer samo po enkrat, osebno, na določenem volišču svoje občine in samo za potrjeno državne kandidatne liste. Glasovanje je javno in ustno. Na volišče ne sme nihče stopiti z orožjem ali pa z orodjem uporabljivim za boj, razen v primeru, kadar je pozvana oborožena pomoč za vzdrževanje reda na volišču. Na dan pred volitvami, na dan volitev in dan no volitvah je prepovedano točiti, ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. — Mestno poglavarstvo Celje. VOLILNI SESTANKI V torek, dne 6. decembra ob 18. (6.) uri v gostilni »Amerika« v Gaberju. V sredo, dne 7. decembra ob 17.30 ('A6.) uri v gostilni pri »Kolencu« Zagradom. V sredo, dne 7. decembra ob 20. (8.) uri v Delavski zbornici. V četrtek (na praznik) 8. decembra ob 9. uri dopoldne v mali dvorani hotela »Union«. Na sestankih bodo poročali: kandidat Ivan Prekoršek, namestnik s. Jeram, Svetek in drugi govorniki. Volilna sestanka na Polzeli in Sv. Pavlu .'ta • ' Zborovalci-volilci ( •- ' sledili govorom kandidata Iv. Prekorška in namestniku s. Jerama in s. Svetka. Volilni sestanek v Dramljah o -*•»“> Na sestanku je poročal kandidat Ivan Prekoršek. Vokalni koncert tenorista g. Slavka Lukmana pod okriljem »Vzajemnosti« je v moralnem in gmotnem oziru prav dobro uspel. Občinstvo je ob vsaki pevski točki nagradilo pevca s ploskanjem. Želimo mu še obilo uspeha posebno pri filmu, da uveljavi in častno zastopa slovensko ime. Opozorilo. Na ponovna vprašanja, ako ima g. Lančič še kakšne stike in funkcije v delavskem pokretu, sporočamo, da je bil g. Lančič izključen iz kovinarske organizacije, kar je bilo objavljeno v našem listu. Imenovani ni upravičen nobene naše organizacije ali institucije zastopati, nabirati kakršnakoli naročila ali oglase za naše liste, koledarje itd. zlasti pa ne sprejemati denarna plačila. Prosimo prizadete, da nam sporočijo vsako zlorabljanje, da bomo stvar izročili sodišču, oziroma držav, pravd-ništvu. 4ne ? zborovanje. Minulo nedeljo popolne,, ?e le vršilo v gostilni Lešnik v Mariji volilno zborovanje, ki ga je sklical s. di(ja# d i š n i k Avgust. Namesto odsotnega kan-w a za desni breg s. Petejana in njego-Jeie*7 Namestnika s. M a g d iča je poročal s. Odložena zborovanja. Predstojništvo mestne policije je sklicatelju in kandidatu za levi breg s. dr. R e i s m a n u javilo, da se napovedana zborovanja za minuli petek na Ruški cesti in minulo nedeljo pri »Zlatem konju« prepovedujejo « f■ ■ t • I- - ‘i * • • - Veliko darilo M. Rosnerja. »Slovenec« je prinesel v nedeljo celi članek o velikem darilu 100.000 din, ki jih je poklonil g. Marko Rosner, tekstilni tovarnar iz Maribora novo ustanovljeni »Akademiji znanosti« v Ljubljani. »Slovenec« poveličuje radi tega g. Rosnerja kot velikodušnega in zaslužnega slovenskega mecena in poziva tudi ostale gospodarske kroge, da se izkdžejo z enakimi mecenskimi darili. Samo, da ne bi »Slovenec« tega slavospeva zopet prehitro pozabil in udrihal čez »židovske mili-onarje«, m • • * * * • #»»* Premeščeni železničarji. Premeščeni so: strojevodja Karl Kreuh iz Maribora v Sisak, Rudolf Sadovski v Zagreb, Blaž Valand iz Maribora v Delnice in Marinci Andrej iz Delnic v Maribor. Poroka. V soboto, dne 3. t. m. se je poročil tov. Domiter Josip z gdč. Jožico Jerebovo. Mlademu paru naše iskrene čestitke. Pomilostitev kaznjencev. Dvajset kaznjencev, ki so bili deležni amnestije, je bilo minulo soboto izpuščenih iz mariborske kaznilnice. V tovarni na Sladkem vrhu je imel te dni shod g. Franjo Zebot. f*v *» :j».u ri-on -k *t' KOČEVJE Iz vrst Zveze rudarjev je bela žena iztrgala našega ustanovnega člana in svetovalca naše podružnice s. Jurkoviča Andreja. Bolestno je odjeknilo v vseh srcih, ko smo zvedeli, da je prenehalo utripati srce našega priljubljenega sodruga. Bi! je vnet in agilen član podr. ZRJ, »Vzajemnosti« in dober družabnik. Pogreb, kakršnega Kočevje še ni videlo, je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Pogreba se je udeležilo vse delavstvo, uradništvo TPD in ostalo občinstvo. Pred hišo žalosti se je v imenu podružnice ZRJ poslovil podr. predsednik s. Hogler, nato so pevci-ru-darji zapeli »Vigred se povrne«. Na čelu sprevoda je igrala žalostinke godba mestne gasilske čete. Za godbo je korakalo 80 rudarjev v krojih z Zastavo, nato so sledili nosilci vencev in cvetja, za krsto pa ogromna množica občinstva. Posebno pozornost sta vzbudila venca podružnice ZRJ in občine Kočevje-mesto, ker je bil pokojnik večletni občinski odbornik. Rokojniku bodi ohranjen časten spomin! Preostalim naše sožalje! Na Barbarin dan, zaščltnice rudarjev v nedeljo, dne 4. decembra so rudarji TPD proslavili 50-letnico obstoja rudnika Kočevje. Dopoldne je bil oficijelni del proslave, popoldne ob 4. uri pa je bila v hotelu »Trst« zabava s plesom. Pred pričetkom zabave je govoril uradnik g. P. Nick o zgodovini kočevskega rudnika. Nato je nastopil pevski zbor. Delavski pravni svetovalec Zdravniški honorar Vprašanje: Moj brat je bil v pijanosti napaden in je dobil težjo rano na glavi. Takrat je bil v bolniškem stanju. Poklicali smo zdravnika OUZD, ki ga je pregledal in ga odposlal v celjsko bolnico. Nato pa je bilo bratu tam, kjer je uslužben, odtegnjeno 180 din, češ da je to za zdravnikovo ordinacijo. Ali je bil odtegljaj upravičen? Odgovor: Samolastni odtegljaji v nobe- nem primeru niso upravičeni. Tudi ima dotič-ni, ki je zavarovan pri OUZD, v primeru potrebe vedno pravico do uradnega zdravnika. Vendar v Vašem primeru ni pametno, ako se brat pritožuje. Nahajal se je v bolniškem stanju, a je hodil pijan okrog. Zato ga lahko do-tični zdravnik naznani OUZD, nakar bi se mu odtegnilo zdravljenje in bi moral vrniti prejeto hranarino. Odvržene stvari (Nova vas) Vprašanje: Ze pred petimi leti sem med zavrženim materijalom na smetišču našel dva soda, ki sem ju očistil in popravil, tako, da sta sedaj za silo uporabna. Sedaj naenkrat me hodi policija spraševat o teh dveh sodih. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Proti temu, da se hodi policija k Vam informirat, ne morete ukreniti ničesar. Če bi Vam pa sode kdo odvzel, se sklicujte na to, da so sodi Vaša last, ker ste jih že pred petimi leti pobrali med odvrženimi stvarmi in jih sami popravili tako da sta postala uporabna. Damski brivec (Celje) Vprašanje: Imam izpit za brivskega mojstra. Ali lahko kot tak izvršujem tudi damsko stroko? Odgovor: V Sloveniji je potrebno v večjih krajih, med katere spada tudi Vaš, imeti za damsko brivsko stroko poseben izpit, brez katerega Vam oblast verjetno ne bo dovolila izvrševanja obrti. Hranarlna za ženo (Štore) V primeru moževe bolezni delavčeva žena, ki je sama zaposlena, nima pravice do hra-narine. JčatueU s j lijon ton jekla. V prometu je sedaj 2,800.0001 Največja krojaška delavnica na svetu ie n* I avtomobilov in plačujejo lastniki letno do angleškem v Manchestru, kjer zaposlujejo * I 80,000.000 liber davka. I novi tovarni oblek 10.000 delavcev. O prijateljstvu. Prijateljstvo je predpravica mladih let. Takrat fantje, še bolj pa dekleta, sklepajo trdne vezi, si obetajo večno zvestobo in trdno verujejo vanjo, fant se shaja s prijateljem, dekle s prijateljico in deli z njo sto majhnih skrivnosti. Ob koncu šolskih let razbije’ življenje te lepe sanje, loči in razprši prijateljice na vse vetrove, v najrazličnejše poklice. Kmalu se odtuje druga drugi in če se pozneje kdaj slučajno ali namenoma snidejo, spozna vsaka, kako malo skupnih vezi je med njimi, da ima vsaka svoje lastne težnje in cilje in le malo razumevanja za drugo, da veže vse skupaj samo še kakor pajčevina tanka nit mladostnih spominov. Prijateljstva, ki so se zdela nekoč večna in neminljiva, se razprše v nič. Cim starejši postajamo, terji samotneje je okrog nas. Čim bolj dozorevamo po letih in spoznanju, tem bolj se rahljajo in razvezujejo prijateljski odnošaji iz mladih let. Od mnogih mladostnih prijateljstev ostane le redkokatero, morda eno edino. Srečen tisti, ki mu ostane vsaj eden edini človek, h kateremu se lahko zateče v veselju in žalosti, ki ve, da je nekje na svetu človek, v čigar srcu odmeva vsa njegova radost in bridkost. A tak prijatelj je redek zaklad. Večinoma mora skoraj vsak prej ali slej spoznati, da mu je iti svojo pot samemu, da se ob vseh udarcih usode ne more zanašati na nikogar drugega kakor na samega sebe. Treba pa je, da se tega odrastel, dozorel človek tudi določno zaveda, da se ne skuša naslanjati tam, kjer zanj ni opore. Premnogo je zakonskih žen. ki razbijejo družinsko srečo s tem, da navideznim prijateljicam razodenejo tajne, ki bi morale ostati za vselej v družini. Vsak mora zase' prenašati gorje, ki mu ga naloži življenje, nikoli ne sme poskušati. kako bi ga vsaj z besedo odvalil na druge. Če je za mladega človeka bistvo prijateljstva v sestankih, razgovorih in tisočerih majhnih skrivnostih, mora biti za zrelega človeka bistvo prijateljstva v tem, zakleniti svoje gorje, a lajšati trpljenje drugih vsaj s sočutno besedo. Proč s pravo kavo in pravim čajem! Za pravi čaj in pravo kavo izdajo tudi v delavskih družinah še vedno čedne vsotice, ki gredo za tuj, uvožen strup, za katerega je vsak naš dinar odveč. V pravi kavi in v pravem čaju je strup, ki vpliva kvarno na živčevje in srce, če ga stalno zauživamo, pa če še v tako majhni množini. V današnji dobi, ki stavlja tako velike zahteve na vsakega posameznika, ki terja celega človeka, zdravega na duši in na telesu, mora gospodinja gledati na to, da svojo družino odvadi prave kave in pravega čaja. To ni prav nič težko. Kavo napravimo lahko okusno tudi brez prave kave, s samimi kavinimi nadomestki. Treba je vzeti pač čim več primesi in čim raznovrstnejše ter vse skupaj zmešati, n. pr. figovo, sladno, rženo in še razne kavne primesi. Taka mešanica da potem prav okusno kavo. Za uvoženi ruski čaj imamo najboljše nadomestilo v našem dobrem, zdravilnem lipovem čaju. Kdor se ga navadi, sploh ne bo nikoli več vprašal po pravem čaju. Tudi mladi listi jagod in ostrožnic dajo prav tako dober čaj. Razno Nemški učitelji nočejo učiti verouka. Tiskovni urad nacijonalno-socijalistične zveze učiteljev je objavil, da nemško učiteljstvo ne bo več podučevalo verouka. Učiteljstvo utemeljuje to s tem, da se vendar ne more od učiteljev zahtevati, naj otrokom pri poduku verouka stavljajo za vzor židovstvo, iz katerega je izšla krščanska ideologija in to ravno sedaj, ko vodi Nemčija boj proti vsemu židov-stvu. Učiteljstvo je radi tega sklenilo, da prepusti poduk verouka duhovnikom. Pol milijona avtomobilov letna v Angliii. Angleška avtomobilska industrija izdeluje letno okrog 500.000 osebnih in tovornih vozov in zaposluje sedaj 1,300.000 delavcev. Avtomobilska industrija uporabi za to letno čez en mi- Iz lastne pletarne damska Jopce od Din 95*— naprej moško „ od Din 35*— „ otroške „ od Din 19*-^ „ tudi po meri tekom 6 ur po najnovejših modelih in barvah izdeluje fi Luna” samo Glavni trg 24 ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Miklavževa darila V novembru pristopilo II1200 novih zavarovancev! Posteljno perje Od Din 8*— naprej, kemično očiščeno se dobi pr* Luna” samo Glavni trg 24 Pozor! Radi izredno velikega navala rojstnih letnikov 1859, 1864, 1869, 1874, 1879, 1884, 1889, 1894, 1899, 1904, 1909, 1914, 1919, 1924, 1929, — ki si hočejo v zadnjem trenutku zagotoviti ugodnost višje zavarovalne vsote, smo prisiljeni podaljšati rok za sprejem teh letnikov do 10. decembra 1938. KARITAS KARITAS MARIBOR — TELEFON 25-29 Slovesna otvoritev |e bila v soboto, dne 3. decembra 1938 Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjamo, da je začelo naše novo najmoderneje zgrajeno in opremljeno kinopodjetje v Mariboru, Grajska ulica 5, pod imenom KINO ESPLANADE obratovati v soboto, dne 3. decembra. I Predvaja se film velikega formata in prekrasne vsebine AnaFavetti ki je posnet po slovečem romanu Valterja Hollander-ja »Svetloba v temni hiši". Visoka ljubezen dveh plemenitih src. Prekrasni naravni posnetki zimskega športa v znamenitem zimskošportnem centru St. Moritzu v Švici. V glavnih vlogah: Brigita Horney Mathias Vvietnann Pri tej priliki se najprisrčneje zahvaljujemo cenjenemu občinstvu za izkazano zaupanje in naklonjenost našemu dosedanjemu podjetju kinu „Union“. Obenem obveščamo cenjeno občinstvo, da bo tudi toliko priljubljeni KINO „UNION“ obratoval nadalje — in sicer kot podružnica našega novega kina „ESPLANADE“ — toda s to spremembo, da bomo v bodoče v kinu „UNlON“ prirejali ljudske predstave po najnižjih cenah, ker želimo, naj bo kino pristopen najširšim ljudskim slojem ter omogočen reden obisk kinopredstav tudi gmotno šibkejšemu občinstvu. Predvajali bomo samo prvovrstne filme ameriške, francoske, češke in deloma nemške produkcije. Predstave: ob delavnikih ob 16, 18.45 in 20.45 uri, ob nedeljah in praznikih: ob 14.30. 16.30, 18.45 in 20.45 uri. - V kinu „UNION“ vsako nedeljo tudi matineja ob pol 11. uri dopoldne. Predprodaja vstopnic dnevno: od 9.—12. in od 15. ure dalje. Cenjeno občinstvo prosimo, da si nabavlja oziroma rezervira pravočasno vstopnice v predprodaji, a rezervirane vstopnice dvigne vsaj pol ure pred začetkom predstave. Priporočamo se blagohotni naklonjenosti in prosimo ze številen obisk. Z odličnim spoštovanjem Uprava kina ,.ESPLANADE“ Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice Maribor, Orožnova 8 KINO ESPLANADE la kanzerell Izdala In are/a/a Malt Jelen e Maribora. — Tiska; Lindeka tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitell Viktor Erien v Maribora.