Občine varčne pri izdatkih za praznike Tone Tisélj: »Razlogi bodo navedeni v knjigi« Št 101 / Leto 64 / Celje, 29. december 2009 / Cena 1,25 EUR oafté UŽITEK V DOBRI KAVi PRAŽARNA;03/713-2666S Odgovornaursdrtciřft li^mCvim Srečno 2010! ^ ^^ 'à 'i J ■ t è n • J * * ____ - # j »- 5 f -v ^^ "f j f it i M • J Í. \ \ v .« I- « ^ •S- I 'i 4 < »T^»«^ ■ , t: . / • "s v«»» Sodili žrtvi nesreče in ne povzročitelju Zaradi Tuševih načrtov še vedno vroče Z nožem nad znanca, z izvijačem nad očeta _ Horoskop za leto 2010 W Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Vf{ o akcgk ndidf I? ni nd&i spirftt) str» OKNA JU SlQWiliji. www.mik*ce.si Strokovni napredek, pomembnÉ ^^ ^^ I ^^ 12V celjski bolnišnici bodo poslovno leto najverjetneje zaključili brez izgube - Končno nov CT in oddelek za medicinsko rehabilitacijo z malo sreče bo celjska bolnišnica zaključila težko poslovno leto brez izgube. Ob tem so zabeležili napredek v strokovnem delu in zaključili pomembne naložbe. med katerimi izstopata obnovljen radioloSki odde-lek z dvema novima rentgenoma in CT aparatom ter nov oddelek za medicinsko rehabilitacijo. Skrbi pa jim vzbuja prihodnje leto. 2 varčevalnimi ukrepi, ki so jih med letom sprejeli vlada, zavod za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo za zdravje, je bolnišnica izgubila 8 odstotkov pričakovanega denarja. »Če bi znižana pogodbena vrednost veljala celo leto, bi to pomenilo 6 milijonov evTOv manj prihodkov,« ugotavlja direktor Marjan Ferjanc. Ker bo končni obračun zavoda za zdravstveno zavarovanje končan šele do konca januarja, §e ne može z gotovostjo trditi, da bo bolnišnica res poslovala brez izgube. Skupno bi naj dobila 85 milijonov evrov. Kot je povedal na tiskovni konferenci, so v bolniSnici naredili vse, kar je bilo mogoče, da bi zmanjšali stroške. Uspešni so bili pogovori z več kol 70 dobavitelji, saj so uspeli znižati cene tudi do 15 odstotkov. Znižali so izplačila za nadurno delo, zaradi varnosti pacien^çy pajii-so krčili dežurne službe v bol-nišnici. Na oddelkih so zdra- vili približno toliko pacientov kot leto poprej, vendar se je za 5 odstoùcov povečal obseg deta v specialističnih ambulantah. Ker skrajševanje ležalnih dob ni več mogoče» tudi prihrankov ne bo. Za kakovostno delo in večjo varnost pacientov so letos v bolnišnici naredili vrsto protokolov, v katerih so vsi postopki natančno opredeljeni. Veliko so vlagali v izobraževanje, še zlasti na področju urgence. Svoj delež za varno in ka» kovostno zdravstveno nego so z organiziraniro izobraževanjem in usposabljanjem prispevale tudi medicinske sestre. Zaključene pomembne naložbe Nujno varčevanje je sicer oklestilo fudi naložbe, vendar so zaključili vse že pred dvema letoma začete velike naložbe. Za vse so letos namenili 6,3 milijona evrov. S tem denarjem so v prenovljenih in prirejenih prostorih radiološkega oddelka končno namestili nov CT, za katere^ so Številni donatorji v regiji zbrali 542 tisoč evrov. Sam aparat je stal malo čez milijon» naložba je skufjm z adaptacijo prostorov 'líárasÉ nâ 1,5 milijona evrov. Za boljšo diagnostiko sta po- membna še dva rentgenska aparata. Phn bo dobrodošel predvsemza težje poškodovane bolnike, saj omogoča slikanje skeleta tudi na navadnem vozičku, drugi pa je namenjen potrebam gastroente-rologov in urologov. Kupili so tudi pet ultrazvočnih aparatov ter monitoringe za prebujeval-nico centralnega operacijskega oddelka ter obe enoti intenzivne medicine. Letos so prenovili stari dermatološki oddelek in vanj preselili oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ter kirur^jo roke. Ob 50-lelnici delovanja pa je končno dobil nove prostore oddelek za medicinsko rehabilitacijo, ki ga bodo slovesno odprii v začetku januarja. »Ob uveljavitvi vseh varčevalnih ukrepov na področju zdravstva se bodo leta 2010 razmere v slovenskih bolnišnicah bistveno poslabšale. Ali bo družba dovolila padec ravni zdravstvenega varstva?« se ob slabih obetíh za prihodnost sprašuje Marjan Ferjanc in zagotavlja: »Mi se bomo trudili» da pacienti tega ne bodo čutili.« Stroka gre naprej Ob teh vidnih pridobitvah so enako pomembni premi- Poslovanja, dosege in pridobitve so predstavili predstojnik oddelka za medicinsko rehabilitacijo prim. Ales Demšar, Mojca Pekolj Bićanić s kardiološkega oddelka« predstojnik radiološkega oddelka Ivan P^nee, Maijen Ferjanc, Frančiška ŠkrabI Močnik in glavna medicinska ses^ bolnišnice Hilde Mare. ki na strokovnem področju. Strokovna direktorica Frančiška Škrábl Močnik je izpostavila uvedbo nekaterih vrhunskih operacij na kirurških oddelkih, napredek na kardiološkem oddelku, kjer so kakovost dela izboljšali tudi 5 pomočjo novega ultrazvočnega aparata in delovne postaje. Celjski odde-4ek je trenutno edini tako opremljen UZ-îaboratorij v Sloveniji, zanj pa nameravajo pridobiti tudi evropsko licenco. S pridobitvijo novih kadrov so skrajšali čakalne dobe na nevrologiji in okrepili ekipo na pediatri-ji. Še vedno primanjkuje anesteziologov, še zlasti, ker-so uvedli dopoldansko in popoldansko delo v operacijskih dvoranah. Vse seveda ni šlo po načrtih, saj jim še vedno ni uspelo pridobiti nekaterih programov, za katere je že vse pripravljeno: »Novi programi so vezani* na financi- ranje, boj za financiranje pa je trd in brezobziren. Še si bomo prizadevali, da uspemo, Šinil bi radi onkologi-jo, sami delali pacemaker-je, radi bi naredili center za multiple sklerozo. Vse to zato, da pacientom ne bi bilo treba hoditi drugam, da bi dobili čimveč v domaČi bolnišnici,« je utemeljila prizadevanja za nove programe Škráblo v^»' MILENA B. POKUČ Foto: SHERPA Obisk celjske porodnišnice Donacije za najmlajše V uredništvu Novega tednika in Radia Celje pripravljamo že 4S. akcijo obiska celjske porodnišnice. Mlade mami* ce bomo tudi tokrat obiskali 2. januarja ob 9. uri in jim izročili darila naše medijske hiše. Številnih dobrotnikov in do-natorjev ter sodelavcev. Lani je bil prireditveni prostor skoraj pretesen za vse goste, saj smo v goste povabili glasbene goste in župane s Celjskega. Letos bo naš program okrnjen, saj so obiski zèXàdi nove gripe omejeni. Tako bosta bolnišnico obiskala le-naš novinar Tone VrabI ob spremstvu foto^afa, v imenu naše medijske hiše in ostalih sponzorjev pa bo darila izročila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn. Tudi letos imamo za vse mamice pripravljena darila, še posebej pa borao tudi to-ýsái obdarih mamico» ki bo rodila zadnja v letu 2009, ter mamici, ki bosta rodili prvi v letu 2010. SB Celjski bolnišnici pri nakupu medicinske opreme in aparatur tudi letos pomagajo donatorji. Njihovo pomoč bodo porabili predvsem za nakup gastro-skopa na otroškem oddelku ter za UZ-aparat na ginekološko-porodniškem oddelku, s katerim bodo lahko bolje spremljali nosečnost in odloi^ ginekološka obolenja. Vrednost prvega aparata je 50 tisoč, drugega 100 tisoč evrov. Do 18. decembra so v bolnišnici prejeli nekaj čez 59 tisoč evrov. V prednovoletnem Času sta za UZ-aparat na gine- kološkem oddelku prispevala Projekt MR Inženiring ter Supra Stan, za nakup ^tro-skopa na otroškem oddelku pa Skupina NLB in Probanka. MBP www.novitednik.com . TTTH'jgfcl'fT IT \J NU m litO:2010 hi: . epazabi^o. ûpLltA-Ê pollA^O^ "^^ÍQmviD LIA. / Uredništvo Novega tednika in Radia Celje vttou M :^Ddrol\ih\ m • \ : r 1 . I r: v it : ' - J rr Brez okrasitve in prireditev tudi pravega predprazniraega vzdušja ne bi bilo. Brez lučk ni praznikov V občinah na Celjskem pri letošnjih praznikih varčni - Namesto za poslovna darila denar tudi za socialno ogrožene Kriza se v predprazničnih dneh ne pozna le v domačih, ampak tudi v občinskih proračunih. Na Celjskem so bi-li prav v vseh občinah ob pri* pravi prireditev varčni, ponekod pa so del tako prilu-a-njenega denarja namenili za pomoč socialno ogroženim. Mestna občina Celje je letos za novoletni sprejem, voščilnice in poslovna darila namenila dobrih pet tisoč evrov> kar je približno enako kot lani. Ni bilo slavij za zaposlene, edini predpraznični dogodek je bil tradicionalni županov sprejem, namenjen predstavnikom gospodarskega, kulturnega» družbenega in po-litičnega življenja v mestu. Za pogostitev na sprejemu (prib- ližno 300 gostov) je MOC odštela tri tisoč evrov. Bolj skromna kot prejšnja leta je bila občina pri poslovnih darilih. Zaposleni, mestni svetniki in drugi, ki sodelujejo z občino, so prejeli rokovnik, kar občino stane okrog 1.800 evrov. Večino voščilnic so poslali po elektronski pošti, 500 pa z redno pcáto, kars poštnino vred znaša okoli 400 evrov. Za okrasitev mesta bo občina odštela 90 tisoč evrov, kar je približno toliko kot lani. V Žalcu so se, čeprav imajo denar rezerwan v proračunu, odpovedali ognjemetu, s katerim so dolga leta pozcfrav-Ijali prestop iz starega v novo leto. Denar, približno štiri tisoč evrov, so namenili social- no ogroženim otrokom, v sklad pa bodo prispevali tudi po enodnevno plačo župana Lojzeta Posedela in vseh podžupanov ter po 10 evrov na vsakega zaposlenega v občiruki upravi. Zupan Posedei je k podobnemu dejanju pozval tudi občinske svetnike. Leto 2009 je za Mestno občino Velenje praznično, saj mineva SO let od odprtja mestnega središča. Kljub gospodarski krizi, ki je okrnila finančna sredstva, so jubilej obeležili s številnimi prireditvami, ki so jih pnpra\ijaii celo leto. A nobena ni bila razkošna in draga. Na vseh so nastopili domači kulturni ustvarjala, domači organizatoni so prireditve tudi pripravili. Tako je tu- čimer so delno zmai^šali s tem povezane stroške. Ze več let di decembra, ko se bo jubilejno leto končalo s trai^donal-nim silvestrovanjem na prostem na Titovem trgu, okra-sitev ih silvestrovanje so namenili enako vsoto kol lani. Za novoletna voščila so uporabljali elektronsko poŠto, s iânjii !. Ze župan Srečko. Meh decembra pripravi en sprejem; vsem povabljenim pa se za sodelovanje zahvalijo s programom in z maj hno pozomos^o. Vsa leta mestna občina poskrbi tudi za nakup prehrambenih paketov in dru^ potrebščin, )d jih pomoči potrebnim razdelijo s pomoto RK, io organizira praznično večerjo za uporabnike javne kuhinje. lasmehjebpgastvo, <1 ga 5rema 10 razdajamo kersevan/ Razdajajte ga v novem letu čim več ! Drage Celjanke in Celjani! Vletu 2010 vam želim veliko novega, vzpodbudnega, zdravja, sreče, miru in zadovoljstva ter isKrenih nasmehov. « srečno novo ÍMX Bojan Šrot župan Mestne občine Celje Skromno tudi letos »že vpretddih letih smo praznovali skromno, tako da smo ostali na isti ravni. Bolj skromno pač ne gre,« je o stroških sprejemov, okrasitve in vsega, hâi se dogaja vprazničnih dn^, povedal župan SlovĐiskih Konjic Miran Gorinádc, prepričan, da je vsaj besedico zahvale treba izreči ljudem, ki so celo leto dobro delali. Med takšnimi so tïa prímerpnDstovoyd, a tudi gospodarstveniki. Za člane občinskega sveta, občinske uprave in direktorj e javnih zavodov so tudi letos pripravili zaključno srečanje po seji občinskega sveta (tako kot tudi v občini Zreče) . Kar se okrasitve mesta tiče, bi občani kvečjemu rekli, da v skromnosti že pretiravajo. Prav tako bi tradicionalno silvestrovanje na prostem pomešali številni občani, ki so radi med ljudmi ali nimajo za draga silvestrovanja. To velja tudi za ognjemet, ki za kratek čas razsvetli konjiško nebo in ljudem vsaj takrat odžene skzbi. V turističnih Zrečah za praznično vzdušj e v veliki meri skrbi Unitur, Občina skupaj znjim in G!2 LTO Rogla - Zreče pripravlja Zreški veseli december, tó doseže vrh s silvestrovanjem na prostem. Stroški za sprejeme in darila so tudi pri njih zanemarljivi, še bolj skromni pa so v Vitanju, kjer letos niti silvestrovanja na prostem ne bo. V Rogaški Slatini pravijo, da so v času gospodarske krize pri stroških, ki jih pri- našata božič in novo leto, zategnili pas povsod, kjer se je dalo. »Srečujemo se s pričakovanji turističnega gospodarstva in gostov, ki pričakujejo, da pridejo v mesto z lepo podobo. Temu želimo slediti cer jih uskladiti z materialnimi možnostmi,« dodaja tajnik občine Marjan Čuješ. Obstoječo praznično okrasitev mesta tako vzdržujejo s popravili, letos so dokupili dekoracijo za dve novo zgrajeni krožišči, kar je stalo približno šest tisoč evrov. V okrasitev je precej vložilo Še turistično gospodarstvo. Občinsko središče Šmarja pri Jelšah je letos posebej lepo okrašeno. V proračunu so namenih za okrasitev kraja 6.500 evrov, kar je 200 evrov več kot lani. Obána je za poslane voščilnice odštela 900 evrov. V Občini Vojnik so za sprejeme in poslovna darila namenili približno toliko kot prejšnja leta. Za sprejeme predstavnikov vseh društev, ravnateljev, občinskih nagrajencev in drugih približno 500 evrov, za voščilnice skoraj nič in za poslovna darila med 300 in 400 evri. Ibdi Občina Dobrna namenja za decembrske aktivnosti približno enako vsoto kot lani. Za poslovna darila in rokovnike približno dva tisoč evrov, za božično rajanje in silvestrovanje pa5.200 evrov. BA, SB, US, MBP, BJ Foto: GrupA ^^LVESTROVAMJA NA : iK* V Celju bo silvestrovanje na prostem na Trgu celjskih knezov. Zbrane bo zabavala skupina Čuki, nebo nad mestom pa bo ob pohoči razsvetlil tudi ognjemet. Ta bo sicer skromnejši kotláni (občina bo »v zrak spustila« 1.500 evrov, kar je za polovico manj kot lani). Otroško silvestrovanje pa v Pravljični deželi pripravljajo že opoldne. Laščani bodo tudi letos silvestrovali na občinskem dvorišču. Na najdaljšo noč v letu se bodo zbrali ob 22.30 uri, novo leto pa bodo pričakah ob zvokih ansambla Vigred. Sentjurčani silvestrovanje v organizaciji krajevnega športnega društva pripravljajo v Gorici pri Slivnici. V tamkajšnjem kulturnem domu se bodo zbr^i ob 20. uri, zabaval pa jih bo ansambel Simona Gajška. Na Dobrni se bo silvestrovanje na prostem na ploščadi v centru Dobme začelo ob 22. uri. Nastopil bo ansambel Od-pev, pripravljajo pa tudi spust lampijončkov In ognjemet, Organizirano sUvestrovanje bo že po tradiciji na avtobusni postaji v Žalcu, kjer sicer ne bo ognjemeta, vendar pa pripravljajo zabaven večer in prestop v novo leto z ansamblom Krajcarji. Na prostem se bodo zbrali na trgu v Mozirju, kamor po navadi prihajajo obiskovalci iz cele Zgornje Savinjske doline, pripravljenih pa je tudi kar nekaj stojnic, kjer bodo nudili radične dobrote. V Velenju bodo novo leto pričakali na Titovem trgu, z nekoliko skromnejšim ognjemetom, kot smo vajeni, dogajanje pa bodo obogatili z izborom naj občana oziroma naj občardce. Sicer se bodo ob Id. uri poslovili od dedka Mraza in pripravili zabavo z Manco Dremel, ob 20. uri bo v domu kulture silvestrska gledališka predstava Gledališča Velenje Zakon je zakon, silvestrovanje na prostem z Natahjo Ver-boten pa se bo začelo ob 22. uri. V kozjem pripravljajo silvestrovanje na prostem od 20. ure naprej, v Podčetrtku pa se bodo ob tej uri pred gasilskim domom zbrali vsi, ki bodo šli na šesti silveslrski nočni pohod čez Rudnico, ki ga pripravlja domače planinsko društvo. V Slovenskih Konjicah se bo zabava na Mestnem trgu začela ob 23. uri z ansamblom Original Pohord. Na voljo bodo različni napitki, župan bo občane razveselil s torto, nebo bo za kratek čas razsveUil ognjemet. V Zrečah se bo na prireditvenem prostoru pred Občino Zreče silvestrovanje začelo ob 21. uri. Za koledovanje bodo poskrbeli Ljudski pevci s Stranic, nato pa za zabavno druženje ansambla Ne^ in Rimska cesta. Novo leto bodo pričakali s kuhanim vinom, čajem in županovo torto ter skupaj nazdravili. m gg^^ÔDÂBSTVO O cetís Valíka pridobitev ob BD. obletnici Izletnika Celje je novo Bvtobusrro pestajaliiie v Velenju, ki so fo odprli jeseni. Izletnikovih osemdeset! Za obletnico novo postajališče - Kje so časi, ko se je z gotovino dalo kupiti 40 avtobusov? - Kdaj mestni promet tudi v Celju? v letu, ki že polzi med pr-sti. so v Izletniku Celje praz-novaJi novo okroglo obletnico. 80 let. Bežen pogled na polne ceste pločevine da vedetir da so zlati časi za to podjetje mimo. A ie vedno ostaja daleč naokoli največ-je avtobusno podjetje, ki je dnevno prisotno ne le v celjski regiji, temveč tudi izven. Talu) bo tudi naprej. Leta 1929 je mlado podjetje premoglo le dva avtobusa. Iz letâ v leto se je širilo in povečevalo svoje prevozne zmogijivostL 15 let kasneje je odprlo svojo lastno delavnico za popravilo vozil, nekaj let zatem še turistično agencijo. V 70. leiih je kupilo hotel Celeia 1er RTC Golte (oboje je medtem že prodalo). »Izletnik je imel v tistih časih v tako imenovani turistični floti več kot 35 avtobusov, 20 jih je vsako poletje krožilo po Dalmaciji,« pripoveduje direktor Izletnika Darko Safarič. »Osemde seta so za izletnik Celje pomenila leta pravega razcveta. Spomnim se, da smo takrat lahko za gotovino kupili 40 avtobusov. To si danes Še predstavljamo težko.« Kljub krčenju v letih po osamosvojitvi je Izletnik še vedno največji avtobusni pre voznik v regiji. Letno s svojimi 220 vozili prepelje 8,5 milijona potnikov. Registriranih ima 238 primestnih m medkrajevnih linij, letno tako prevozi desèt milijonov kilometrov. Statistično gledano opravi desetino vseh prevozov v Sloveniji. Če dodamo še občasne turistične prevoze, se število vseh prevozov povzpne za 11 tisoč. En avtobus so predelali celo za potrebe športnikov. »Na to predelavo» ki je nastala v domači delavnici, smo zelo ponosni. Posebnost avtobu- sa pa je, da je med sedeži dovolj prostora tudi za najbolj dolge noge športnikov« Izletnik Celje bo tudi letošnje leto zaključil pozitivno. »Dobiček bo, a bolj neka srednja reč. Bo sicer nekoliko večji kot lani, a le na račun racionalizacije dela in znižanja stroškov materiala,« pravi Šafarlč. Ker so voznike izobrazili, kakšna je varčna vožnja, $0 prihranili tudi pri stroških' goriva. Zastonj prevozi? še vedno pa se ni v domači mestni občini, celjskih gospodarskih družbah in trgovskih centrih, ki bi lahko bili skupen partner projektu brezplačnega (ali vsaj cenejšega) mestnega prometa, izašlo toliko sredstev in dobre vot Ije, da bi tudi v Celju zaživel kakšen »lokale«. Kot je znano, ta že drugo leto povsem brezplačno prevaža Velen j Ča-ne, medtem ko se občani Krškega prevažajo za vsega 40 centov. »VeČina ijudi težko spremeni svojo miselnost in se udobju odreče na primer zaradi boljšega zraka. A v kolikor bi se strošek prevoza ne-posredno poznal v denarnici, bi se položaj v hipu spremenil. Po velenjski izkušnji, kjer je ^lokala vedno poln, lahko rečem, da bi bil avtobusni prevoz za potnike spet zanimiv. Če bi bili zagotovljeni večja pogostost prevozov in simbolična cena. A tega ne moremo narediti sami. Treba je še nekaj dobre volje z drugih strani. Upam, da se bo kmalu našla,« zaključuje Šafarič. ROZMAR] PETEK Foto: JOŽE MIKLAVC (arhiv NT) Celjski sejem odslej s prvo damo Vodenje dniiž>e Celjski sejem bo s 1. januaijem zaradi uvedbe enotirnega sistema upravljanja prevzela zdaj^ nja izvršna direktorica Breda Obrez Preskar. Dosedanji direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl bo opravljal funkcijo predsednika upravnega odbora. Za uvedbo enotirne^ sistema upravljanja so se v družbi Celjski sejem odločili zaradi večje prilagodljivosti in učinkovitosti upravljanja podjetja. V upravni odbor družbe Celjski sejem so delničarji že na junijski skupščini poleg Pangeria, ki na) bi se prihodnje leto upokojil, imenovali Se Roberta Otorepca, namesto predlaganega celjskega župa-r)a Bojana Srota pa direlctori-co celjske občinske upraveTi-no Kramer. Bo pa Celjski sejem tudi letošnje, recesijsko leto, v katerem so mnoga podjetja zmanjšala stroške oglaševanja In promocije, vseeno zaJcljučiJ z do- bičkom. »Glede na razmere smo lahko zadovoljni Dobička bo za približno 300 tisoč evrov, kar je za nas dovolj,« ocenjuje PangerL »Kljub vsemu nas to ne uspava. Že zdaj intenzivno ddamo na tem, kako izpeljati prihodnje leto, ki bo po napovedih eno težjih.« RP Petnajst vlog za šefa Elektra Celje Na razpis za novega predsednika uprave Elektra Celje, ki ga začasno vodi Uroš Mere, je prispelo 15 vlog. Nadzorni svet družbe jih bo v naslednjih dneh pr^edal in končal aktivnosti v zvezi z izborom. Kot je znano, je v začetku meseca s tega mesia odstopil Viktor Tanjšek, ki je podjetje vodil od leta 2006. Odstopil je, ker ni hotel začeti aktivnosti za delitev podjetja na omrežni in tržni del. Takšna delitev, kjer je še precej stvari nedorečenih, ni pogodu niti ostalim zaposlenim. RP Pozitivno in praznično na kapitalskih trgih PredprazniČno dogajanje na svetovnih kapitalskih trgih se nadaljuje v pozitivnem vzdušju, veČina indeksov pa je v preteklem tednu dosegla najvišje vrednosti letos. Ob rasti indeksov je v zadnjem tednu močno pridobil dolar» ki je v torek dosegel razmerje 1>42 dolarja za evro> kar je najvišja vrednost dolarja vse od junija letos. Po objavi podatka o prodaji novih stanovanj v ZDA novembra» ki je v primerjavi z oktobrom padla za 11,3 odstotka, je vrednost dolarja v razmerju z evrom padla za 0,75 odstotka. Večina svetovnih indeksov je pretekli teden dosegla najvišje vrednosti letos. Indeks DAX je v četrtek dosegel najvišji nivo pri 5-988 indeksnih točkah in tako v zadnjem tednu pridobil 2,9 odstotka. Podobno velja za ameriške indekse, ki so ravno tako kot nemški indeks DAX dosegli najvišje vrednosti letos. Indeks SP500 je v četrtek dosegel 1.123 indeksnih točk. Na tedenski ravni to pomeni 2,3 odstotka, na letni ravni pa izjemnih 27 odstotkov rasti. l\idi indeksa NASDAQ in Dow Jones sta zabeležila nova vrhova pri 1.847 in 10.500 indeksnih točkah. Bistveni razlogi za tako rast so podlago dobili v dobrih makroekonomskih podatkih. Dokončno smer trgom ob zaključku leca bo vsekakor dala objava naročil trajnih dobrin v ZDA. Svetovni kapitalski trgi imajo namreč zelo močno korelacijo z gibanjem vrednosti tega podatka. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 21.12. IN 24.12.2009 Oanta tnw Baamt^ PraMtvtEim acG Cinkarna Celje 0.00 9.80 0.00 C€TG Cfitis o.oo 0,40 -19,87 GRVG. Gorenje 13.51 249,20 PILR PivoN^ma LaUco 26,10 420,90 JTK6 Jutaks 0,00 S.60 •2,56 ET06 €tol 130.0D 3.90 3.08 V skladu s trgi so v zadnjih dneh pridobivale tudi nekatere surovine. Po že tretjem močnem padcu zalog nafte je leta znova krenila v pozitivno smer. Potem ko je padec dolarja potisnil ceno sodčka nafte do 69 dolarjev, je objava zalog nafte v sredo spet privabila kupce na terminskih borzah. Ceno nafte so potisnili krepko nad 76 dolarjev, tako da je v enem tednu pridobila S odstotkov. Ravno tako je tudi zlato, potem ko je v torek doseglo 1.075 dolarjev, po padcu vrednosti dolarja konec tedna zraslo do 1.093 dolarjev. Korekcija je bila v močni soodvisnosti z vrednostjo dolarja. Če se bodo trgi tudi z novim letom krepili, bo zelo zanimiva surovina za nakup postal baker. Trenutno se njegova vrednost nahaja pri 316 dolarjih. Vrednost bakra je letos zrasla že za 111 odstotkov. Sloves zmagovalca na surovinskih trgih v zadnjih dneh še naprej drži sladkor. Presežno povpraševanje nad ponudbo je privedlo do tega, da je cena dosegla rekordno vrednost v zadnjih nekaj ietih, in sicer 26,9 dolarja za trgovano enoto. Sladkor je po krajši korekciji pridobil 6.5 odstotka in zaključil četrtkovo trgovanje lik pod rekordno vrednostjo. Analitiki ocenjujejo, da v kolikor se razmere na strani ponudbe v kratkem ne bodo spremenile, bi cena te surovine lahko dosegla 30 dolarjev. INDEKSI MEO 21.12. IN 24.12.2009 Mths Xépr. SBI20 4.438,23 ^ 1,49 Do konca leta, z izjemo četrtkove objave naročil trajnih dobrin v ZDA. ni pričakovati razburljivega dogajanja na svetovnih kapitalskih trgih. Zaznati je tudi manjši upad likvidnosti, kar priča o tem, da se je večina pomembnejših vlagateljev umaknila s trgov. Leto se zaključuje z nadpovprečno rastjo kapitalskih trgov, ki pa vsaj do sedaj ne sovpada s stanjem v gospodarstvih. Upamo lahko, da bodo svetovna gospodarstva v naslednjem letu nadoknadila ta zaostanek, kajti sicer nas lahko ^ka korekcija trgov ROMAN GOMBOC borzni posrednik ÍUR1KA d.d., Trdinova 3. iOOO Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, lOOO Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. ©tÔTI partner I najboljšim otmsom H KRAJEV Pretehtali bodo argumenti V Levcu še vedno ne vedo, nň kateri od dveh lokacij bo urejea prehod Čez železniško progo. Potem ko je bilo že skoraj vse na-red za gradnjo »^ihodne-ga« prehoda pri vrtcu, naj bi jo fizično preprečila civilna iniciativa. Neuspešni glede odiočitve so bili kasneje tudi na zboru kraja< nov. O problemu so se na zadnji decembrsid se|i sez-nanili žaJski svetniki, Id odločitve o gradnji tudi ni* so sprejeli. Zgodba o gradnji závaro-vânega prehoda čez železniško progo ima v Levcu dolgo brado. Ko je bilo na podlagi strokovnih podlag slovenskih železnic vse nared za začetek gradnje t. i. »zahodnega« prehoda pri vrtcu, naj bi jo nekaj krajanov fizično preprečilo. Odločitev bi nato morali sprejeti na zboru krajanov» Ů se je spremenil v medsebojna obtoževanja. 2 glasom veČ so na njem izglasovali »zahodni« prehod ter tako ponovno »požegnali« pred časom sprejeto odločitev. Sest najbolj ogroženih krajanov in članov civilne iniciative je prepričanih, da nameravana gradnja «zahodnega« prehoda okolju ni prijazna, saj bi uničila najbolj kvaiitet-na kmetijska zémijišča in je dražja od druge možnosti. Pridružilo se jim je tudi vodstvo vrtca. Ravnateljica Mara Mohor ko je žalsko občino obvestila o tem, da otroci pogosto jjrečkajo prehodza sprehode, zato ni dopustno, da bi s povečanim prometom (tudi kmetijskim in tovornim) v prihodnje ogrožali njihovo var-nosi. Ker so zatem ugotovili, da je bii zbor krajanov nelegitimno sklican in neveljaven, naj bi o prehodu naposled odločali žalski svetniki. Ti pa so se o problemu le seznanili. Civilno iniciativo s p rvop odpisanim Jože tom PodmiijŠakom zdaj pozivajo, da na podlagi argumentov dokaže, da je gradnja t. i. »sredinskega« prehoda cenovno ugodnejša od preho- Jole Podmíljsak se čudi pozivu žalskih svetnikov, da rahtevajo predložitev stroko\mih er^umentov. Zanj in ra civilno iniciativo ni dilem, da je gndflja »sredinskega« prehoda cenovno ugodnejša in okolju prijaznejša. da pri vrtcu in so zanj zagotovljena zemljišča. A Pod-miljšak vztraja na že zna-nem staliSču civilne iniciative kot strokovno utemeljenem dejstvu. Gradnja zahodnega prehoda je ocenjena na 350 tisoč evrov, za kar bi morala občina urediti 20-metrski dovoz, medtem ko je po ocenah Slovenskih železnic sredinski prehod tehnično nesprejemljiv in zahteva preureditev Medioga. MATEJA JAZBEC Fcto: Grup A »Letos smo jo še dobro odnesli.cf Kljub drugačnim napovedim ob koncu lanske^ leta, ko je biJa edina tema pogovorov le recesija in kaj bo v prihodnjem letu prinesla, smo jo na Celjskem letos $e dobro odnesli. Precej podjetij je izkoristilo možnost skrajšanega delavnika iji Čakanja na delo> zato večjih odpuščanj ni bilo. Ali, kot nduteri dodajajo, še ni bilo... Zaradi stečaja je delo izgubilo 250 zaposlenih Steklarske nove, nekaj se jih je medtem že prezaposlilo v sosednjo steklarno. Brez dela so še vedno nekateri delavci Kilija in Likee, ki je prav tako šla v stečaj. VeČina pa je delo spet dobila pri najemniku proizvodnje 1er potencialnem kupcu celotnega podjetja. Večina ostalih podjetij je število zaposlenih zniževala na mehak način, tako da delavci niso prešli v odprto brezposelnost, temveč so izkoristili možnosti predčasnega upokojevanj a. V duhu praznikov so sindikati dodali še> da božič-nic letos marsikje ne bo. Vsaj tistih pravih ne. Bodo pa marsikje naredili poračune materialnih stroškov ali delavcem božičnice izplačali v obliki bonov. Edini živilec, ki je izplačal božićnice v pravem pomenu besede, je Pivovarna I^ko. So pa bili to leto delodajalci precej bolj nemilostni do tistih, ki svojega dela niso jemali najbolj resno. »Disciplinskih odpustov je bilo kar nekaj. Sploh v večjih družbah, kjer so kar nekaj časa delavci še imeli stare navade, ki v novih razmerah ne morejo preživeti,« je izpostavil Forto IXirk iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje. Celjski sindikalisti so na redni novinarski konferenci, ki jo pripravijo ob vsakem zaključku leta, izpostavili še delavski boj za višje minimalne plače, ki še vedno ni obrodil sadov. »Krivda zdaj ni na delodajalski strani,« je poudaril sekretar Srečko óiter ter prst usmeril na vlado. »Še vedno trdimo, da delavec za po- šteno delo ne more dobiti plačila, ki je manjše od življenjskih stroškov, Sredstev je dovolj, težava je le v prerazporeditvi.« Na Celjskem minimalno plačo prejema približno dva tisoč ljudi- Negospodarske dejavnosti niso izjema, poudarja Čaier, »Nekateri, tudi mediji, vedno poudarjajo visoke plače v negospodarstvu. A ko govorimo o zdravstvu, govorimo tudi o ženskah v pralitici, ki delajo v celjski bolnišnici. Govorimo tudi o vzdrževalcih, ki jih celjska bolnišnica težko dobi, ker jih preslabo plača... Ko govorimo o sodstvu, mistimo na administrativne delâvke, ki imajo prav tako slabe plače, kot so v gospodarstvu.« ROZMARl PETEK Zvezda ostaja odprta in neprenovljena Pred božičem naj bi svoja vrata za tri meseca zaprla ena najstarejših slaščičarn v mestu, lokal Zvezda. Podjetje Eurotas, ki je v Celju že odkupilo več lokalov in jih tudi uspešno prenovilo ter oživilo, naj bi lokal marca ponovno odprlo v novem blišču. A kot trenutno kaže, iz tega vsaj zaenkrat še ne bo nič. Zvezda še naprej ostaja takšna, kot je že mnogo, mnogo let. »Po mojih informacijah od nameravanega najema slaščičarne Zvezda ter prehoda delavcev pod okrilje podjetja Eurotas ne bo nič,« je dan pred nameravanim zaprtjem slaš-âCame povedal Franci Klepe] iz območnega združenja Zveze svobodnih sindikatov Celje. »Delavci do nadaljnjega delajo pri dosedanjem delodajalcu.« Ta jim dolguje še dva regresa ter plačQo nadur. Jasnega odgovora, kaj se je zgodilo s ponudbo za najem lokala s strani Eurotasa, ki je lokal nameraval dodobra prenoviti, nismo dobili, direktor Zoran Podkoritnlk je poja- snil le, da gre za poslovno odločitev. Za več informacij nas je napotil na družbo Matur. Tam do odgovornih nismo uspeli priti. Dodal pa je. so stvari z njihove strani ves čas potekale tako, kot so se dogovorili- Kdaj. če sploh, bo prišlo do prevzema,.tako trenumo Še ni povsem jasno. RP Probanka je darovala sredstva za nakup aparatov za male bolnike v slovenskih bolnišnicah ki s« Iztekanje bilo n^j posebnega, tudi v zavedanju, da ie treba Se bolj razmUlHI o možnostih pomoči drug drugemu in poiskati načine pomoči tistim« ki so se znašli v nezavidljivih In težkih razmerah. Zato se je letos Probanka odiočila, da se bo odrekla vsem obdarovanjem in da bo sredstva namenila otroškim oddelkom slovenskih bolnišnic. Napredek na področju skrbi za zdravje je velik in vsi vemo, da bi mu bolnišnice rade sledile v celoti, vendar so vedno omejene tudi s finančnimi zmožnostmi. Sredstva, kijih torej namenjamo neposredno bolnišnicam, so sredstva, ki jih namenjamo otrokom in boljšim možnostim za njihovo zdravje in srečo. V Probanki stem izkazujemo željo, da delujmo kot odgovorna banka tudi v lokalnem okolju. Sredstva smozato namenili sedmim slovenskim ustanovam, ki skrbijoza zdravje otrok. »Probanka se v družbo ne vključuje le prek svoje osnovne bančne dejavnosti, temveč želimo prispevati k razvoju družbe nekaj več. Sredstva, kijih tokrat namenjamo otroškim bolnišnicam, razumemo kot prispevek okolju in vsem, ki tukaj živimo. Trudimo se ustvariti zaupanje, predvsem pa ga s svojimi dejanji tudi opravičujemo. Prepričani smo, da bo bolnišnično osebje tudi v prihodnje storiio vse, kar je v njihovi moči, da bo pomagalo bolnim otrokom in jim na obraze pričaralo nasmeh in vlilo upanje na zdravje. Vemo, da aparati niso vsemogoči, hkrati pa se zavedamo, da velikokrat prav dobfB opremljenost bolnišnic lahko reši bolnike fc^le-čin in jim omogoči upanje na ozdravitev. Naš prispevek dajemo z iskreno željo in zavedanjem, da je zdravje najlepše darilo,c je povedala mag. Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, d.d. Novoletno donacijo Probanke, d.d., so prejele: UKC Maribor, Klinika za pediatrijo (donacija za nakup pediatričnega bronhoskopa). Splošna bolnišnica Izola, Oddelek za pediatrijo (donacija za nakup ultrazvočnega aparata za otroke). Splošna bolnišnica Novo mesto. Pediatrični oddelek (donacija za nakup asplratorja za otroke), UKC Ljubljana, Pediatrična klinika (donacija za nakup kombiniranega vozila za prevoz bolnih otrok) Splošna bolnišnica Celje (donacija za nakup EKG-apara-ta za diagnostiko kardioloških stanj za potrebe otroškega oddelka), Zdravstveni dom Kranj (donacija za nakup ultrazvočne sonde za slikanje otroške glave). Splošna bolnišnica Slovenj Gradec (donacija za nakup dihalnega aparata za otroke). Promocijsko besecHio feA^WU oewÊi-v viniHw.radîocelje.com ^tíntervju novi tednik Ponovoletni oster udarec pijanim voznikom Direktor PU Celje Karol TUrk: »IVeba jih je izločiti iz prometa« In naredili bomo vse> kar lahko, da nam bo to tudi uspelo!« Slovenska policija bo z januarjem začela novo strate^>o dela na področju prometne varnosti. Testno bodo nekaj mesecev drugačen način nadzora prometa izva|aii ravno celjski polidšti. Ceptav se je letos na Celjskem zgodilo manj tragičnih nesreč v primerjavi z leti prej> je naše i^močje v slo* venskem vrhu po številu vinjenih voznikov. Alkohol pa ubija» zato je treba nujno nekaj storiti» saj so pijani vozniki na cesti tempirane bombe. In na celjske ceste zdaj prihaja specializirana skupina šestih policistov, Id bodo delali izključno za prometno varnost. Videti je. da so policisti glede tega, da je po pijanih voznikih treba bolj »udariti«, zelo odločni, saj direktor celjske policijske uprave Karol Tùrk v pogovoru vedvat jasno poudari: »Vinjene voznike je treba iz prometa odstraniti.« PoUcisti so zdaj kaznovali voznike za manjše prekrške, medtem ko so večkratni kršitelji imeli ponavadi to sreČo> da so se kaznim pogosto izognili. Zdaj se jim ne obeta nič'dobrega. saj bodo polidšti spremljali skoraj vsak njihov gib. Ne mislite, da to ni mogoče. »Verjemite mi, da policisti vedo» kdo in kje so tisti povratniki in večkratni kršitelji. To je mogoče ugotoviti v evidencah in na podlagi tega se bomo usmerili točno in tudi na te osebe. Ukrepov je dovolj, od zasega vozila, pridržanja do ostalih zakonitih ul(repov> ki jih bomo dosledno izvajali. Naredili bomo vse, kar nam zakonodaja dopušča, da bomo nekoga, ki je večkratni kršitelj, umirili ali vinjenega izločili iz prometa.« Nova strategija dela predvideva večjo prisotnost policistov na črnih točkah v prometu. Ali ni logično, da bi tako moralo biti že zdavnaj? Da. saj je tako tudi bilo. Toda zdaj želimo še bolj poudariti, da je pomembna kvaliteta dela in ne le količina, torej koliko je policist napisal ukrepov med delovnim Časom. Pri zasnovi novega koncepta dela smo upoštevali voznika, cesto in vozilo. Zdaj želimo z drugačnim pristopom ugotavljati kršitve na tistih točkah, kjer se dogajajo. Tore): da smo taÎE> kjer so problemi, in zaznamo tiste prekrške, hi so vzroki za nesreče. Če vemo, da se vinjeni vozniki vozijo po določenih relacijah, moramo biti lam. Na primer da občan pokliče na 113, če vidi» kako nekdo predraio prehiteva tn ogroža druge. Bo na teren odšla ta nova skupina Šestih policistov? Da. Počeli bodo to in ostale stvari, ki so del spremljanja in nadzora prometa. Če bodo v bližini, bodo tega kršitelja vsekakor poskušali izslediti. In občani bodo dobili povratno informacijo, izvedeli bodo, ali smo in kje smo kršitelja izsledili in kaznovali. Teh klicev občanov je vzadnjem času res nekoliko več, kar me veseli, Toda te skupine policistov operativno* komunikacij ski center ne bo pošiljal na ostale interventne dogodke, delali bodo izključno v promelu, ugotavljali bodo kršitve, ki 50 vzroki za nesreče, torej predrzna vožnja, alkohol in hitrost. »Mimogrede, od januarja bo velik poudarek ravno na preverjanja dela vzdrževalcev cest, torej, kako ti skrbijo za ceste...« »Ce imamo podatek, da se vinjeni vozniki vozijo po določenih relacijah, morama biti tam in jih izločiti iz prometa.« Ampak ali ni res, da se večina teh primerov kasneje ustavi? Tisti, ki vidijo prekršek, ne želijo pričati in kazen za takega prekrškarja pade v vodo? Bo zdaj drugače? ivli bomo svoje delo dosledno izvajali. Kako se bo primer končal, pa je vprašanje nadaljnjega postopka, icar je odvisno od tega, kako bo zadeva potekala na sodišču. Mi bomo definitivno ukrepali. Kje sle »vzeli« teh šest policistov? Kje zdaj »manjkajo«? Policija namreč sama priznava, da policistov primanjkuje... Res je, da je kot v vseh upravah tudi v celjski primanjkljaj policistov. Teh šest policistov smo našli znotraj sistema, »vzeli« smo jih na policijskih postajah, nato bomo ta mesta dopolnjevali, kolikor bomo lahko. In če bo zadeva, ki je zdaj testna, učinkovita, verjamem, da bomo dobili še določeno število policistov. Ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal je pred dnevi dejala, da bodo patrulje sestavljene tako, da policist ne bo nadzoroval prometa na območju, kjer je doma in kjer bi na podlagi poznanstva nekaterim pogledal skozi prste. Se je mar to do zdaj pogosto dogajalo, da je to izpostavila? Teáco je reči, da je bilo tega veUko, res pa je, da se nekatere vezi stkejo, in dopuščam možnost, da je bil nekdo drugače obravnavan kol nekdo drug. Z novim načinom dela, ko bomo združili več policistov na enem območju, bo to odpadlo. Zdaj bo 20, 30 ali še več policistov na nekem določenem območju določen čas izvajalo poostren nadzor. Recimo dve uri bodo zvečer v Mozirju, potem se bodo prestavili na primer v Velenje. Gre za dinamiko, ki se bo prilagajda trenutnim varnostnim razmeram. To pomeni, da bodo ustavili popolnoma vse voznike, ki se bodo vozili po neki cesti? Da. V teh postopkih bomo opravili preizkus alkohohziranosti z vsemi udeleženci v prometu. Tako bomo dobili cebvit posnetek, kaj se dogaja na nekem območju. Policija pogosto napove nadzore, tako so kršitelji opozorjeni vnaprej. Boste v teh primerih storili enako? Tudi radijske postaje obveščajo o radarjih. To je dvorezen meč. Ampak za te akcije zagotovo ne bomo obveščali javnosti vnaprej. Bodo pa ljudje zagotovo izvedeli, kakšni so bili rekiltati. Vsi govorijo o nevarnosti alkohola v prometu. Kaj pa droge? 1\idi to bomo preverjali, brez skrbi. Droge so akuten problem. In toliko kot smo predhodno opozarjali na nevarnost alkohola v promění, zdaj to počnemo tudi za droge. Med pridržanimi in ustavljeni je namreč kar nekaj voznikov, ki so pod vplivom mamil. Po mojem mnenju so ti vozniki enako rizični, če ne celo bolj kot vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola. Večji nadzor naj bi bil tudi nad vozniki tovornih vozil. Toda ko se peljemo mimo počivališč, so ta ob določenih dneh nabita Mag. Karol TUrk celjsko policijo vodi od 1. maja letos, ko je takratni direktor Janko Goršek odšel v Ljubljano za generalna direktorja slovenske policije. Turk velja za strokovnjaka, na dosedanjih delovnih mestih pa je dodobra spoznal tudi policijsko delo na terenu tako na področju prometne varnosti kot kriminala. Da ni teoretik, ampak človek, ki se je na direktorski stolček zavihtel iz prakse, se je pokazalo tudi pri pripravi novega koncepta dela na našem območju, s katerim bc^o začeli januarja. Ministrica zâ notranje zadeve Katarina Kresa! je namreč izpostavila, da je z njegovo predstavitvijo spremenjene strategije dela policistov, predvsem v povezavi s preganjanjem pijancev s cest, več kot zadovoljna. »Merilo za uspeSrwst bi moroJo bi-ří tudi zadovoljstvo ljudih s tovornjaki, ki stojijo celo na uvozih in s tem ogrožajo ostale. Pred leti je umrl tudi voznik, ki je trčil v nek tovornjak, ki je bil parkiran, na uvozu. Ikkrat to ni izučilo nikogar, saj je situacija še vedno problematična. Za to vprašanje nisem pravi naslovnik, ampak je direkcija za avtoceste. Oni morajo primemo zavarovati te voznike, kar ne pomeni, da mi teh stvari ne bomo nadzorovali. Veliko očitkov leti na policiste, češ da ne kaznujemo predvsem tujih voznikov, ampak tudi na tem bomo veliko delali. Mimogrede, od januarja bo velik poudarek ravno na preverjanju dela vzdrže^cev cest» torej, kako d skrbijo za ceste.... Pogrešate pri projektih za boljšo prometno varnost drijge inštitudje? Poglejte, dokler bo policija osamljen jezdec in se bo sama ukvarjala s celotno problematiko varnostne situacije, potem je težko pričakovati uspešnost. Ko bo doseženo sodelovanje vseh inštitudj, tu so ostala ministrstva, inšpektorati, vzdrževalci cest..., potem bomo lahko govorili o premiku. TU so še civilna družba in preventivni projekti. Letošnji projekt Alkohol res ubija je bil res dober in tako je treba graditi mdi v prihodnosti, vključiti v te projekte civilno družbo in inšlitucije. čutiti je, da skušate spreminjati miselnost javnosti in tudi zaposlenih. PriČaku-jete> da vas bodo rezultati tega testnega dela po nekaj mesecih morda negativno pre- senetili in da boste ugotoviU. da je še več alkohola? Pravzaprav bi si upal trditi, da se problem alkohola v prometu zmanjšuje, ampak velik problem je. da se v prometu pojavljajo kronični alkohoUki. In te je treba izločiti) Zaskrbljujoče je, da so kar 66 odstotkov vseh smrtnih nesreč letos povzročili vinjeni vozniki in da je povprečna stopnja alkoholizira-nosti 1,57 mililitra alkohola na liter izdihanega zraka! Policija slovi po tem, da je zbirokratizi-rana. Bomo čez eno leto trdili enako ali se bo to spremenilo? V polidji smo si zdaj zamislili bolj timski, projekten pristop k delu, kar bo zagotovo pripomoglo k storitvam višje kakovosti. S tem želimo našo policijo narediti bolj evropsko. Gre za decentralizacijo, saj je znano, da je slovenska policija hierarhično centraliziran organ. Čudovit primer je Nizozemska, kjer je polidja vezana na lokalno okolje in lokané probleme. To je ključno in to želimo uvesti v naš prostor. Svojo uspešnost smo vedno prikazovali skozi statistiko. Dovolj je tega, pri čemer ne govorim, da statistika ni pomembna, ampak čas je, da se usmerimo v zadovoljstvo ljudi. In zadovoljstvo občanov je glavni cilj naše polidje v naslednjih letih. SIMONA ŠOLiNlČ Foto: GrupA • »Verjendte mi, da policisti vedo, kdo in kje so tisti povratniki in večkratni kršitelji. novi tednik IH KRAJEV Zaradi Tuševih načrtov še ^^ Ljubečni se |e oblikovala civilna iniciativa proti načrtovanemu ^ I w I obsegu lUševega skladiščno-distribucijskega centra Na Mestni cb&sú Celje bodo Še do konca leta zbirali pripombe na dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta za (^močje Ljubečne, ki na mestu stare opd^ame predvideva izgradnjo 'Hiševega skladidčno-distfibucljskega centra. Kot je znano, so krajani Lju-bečne nad TUŠevimi načrti ogpr-Čeni. Bojijo se, da se bo z njimi kakovost življenja na Ljubečni bistveno poslabšala. Načrtovan l\Jšev center bi bil namreč eden največjih in najsodobnejših skladiŠČno-distribu-dj skih cenut)v v Slovenij i. Razprostiral bi se na 3 J hektara pokritih površin, visok pa naj bi bil do 45 metrov. Načrtovani objekt se zdi krajanom zaradi bližine strnjenega stanovanjskega naselja, osnovne šole in varstveno delovnega centra občutno prevelik. Zahtevajo, da se višina centra prilagodi višini najvišjih okoliških objektov. Še bolj kot sama velikost objekta pa krajane skibi povečanje tovornega prometa skozi na-selje.Zato zahtevajo, da se pred začetkom kakršnih koli del na tem območju zgradi celoten krak vzhodne izvoznice s pri-kljuâ«)m na šmikiavž in Arc--lin ter južni in severni izvoz za skládiščno transportni center. Krajani LjubeČne so ža na javni obravnavi dopolnjenega osnutka takinaga objekta, kot ga načrtuje Tuš, v svojem okolju noćajo. podrobnega prostorskega akta konec novembra povedali, da Okoli predviden^ centra mora bití omogočen krožni pro-met brez možnosti dostopa tovornih vozil na Kocbekovo cesto in na Cesto v Celje (obe ce- sti sta namreč del šolske poti. zato ne dopuščata povečevanja prometa]. Prav tako kiajard zahtevajo ureditev varnega prehoda za pešce na obstoječem kro- žišču v Leskovcu. To mora biti narejeno še pred začetkom rušenja opekarne. Med krajani LjubeČne so se pojavlfala tudi vpra^jao smi- selnosti postavitve tako velikega skladišča brez povezave z železniško infrastrukturo. Zaradi burnega odziva krajanov na predvideni obseg Krajane predvsem skrbi poslabšanje kakovosti zraka in povečanje hnipa. Iz okoljskega poročila sicer izhaja, da bodo ti vplivi ob izvedbi omiiitvenih ukrepov minimalni, vendar krajani temu ne verjamejo. Ker je iz projekta razvidno, da bo na tem območju vsak dan aktivnih 500 tovornjakov, krajani dvomijo v ustreznost uporabljene metodologije. Hrup je seveda mogoče omejiti s protihrupnimi ograjami, zasaditvami visoke zelene meje tu s posebno zaščito zunanjih enot hladilnice. Žal pa ni mogoče zmanjšati emisije izpušnih plinov iz 500 tovornjakov v 24 urah, pravijo. projekta se je na Ljubečni oblikovala tudi civilna iniciativa, ki je že zbrala okoli 800 podpisov krajanov proti načrtovani postavitvi TuSevega s kladiščn o-d i stribu ci j skega centra na tem območju. Do prispelih pripomb krajanov se bo na eni od prihodnjih sej opredelil ludi celjski mestni svet, BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE Festival izobraževanja in zaposlovanja Celje, Celjski sejem, 15. januar 2010 od 9.00 do 17.00 Organizaton Zavod RS za zaposlovar>je. Območna služba CalJ« Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Brezplačna predavanja, predstavitve šol in poklicev, zaposlitvene priložnosti Pokrovitelji: Novi tednik & Radio Celje Lisac&Lisac www.ce-sejem^i Festival; namenjen šolarjem, staršem, podjetjem, iskalcem zaposlitve... Na celjskem sejmliču se bo 15. januarja prvtč odvijal Festhral izobraževanja in zaposlovanja, kjer bodo Uhko obiskovalci pridobili aktualne informacije o izobraževanju In poklicni karieri ter zaposlitvenih možnostih na trgu delovne sile. Prireditev, ki bo povsem brezplačna, se bo začela ob 9. uri in trajala vse do 17. ure. Sodelovanje številnih šol Na festivalu se bodo predstavile srednje lole kot tudi fa-kultete: SCC SŠ za storitvene dejavnosti in logistiko, $CC.$$ za strojništvo in mehatroniko, $CC SS za gradbeništvo, iCC si za elektrotehniko in kemijo, SCC G}n>nazija Lavd, SC Šenčur. 1. gimnazija Celje, šofa za hortikulturo in viz. umetnost, ^C Rogaikd Slatina, Srednja zdravstvena Sola Celje, Srednja ekonomska lola Celje, Poslovno-komercialna lota Celje, Fakulteta za logi^iko Univerze v Mariboru, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne Itudije Celje, Fakulteta za management Koper, Fakulteta za komercialne in posbvne vede, V)soka lola za varstvo okolja Vetenje, Javni zavod Regijsko studijsko središče... Organizatorji so dobrega odava l^emno vedeli, hkrati pa tako lof am kot zainteresiranim podjetjem sporočajo, da le lma)o Čas, da se prijavijo za sodelovanje na letošnjem prvem Festivalu izobraževanja in zaposlovanja. Srednja ekonomska šola Celje Želi na FIZ-u le posebej izpostaviti značilnosti programa ekonomski tehnik, ki po končanem srednješolskem Izobraževanju razpolaga s kakovostnim znanjem s področja poslovanja podjetja, finančnega poslovanja in sodobnega gospodarstva. Novost na soli so t. i. poslovni torki, ko lahko vsi zainteresirani spoznajo učno podjetje v programu ekonomski tehnik, iola je vključena v mednarodno sodelovanje preko raznih projektov, poleg tega pa je na šoli cudl sedež Centrale učnih podjetij Slovenije. f^ mnenju Šole za horUkuituro in vizualne umetnosti Celje je tovrstnih dogodkov na Celjskem premalo. Med njihove Itevllne promocijske aktivnosti sodijo ra^ovrstne delavnice v osnovnih lolah, sodelovanje na tekmovanjih in natečajih, organizacija prireditev, kot so Dan zdrave lole, Dan Ipargljev, med drugim pa razmišljajo tudi o kakšni novi obliki promocije njihovih programov, ki bi bila povezana z lokalno skupnostjo in gospodarstvom, šolski center Celje se s svojimi petimi srednjimi in eno vll-jo loto ter med podjetniškim izobraževalnim centrom že dolga leta trudi, da bi mlade opozoril na potrebe trga dela, hkrati pa tudi na možnosti pridobr/anja novih znanj In spreuiosti v sistemu vsežívijenjskega učenja. Z vpisom v svoje programe je ŠCC zadovoljen. Večji vpis bi si želel v prográmth tesar, ele^rikar, instalater strojnih instalacij, klepar-krovec, tesar in oblikovalec kovin-orodjar, kjer so potrebe trga dela bistveno večje, kot je ponudba kadrov na tr^šču.'Zadovoljen je tudi z vpisom v programe Vilje strokovne šole, ki jim bo prihodnje leto dodai le enega. Skupaj z Srednjo zdravstveno Šolo Celje bodo namreč začeli izvajati program Kozmetika. Tudi Šolski center Šentjur seje za sodetovanje na festivalu odločil, ker je to dober način promocije njihovih izobraž«tval-nih programih. Šolski center Šentjur ima dve organizacijski enot! ' Srednjo poklicno in strokovno lolo ter Višjo strokovno lolo. Nekateri med njihovimi programi Izobražujejo za deficitarne poklice, ki jim bo na letošnjem FIZ-u namenjena posebna pozornost. Na festivalu se bo predstavila Fakulteta za komercialne In poslovne vede, ki na tovrstnem izobraževalnem dogodku sodeluje prvič. S svojimi izobraževalnimi programi, ki sledijo zahtevam trga, želijo usposobiti nove generacije, ki bodo pridobljeno znanje sposobne uveljaviti v inovativnem delovnem okolju. Poskrbeli so tudi za nove, aktualne študijske programe in ponudbo doktorskega študijskega programa, ki se bo začel izvajati v letu 2010/2011. Po mnenju Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije iz Ceija morajo mladi, predvsem bodoči štu- dentje imeti možnost neposrednega pogovora s predstavniki visokošolskih zavodov, učitelji In tudi njihovimi študenti. Oseben pristop, ki bo omogočen na festivalu, se Jim zdi Izjemnega pomena, hirati pa bo to priložnost, da se njihovo sodelovanje z lokalnim okoljem le Izboljla. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru želi predstaviti študij logistike ter njihov sodoben, z informacijsko tehnologijo podprt način študija. Pojem logistike in njegov širok pomen želijo približati širši javnosti, za kar je festival odlična priložnost. Na Fakulteti za logistiko, ki ima sedež v Celju, se ponašajo s pridobljenima mednarodnima akreditacijama študijskih programov EC6E in ACBS^ M zagotavljata kakovost in mednarodno primerljivost študijskih programov Fakultete zalogistíko. Fakulteta za manager^ent iz Kopra bo v prihodnjem šolskem letu novih 40 vpisnih mest odprla na študijskem programu Mednarodno poslovanje, ki ga bodo predstavili tudi na letošnjem FlZ-u. Če ste v dilemi, kako naprej, bo za vas zagotovo zanimivo predavanje mag. Aleša Lisca z naslovom Kako lahko tudi vi iz sebe naredite cenjeno blagovno znamko? Podjetje Usac & Llsac na festivalu sodeluje, ker želi pomagati tako delodajalcem kot iskalcem zaposlitve. »Poznamo dve vrsti ljudi. Eni so iskalci zaposlitve, drugi delodajalci. Obojim je skupno to. da če želijo uresničiti zastavljene cilje- MORAJO znati najprej >prodaticsebe. Naš skupni cilj je pomagati podjetnikom in zaposlenim zaslužiti več. Na festivalu bomo pokazali praktične primere In učinkovite pristope na področju »trženja« samega sebe in trženja podjetij, ki zanesljivo delujejo.« je dejal Aleš Lisa C FIZ - Festival izobraževanja In zaposlovanja, ki se bo zgodil 15. Januarja prihodnje leto, bo osrednji dogodćk za kadrovske potenciale v regiji, zato vabljeni, da ga obiščete! IZJAVA LETA »Moram reči, daje bilo leto 2009 zame dobro. Na sodišču vodim 2:0.« Celjski župan Bojao Šrot Knežjem dvorcu, ustanovitev novega visokošolska zavoda. ki je še en korak naprej na poti ustanovitve univerze ... »Veselimo se vseh novih pridobitev, velikih ali majhnih, ki so vsaka po svoje spremenile in obogatile naše življenje. Žal ob vsem tem pogosto pozabljamo, da za vsemi temi dosežki stojijo ljudje, ki so sposobni sprejemati odločitve, ki so pripravljeni nositi bremena, ki so inovativni, kreativni, pripravljeni na nove izzive ter tudi kritični, kadar je to potrebno. V Celju je takih veliko, danes vas je mnogo tukaj»« je $e dejal Bojan 5xoi in dodal, da sicer pri Celjanih najbolj pogreSa »več lokalnega naboja, samozavesti in ponosa, da smo Celjanke in Celjani in da živimo v mestu, ki je ^ajeno na temeljih tisočletne zgodovine. Če delamo dobro in uspešno, smo lahko na to tudi ponosni. Podoba Celja, ki jo ustvarjamo, ni samo stvar župana, mest-nlh svetnikov in občinske uprave. Uspeh Celja je odgovornost slehernega izmed nas. Zato nas lahko vse skupaj veseli, da celjske zvezde na slovenskem in evropskem nebu Še vedno svetlo sijejo,« je poudaril. Pri tem je vsem zbranim zaželel, da bi znali upočasniti svoj korak, da bi nehali drveti dnig mimo drugega in da bi si med prazniki vzeli čas zase in za svoje najbliže. BOJANA AVCUSTINCIČ Foto: SHERPA Koreografijo na županovem sprejemu w tudi letos zaupali Celjonu Igorju Jelenu. Celjske zvezde še vedno svetlo sijejo Celjski župan Bojan Šrot je miDuli teden na svojem tradicionalnem novoletnem sprejemu v Narodnem domu gosti] predstavnike gospodarskega, kulturnega, družbenega in političnega življenja v mestu. V kulturnem programu so nastopili plesalci Plesnega teatra Igen pod vodstvom Igorja Jelend. s svojim glasom pa je zbrane očdrala primadona Helena Blagne. Župan Bojan Srot se v svo- finančni krizi, ki je najbolj jem govoru ni mogel izogniti zaznamovala minulo leto. »Trenutno razmere v Slovenij i nekažejoravno svetle prihodnosti. Vseeno smo lahko ponosni, da je bilo leto za Celje kljub oblakom svetlo in uspešno ter da je minilo brez večjih gospodarskih pretresov,« je dejal župan in izpostavil nekatere najpomem- bnejše pridobitve občine v minulem létu. Mednje sodijo nova tržnica, knjižnica, arheološka klet z rimsko cesto v Jutrišnji svet pripcda tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo pnhodnost, tistim, ki znajo In vedo kaj hočejo, predvsem pa tistim, ki verjamejo v to, iar delajo, ' Da bi se v letu 20W odprlo vrata novim upom, novim željam, novim prlio^ostim In pravim odločitvam vam želi CMCelje , CESTE^MOSTOVICEUEd.d. Družba za nizke in visoke gradnje '1 Darila za varno hišo in materinski dom Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so zaposleni decembra zbirali igrače in otroške knjige, s katerimi so želeli polepšati otroštvo tistim otrokom. ki igrač nimajo v izobilju. Napolnili 50 več velikih kar-tonsfáh âkatel. Odločili so se, da Jih podarijo otrokom celj- skega materinskega doma in vame hiSe in jih v torek izročili na sedežu javnega zavoda Sodo v Celju. Skupina Žito pa je varnim hišam in materinskim domovom podelila 1,449 kg bonbonov za otroke iz sodalno ogroženih družin. De) donacije so predali rudi vami hiši in materinskemu domu v Celju. Otroke v materinskem domu so pred dnevi obdarili tudi člani in simpatizerji stranke SMS - Zeleni. Dobrodelno akcijo le že tretjič oiganizira-la Selvira Železmk. podpredsednica konvendje in celjskega odbora stranke. Večkot200 evrov je zbrala v zameno za ročno izdelane praznične voš-čihice. Foto: GrupA VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Q'mûteéa Qe^'^ Uf.Frùnkobvskihinevl? AVTOCESTA «W/GWlV/Ay iOOOCelje C I l - t(0i34251680 -- - info-sklei-btdâ,si -C ^ www. klel-brtíd.si ^ ul.Ffenkolûvshthiriev * -j ^ merkur pûn.pçtjo.m-17,00 ^ 1 sob.8.00-13.00 pc merkur Vinoteka Celje ___Vrhunska vina ZGP^Goriška brda" ^ KUPON 10% POPUST Branko Lobnikar iz kabineta ministra zavisokoiol^traleígraEapredaí Valeriji Capi. VMijicaljskevsrn hiša. it. 101 -29. december 2009 nâârlikle.bnisovaksiol-net. 'Vabljeni, da obiščete razstavno mesto (Dbsotelja in aCozjanskega na sejmu Turizem in prosti čas vljubljuni, med 21. in januarjem 2010 12 SIH KRAJEV novi tednik Da je na tižnici traba ia marsikaj dodalati, so ochno uflfltovili tudi snovalci in izvajalci tiinica. ki h na(rtujajo odpravo nekatarili pomanjkljivosti. Po zelenjavo z drsalkami Da ima nova celjska tržnica kup pomanjkljivosti, so branjevke opozarjale že pred njeno otvoritvijo. Njihove pripombe so se izkazale za utemeljene že ob prvem dežju» snegu in nizkili temperaturah, ko se je tržnica spremenila v »drsališče in hladilnico«, kot se je izrazila ena od branjevk. Da je na tržnici treba še marsikaj dodelati, so očitno ugotovili tudi snovalci in izvajalci tržnice, ki že načrtujejo odpravo nekaterih pomanjkljivosti. V minulih dneh, ko so bile temperature pod mč\o, si marsikdo ni upal na tržnico, saj je bilo na njej zelo spolzko. Stojnice ob robu tržnice so bile povsem zasnežene, branjevke pa prem ražene. Ampak zasneženo in ledeno je bilo tudi drugod v mestu, je odgovoril župan Bojan Srot »Vedeti moramo, da je tržnica javni objekt, ki mora imeti svojo ekonomsko logiko. Namerno smo zgradili objekt, ki je odprt, sicer to ne bi bila več tržnica. Res je. da je v zimskih mesecih predvsem za prodajalce na tržnici malce manj prijetno. Tega se vsi zavedamo, a bi bilo Skoda zaradi treh mesecev slabšega vremena objekt zapreti in mu spremeniti njegovo naravo.« Kljub temu se župan strinja, da je nekatere pomanjkljivosti na tržnici treba odpraviti. Kot je dejal, se je pred dnevi glede tega pogovarjal z arhitektom Tomažem Kruš-cem, ki že pripravlja projekte'za dodatne funkcionalne ugodnosti na tržnici. Na tla nameravajo položiti les ter prav tako z lesom z ene strani zapreti stojnice. Del, ki je namenjen ekološki tržnici in prodaji cvetja, naj bi dobil streho. MOC pa bi rada pridobila še zemljišče ob tržnici (proti gostilni Pod vel-bom]> ki je bilo do zdaj zanemarjeno. Tja nameravajo razširiti del tržhiCne dejavnosti. Sicer je župan Šrot prepričan. da je nova tržnica dobro uspela in da je zagotovo najlepša v Sloveniji. »V prestolnici in Mariboru imajo tržnico pod dežniki ali celo pod milim nebom. Vesei sem, da je tržnica v Celju takšna, kot je.« BOJANA AVGUŠTINČlC Foto: SHERPA Mercator v letu 2010? Zaradi zelo šibke trgovske ponndbe v Štorah občani težko pričakujejo začetek gradnje Mercatorjevega trgovskega središča na Lipi» kjer bodo še druge trgovine. Zaradi gospodarske krize se gradnja kar naprej odmi* ka, vendar naj bi bila trgovina po zagotovilih Merca-torja zgrajena v letu 2010. Gradbeno dovoljenje za novogradnjo je bilo izdano že pred nekaj meseci, za rušitev objekta pred letom in pol. Na zadnji seji občinskega sveta se je med razpravo svetnikov slišaJo» da po kiaju krožijo govorice, po katerih občina naj ne bi opravila svoje naloge. »Ot>čina sodeluje od vsega začetka ter gradnjo vzpodbuja, prav tako je pridobila najemnike prostorov. Mi smo tisti, ki priganjamo Mercator,« na očitke odgovarja župan Miran Jurkošek ter dodaja, da je občana prav tako zhotovila prostor za nadomestno trgovino, ki je na voljo že dve leti. V občini z več kot štiri tisoč prebivalci, s številnimi zaposlenimi iz drugih krajev ter v izrazito tranzitnem kraju, imajo le skromno Mercatorjevo samopostrežbo, ki žedolgo ne ustreza več današnjim potrebam. Ta Ugovina je v blokovskem naselju Lipa. BJ Faraon šestemu dobitniku podelil kar 3.000 evrov Morda igraln^ salona Casinoja Faraon v Celja se niste obiskali. V tem primeru priporočamo, da to storite. Ne gre le za to, da morda ravno takrat ujamete srečo, očarala vas bo tudi opremljenost igralnega salona Casi-noja Faraon Celje. Govorimo o poslikavah s iaraom, z grobnicami, s piramidami, govorimo o podobah starega Egipta, Id jih dopolnjuje kar 72 različnih igralnih avtomatov in veličastna mleta. 25 i\ Nagrajenec Bojan Račnik (levo) in Franci Petemel, direktor Casinoja Faraon Ruleta, ki v igralnem salonu Casinoju Faraon Celje Mseda osrednje mesto, je v soboto, 19. decembra, srečo prinesla tekmovalcu, ki je stavil na številko 25. V šestem žrebanju Faraonove kocke sreče, ki seje začelo okrog polnoči, so kot v predhodnih žrebanjih glavno vlogo igrale številke. Najprej so izžrebali 36 kandidatov, med katerimi sije vsak izbral svojo srečno številko od 1 do 36, kije hkrati pomenila tudi stavo na ruleti. Dobitna je bila števillca 25, ki je glavno nagrado igralnega salona Casinoja Faraon Celje, vredno kar 3.000 evrov, prinesla Bojanu Račniku. Nagradno žrebanje je potekalo pod nadzorom komisije. Njen predsednik je bil Jernej Rajnšak, člana nadzorne komisije pa Sanja Savič in Urška Lipovac. Po začetnem šoku nagrajenca je« bil čas za slavje, ki se je ob pisanih kofctajlih in kulinaričnih posebnostih Faraonovih kuharskih mojstrov nadaljevalo krepko v nov dan. Faraonova zlata kocka sreče se je sicer za letos poslovila, a Če vas sreča do sedaj še ni obisl^ala, bo to morda storila prihodnje leto. Takrat bodo oa vrsti nove kocke sreče in nova Faraonova presenečenja. ê i m novi tednik RTAZA 13 Skupinka slika reelšidh nlgrelcevu Dotik božanstva navezal ekologijo z boginjo narave, vedeževalko Pitijo in lahkovernost ljudi, predvsem pa temeljno sporočilo, da imamo v življenju vsi možnost izbire. Lahko pa seveda samo >jamramo<, jokamo in stokamo,« pravi Pr-gić. Razrednika predvsem veseli, da je v igri sodelovalo vseh 23 učencev. »Vsak zase je k igri prispeval svoj maksimum. Veliko dela je bilo tudi za odrom, česar seveda občinstvo ne \ndi. Ker imam izkušnje z delom z mladostniki na vseh starostnih stopnjah, se mi zdi, da so učenci z vsem, kar so narediU, tudi z odnosom, pristopom in seveda igro, presegli raven devetošolcev,« ocenjuje rečiške učence. »Igro se splača pogledati, ker ima ogromno sporočil Želel bi, da jo vidi čimveč ljudi, ki so tako ali drugače povezani s šolo. Glavno sporočilo je. da lahko 23 najstnikov, od katerih ima vsak svoje težave in probleme, deluje kot celota in stvari naredi samostojno. Če lahko to storijo oni, potem lahko vsak v tej Sloveniji. Od igre sem tudi osebno precej odnesel, saj sem se z otroki zabaval in dobil 23 novih prijateljev, kar se mi zdi super.« Sicer se v 9. razredu veliko ukvarjajo z debato in drugimi projekti. »Sam nase ne gledam kot na učitelja ali socialnega delavca, pač pa kot na strokovnjaka za delo z mladimi, ki jim je treba posvetiti Čas. Osebno verjamem, da se kakovostno delo z mladostniki obrestuje. Poleg tega sem prepričan, da je lahko vsak uspešen in da je osebna odličnost res pomembna, ne verjamem pa v floskule, da je sodobna mladina težavna in problematična. Mislim, da je predvsem treba nafti pristop, kako delati z njimi.« Tako razrednik, učenci pa povedo, da jih gledališče še posebej zanima. »Pet učencev razmišlja o profesionalnem poklicu igralca, ostalim pa amatersko gledališče zagotovo ne bo neznano. Naš cilj je še naprej zabavati ljudi in jim popestriti dan ali dva. Kot pravi star ljudski rek: Smeh je pol zdravja,« zaokrožujejo rečiški devetošol-ci- URSKA SEUŠNIK Bogovi so med nami je nova predstava, ki so jo uprizorili učenci 9. razreda OŠ Rečica ob Savinji Deveti razred Osnovne šole Rečica ob Savinji obiskuje 23 učencev. Verjetno so eni redkih, ki imajo radi slovenščino, sploh zato, ker se letos pri predmetu ukvarjajo z različnimi ^^ doj^im tudi Ž "^ráhlem. Minuli teden so deveto šoki imenitno uprizorili igro Bogovi so iatd nami. Igra, bolje rečeno komedija, ki je zabavala polno dvorano na Rečici, je v celoti njihovo avtorsko delo, seveda pa ima n^več zaslug razrednik Jani řrgič, ki je avtor besedila» pa še igrati jih je naučil. To sicer ni njihova prva skupna predstava, predlani so namreč že dodobra ogreli dlani z igro Gozdni Ldoi in z njo gostovali po drugih krajih po Sloveniji. »Gostovali smo v Gri-žah, Preboldu in Celju, prijavili smo se na gledališki festival Klipe Klope, kjer smo se uvrstili naprej v Radeče. Tako je igra Gozdni idol doživela vsega skupaj kar se- dem ponovitev,« se znajo pohvaliti učenci. Sedaj je bila na vrsti komedija, ki govori o tem, kako so tudi bogovi v sodobni družbi pozabili na prave vrednote, Podobno kot s prejšnjo igro so spet nasco-pili vsi učenci razreda, tudi scenografija in kostumogra-fija sta plod njihove domišljije. »Režijo smo pravzaprav izpeljali kar vsi skupaj,« so pripovedovali učenci, ki so namesto vstopnine pobirali prostovoljne prispevke in tako »služili« denar za valeto- »Odzivi so bili veliko boijSi, kot smo pričakovali. Izkupiček ni bil majhen, ljudje so nas očitno vzeli za svoje,« so se smejali, Naj izdam, da so na premieri zbrali 940 evrov, nato pa je eden od očetov znesek zaokrožil na »jurja«. Ali sem dovolj lepa? Zagotovo je Jani Prgič eden bolj priljubljenih razrednikov, ix devetošolce uči tudi slovenščino, hkrati pa bi lahko naáteh §e veliko njegovih dejavnosti. Med drugim smo ga v Novem tedniku že spoznavali kot soav-torja stripa Teorija zarote, sicer pa se tudi kot diplomirani socialni delavec veliko ukvarja z miadostniki. »Idejo za besedilo so mi dali otroci sami in sicer med pogovorom o lepoti. Od tod ideja o boginji lepote Afroditi in vseh težavah, s katerimi se najstniki srečujejo v sodobnem svetu, predvsem z vprašanjem >ali sem dovolj lep/a?<, Ker se ukvarjam z mladostniki, srečujem tudi starše, ki imajo težave z njihovo vzgojo. Potem sem v sodobni svet prestavil družino, očeta Zeusa in mamo Hero ter otroke Airodito, Dio niza in Diano. Vsi se srečujejo s težavami, kijih prenaša sodobnost, torej z vzgojo otrok in postavljanjem meja. Otroci se ubadajo s tem, ali bodo kaj ustvarili ali pa bodo samo lepi in puhloglavi. Na to sem Veliko deklic bi se v sodobnem svetu rado pohvalilo 2 lepoto Afrodito. 14 KULTURA novi tednik Glasbenima velikanoma v čast Odlična slavnostna koncertna projekta Handl in Haydn - Navdušujoč debut zbora Antona Schwaba ». i« 1%. ^ -« ' r?* • v S ; s . r , Slavnostna koncerta, s katerima sta v Velenju in Celju Festival Velenje tn Hiša kulture Celje počastila obletnici smrti dveh velikanov klasične glasbe Georga Fridricha Hándia in Josepha Haydna» sta navdušila. 2 odlomki iz njunih oratori-jev Mesija in Letni Časi se je občinstvu v najlepši luči predstavilo več kot 120 poklicnih in ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev iz celjske in šaleške regije, in sicer v eni organizacijsko In Izvedbeno najbolj zahtevnih produkcij. Že pred koncertoma je Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje povedal» da so se za takšno že skoraj profesionalno produkcijo odločili v prepričanju» da je v tem prostoru dovolj kakovostnih poklicnih in IjubiteJjskih ^asbeni-kov, ki takšen zalogaj zmorejo. »Če že gremo v pokrajine v političnem smislu, pokažimo, da smo kuhumiki na to pripravljeni» smo si rekli. Hiša kulture sicer že dve sezoni uspešno sodeluje s Festivalom Velenje. Izmenjavo produkcij smo zdaj nadgradili še s skupnim projektom, k» odpira nove oblike sodelovanja.« Aplavz po celjskem koncertu je trajal dobrih deset minut, kar je bila najlepša zahvala vsem izvajalcem, ki so pripravili skoraj dveumi izredno zahteven spored. Orkester, zbor in solisti so tež-' ko in izvedbeno zahtevno delo opravili kakovostno in dokazali, da so tovrstne produkcije možne tudi na celjskem območju in z glasbeniki ter pevci s lega območja. Dirigent Simon Dvoršak, ki se je na izvedbo koncertov pripravljal v Londonu, kjer bo do septembra še na Studiju, je bil po koncertu utrujen, azadovoljen, »Prednost glasbe je, da je vsak dogodek, vsak koncert neponovljiv in ima vsak svoj čar. Že dolgo ni bilo v Celju takšnega aplavza, pa tudi toliko domačih izvajalcev na . ^^ Ž" ? - ft • ř « tw lájt! ti. 1».- i. Ji. - ' ■ Vf 1' -.r ' v i ? 7 Ji ■ i» . i * Med skoraj dvdumim koncertom je bilo ns odni već kot 120 izwajaleev. (pre)majhnem odru ne. Že zdaj se veselim spomladanskega koncerta z glasbo ob vodi... in seveda septembrskega zaključnega koncerta sezone, ki bo napovedal tudi novo sezono HiSe kulture Celje.« V solističnih vlogah so nastopili sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, tenorist Matjaž Stopinšek, baritonist Boštjan Korošec in basist Janko Volčanšek, v Velenju tudi sopranistka G orda na Hleb, ki je v Celje zaradi bolezni ni bilo. A prave zvezde večera so bili pevke in pevci zbora Antona Schwaba, kot se imenuje nov celjski zbor, ki ga je hiša kulture ustanovila šele septembra» v kratidh mesecih dela pa je naštudirai res zahteven spored in uspešno prestal ognjeni krst. Žborovodkinja Alenka Goršlč Emst je po Koncertu povedala, da je bilo težko začeti, saj ni v^ela, kakšen bo odziv na vpis v nov zbor, v katerem pojejo dijaki in študenti s celjskega območja. »F^ogram je bil zahteven, nisem vedela, s kakšnim materialom bom delala. Toda iz vaje v vajo se je vse bolj postavljala končna slika, vsaka vaja je dajala nov zagon in željo, da se projekt uresniči. Zdaj si bomo malo oddahnili, naslednji koncert bo manj zahteven, peli pa bomo ameriško glasbo. A se že zdaj pripravljamo tudi na zahtevno zborovsko tekmovanje v belgijskem Verpetnu, ki bo dalo odgovor na to, kako dober nov zbor imamo v Celju,« je povedala žborovodkinja, ki je po koncertu na odru doživela prave ovacije. Slavnostna koncerta v Velenju in Celju sta bila zanesljivo eden od viškov sicer že karpreštevilnihbožično-no-voletnih koncertov, ki se vr- . i stijo v teh dneh. Le upamo lahko» da ta projekt ni konec skupnih prizadevanj za povezovanje vseh glasbenih potencialov, ki jih imamo v tej regiji. In da bo še mogoče, kot pravi Gregor Deleja, tudi v prihodnje izpeljati kakšno vrhunsko glasbeno produkcijo primerljivo s d-stimi, ki nastajajo v Mariboru in Ljubljani. »Upam, da oba uspešna koncerta vodita še v druga gostovanja. Z Avstrijci smo že v dogovorih za februarsko sodelova- nje.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: G nip A " 'H M 1 v m J ' Celjski godalni orkesterssoltstomFrancemKosmomilevo) Aplavzi za godalce lUdl letos je za svoje zvesto občinstvo odlična novoletna koncerta pripravil Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Flršta in v soboto kar dvakrat napolnil dvorano Narodnega doma. Piršt je spored sestavil zeJo lehmo. V prvem delu resno, z zahtevnimi skladbami Rossi-nija, Trojana, Délibesa in Saint Saensa, pri čemer sta se orkestru pridružila tudi solista Gašper Primožič s harmoniko in Matej Haas z violino. Drugi del koncerta pa je bil bolj sproš-čujoč, kar je dirigent že kar uvodoma nakazal v Arbanovi skladbi s solistomFrancem Kosmom s trobento. Potem je občinstvo Uživalo v Straussovlh valčkih in polkah. Dirigent je že med koncertom kar nekaj- krat tudi sam zaploskal glasbenikom in bil po večernem koncertu zeJo zadovoljen, saj so glasbeniki dali od sebe vse in zadovoljili lako dirigenta kot občinstvo. Tb se je ^beni-kom oddolžilo z dolgotrajnim aplavzom, glasbeniki pa občinstvu s kar tremi dodatki, pri čemer seveda ni manjkaj Ra-detzky marš. BS» foto: GrupA V ritmih operete in valčka v že kar težko obvladljivi seriji prednovoletnih koncertov sta bila nedeljski In včerajšnji koncert orkestra Akord vseeno nekaj posebnega. Ne le zaradi Izbranega sporeda, ki ga je umetniški vodja in dirigent Matjaž Brežnik ubral čisto po dunajsko v ritmu valčkov in operet. Tbdi zato, ker je Akord celjska posebnost. S svojim sestavom tambu-ric, tol3^ in pihal je že kar edinstven v Sloveniji. In to zna občinstvo cerUti, saj je prav njihov koncert vsako leto eden najtežje pričakovanih. Letos niso razočarali ne z izborom sporeda in še manj z izborom solistov. V prvem delu je na marimbi zablestela Špela Mastnak, v drugem, operetno ubranem pa sopraT ni stka Andreja Zakonjšek Krt in tenorist Tim Ribič. Matjaž Brežnik je bil po koncertu sicer skoraj brez glasu, a zadovoljen, ko je povedal, da je pri izbiri sporeda upošteval, da prednovo-letni čas skoraj z^teva takšen bolj dunajsko ubran spored. »Smo še edini orkester v Sloveniji, ki goji igranje s tamburicami na takšni, bolj umetniški ravni. Prihodnje leto bomo praznovali že 65-letnico društva, ki je izšlo iz slovitega ŽPD Prešeren. Je pa vse več težav, saj tamburico poučuje le ena glasbena Šola v Sloveniji, v Beli krajini. Res je škoda, da se za ta pouk ne odloča več glasbenih šol, saj je učni načrt napisan in verificiran. Tako nam ostaja, da ob prihodu kakšnega novega člana poučevanje tega inštrumenta pač prevzame kakšen od članov orkestra,« je povedal Brežnik, BRST, foto: GrupA Na koncortj je ob Andreji Zakonjšek Krt In Timu Ribiču nejbolj navdušilo Špela Mastnak (lavo), študentka tolkal na zagrebški glasbeni akademiji. novi tednik I^ULTURA 15 S pop uspešnicami in ob svečah ... Cisto poseben božično-novoletni koncert so v Narodnem domu Celje pripravili pevke in pevci Akademskega pevskega zbora Celje pod vodstvom Sonje Čen-dak Pavlič in ob klavirski spremljavi Dejana Jakšiča. Občinstvu se je zbor predstavil z izborom pop skladb skupin Beades, Abba In z znanimi slovenskimi popevkami. K prav posebnemu, razigranemu in sproščenemu vzdušju prednovoletnega časa je prispevala tudi izvedba ob svečah, ki je ustvarila intimno vzdušje. BS, foto: SHERPA Celjske rok legende predstavile nov album The Young ones so celjske rok legende» glasbeniki, ki so vselej igrali bolj .zase in za svoje duše kot za občinstvo. Nikoli niso prav uspeli Seie z Borijem Zupančičem so izdali svojo prvo ploščo Vitezi vina in kopriv in na njej objavili Bonjeve songe. SledU je dolg diskografski molk» pred dnevi pa je v samozaložbi le izšla nova plošča z novimi (in malo manj novimi) Borijevimi songi. Bi! je lep sončen dan ... je Bori po eni svojih skladb, Id na radijskih valovih počasi postaja že kar prava uspešnica, naslovU nov izdelek, ki bo gotovo obogatil marsikatero zasebno zbirko ne zgolj Borijevih in prijateljev skupine The Young ones. Ploščo so pred dnevi us-pešno> razigrano in v sebi ter Boriju lastnem slogu predstavili v gostišču Local. BS, foto: SHERPA Pod cerkvenim svodom Lep božični koncert sta v nedeljo v stoUii cerkvi sv. Daniela v Celju pripravila Hiša kulture Celje in Društvo Ij ubitelj ev umetnosti Ce-Ije, Tradicionalni koncert, posvečen zlasti ubranemu petju, ki je pod cerkvenim svo- dom zazvenelo še posebej mogočno, je tudi letos napolnil cerkev. Za odličen spored so poskrbeli solisti - so-pranistka Željka Predojevi-č, mezzosopranistka Amanda Stojovič in baritonist Boštjan Korošec. Nastopili so Še Goran BojČevski (klarinet, ka- vai), Danijel Cerovič (kitara), Tomaž Marčič (harmo-nika). Svit Timotej Zebec (tolkala), ženska vokalna zasedba društva ljubiteljev umetnosti in komorna zasedba hiše kulture. BS. foto: GrupA Na Top Classic íb nastopila tudi plesna skupina. Lani letalo, letos filmi Dijaki [. gimnazije v Celju so tudi letos napolnili Dvorano Golovec in izpeljali čisto svojo tradicionalno prireditev Top Classic. Lani so si za rdečo nit nastopov stalnih aii priložnostnih glasbenih, plesnih in drugih skupin izbrali letalo. Letos je 17 točk povezoval film, saj so scensko dvorano spremenili v kinematograf in tudi spored prilagodili tej temi. In četudi so bili nastopi nekaterih skupin boljši od drugih» so mladi gimnazijci ponovno dokazali» da lahko sami pripravijo in izpeljejo od- lično in zabavno prireditev. Top Classic sicer pripravljajo pod okriljem šolskega Kulturnega društva Antona Ašker- ca, a povsem samostojno izpeljejo vse od avdidje, do scenarija, scene in programa. BS, foto: SHERPA radioselje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz 16 _ Zazdravljen in nikoli ozdravljen alkoholik Z albanskim konjakom do »podna« -Vsevedni pijanci mojstri manipulacije - Zjutraj načenjal zaloge pijač ■IP^RTAŽA novi tednik Nekateri med nami so čto* ve^ke razvaline. Zapili so svoje premoženje» uničili družino in izgubili spoštovanje. Za sabo imajo globoke zdrse, ki 50 se končali na ulici> v zaporih ali na psihiatriji. Naredili so zlo družbi, družini in Še naj* bolj sebi. Nekateri drugi niso nikoli pristali na cesti, za rešetkami ali bolni od omame niti še niso izgubili službe ali družine» a so vseeno pristali na dnu. Do priznanja, da so alkoholiki» so prišli ob ugotovitvi, da brez alkohola ne more-JO živeti. Koliko jih je še, ki tega ne bodo zmogli nikoli priznati? Jeza, zamera, ljubosumje» zavist in užaljen ponos potiskajo steklenico v roke. Je že taJco. da malokdo prizna poraz. Brez priznanja svojih napak pa redko kdo ostane trezen. V skupnosti anonimnih alkoholikov (AA) jim je skupno priznanje, da so pred àl-koliolom nemočni in dâ je njihovo življenje postalo neobvladljivo. OdJočili sose za odvisnost od treznosti kot neodvisnost od omame. Vsak dan posebej sô trudijo ostati trezni in pomagali drugim alkoholikom k treznosti. Edini pogoj za članstvo v skupnosti M fe želja> da bi nehali piti. Če alkoholiku odrečeš priložnost pri AA, je kot da fai mu izrekel smrtno kazen. Jokal vedoč, da bo pijan »Enkrat pijanec» vselej pijanec,« zatrdi anonimni alkoholik Alojz. In zdi se> da vtre-nutku na giavo postavi zgornje besede. Z albanskim ko-njakom v celjski Zvezdi je prvič sklenil prijateljstvo z omamo in nepopisno čudovitost-jo. T^al je kot srednješolec prvič pijan podoživel dom in postajal prevzet nad lastnim pogumom. 2e kot »mule« je dobil nekaj pijače, saj so doma vselej praznovali s pitjem. Pri 21 letih ga je očetovstvo prepričanj, da je zanj premlad in neodgovoren, pribilo na dno. Pijanost pa mu je dajala pogum in drugačnost. Ko je na svet privekal še tretji otrok, je kronični pijanec še bolj kot prej bežal pred seboj. »Obenem sem bil glava družine in nikomur dolžan polagati računov. Ko bom spil Še dva decilitra, bom resnično srečen in zadovoljen. Zabaven bom in drugI bodo pozorni name,« si je ponavljal. »Kolikokrat sem zjutraj jokal vedoč, da imam odgovorno službo, a ne bom mogel ostati trezen,« se časov i2pred 18 let spominja 57-letnik. Bil je mojster manipulacije. Za ko-z^ec alkohola ga je večkrat bolel trebuh in dajala slabost. Sodelavce je »natreniral« do te mere, da se z njegovo boleznijo niso obremenjevali. Delo je znal vselej dobro opraviti in alkohol ga je navdajal s potrebo po »perfektnosti«. Spominja se tudi, kako rad je vozil pijan. Za marsikoga absurdno» toda Alojz zavoljo tega pijanœ v za volanom ne obsoja. Čeprav se jebal strezniti, se je novembra leta 1992 odločil za konec. Po letu zdravljenja od alkohola se je učil živeti na novo in ni dolgo okieval stopiti pred družino in se ji opravičiti za gorje. »Vse življenje bom nosU breme» ki je brezno in sreča obenem.« Za odvisnost ne obsoja nikogar in po mnogih letih zdravljenja redno vsak leden odhaja v skupnost. Boji se ponovnega zdrsa, saj ne bi zmogel več moâ za pot nazaj. »Sem alkoholik»« si trezen vsak dan ponavlja. V skupnost anonimnih alkoholikov lahko pristopi vsakdo» ki ima željo, da bi prenehal piti. Namen srečanj je. da skupaj dosežejo in obdr^jo treznost Občutek prednosti in stalni kontakti s prijatelji iz AA lahko premagajo slo po pitju in pomagajo do zadovoljne treznosti V skupnosti ni članarine bi ne dajejo Črnih pik, pri Čemer jo c^Mskujejo izključno zaradi sebe. Deluje na šii^m celjskem območja Vsak dan v drugem kraja Ob ponedeljkih v Verniku in \fele-Dju, ob toikih v celjskem domu upokojencev» ob sredah v Gotovljah, ob četrtih na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo m ob petkih v Moziiju. Na spletni strani skupnosti AA so objavljeni umiki in kontaktne številke, na katere lahko vsdej pokličete. Pivi kozarec ie kot domina. Vuk dan posebej se ge alkoholiki tnidijo pustiti ob strani Trezen čudak, pijanec za pokončati »Ustrezalo mi je bití pijan. Z družbo smo gledali postrani tiste s sokom v rokah. Alkohol je iz zabave postal potreba. Vse sem vedel in vse znal. Pameta>, zgovoren in po potrdii prepirljiv,« sebe kot pijanca izpred treh let vidi 36-letni Miha. »Partnerica me je zapustila. Otrok na srečo nisva imela. Pil sem naskrivaj, pri čemer nikoli nisem priznal, da sem pijan.« V množici prepozna pijanca. »Je nemiren» ne ve kán ž rokami in njma obstanka.« Jutranji glavobol, mačka in tresoče roke je preganjal s pivom in z vinom. Brez alkohola je zdržal le prvih nekaj mesecev službe. »Odrešitev od pekla je priS-la v gostilni po službi in trajala do večera. Zjutraj sem načenjal zaloge pijač, ki sem jih pravočasno nabavljal. Napil sem se tudi sam. Sprva sem izbiral med vinom in pivom, nato med žganimi pijačami« kmalu ni bilo več ra^ke.« Tik pred tem, da bi v mrazu sredi ulice zmrznil, je prvič želel ostati živ in živeti. Prepuščen samemu sebi se je, ne da bi se komu smilil ali bi mu želel pomagati, zbral in hotel postati trezen. Odločil se je za prvi obisk srečanja anonimnih alkoholikov. »Enkrat tedensko odhajam na srečanja, kjer skupaj z drugimi temeljito delam na sa-moinventuri.« Treznost počasi postaja njegov način ži v-Ijenja. >»Prvi kozarec je kot domina. Vsakdan posebej se ga trudim pustiti ob strani.« Za omaiho je sprva krivil sebe, nakar je spoznal nesmisel sodb. Meni, da je družba pretirano popustljiva do pitja alkohola. »Če si trezen, si čudak, in ko postaneš pija- nec, si za pokončati.« Kot pijanec je izgubil redno zaposlitev v proizvodnji in zdaj se preživlja s honorarnim delom. V novi službi ne vedo zá njegovo odvisnost. Zara- di alkohola ugiba, kaj vse mu je omama pustila na duši. Pravi, da na novo živi in je na začetku nove poti. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za î/clihê in male ^oópodinje Informacije! 03/4225-100 www.novitednik.coniwww.radiocelje.com R^ríklitno ndročđm nepreklicflo flaroćam nep/skircno naročam kBíMteisvtrrthniíff v AKCUSn PRODAJI naroči! iK diAiS tri po eni 20 EUR I« poitrûa] M Št. 101 -29, decMibor 2009 izvodov IÇyfetflIftbgifw ^wt^^jAjagsfej po cen 10 EUR it mi [* poStnifiB}. izvodov ki^B« Kitektfeilcvg viaoanA ahran|8vanpiq ^mrwnanig živil po coni 7.93 BH Z9 imd i* poSttn»). inodov knjigfl ZdravUna ^»ža, Eiji m pp CM ID EUR H tnod j* piMnil KsfoftWco poJljîie ri»na$lov: NT&ílC d.M., PretencrvB 19.3Û0Q _ novi tednik REPORTAŽU 17 Ko vstopiš v svet svetlobe če ne bi bilo teme, ne bi vedeli, kaj je $vćUoba. In svetloba rabi temo> da pride do izraza, da nas razsvetli, nam polcaže pot. Ne zgolj tisto fiziČQO, tudi duhovno. Luč je pot v temi in svetloba ni zgolj tista, ki nam omogoči» da vidimo. Je tudi pot naprej. Žarek v dušo. Za prav takšno svetlobo in prav takšno luč v temi je v sredo na celjskem Starem gradu poskrbela NenaZmaj-de s svojim ateljejem Moč svetlobe, s prijatelji in sodelavci. Že drugo leto zapored je namreč na celjski Stari grad v predbožično noč spustila žarke svetlobe. Z ognjemetom. Z bruhaici ognja. S plesalci. Z Gustijevo violino. In s Sveto nočjo, ki se je razlila v temo kot svetloba iz leščerb malih vil, ki so pesem pospremile. Kot zvok miru. Lepote. S prireditvijo Vstopite v svet svetlobe je atelje Moč svetlobe že drugo leto zapored pospremil odprtje razstave slik, svetil in keramičnih izdelkov, ki nastajajo v tem ateljeju in jih ustvarjajo z njim povezani umetniki. Razstava je tokrat bogatejša od lanske, povezala je tudi več ustvarjalcev. A še pomembnejša od razstavljenih umetniških del Petre» Antona Riharda in Nene Zmajde, Špele Cvetko - Pe-nič, Barbare Zupane in Denisa Polanca je, vsaj za duhá v mestu, multimedijska predstava, ki jo spremlja. Pravi večmedijski spektakel z glasbo, s plesom, z gibom in žarki svetlobe v temi prelepega okolja Starega gradu. Nena Žmajde pravi, da bo prireditev postala tradicionalna, da jo Celje rabi in da moramo narediti še več za grad, ki postaja tudi z ob' novitvenimi deli vse lepši in vse bolj naš. BRANKO STAMEJCIČ Foto: GrupA Večer sv^obe v temi so nam pričarali bnihaid ognja Magic fire. Plesni val Celje» Špela Cvetko -Penič na gongu, Avguâtin Penič z violino, vokali^-ki Mateja Pinter in Nena Žmajde In ostali. in pod nebo $o Sinili svetlobni plameni Není Žmajde gre zahvala za to, da nas je v svet svetSoba na predbomni večor s prijatelji in sodelavci popeljala ifldrupS zapored. ... là jih je na pot pospremil Avguštin Penic z violino I« ... Špela Cvetko- Penič je $vottobi dodala nezemeljski zvok gongov, gib Sare Acman za osvatijenim platnom pa pridih telesnosti iiiiiiiiiiii.novitednik.GOiii iiiniiiw.radiocelje.coin 18 I SPORT novi tednik »Razlogi bodo navedeni v knjigifc Pogovor S trenerjem Tonetom Tisljem, ki je zapustil celj-ski rokometni klub Pred poldrugim letom je Celjan tret)ič sedel oa celj* sko kiop> potem ko je podpisal triletno pogodbo. Znano je, da mu je vodstvo Celja Pivovarne Laško nameravalo pogodbo prekiniti po dveh letih» Tiselj pa se je odločil za odhod že pred koncem tega leta. Igralci so mu podarili dres s številko 61 - to je letnica njegovega rojstva. O prejšnji sezoni nismo prav veliko govorili. KaJco pa ocenjujte letošnjo? Začetek je bil težak. Določili smo prednostne naloge, fantje pa so jih nato v celoti izpolnili, tako v evropskem kot domačem tekmovanju. Ni bilo lahko krmariti naše barke» vendar fantom čestitam. Žal nam je zgolj za Izgubljeno točko v Ribnici, toda takšen je pač šport. Tedaj se je dogajalo marsikaj. Košarkarji Boston Celtics so imeU 12 zaporednih zmag, igralci Philadelphie 76ers pa 11 porazov v nizu, a so slavili v Bostonu. Nogometaši Ju-veniusa so v vrhu italijanske lige, pa so doma izgubili s predzadnjo Catanio. Hokejisti Jesenic so premagali vodilno moštvo lige Ebel. Mi smo vseeno zadržali pravo smer, nadaljevanje bo le še boljše. Je bilo kaj posebnega pred. med vašo zadnjo tekmo in po njej na celjski klopi, proti Mariboru? Ko sem sprejel odločitev ^ede odhoda, je bilo vse lažje. Vedel sem, da so naši fantje pravi profesionalci in da bodo delo opravili do konca ter ostali neporaženi. Pred tekmo smo imeli zaključno večerjo. Vsem, ki so vodili klub v mojem obdobju, in vsem igralcem se zahvaljujem» kajti preobrazba je bila dobra. Ste se v tej sezoni začeli približevati ciljem, ki ste si jih zadali ob prihodu v Ce- lje? Bi bilo vse izpolnjeno v vaši tretji sezoni» ki je sicer ne bo? Klub je bil v precejšnjih težavah zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Gospodarska kriza je imela določen vpliv. Vodiini ljudje kluba so vlekli modre poteze. Mislim, da so jim lahko hvaležni vsi Celjani. Določene odločitve so bile težke za občinstvo, navijače, a so bile edine možne. Morali smo zadeve drugače izpeljati, ker se prej ni vedelo, kje je klub in kam gre. V letošnji sezoni smo se odloČili, da naredimo osnovne korake, torej da smo najboljši v Sloveniji in da pridemo čim dlje v evropskem pokalu. Navkljub poškodbam in številnim novincem v precej spremenjeni ekipi nam je to uspelo. Tretje leto naj bi bilo udarno z nastopom v ligi prvakov. Z mojim odhodom se bodo določene stvari obrnile v pozitivno smer. Seveda se najbrž leto 2004 ne bo ponovilo, prepričan pa sem, da bo Celje spet enakopravno in konkurenčno v evropski eliti. lYetjič zapuščate celjsko klop, drugič v trenutku, ko »imate rezultat«. To se dogaja v športu. Spomnimo se nogometnega trenerja Vlcenta del Bosque-ja. Imel je krasne rezultate z Realom, a so ga zamenjali. Sledila je kriza, iz katere dolgo niso našli i^oda. Mislim, da se v Celju to ne bo zgodilo. Temelji so bolje postavljeni. Znani sta pot in smer. Noben klub, ki sem ga zapustil, ni zapadel v krizo, temveč se je le še dvigoval. Verjamem, da bo tako tudi s Celjem. Ste bili leta 1992 bolj razočarani kot zdaj? Takrat sem zapustil klub, ko mi je potekla pogodba. Je pač nismo podaljšali. 23 let in pol sem neprekinjeno trener, namreč že leta 1986 sem prvič sedel na celjsko klop. Utrujen sem. Dogodki v Celju so me še dodatno izčrpali. Bilo je najbolj naporno v moji karieri. Pred 23 leti sera dobil priložnost v Golovcu in šlo je za veliko izkušnjo. Kmalu so me sicer zamenjali. Če ne dobiš odpovedi, ne moreš biti pravi trener. Pred 17 leti pa smo opravili vse naloge, toda vodstvo kluba se je odločilo za korak naprej z drugim trenerjem. Tisto dejanje sem spoštoval Bolj nerodna je bila kasneje menjava v reprezentanci, potem ko smo dosegli zastavljene cilje. Ampak to je sestavni del Športa, s tem moramo živeti. O razlogih predčasnega odhoda iz Zlatoroga - vodstvo kluba je načrtovalo, da boste na klopi še spomladi - pa nočete spregovoriti. Zakaj? O tem ne bom razpredal. Sedel sem doma in razmišljal Najprej si želim malo miru. Verjetno bom razloge navedel v knji^. Pa ne bom pisal ^olj o Celju, marveč o vsem, kar smo naredili v rokometu v naši državi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Šentjur kot tretji v novo Košarkarji so odigrali zadnje letošnje tekme. Elek-tra je doma izgubila s Krko, Šentjur pa je v sosedskem derbiju premagal Hopse. Zlatorog je tekmo s Heliosom prestavil na 4. januar. V Šoštanju si je novomeška Krka z deseto zmago utrdila vodilni položaj na lestvici. V uvodni Četrtini je imela razpoloženega Jureta Balažiča. Domači so se razigrali šeie v 14. minuti, ko so naredili delni izid lOtO in na odmor odšli s šestimi točkami zaostanka. V začetku drugega polčasa sta bili ekipi še izenačeni, igralci Boruta Cerarja so se gostom dostojno upirali do 24. minute (45:50). V tretji četrtini pa so Novomeščani po-kazii svojo premoč in prednost povišali na 18 točk ter jo obdržali do konca tekme. Najučinkovitejša domačina sta bila s po 13 točkami Dejan Čup in Siniša Bilić. Prava drama pa se je odvijala v Šentjurju, kamor so z željo po zmagi prišli pol-zelski Hopsi. Lovijo namreč skupino, ki se bo merila v hgi za prvaka. V dvorani OŠ Hruševec je biîa napeta tekma, ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, na koncu pa je prevladala večja zbranost domačinov in zgrešena trojka Gregorja Hafnarja, ki bi goste lahko pripeljala do zmage. Novih točk so se tako veselili varovanci Damjana NOvakoviČa in se s sedmo zmago prebili na tretje mesto lestvice. Ponovno Blaž Ručigaj se v dresu Šenčurja dobro počuti, kar dokazujejo njegove predstave. Proti Hopsom je zbrallBtock. je blestel Sandi Čebular, ki je dosegel 23 točk, 18 jih je dodal Blaž Ručigaj. Pri Hop-sih pa se je po dolgem času razigral Primož Kobale, ki je zbral enako število točk kot Čebular. MOJCA KNEZ ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO Hvala za vašo podporo. Srečno 2010 BOMMETHHIUB i (LMÍ hVJ^ikUUifcU PODPIRAMO RDEČE NOSKE RDEa N#SKI www.rk-celje.si novi tednik 19 Spektakel na Polzeli Polzela je gostila IS. Dao slovenske moške košarke. Po tekmah mlajših selekcij je sledil vrhunec s člansko tekmo Vzhoda in Z^oda. Z rezultatom 108:84 so slavili člani Vzhoda, tako kot v preteklosti pa je bila v ospredju popularizacija košarke. poudarka na obrambi ni bilo veliko. Na spektaklu je nastopilo kar osem članov ekip s Celjskega» Nejc Strnad (Zlatorog), Sandi Čebu-lar, Angelo Crenshaw (Šentjur), Shawn King» Cregg Thondique, Samo Udrih (Hopsi), Andrew Feeley in Dejan Čup (Elektra). Izjemno bučnega pozdrava je bil deležen Shawn King, ki fe v preteklem letu osvojil naslov najboljšega igralca tako na dnevu košarke kot v državnem prvenstvu, naziv MVP igralca pa je na letošnji prireditvi pripadel članu Uniona Olimpije Gaèper-ju Vidmarju. Na tekmovanju v metanju trojk je slavil član Krke Maj Kovačič. V tekmovanju trojk sta nastopila tudi Nejc Stmad in San* di Čebular, a nesrečno izpadla že v kvalifikacijah. Najboljši v zabijanju je bil član domačih Hopsov Gregg Thondique. ki je na noge dvignil vse gledalce. Car spektaklu so dodali nastopi plesnih in akrobatskih skupin ter laserski šovl. Nejc Stmad je poudaiil, da je prireditev sprosdtev od težkih tekem: »Velika čast mi je bila zopet igrati s tako dobrimi košarkarji. Polzela je pripravila pravi spektakel in gledalci so prišli na svoj račun. Zahvaljujem se vsem, da sem lahko deležen prireditve v prazničnih dneh, ki jih bom preživel v krogu družine, popil kakšen kozarček. Najbolje je zabijal uPolzelan« Gregg Thondique. drugače pa ne bo nič kaj spek-takularnega.« Tudi Samo Udrih je bil deležen bučne podpore domačih gledalcev: »Še zjutraj sem bil v Beogradu, a z veseljem prišel domovin se udeležil spektakla. Profesionalci delamo to zaradi navijačev, ker brez njih ne bi bila košarka tam, kjer je. Vsa čast zvezi, da pripravlja takšne tekme v manjših krajih.« Za leto 2010 ima posebno željo: »Želja je, da bi čimprej uspel najti klub.« Ob ministru za šolstvo in šport Igorju Lukšiču in predsedniku KZS Dušanu Šešo-ku je bil na častni tribuni tudi novi selektor reprezentance Memi Bečirovič: »Revijalna tekma brez tekmovalnega naboja je bila zelo dobro organizirana in lepo je bilo v sproščenem vzdušju. Osre-dotočil sem se tudi na tekme mlajših selekcij in jih dobro opazoval. Funkcijo selektorja sem sprejel kot veliko čast, a čutim tudi veliko obvezo, .kajti navijači pričakujejo nadaljevanje pravljice s Poljske in prav je tako. Čaka nas veliko dela. vendar verjamem, da ga bom z igralci tudi opravil.« Polzela in organizatorji košarkarske prireditve so se zelo izkazali. PotrudiU so se, da je vse teklo (ako, kot mora. MiTJA KNEZ Foto: SHERPA Akrobatska skupina Dunk kings v elementu. Odhaja tudi Prašnikar Nogometni klub Rudar je sporazumno prekinil pogodbo s štirimi nogometaši. V spomladanskem delu velenjskega dresa ne bodo več nosili Luka Prašnikar, Marko Pokleká, Boštjan Kreft in Tim Lo Duca. D5 Desno od dr. Danila Turka stojijo Nada SaviS, Rada Savič. Anja Kozmus in Brigita Strelec, levo od njega pa Sabina Koljic, Barbara Rdel, Gonlana Radič in Eva Sajko. Predsednik sprejel najboljše kegljavke Kegljaška zveza Slovenije je razglasila najboljše tekmovalce in tekmovalke za leto 2009. Tako kot zadnja leta je Kegljaški klub Celje Unteks spet pobral največ pnznanj. Barbara Fidel lastnica svetovnega rekorda, je že četrtič zapored najboljša tako pn mladinkah kot pri članicah V točkovanju klubskih ekip je tako med članskimi kot med mladinskimi ženskimi ekipami zmagal celjski klub, ki je bii ponovno razglašen tudi za najboljši kegljaški klub v državi. _.. Potem pa je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tiirk na sprejem povabu tudi varovanke trenerja Uda Gobca. ^^^ ^MORAMA ROKOMET 1. SL, 17. krog: Celje Pivovarna Laško - Mûriiïor 30:24 (16:8); Vugrinec 8, Koljanin 5. Pajovič, Zorman 4, Tbskič, Kojič 3, Dačevlč 2> Ranevski I ; Razgor 5, Furlan, Hartman, Ivančič 3, THmo - Gorenje 30:30 (16:16); Mikiavčič 9, Sušin 5; Čupić6,Natek, Rni-Ć. Zvížej. Harmandič 4, Ceh-te, Šimič 3, Sovič, Mlakar 1. Vrstni red: Celje 31-1, Cimos 24-6, Gorenje22-8, Trimo 19-13» Slovan 18-12, Ormož 15-17, Maribor, Skofja Loka 11-19. Ribnica 7-25. Krško 6-24, Prevent 0-26. KOŠARKA l. SL, 12. krog: Šentjur -Hopsi 73:71; Čebular 23. Ru-čigaj 18. Crenshaw 11, Alis-pahić 10. Jovanovič 5» Lapor-nik 4, Simović 2; P. Kobaie 23. Hařnar21. fông 10, Ována 7. Udrih 4. J. Kobaie. Thondique. Godler 2. Elektra - Krka 74:94; Cup, Biiič 13, Sje-kloča 12, Koštoma) 10, Ulič 7. Golež, Hocvat 3, Feeley 2. Vrstni red: Krka 22. Geoplin Slovan 21. Šentjur, Helios. Par-kiji, Zasavje, Elektra, Škofja Loka 18. Zlatorog 17,-Hopsi 15, Koper 14. Šenčur 12. 1. SL (ž). U. krog: Merkur Celje - Konjice97:6S- Kerin 24. Turčinovič 19. Verbole 11, Ja-godlč, Barič 9, Abramovič 8. Tavič 7. Klavžar 6. Jevtovič. Belak 2; Šrol 24,1. Klančnik 13, Zdovc 10. Javornik 9. Bo-žičevič 6, Kvas 3. Kriuijska Gora - Kozmetika Afrodita U7:65: Gačner 19» Lumpert 18; BaloJi 17. Starček, Lesjak Î1, Muhovic 10, Unverdortien 6. Vodeb 4. Krebs 3, Cveriin 2, T\irk 1. Vrstni red: Merkur 22, Kranjska Gora 19, AJM, Ilirija 18. Triglav 17, Ježica 15, Konjice 14, Odeja, Domžale, Kozmetika Aftodita 13. ODBOJKA 1. DL, 15. knDg: S/P Šempeter-Duol 1:3. Vrstni red: MarchLol 37, Triglav 33, al-cit, Galex 32, Duol 23, Šempeter 22, Kropa 19. Svit 14. Krka 10, Maribor 3. 1. DL (ž), 14. krog: Ruše- Alinnsa 0:3. Vrstni red: Nova Gorica 38, Koper 36. Ruše 23, Aliansa, Sloving Vital 22, Ljubljana 21. Jesenice -Bled 6, Novo mesto 0. (KM) OLEDAR Ponedeljek* KOŠARKA I. SL, 13. krog, Laško: Zlatorog - Helios (18). . . .LKRtACIJO TOPFIT podarite darilni bonzafitnes daiHni borr za skupinsko vadbo darilni bon za kozmetiko darilni bon za masažo darilni set kozmetike biodroga Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju Kolesarka, ki naj bi vozila pravilno* mora zdaj plačati škodo na avtomobilu voznika, ki je trčil vanjo! »v 40 letíh nisem storila nobene nesreče. Vse življe-nje pošteno delam in se komaj preživljam. Za svojo pravico pa se l^m tokrat borila do konca. Meni so sodili. Meni, ki sem vozib pravilno in me je na prehodu pri moji zeleni luči zbil voznik avtomobila,« z jezo, a odločnostjo, da bo dokazala svoj prav» govori Helena Rozman iz Štor. Ogorčena je nad delom policije In celjskega okrajnega sodišča, ki je sodilo njej, medtem ko naj bi jo povzročitelj nesreče odnesel brez kazni še več. Plačati mu mora celo škodo na vozilu: »Prvi obrok sem že dobila. 490 evrov. Ob svoji majhni pokojnini se sprašujem, s čim naj plačam takšno kazen, pri čemer vsak dan gledam nor* ce na cesti, ki se kaznim uspešno izmikajo.« Branje vseh dokumentov o nesreči pokaže, da okoliščin nesreče resnično niso povsem pojasnili in da so nekatere stvari rudi nekoliko nejasno zapisane, a to nikogar ni zmotilo. . Nezgoda se je zgodila junija lani Rozmanova je voialasko- lesom po kolesarski st^ v Gregorčičevi iz smeri Kersnikove ulice proti Ljubljanski cesti. Ko je zapeljala na prehod (čez Gregorčičevo ulico, ki zavija desno v Ljubljansko cesto), je vanjo trčQ voznik audija> ki je pripeljal mimo. Na semaforju je gorela zelena luč, a na prehodu čez Ljubljansko cesto. Del, kjer je moški oaletel na kolesarko oaroma. kot to piše v zapisniku, kolesarka na avto. pa nima semaforja. Rozmanova jev nesr^ dobila sicer lažje poškodbe, a posledice čuti še danes. Na kraj nesreče so prišli tudi reševalci in policijska patrulja, toda od nje ni nihče vzel nobene izjave. »Zamislite si, da je po-lidst nato prišel za menoj v bolnišnico, ko so nie tja odpeljali reševalci in mi dal pihati, voznika, ki se mu je tako zelo mudilo, pa sploh niso preizkusili z alkotestomî Policist niti ni vzel nobene i^a-ve na kraju nesreče od prič. Kasneje sem jih morala namreč iskati sama,« se jezi Rozmanova. Ta je nekaj, dni po nesreči prišla na celjsko policijo, da bi izvedela okoliščine KriiiŠčd. kjer je nesrečo povzročila kolesarka in ne voznik avtomobila. nesreče: »Niso mi hoteli povedati imena povzročitelja nesreče niti dati zapisnika o nesreči. So mi pa napisali kazen za 40 evrov, ker sem naredila prekršek.« Menda se ni dobro prepričala, ali je varno zapeljati na prehod za pešce. Videl jo je šele na pokrovu avta? Sodnica na Okrajnem sodišču v Celju je 40 evrov črtala in ji izrekia opomin, a kaj, ko mora zdaj plačati več kot dva tisoč evrov za škodo na avtomobilu. V postopku so ovrgli navedbe Rozmanove, daje avtomobil pripeljal iz njene hrbtne strani, s tem, da bi potem bile poškodbe avtomobila drugačne, kot so bile. Ni res tudi, je dejala sodnica, da bi voznik (ki se mu je mudilo...) vozil preliitro. »Ker potem ob-dolžena ne bi mogla pasti na pokrov motorja, ampak bi jo vozilo zbilo na tla pred sabo.« Zanimivo pa je pričanje voznika, ki je pripeljal po Gregorčičevi ulici in v katerega je, kot piše v sodbi okrajnega sodišča, Rozmanova »trčila s sprednjim delom svojega ko- lesa ...« in povzročila »poškodbe blatnilU, podrsana vrata» poškodovan pokrov motorja«. Iz zapisnikarje razvidno, da je moúl dejal: »Kolesarka se je pripeljala rtasproti po kolesarski stezi iz smeri policijske po-staje. Videl sem jo šele, ko je bila na pokrovu mojega avtomobila ...« Kako jo je iahko videl »šele« na pokrovu vozila, če pa jo je že prej opazil» da je vo^ iz smeri policijske postaje? In zakaj ni bil pozornější, če jo je videl, da se je pripeljala iz nasprotne smeri, čepa r^as v vseh avtošolah učijo, da so pešci in kolesarji ter motoristi najranljivejši v prometu in vredni še ve^e pozornosti? Mimogrede, Rozmanova seje pripeljala iz smeri Gregorčičeve ulice in ne z Ljubljanske ceste... Zakaj policist ni opravil razgovorov s pričami nesreče, saj je te Rozmanova iskala sama v mesecih po nesreči? TUdi sodišče ni zahtevalo, da bi priče, ki so nesrečo videle, prišle na zaslišanje, trdi Rozmanova. Da je policist ravnal malomarno in svojega dela lú opravil, kot bi moral, je Rozmanova obrazložila pisno, saj je policista tudi ovadila. »Če sem jaz kol žrtev morala eno leto dokazovati, da nisem sama skočila na )havbo< prehitrega vozruka» ampak je on trčii vame» in da nisem storila tistega, kar so mi očitali, bom p^ zbraia še moč in dokazovala, da tisti, ki bi moral svoje delo opraviti dobro, tega ni storil. Ne dam se.« je jasna Rozmanova. Je pa zanimivo še neka) : križišče, kjer se je shodila nesreča, ima namreč dobro vidne kamere, ki so očitno same sebi namen... SIMONA ŠOUNlC Foto: GrupA MéKODOVANl7 ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! IS 17 ^^^^jjiibii^ln C. 7 fT^ Vrtnto) iSSionmfmomi »Kako to krivlea no K bolola, čo ves, da nimajo prav,« nm jo pripovedovalo Holana Rozman. Onovno jo prokolosarila voe deset kilometrov, vondar po nosroči to nf voS mogoče. A¥¥0 m cuLii ISAM - SOLA Z NAJBOUŠIM USPEHOM V O-KATEOORIJI Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Ob vpfso v t«čai €PP «na ura vezni* bresptaine. Semnwiy'ietihiie hariiBifclh točk »JifrtihiLl'iimahiMiht«. «rL Ne nasedajte goljufivi zbiralki denarja! Na območfu Celja naj bi pred dnevi ženska, stara od 25 do 30 let, od vrat do vrat zbirala denarne prispevke pod pretvezo» da bo denar namenjen Zavodu Socio, v okvini katerega delujeta materinski dom in zavetišče za brezdomce. Na Zavodu Socio in na policiji opozarjajo, da gre za goljufijo, saj se za varno hišo> materinski dom ali zavetišče za brezdomce denar ne zbira na tak način. Ženska je vitke postave, temnih in daljSih las. Občanom naj bi celo kazala neke papirje, na katerih je tudi žig, po vsej verjetnosti pa gre za ponarejene dokumente. Nekaj prijav o takšnem zbiranju prispevkov so dobili iz središča Celja, predvsem iz Gosposke ulice. Za zbiranje denarja je treba imeti tudi posebno dovoljenje upravne enote. Zato je priporočljivo, da občani od osebe, ki prosi denar, zahtevajo več dokazil, med drugim tudi osebni dokument, dovoljenje za zbiranje denarja in podatek, za koga konkretno se denar zbira. Občani lahko nato pri teh organizacijah, preden osebo sploh spustijo v stanovanje, te podatke tudi preverijo ali osebo prijavijo policiji. SŠol m ÍL 101 • 29. dMMtbw 2000 novi tednik 21 Z nožem nad znanca, z izvijačem nad očeta Preiskovalni sodnik je določil, da je 23-ietnik »zrel« za pripor - Na vesti ima več kaznivih dejanj Pred ántvi smo pisali o hudi telesni poškodbi 29>letDe-, gđ Žalčana. Tega je z nožem zabodel 23-letiiik z območja Veloija. Gre za moškega, Id je do zdaj že večkrat storil kazniva dejanja, preiskava vseh pravzaprav sploh Še ni končana. Do zdaj so ga ovadili zaradi poskusa uboja, nasilja v družini, ogrožanja varnosti in tatvin. Zaslišal ga je tudi preiskovalni sodnik, ki je zanj odredil pripor. Neuradno naj bi 23-letnik imei probîeme z drogo, na 29-letnika naj bi se spravil že prej, ko mu je razbil steklo na osebnem avtomobilu. V spor pa sta se zapletla dan kasneje, ko je 29-letnik storilca opazil in se želel z njim pogovoriti o plačilu škode na vozilu. Na lov za njim se je podal celo z-metlo, nâkar je zaradi spolzkih tal padel in obležal. To je mlajši izkoristil in ga zabodel z nožem. Policisti so ga po dogodku prijeli nedaleč stran, nož, ki ga je odvrgel med begom, pa so kriminalisti našli in zasegli. Preiskava je po- kazala, da gre za starega znanca policije in večkratnega kršitelja, saj naj bi sredi decembra v Velenju z izvijačem napadel svojega očeta. Tega je rešil sosed in tako preprečil resne poškodbe. 23'letnik je psihično in fizično nasilje nad očetom izvajal že dlje časa, pravijo na celjski policiji. Poskušal naj bi tudi vbmiti v avtomobil v garažni hiši nad avtobusno postajo Velenje, a mu je nek moški to pre* prečil. Novembra in decembra naj bi storil Se najmanj dva vloma v vozili v Velenju, na vesti pa naj bi imel še več vlomov na Celjskem. Ko so ga pridržali na celjski policiji, je namerno uničeval stvari v prostorih za pridržanje, zaradi česar ga bodo tudi ovadili. Je pa bil v preteklosti že večkrat ovaden zaradi nasilja in vlomov oziroma tatvin, prav tako je poskus uboja storil med pogojno obsodbo zaradi nasilni štva. SŠol »Črnifi in »pivskici teden Prejšnji teden je bii na naših cestah ponovno čm. Četrtek je terjal kar dve smrtni žitvi. V nesreči na lokalni cesti Goto\ije-Sv. Je* drt je umrl 49-letni doma-čin, medtem ko je v boini-Šnici za posledicami ponedeljkove nesreče umrl voznik tovornega vozila. Krvni davek je v začetku tedna terjala tudi nesreča s trak-torjem na lokalni cesti Na-zar)e-Čreta. V bobiišnici pa je za posledicami ponedeljkove nesreče umrl voznik tovornega vozila. 49-letni voznik je vozil neregistriran osebni avtomobil znamke Ford Escort iz smeri Gotovel) proti Sveti Jedr-ti. Voznik, sicer domačin, je v blagem levem preglednem ovinku zapeljal z vozišča desno na makadamsko banki-no, nato pa sunkovito zavil v levo. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal preko vozišča v obcestni jarek, kjer je močno trčil vbre-žino potoka in se prevrnil na streho. Voznik je umri na kraju nesreče. Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek na Stranicah, pa je v bolnišnici umrl voznik tovornega vozila. Kot smo že pisaii, se je v ponedeljek zgodila nesreča s smrtnim izidom tudi na lokalni cesti Na-zarje-Creta. V njej je bil udeležen voznik traktorja, ki je zapeljal s ceste in se prevrnil. Traktor je pod seboj pokopal voznika, ki je na kraju nesreče umrl. Letos Je na cest«^ celjske regije umrlo 25 oseb, lani v enakem obdobju pa 32. Poleg smrti pa so nesreče v podaljšanem prazničnem koncu tedna terjale tudi hudo poškodovane. Prometna nesreča s hu- dimi telesnimi poškodbami se je zgodila na cesti Velenje-Ar-ja vas, kjer so se štirje udeležena lažje poškodovali in eden huje. »Počilo« je tudi v Slovenskih Konjicah, Iger je bila hudo poškodovana 64-letna peška. Hudo poškodov^ je bU tudi voznik, ki se je v nedeljo popoldne na žalski obvozrud prevrnil na streho in končal v cestnem jarku. Policisti so pridržali 17 vinjenih voznikov, med katerimi sta bila dva voznika začetnika. Voznici začetnici je alkotest pokazal 0,69 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka. Med vozniki, ki so bili pridržani, so policisti pajvišjo stopnjo alkoho-liziranosti namerili pri vozniku. ki mu je alkotest pokazal 1,07 mg/l. Eden od pijanih voznikov, napihal je 0,96 mg/l, je povzročil celo prometni) nesrečo. Policisti so zasegli njegovo vozilo, sicer pa so v zad-njih štirih dneh zasegli štiri vozila. MJ Čajkovi hvaležni za pomoč Akcija zbiranja pomoči in odpravljanja posledic požara za dru^o Čajko iz Bnmške Gore v Radečah je zaključena. V požaru sta v noči z 18. na 19. oktober letos življenje izgubila Simona Čajko in njen 7-letni sin David. Poleg tragedije je nastala tudi velika materialna škoda na hiši, kjer je bivala štiričlanska družina s sorodniki. Z izjemno pomočjo ljudi, podjetij, ustanov, organizacij in društev širom po Sloveniji, ki so prispevali finančna in materialna sredstva ter storitve, bodo Čajkovi že pred novim letom pod novo streho. V razmeroma kratkem času in krizi navkljub so uspeli nabrati toliko pomoči, da bo zadoščala za dostojno bivanje za očeta Mirana in sina Denisa. Predstavnih Rdečega križa Laško in občine Radeče bodo danes na kratki slovesnosti na domačiji Čajkovih predstasnli poročilo o poteku akcije in zbranih sredstvih ter se skupaj z družino vsem zahvalili za pomoč in sodelovanje. MJ Gorelo zaradi dimnika Nekaj minut pred 14. uro je minuli torek zagorelo v stanovanjski hiši v Zagradu. Zaradi nepravilne gradnje naj bi zagorel tram, ki je bil vzidan skozi dimnik, so sporočili iz regijskega centra za obveščanje. Požar se je z območja dimnika razširil še na ostrešje in na mansardno stanovanje. Na terenu so bili celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Zagrada, ki so ogenj v nekaj urah tudi omejili. Škode je za več deset tisoč evrov. Foto: SHERPA Voda nas je zaobšla Deževje na našem območju ni povzročalo večjih težav» čeprav so ponekod razglasili veliko poplavno ogroženost ter pozvali gasilce tn člane civilne zaščite k pripravljenosti. Voda je zalila nekaj kletnih prostorov stanovanjskih hiš> ponekod so bila zalita cestišča» sprožila sta se tudi dva zemeljska plazova. Težave z zalitimi kletmi so imeli v kraju Trliče pri Rogatcu ter v Kropi v občini Gornji Grad. Posredovali so gasilci, ki so iz kletnih prostorov hiš izčrpali večje količine vode. V sredo dopoldne je bila Savinja v Zgornji Savinjski dolini že kritično visoka, nato pa je začela upadati. TUdi Dreta je ponekod popolnoma napolnila korito in se razlila na nekaterih razlivnih poljih. V mnogih občinah, na primer tudi v Nazarjah, kjer so vajeni poplav» se je aktiviral štab civilne zaščite, člani so pre^edovali mostove in propustnost ter se ponekod odločali za dodatno čiščenje brežin in vodotokov. Na celjski izpostavi uprave za zaščito in reševanje so spremljali situacijo in se pripravljali na morebitne izredne razmere. Kot je dejal predstavnik celjske uprave Darko Pra-protnik, so občanom in posameznim podjetjem podelili nekaj dodatnih protipoplavnih vreč. Zaradi narasle vode in zaprtega cestišča so imeli konec tedna še največ težav voz-niid pri podvozu v Laškem ter na cesti Hrastnik-Zidani Most. M Spet plaz v Lo kovic i Močno deževje konec minulega tedna na širšem celjskem območju razen naraslih voda ni povzročilo večjih težav, le včetrtek se je v Lokovid pri Šoštanju sprožil plaz. Pri tem je v celoti podrl oporni zid pri domačiji Kovač. Po besedah poveljnika Civilne zaščite Šoštanj Petra Ra-doje gre za manjši plaz, ki se je sprožil med dvema hišama ter deloma zásxň tudi dovozno pot. Omenjeni plaz ne ogroža življenj ali objektov. Klicu na pomoč so se takq odzvali gasilci PGD lukovica, ki so plaz zavarovali oziroma ga prekrili s iolijo. Včeraj so začeli čistiti plaz, in sicer bodo najprej poskrbeli za odvoz'Zemljine. V teh dneh pričakujejo tudi geologa, ki bo ocenil trenutno stanje. Vsi plazovi v Lokovid, ki so se sprožili v julijskem neurju in ogrožali hiše, pa sedaj mirujejo. I^idi med zadnjim deževjem pri plazovih niso zaznali nobenih sprememb. US Nesreča v nesreči v križišču obvoznice in Čopove ulice v Celju se je minuli torek zjutraj zgodila huda prometna nesreča. 28-letni voznik je vozil z avtomobilom po obvoznici iz smeri Medloga, pred križiščem pa se je razvrstil na pas za zavijanje desno. Na omenjenem pasu se je malo pred tem zgodila prometna nesreča z gmotno škodo. Glede na stanje vozišča, ki je bilo poledenelo, 28-letmk svojega avtomobila kljub zaviranju ni uspel ustaviti in je najprej zadel robnik, od koder ga je odbilo v eno od v prometni nesreči udeleženih vozil, od tam pa še v drugo. Pri tem so vrata enega od vozil stisnila roko udeleženke prometne nesreče, ki je stala med vrati. E o u 6 © u O ^ ns ® C o V Tel.it. 03/545-28-26 hotel faraon' Ljubljanska 39 3000 caje. 50 PAJUClI^jH MEST ZA STRANICE HOTEtA IN KAVARNE. PESTRA PONUDBA KOSIL INVEČERlf. PROSTOR ZA ZAKLJUČENE ORUŽBE. BIRME. KRSTE. POROKE. POSLOVNA KOSI U. VEČERJE SEMINARJE - V KAVARNI HOTELA VSAK DAN RAZUČEN PROGRAM IN OBILO SLAŠČIC. VSAK PETEKCOCTAIL VEČER OB RITMIH SALSE. VSAK TOREK TATARSKI BIFTEK FARAON V RESTAVRACIJI HOTEIA MAfnVM «C«^ S4 WOW SPORED RADIA CELJE SREDA« 30. december Jutranja nostalgija oa Radiu C«lje> 5.012îngâjije (narodnoza-bavna Dosta^ja), 5.B0 NZ melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC. 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 6.00 PoročUa, d. 25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jdck pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupalJl.OO Poslovne novice. 11.15 Zeleni valzMatejoPodjed,U.OO Novice. 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O • poâU, 13.50 MaJi O • klici, 14.00 Re^jske novice. 25.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odroeviRaSlo, 16.20 Filmsko piamo, 17.00 KroDika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Anavrin, 19.00 Novice. 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni vai.24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 31. december 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6,15 Casoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo» 8.00 ^ roaU, 8.25 POFOČUOPU Celje. M5Jackpot.9.15 Bonbon za boljši bonton z Ma^G4»jup, 10.00 Novice. ll.OOPoslovne novice, 12.00 Novice, M.OO Regijske novice. 14.15 Kalejdost^, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodiu in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00Kroaika,19.00Novice, 19.15 Kalejdoskop-ponovitev. 20.00 Glasbeni program Radia Celje PETEK, 1. januar 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.15 Sedem dni nazaj, 12,00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Rajske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje-shid prežeto popoldne (do 19.15). 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Ttoni, 24-OOSNOP (Radio Univox) SOBOTA» 2. januar 5.30 NZnifilodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7002. jutran)a kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 OtroSki radio. 10.00 Novice. 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Casovnistro)« glasba 7(fih. 12.00 Novice. 12.20 Imenski osin 13.15 Časovni stroj - ^ba 80-ih, 14.00 Reajske novice. 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih. 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo. 1700 Kronika. 1740 Jack pot. 18.00 LestWca - 20 Vročib Radia Celje. 19.00 Novice. 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 3. januar 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol. 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znandpredmikro-iooom-l^ja Gobec, 11.20 Tedenski osir-ponovitev. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi,po česdtkah-Nedeljski ^asbeni veter zMagdoOcvirk. 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna). 20.00 Katrca s Kla^ Klavdi jo Winder. 24.00SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 4. Januar 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poročilo 0KC.6.1S Ča50pl0V.6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročili« B.45Jdck pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb. 10.00 Novice. 10.15 Po* nedeljkovo^rtnodopoldne (do 11.45). ll.OOPoslovne Dowce, 12.15 Bingo jack - izbii^nio skladbi tedna, 13.15 Zoand pred rmkn> fonom -Tanja Gobec -ponovitev. 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!.l700Krotklka. 17.45 Jack pot. 18.00 PogJáte vzvezdez Gordano in Dolores. 19.00 Novice. 19.15VrtiJ{ak polk in valčkov s Tonetom Vrablom. 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 5. januar 5.30 NZ metodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Izročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice. 11.00 Posfovne novice, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodka in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je le znanje-kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Doètjanom Der-molom. 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (KoroSki radio) SREDA, 6. januar Jutranja nostal^pja na Radia Cel^, S.Ol Žmganje (oarodnoza-bavnanosUlgijaj. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8 J5 Poročilo FU Celje. 8.45 Jack pot, lO.OONovice. 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne nonce, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed. 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - poiu. 13.30 Malj O - klici, 14.00 Reájske novice. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice. 19.20PonovitevoddajeZeIenivaI.24.00SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 7. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoroCil 13 00 Kulturni mozaik. 14.00 Regij^e novice. 14.10 Hit lisu Radia Celie - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje 1700 Knmlka, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesn«n parketu. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba. 20 00 Clubbing z DJ Teom. 24.00 SNOP (Radio Sora) RAZSTAVE T0REIC2S.12. 17.00 Dom U. slovenskega tabora Žalec Po pravljici diji pravljica pod novoletno jel-ko_ 18.00 Velenjski grad_ Petje ob jaslicah nnscopa kvartet SvU z Ma-riiwinMiha^ 19.30 SLG Celje Ttíko predstaifa izven abonmaja 20.00 Športni park Šentjur nimski maraton ^ûzljivke v veselem času. SR£DA«30.12. 1700 Domll.slovenskega tabora ŽaJec_ Zeleni iantek luihymapredstavaUiikûv-negagledališčaljub^ajiske-ga 19.30 SLG Celje Samica Človečke vrste poslovilna predstava Anice Kujner ■ izven abonmaja 20.00 Kristalnadvorana Grand hotekRogažka_ Gala novoletni koncert kvartet pozavn Akaiemíje za glasbo Ijabljana Ikfrn-bone connection, in ruski pimist Stanislav Kruliiov 20.00 UtovtrgVelenje . Soul fingers praznični konrert ČET1ITEK«31.12. 18.00 Utov trg Velenje_ Novoletna zabava za otroke slovo od dedka Mraza in zabava z Manco Dremel 19.00 SLG Celje Samica človeike vrste silves trska predstava 20.00 Dom kulture Veleije Zakon jezakon sdvestrska predstavagleda-liŠČaVelerije SOBOTA« 2.1. 8.00 Gotovlje- ' Kmečka tižnka s sejmom pod lipami 21.00 Mestni kino Metropol _ This iire plesni ve^ NEDEUA.3.1. 18.45 Cerkev sv. Duha Cel|e Boáčni koncert vokainaskupinaCvet.Dmš-tva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, p. v. Tine Pečar P0MEDELJEIC4.1 18.00 Knjižnica Rog. Slatina Beremo ob kozarcu sUt*ne drii^ srečanje bralne značke za odrasle PRAVLJIČNA DEŽELA CELJE TOREK. 29. 12.: 10,00 Pravljično wdenje; 1700Pravljične vile in junaki: 18.00 Prihod dedka Mraza. SREDA, 30.12.: 10.00 Zadnje {^jično vodenje; 17.00 Pravljične vile in j unaki razodenejo skrivnosti otrolk^ silvestrovanja; 18.00 E^hod dedka Mraza. ČETRTEK, 31.12.: 10.00 Pravljične viJe in junaki se pripravljajo na silvestrovanje; Pravljične skrivnosti, rajanje, vilinski píes... 12.00 Naj olroSko silvestrovanje. STALNE RAZSTAVE KINO Galerija sodt^ne umetnosti Celje: Slika: prehajanja, do 20. i. Pokrajinski muzef Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetina ob reki, SrednjeveSki Uakovd na S]o-vejiskem , do preklica. Galerija Račka C^^Gcdâ tačka, razstava erotičnih predmetov, do 20. i. Muzej novejše zgodovine Celje: Josip Pelikan - slovenski fotograf / Pogledi na Celje, do 9. 2. Zgodovinski arhiv Celje; Naj zmdga pravica; o razvoju pravosodnih organov na CeljslUm. Avla EJektro Celje: Mona Liza, Maddona, Marija Magdalena, slike Zorana JoSića. do 22. I Galerija Volk Celje: Otok liha, prodajna razstava del Urške Sicherl.doii. J. Železarski muzej Teharje: X. celjska fotografska razstava, do JS-J. Galenja MIK Vojnik: plastike Roka Kornela in slike Ivane Andrič-Todič.do7. i. Špesov dom VojnUc razstava del DruStva likovnikov Slov. Konjice, do 6. i. €alerijaVelenje:Srečanjege-nerad j diplomantov ALUO1990-2009, likovna dela 19, umetnikov. do 30,1 Savinov salonžalec likovna d^ Mitje Ficka, do 3i. 12. I. Osnovna šola Žalec: 14. bienále otroSke grafike, dopre-klica. Kulturni ceiter l^$ko: likovna dela Jožeta Marinča. Muz^ Laško: 20 let mažoret-ne dejavnosti v Laškem Anina gpierijaRog. Slatina: Kristalne misli, dela Tihomirja 7b-miča in Jurija Dobrile, do 10.1. Knjižnica Šentjur. Deveta umemost. stripi Bernarda Kol-leja Prostûif SD $edina. Dram-Ife: Razbojnik Guzej med krivico. maščevanjem in legendo, do februarja 2010, www.ifovilednil(.coiii Pokrajinski muzej C^je: Kulturno in umetnosmozgodovin-ska razstava. Lapidarij in Cele-ia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Emololka zbirka Šmid. Zgornji tig Šentjur: stalna arheološlu razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipa včeva hiša Šentjur Ipavca - lovljenje in delo Gustavain Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija oko-Ëce Laškega; Pivovatstvo in zdia-vUiSkiturizem. Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimiuaje Celje • Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniSke ^irke. Muz^ novejše zgodovine Celje: Živeti v Ceiju. Zobozdravs-tvenazbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Us jaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Stmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje) ; Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geràaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče HochkrautTremerje, restavracija na celjski železnih postaji, Celeia park Celje in pošti Celje: liko vna dela Vlada Ger-šaka. Galerija Dan Celje: prodajna razstava del različnih avtoijev. Galerija Oskarja K<^ja Celje: prodajna razstava izdelkov iz sedj Nature in Eneigy Desi^ $et Cesarica BarbaraCel}M^>ob-likovalca Oskarja Kogc^ ter ^a-^Rudolfa ^xnzla na t^o Celjski grofi. Minoritski samostan Pod-četitek: Hobarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razsiavaMartjeGober, PLANET TUŠ S^D^n. 12.48 4.1. Kiocnrtotnrft m priàiei^e pnvico t^ffOlMlb« ^fTtlM. Avittf • úei\úM znmtwo fantKtiin« pufioknriiin« Avstv- «kàjski atmsMnù-fsntKOžna pustoloviâne • 30 BcfiČM ptnoi-inimírm đocTtiiijski pustolcn^&ia 30 Diqi nrtw - kwiCnfi dnnu DůbKdrtSvéeWzwtiiev-koffliina QTo^ívi« Jilwiifc Mko • míminn. sinhrofûtfHT Ljubcno, kňšm m iwM vm« -romantKM komedija tliteMt t» i^eá • miufitifind đnma Mlada ktnà ' domďjiřtiů wiMfíútíú triler Pirawmrioa- nnuliívto Stm mažka • dnđnslta komediia 2012 - znanstvenaffintB^ttSna drame Planat 61 -dnâinsha animiran» pustfiloviima - m)nrmm Za urt pnéttfvi» Éwwh yoldífita OS 973 37 00afobii£rtas»l«tMrtrM www.plaeat-tinji. MALI UNIOM SRHIA 18.00 Ljoliazan mm mm - roniantí&ia drama SOBOTA Id.Ofl Ijaharan nin* CMa • romanti£nd drvna 20.00 IMni^aar-kriminalna minamična dfíma NEOeUA 18.00 R«Viiiiii|OBW-krBnioaina romantiiSna drama 20.30 LjobatM Dima tm - mnvitična drama KOZJE SOBOTA 2OÍI0 italika MV8f«1N7, Bárta ÍvíM -1. flortalgí£ni fílmtld vBíar VELENJE Tom iHorntflniM 20.00 fltoM KM • ranarrtíční nMz&al SRBU 17.00 V vilivt-dniSfnka avantura 20.0D OakvMvtv-kameéía SLOVENSKE KONJICE â)80TA 20.00 Snti-trihf HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na todciif ob toricih in patldhi sanimtvo branja o ihrijonjij in delu na območju 33 občin na Celjskem. PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iaddje Novega tednika. Naročniki Imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JiWtl;^ tudi letnik Z010 41777771 m A prilogo TV-OKNO! ^^ * Vuk petek 48 barvnih strani t«lma|sk«9a s|Mrtda in tmhslvofti iz swta glasbe m zabm« NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA iíM in priim^ Datum rojstva: unca: Naprakiîcno naro&am Novi tednik u najmanj 6 meucav podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke ^)0raWjal urno za poo^ naroim&e službe Novegi tedniki Uspešni odbojkarji OŠ Šempeter V Šempetru že vrsto let med športi kraJjuje odbojka, ki navdušuje mUdo in staro občinstvo. V kraju se tako lahko pohvalijo z ze^ lo dobrimi rezultati ženskega in moškega odbojkarskega kluba. A največje presenečenje in hkrati veselje je bila lanska presenetljiva uvrstitev učencev in učenk OS Šempeter v finale Šolske odbojkarske lige. LeroSnjo sezono so začeli še bolj samozavestno in borbeno, saj so v uvodni tekmi z več kot 50 točkami razlike premagali OŠ Prevalje, vdru-gem kolu pa so na domačih tleli proti OŠ Gustava Šiliha Laporje dosegli zavidljivih 90 točk razlike. Odlično igro so ponovili tudi 9. decembra, ko so z nekaj manj kot 70 točkami razlike premagali Oš Hoče. Igra OŠ Šempeter je v letošnjem letu boljša pri deklicah, ki so od lani napredovale. Poleg tega na trenerski kJopi Šempelrane vodi odlična in izredno profesionalna zasedba. Igralce spremljajo Boris Klokoč o vnik. športni pedagog in trener ženske reprezentance Slovenije, ter še dva trenerja, Sebastjan Cilen-šek in Beno Božič. Po uspešno končani igri 9. decembra je Športni pedagog na OŠ Šempeter Boris Klokočovnik dejal: »Ekipa je leto starejša od lani ter s tem tudi bolj izkušena. Vsi si želimo, da bi vsaj ponovih lanskoletni uspeh, zato je tudi vzdušje enkratno.<( Lanskoletni najboljši igralec osnovnošolske odbojkarske lige Jernej Vr-hunc je ob zaključku tekme povedal: »Vzdušje v dvorani je bilo fantastično. Dekleta so si že v prvem nizu pridobila dovolj prednosti, da smo lahko igrali sproščeno in ubrano.« Ravnateljica Šole, mag. Petra Stepišnik. je dodala, da so za sodelovanje v ŠKL v letošnjem šolskem leiu prilagodili urnik pouka, da bi učenci svoješolske obveznosti nemoteno usklajevali in izpolnjevali. Izredno za- dovoljna je z delom kluba v Šempetru, ki je mladim odboj karjem priskočil na pomoč s trenersko zasedbo. Po^ nosna pa je tudi na podporo vseh zaposlenih, Staršev in ustanoviteljice - Občine Žalec. Ob obetavnem in uspešnem začetku mladih odboj-karjev v Šempetru je v zra- ku ponovno pričakovanje, da bodo tudi letos sodelovali v velikem finalu na tivolskem parketu. BARBARA COTiC Na Dobmi so otroci rajali 2 Damjano Golavšek. Rajanje z Božičkom V pravi zimski idili» v sončni in nekoliko hladni ne-delji, se je ambient pred Zdraviliškim domom na DobmI spremenil v pravo družcdDno in veselo božično rajanje. Javni zavod za turizem, šport in kulturo Dobrna je v sodelovanju z OŠ in vrtcem, Mladinskim klubom. Aktivom kmečkih žena ter s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna organiziral božično rajanje. S skupnimi močmi smo pripravili pravljični in pester program. Otroci, občani ter gostje so se najprej zabavali ob glasbeni in plesnih točkah plesnih skupin Blue Butterfly Dance in si ogledali novoletno ponudbo ob boSČnih pesmih- Z lutkovno predstavo Zrcalce so se otroci vživeli in odjadrali v pravljični svei. Zelo lep prodam za otroke je pripravila Damjana GolavSek. ki je otroke prav lepo ogrela - bili so navdušeni, skupaj so plesali, peli in se zabavi. Z Damjano Golavšek in palčicami so otroci skupaj priklicali še Božička, ki se je pripeljal kar z vlakcem v spremstvu jelenčkov, škratov in palčic. Otroci so z Božičkom okrasili novoletno jelko in prižgali lučke» nato je vsem pridnim otrokom Božiček razdelil darilca. Božiček je s pravljičnimi bitji in otroki rajal in plesal. Med rajanjem so si lahko obiskovalci na sejmu nakupili razne dobrote, okraske in druge izdelke, ki so jih ponudili sodelujoča društva, vrtec in osnovna šola. Otrokom smo pričarali iskrico v očeh, veselje in smeh na obraz, Božiček pa je obljubil, da se drugo leto spet vrne. BM Probankâ je z donacjo fiodelovdia pri nakupu EKG aparata za diagnostiko kardioloških stanj za potrebe otroSkegd oddelka za ^loino bolnilnko C«lie. •1 PROBANKA J nu^A/uii itufiu Bela pravljica za upanje V Osnovni šoH Vransko-Tabor so se zbrali na 10. dobrodelnem koncertu, ki so ga letos poimenovali Bela pravljica za žarek upanja. Tako so polepšali večer mnogim staršem, krajanom in dobrotnikom ter se hkrati zahvalili za njihovo dobrodelnost, saj so se vsi prispevki tega večera zbrali v skladu Žarek upanja, ki mnogim učencem omogoča r da doživljajo tudi radostne plati Šole. Poročilo o delovanju Žarka upanja je podala šolska psihologinja Mira Brinar-Huš, ki je poudarila, da brez njega mnogi učenci ne bi mogli prisostvovati izvenSol-skim aktivnostim, ki jih je treba dodatno plačati. V preteklih desetih letih so zbrali preko 20 tisoč evrov in pomagali mnogim učencem. Na prireditvi so poleg učencev sodelovali še Petrovi tamburaši iz Šempetra. Po prireditvi so udeleženci lahko obiskali tudi božično-novo-letni bazar, kjer so učenci prodajali svoje izdelke, izkupiček pa namenili za Ža- rek upanja. Prireditve so se udeležili rrmogi starši in krajani, med njimi župana Franc Sušnik in Vilko Jazbinšek ter Sonja Zaje, predstojnica Zavoda za šolstvo OE Celje» ki je zbrane tudi nagovorila. Ravnateljica Majda Piki se je nastopajočim in njihovim mentorjem zahvalila za vloženi trud. staršem in dobrotnikom pa za darove. Posebej se je zahvalila obema občinama in podjetju KI V Vransko, ki so največ prispevali v sklad Žarek upanja. TT Druženje na Vranskem so popestrili ^di ucenci. Prižgimo si lučke t^to 2009 se počasi poslavlja. V pravljičnem predpraz-ničnem vzdušju in v pričakovanju prostih prazničnih dni smo učenci OŠ Dobrna in otroci Vrtca Dobrna pri- pravili že kar tradicionalno prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter novem letu Prižgimo si lučke. Otroš* ki pevski zbor, recitatoiji, plesne skupine, deklamatorji, mladinski pevski zbor, pove- zovalca in sekstet Vigred so v četrtek. 17. decembra, v polni dvorani Zdraviliškega doma vsem navzočim prižgali lučke v mislih» srcih, dlaneh ... SONJA SPBGEL Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3,000 znakov. Eteljše prispevke krajSamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, oa katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Slovenija zbudi se! Po navedbah mineva (nedorečenih) 20 let, ko bi se naj začeli procesi osamosvajanja v Sloveniji. Pozabljamo, da je Slovenija v bivši SFRJ imela boljši status kot drugi, ki smo ga ob razpadu Jugoslavije vsi državljani Slovenije v primerjavi z ostalimi republikami čutili na svo-ji koži, Imeli smo varno zaposlitev in razmeija v višini plač so bila sprejemljiva (kar za danes ne smemo trditi}. Po prevzemu oblasti s strani Demosa, temu takoj ni bilo tako. Razpadel je ekonomski in politični trg, delo je izgubilo nekaj deset tisoč delavcev. Hvalisanje članov Demosove vlade, ki smo mu bili priča na soočenju 29, 11. 2009 na nacionalni televiziji, ki ga je vodila dr. Rosvita Pesek, ni bilo takšno. Vsi so trdili, da je imel Demos skrbno pripravljen scenarij za prevzem oblasti, s svojo vojsko in ostalim za obstoj države. Vse to je ena velika laž in resnica je takšna, da smo izgubili Jugo-trg, počitniške kapacitete na Hrvaškem v veliko primerih, mejo s Hrvaško in vse to potrjuje, da sploh niso bili t. i. akterji pripravr Ijeni. Bili so pripravljeni samo kot revanšisti, za vse kar se je zgodilo posameznikom med njimi. Vsi ti so se šolali v sistemu, ki jim je omogočal brezplačno šolanje. Resnica je samo ta, da so Cerkvi takoj vrnili skoraj vse premoženje v naravi in to brezplačno, kar je imelo za posledico kar nekaj stečajev ob- wiiiiw.raili0€elje.G0in stoječih firm. Ponudili so še druge možnosti socialne varnosti duhovnikom. Sedaj pa dolgujejo kar nekaj milijonov evrov Izposojenega denarja. Pa o tem nič govora akterjev... Cerkev bi morala zdaj v krizi premoženje odplačali in bi šel denar v pokojninsko blagajno. V tej recesiji so za Ljudi naredili bore malo ali pa nič. Naredili pa so nekaj in to je, da so se kadrovsko pomešali. Še ena cvetka je bila očitna, ki jo je izrekel prvi predsednik vlade, da so imeU scenarij za evakuacijo svojih družin (nič pa, kaj bo z ostalimi državljani Slovenije) in da bi nas 5Ó0 pripravljenih vojakov obranilo. Smešnol S tem potrjuje, kakšen patriot je bil, ker bi najprej poskrbel za svojo družino. V takšni krizi kot smo, ni na mestu iskati vseh možnih izgovorov za vse, kar se je dogajalo, in trditi, da je vse slabo, kar se sprejema. Sami akterji pa ne (kjejo konkretnih predlogov, da bi se zadeve reševale na način, ki bi prinesel rezultate in boljše življenje in blaginjo prebivalstva v Sloveniji. Smo tako majhen narod, pa tako raznolik v politični miselnosti, da bi vendarle morali doreči in pozabiti strankarsko pripadnost, da vsako stranko predstavljajo člani, ki so nezadovoljni z živ-ljenjem. , Zamislimo si, da smo sedaj v skoraj isti situaciji, saj razpada trg v Evropi in širše, in se sprašujemo, če se je vredno potruditi, da vsi skupaj na* stopimo ne glede na politično pripadnost in si omogočimo več dela, več denarja in s tem boljše življenje. Zavedati se moramo, da nam počasi potrpljenje kopni in dajmo zato strniti naše vrste in se zavejmo, da morajo živeti tudi naši zanamci in Še generacije naprej. NIKOLAJ RAK, Prebold MODRI TELEFON Obrazec s pomoto Starejša bralka, ki je pred kratkim izpolniJa obvezno prijavo o številu oseb v stanovanju, se je pri izpolnjevanju obrazca zmotila. Zanima jo kaj naj stori, saj ima to za ojo hujše finančne posledice. Iz službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo: »Če se je bralka zmotila pri izpolnjevanju obrazca, naj se obrne na upravnika in mu sporoči pravo število uporabnikov.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste; kam bi se obrnili, lahko pokličete Striko našega Modrega telefona 051/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom In petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Vloga kmetijstva in kmetov v naslednjih letih Na neformalnem srečanju evropskih kmetijskih ministrov v Nemčiji so minisui razpravljali o prihodnjih izzivih podeželskih območij v EU, Slovenski kmetijski minister je na zasedanju poudaril večnamensko vlogo kmetijstva, ki mora biti po njegovem mnenju prilagodljivo ter trajnostno in konkurenčno usmerjeno. Ministri so na zasedanju, ki ga je vodil nemški kmetijski minister, sicer razpravljali predvsem o treh vprašanjih: vlogi kmetov v naslednjih desetih letih, prihodnjem razvoju podeželskih območij in o usmeritvi skupne kmetijske politike pri reševanju izzivov, s katerimi se soočajo ljudje na teh območjih, Slovenski minister je na srečanju izpostavil potrebo po pospeševanj u inovativnosti, kakovosti in iskanju alternativnih virov dohodih v manj raz- vitih obmoQih. Slovenska delegacija je med drugim predstavila potfebo po enakomer-nej šem razvoju mest in vasi ter dopolnjevanju njihove ponudbe in povpraševanja. Pri tem je minister izpostavil, da rešitve za razvoj podeželja ne morejo biti enake za vsa podeželska območja EU, ampak je treba upoštevati njihove specifične razvojne danosti in potrebe. Čudi me obnašanje lokalnih skupnosti v Sloveniji in obnašanj e kmetijskega ministrstva, kajti v tej preljubi Sloveniji je samooskrba samo še približno 35-odstoma. ANTON ZVONE CIZEJ, Celje Božično-novoletna prireditev za otroke v nedeljo, 20. decembra, je bila v prostorih KUD Zar- TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Torek, 29. december: Ob 2.14 vstopi Luna v Dvojčka in sprosti komunikacijo in željo po spremembah. Ob 8.56 bo napet kvadrat Venere s Saturnom, kar lahko sproži težave v komunikaciji, previdni bodite pri avtoriteti, oblasti, Potrpežljivost bo najboljša. Večer bo bolj sproščen in lahko se boste prepustili misli na praznike. Sreda, 30. december: Dopoldne bo Luna v prijetnem sekstilu z Marsom, zato bo veliko dobre enei^je. Izkoristite jo za zadnje nakupe in načrtovanje prihodnjih ur. Mogoče vam bo kakšna malenkost zamajala zaupanje» a se boste vseeno odlično znašli. Čudovito za sproščen klepet, srečanja z ljudmi, krajše poti, sprostitev. Zvečer ne sprejemajte nobenih odločitev, saj morda ne bi bile najboljSe. Kvadrat Lune z Uranom svari pred tveganji vseb vrst, Četrtek, 31^ december: Ob 4.46 vstopa Luna v Raka. Pomembna bo skrb za bližnje, za družino. Dopoldne in opoldne bosta napeta aspekta prinašala zmešnjave in razpršeno energijo, Luna bo v opoziciji s Plutonom in kasneje v kvadratu s Saturnom. Napetosti bodo povečane. Popoldne bo Luna v opoziciji z Venero prinašala občutljivo energijo. Lahko se vara porušijo načrti, zato imejte rezervne. Ob 2L04 nastopi polna Luna v Raku in nekaj minut kasneje Lunin mrk. Previdno! Mrki prinašajo spremembe, ki bodo vidne daljše obdobje. Vpliv Raka in Kozoroga bo obarval večer nekoliko drugače. To ne pomeni, da se ne boste sprostili, pač pa, da bodo misli pogosto daleč stran. I^hko ste občutljivejši v odnosih, Pomislite, če je vredno zadnje ure leta porušiti, kar ste s potrpežljivostjo gradili. Imejte na vse filozofski pogled. Kakšna bo najdaljša noč v letu, je odvisno od vas. Pla-ňeti vas ne bodo ovirali. Poskrbite, da bo Čarobna, romantična, ko pridete domov pa še strastna! Petek, 1. januar: Dopoldne bo namenjeno počitku po praznovanju-Nekateri se bo« ste odločili ta čas preživeti fizično aktivno, saj je tudi to odličen način osvežitve telesa in duha. Vladavina Kozoroga bo vse do 20. januarja, ko prestopi Sonce v Vodnarja. Merkur v Kozorogu in Mars v Levu sta še vedno re-U'ogradna. Luna v Raku bo popoldne v ugodnem trigo-nu z Uranom, kar prinaša živahno energijo in pestro dogajanje. Sobota, 2. januar Luna ponoči vstopa v Leva in prinaša ustvarjalno in kreativno energijQ. Dopoldne bo v lepem aspektu s Saturnom, zato bodo mnogi že poprije-li za delo ali se lotili obveznosti. Odlično za razmislek o svojih dosedanjih dosežkih in planiranje. Nedelja, 3. januar: Zadnji praznični dan bo pod malo bolj napetimi ener^jami. Še zlasti napeli so lahko Levi, Vodnarji» Biki in Škorpijoni. Zaradi srečanja Lune in retrogradnega Marsa v Levu bosta adrenalin in su:ast močno povečana, vendar tudi samosvojost in irma, Kompromisi faodo nujni, če želite preživeti kolikor toliko miren dan. Zvečer bo Luna v opoziciji z Neptimom. kasneje še z Jupitrom. Moč presoje bo slaba, zato ne kujte viso-koletečih načrtov, saj lahko vodijo v razočaranje. Ponedeljek, 4. januar: Luna bo ponoči vstopila v pridno Devico, zato bo začetek leta deloven. Lotili se boste pos- ja Trnovlje - Celje že tradi» cionalna prireditev za otroke Prihod Božička, ki jo skupaj s Krajevno skupnostjo TY-novlje pri Celju organizira odbor za prireditve domačega kulturnega društva. Po čudo-yiú igrici Miškulin. ki jo je režirala Cvetka Jovan - Jeki, j ë otroke obiskal Božiček. Obdarjeno je bilo 160 otrok v starosti od 1-8 let. ' Ob tej priložnosti se Odbor za prireditve KUD Zarja Trnovlje zahvaljuje svojim donatorjem, ki so jim tudi letos nesebično pomagali, da je prireditev res odlično uspela. Zahvala velja posameznikom in podjetjem: Knjigovodski servis Simona Podpe-čan s.p. Celje, CT Trade d.o.o.. Kaplja d.o.o„ Čretnik Brane - KO-GA d.o.o.. Bife Puncer Ivan s.p.. Sinteza Lining d.o.o.. Felix d.o.o., Her-mi d.o.o., Bimex d.o.o., Vi-papen d.o.o.. Avto Goleč s.p., Avto Dejan Gorjan s.p., Dik-plast Dušanka Kregar s. p., Kea - Trgovina Ljubečna, Ober Trade d.o.o., Pekama Geršak • Brance Rafael s.p.. Magma d.o.o.. Gosti š če Medved Škofja vas, Simbio d.o.o., Pa-vlič Franc s.p., Bombač Bojan s.p.. Mesarstvo Lešer Lopata, Celjske mesnine d.d., VP.C. d.o.o., Bial d.o.o.. Kolene Branko s.p., BIOTOPIC d.o.o., Instalacije Razgoršek, Josepnine Collection - Viden-šek Jožica. KM Instalacije ter Vanja Tajnšek in Krajevna skupnost Trnovlje pri Celju. TANJA HRASTNIK, koordinatorica Odbora za prireditve KUD Zarja BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE pravljanja, če tega niste storili že zadnje dni leta 2009. Sonce se bo srečalo z Merkurjem. Oba planeta sta v Kozorogu, Merkur retro^adno. Pojavi se želja po nap^ovanju, rodijo se lahko lepe ideje, a jih realizirajte Sele drugo polovico meseca, ko bo direktni Merkur zagotavljal uspeh. Odlično za reševanje vseh nedokončanih zadev, pri katerih boste uspešni. Torek, 5. januar: Luna bo ponoči v lepem aspektu z Mer-kurjem, Venero ter Soncem, dopoldne nastopi še srečanje Merkurja z Venero. Pojavijo se lahko nerazrešene zadeve v ljubezenskih odnosih, tudi pri financah, pri reševanju teh boste uspešđ. Čas je dober za zahtevnejše delo, urejanje uradnih in finančnih zadev, za izboljšanje odnosov, različna srečanja, tudi obiske prireditev. Kozorogi, Biki in Device bodo zelo prodorni in uspešni, vse SÇ jim bo obrestovale. Večer je lahko bolj su-e-sen. Opozicije Lune z Uranom lahko pripelje do nenačrtovanih dogodkov. Poskrbite za umirjenost, sprostitev. Sreda. 6. Januar: Luna zgodaj zjutraj vstopi v Tehtnico in izpostavlja odnose. Ker bo v kvadratu s Plutonom, lahko marsikaj razčistite, do tega vas bodo pripeljale okoliščine. Pazite, da boste pri tem dovolj obzirni! Srečanje Lune s Saturnom bo ohladilo toplino prejšnjih dni, vod-nosih lahko zave je pravi hlad, saj bo delovanje podrejeno razumu. Aspekt je dober za zahtevnejše delo. za kar je potrebna dobra koncentracija. Četrtek, 7. januar: Luna v Tehtnici bo ponoči v kvadratu z Merkurjem, qutraj pa tudi z Venero, Malo pred opoldnevom nastopi zadnji Lunin krajec v Tehtnici. Neodločnost bo povečana, tudi notranji nemir. Ženska in moška energija si bosta nasprotovali, za sodetovanje se bo treba zavestno truditi z večjo prilagodljivostjo. Potrpežljivost naj bo vodilo tega dne zlasti za Tehtnice, Ovne, Kozoroge in I^ke, ki bodo še posebej napeti. Zgodnje popoldne prinaša bolj dinamično in laeativno ener-^jo. Luna bo v ugodnem aspektu z Marsom, kar bo zelo odgovarjalo Ovnom, Levom, Strelcem, Vodnarjem, Dvojčkom in Tehtnicam. Astroioginji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9sm 041 404 090 14 24 43 ftâpovodl, bíolerapíje, regresije astnaloginje .gordena^lol. net www.gordana.sl ASTROLOGIN^ DOLORES o»o4aei 09014 26 27 gsmr (Ml 519 285 napovedi, primerjalna analiza astro^inja^iloloreâ .el www.âoioree.sl KUPON ZA NAROČILO ASTROLOŠKE NAPOVED! ZA 2010 Ime in prilmH_ 25m Ulfca rnitçvilke I ^ Rojstni podeikl îWefo«vgsm (ddtum. ura. minuta in knj rojstva) t Podpis MACIJE Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI PQkličite:GSSni^ KILF (NŽENIRINO HrvoHn ii Partnv din. X RAČUNOVODSKI SERVIS S«dfti: Tnlfi. MlđkoHsve 11 račijnev«d&k« fle^Hve zo. d.o.«., d.(i.o„ s.p., druifvo dovcno jv^lovonjo PE;KoM£« IOâ.3301 lal./h»: 03 5707 eim: 041 677 900 •-p«3ta: rQcvnAvodfttvQ'7d • wnswnqcmc * zmondfwwin ob«tmo wwr^sebœmrttçoiini-ftfi? 'Šiviljstvo KRPIC^ MarIbonkAcafittiâ ' 9000CtŘ^ TM.: 0^54-13-29$ !IÍMM ODMULMĆAS: 06:00-19:00 07d)0-13£i0 • orrgir»! bm^lânlejeansa -p9pravlla usnjenih oblaćil naM^bipninlM ZAPRTO www.kitajskamedicina.si TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE Mariborska 12Z 3000 (Ulje Tel.: 040 720189 2elene ulica 17,2000 Maribor T«l.: 040 417 463 d^l 05 912 43 43 bifilmiM Cf Mtcr m teí«. ^ ^^^ ^ * masaži; / * svetovanje dernutoiogi-, QAL ERJ Najboljša izbira okvirjev v mestu irawnva 3000 Cel)e.SU Tel: /S48 50 22 Delovni ^s: ponedeljek'petek S-14ln 16-19 sobota S-12 IZVEDBA VODOVODNIH IN ONTRAINIH NAPEUAVIBt SANACIJA KQWNIC lUCOB VEBBOAI Um, Pražlnslu m 34/d. ^om. gnn: 682 9D7 Lamald.o.o. notraxja oorenia i inui^^n Zvi • ^ oblikovanic .. t. C+3863W1006 (PGD.P2Î.PÎD) splet wwwJwul.si i I 11 DOM ■ REiiTVC ZA VAS DOM Z AKCUSKIMI aNAMI « paoda;a gotovega parketa (N LAMIHATA ZI.OOM • STTOROVNO IN HiTRO P0LA6ANJÍ MARTIN llOAWkK S.P. • PROOWA. SVETOVANJEIN IZBřSI kuh^^u. M£DSO0 IN dnevnih SOB na vasem DOMU tlí • NOTRANJA VRATA • POHIŠTVO PDNASOÙLU Spl»T: wMW ildomj^ WWW.COMPUTER-PLANET.SI HITRO IN UGODNO ifg^ POPRAVILO RAČUNALNIKOV NA VAŠEM DOMU ALI PODJETJU Tdl: 0590 70101 Mob: 051/620-261 ^ . j ramska C.54,Šempeter fnfo@computeri)íaf>dt.sÍ SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA MiAA. PESIoMiBkeKofiJk« fatíakmy** UptonlqUIlcdM I:+3S6(0)37«USSS T:-k386(0}37$d1$aO 577 4733 F.:-t-3B6{0}37Sdí884 i V Igsk Vi^ja V3515, 32l2Vojnik TeL 03/78-00-750 ÛSM.: 041/645-715 vvviAv.miooprema^i KUHINJE PO VAŠI 2EUI Matjaž Železník ughícvanje kimrjev pm : 041714240. ^pošta: matjaz.zeleznikS6io1 jst Qifl-Iit^r glasbeni center Gosposka 25.3000 Olje tel.: 03 548 40 06Jaks: 03 54« 40 60 MAC-ŽCLSNIK do.o. Milânskega 12,3000 Celje tel.: 03 5413266 ID: SI3826S397 IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV irelkù Edi Gsm: 041681-SSC 1 Vreeko Robi C$ni:041 708-9; 5 VREČKO Edi s.p. 3000 CELJE, Br^g 9, UU fax: 03/492 61 64 www.kamnosestvo-vrecko.si ' ^^Tektro stont^e Boris Krof I Ič s.p. VrhiflS, 3221Tchaije rjTOliO \ i.clektrokroflic.si D I P Y -3 220 r LC A FAX.: +366 3 4Ô2© 222 Plexi steklo... EUROS' Cg^mje poševnih pmtom RQQOM.COM ______B«wie«»tfw ^caS wwwíiřDffll^wsi laieltev íí trtsfld Têl* 03/7805960 __ Gfln:041675S95 0333 EfcrfoSto flitenk modulov sooftilh < KK e/t/tje^ MARJAN TERŽAN 9.(1 Mapkboi3k3 54 p.p. 1013.3102 CeUE Tel.: 03/491-3a'00< Fax: 0V491-38-01 COUOf K StlUNKC v OPTmi TIKA^ V«H NUPIHOl • 3TnOW>MPReQieDVTlMZA06«LA • KVALn^THASTSKLAINOtCVlRJE 2A KOREKCIJSKA OĆAtA • STACaeVNt MSOLCDZA KONTAKTNE LEĆC • KVAUTETNE KOKnKTNg LSCE • ûsmAZA Komwa>4EU£e • $ú««ČMAOftAI>PfleZ>W4IHPnO(7AUiU.CeV ^ICMOST . UâîlN nuWMNI ZA?TTUMKeO(^Kg> DELOVNI 6aS: ďeOvnkki Od S.00-t9,00. sobota od 8.0Q*12.0CI AVTOPREVOZNiSrVO GRADBENA JoleT Mehanizacija AncnM s.p. Ttirno 2a. 3263 Gorica pri SU vuci Til: 0^74^3000; GSM: 041/644-868 PLAMIRiMJf ZEMUISCA Z»UUM)2£RJI, UREJAMIEOCÛLKE, OKOflZBAGRI INMINIÍMftl. MPHSOPKVOĐOMHUA, IZPOSOJA MINI BMOV, VALiMJEV,VlStOPlO$t KOMPRESORJEV IN AGRECATOV. f TAXIBUCKO • " Vedno z V^ml In zrn Vte». ^»f51490 0101 ^rrj^^yi^n^ Ul Prankotovih žrtg? 15,3000 Ce^ KLJUČAVNIČARSTVO APLENC ANTON s.p. pTekM)e2M'í21lftK)fJAVAS'Tel: 03/541 soil,«íSMiMI 531976 možnost kurjave na drva, oljâ in premog IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OOREVANÍE ELEKTRO KLIMA VUr)«v»15e Td; 03 781-2241 TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VA$ DOM Izmerd, svetovanje, izdeldva, montaža, demontaža - vsepovaSih idjah ^NA MiZABsrvo e-mali:mlza5tvakonjn@sioLnet; ^lettv^wwjni oruiLSi OGRAJE KOCEVAR - 4§_9J9K\ - * JH - .^^E 03 S70 1SS1 www.ograje.com Cvet IÍ Čd fna ^^^^ Dušana Kvedra 43, " lUI A I n A'/ IVlAJUA iel:03574n00 MAJDA MAUERs.p. GSM.041/720531 O Sveze rezano {vetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti O Porodne dekoracije O loncnice v poslovnih prostorih O Žalni izdelki M^ffCTWSTnWfffffFWHfffW Ce$U f>a grad ^000 Celj« • www.edvardvengust^i gl'KV-.Tl ^ r AVfoeusm murnu ENOU NřWia La«6,»OOCerje gsm 041 $7SS97 Ik montaža gum FtUHC MAK eezKMkova un 1,9000 CdH T«U03S415623,GSM:W1 759704:041 331 731 sERVis.POffiAVnLArzAvoa motornih delov, DELOV PODVOZJA ZA VSE TIPE OSEBNIH VOZtL darko mavric s.p. C. to|aruki9iedrvdft ISa, dmtjur HI.:0374S »06,7492077 te »07.749 »76 OSII:041S100» êdUJ^A Ïàmààïàffi 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU 03 781 8Z 45 051 649 780 w WW IP rl m oilc« > i _l Posel: Vaš vladař Mars prinaša ogromno borbenosti, notranje moči. tekmovalnosti prvo poJovico leta in jeseni. Pošteno si boste izborili svoje pozicije že marca. Mnogi boste uspešno zače^ čisto na novo, kar bosta poleti podpiraJâ Jupiter in Uran vvašem znaku. Ostali boste imeli veliko priložnosti, da utrdite ali nadgradite področje svojega dela. Septembra boste uspešno prestali testiranje moči, zadovoljstvo tudi g^ede fmanc. Oktobra previdno, lahko kaj spregledate! Ljubezen: Za odnose se boste bolj potrudili. to prinaša dobre energije. Ne bodite prezahtevni, kar je tudi posledica retrogradnega Marsa, vašega vladarja. Maja več domišljije, pa bo prijetno. Poletje lahko prinese novo ljubezen, polna Luna v vašem znaku bo septembra odločala o trajnosti ljubezni. Novembra in decembra boste spel zacveteli v močnih občutkih. Pazljivo čisto ob koncu leta, ki bo po čustveni piati precej streseni Počutje: Vitalnost bo na visoki ravni, bolj kritično izpostavljena je le jesen. Zelo pomembno je, da sle uspešni pri premagovanju stre sa. Ker ste ljubitelj športa in rekreacije, boste dobro formo z lahkoto vzdrževah. fIK Posel: Še se bo treba ukvarjati s starimi zadevami, kar vam lahko občasno načenja živce. Trma in upornost, po katerih slovite, bosta tedaj nastopila kot zaveznika, saj ne boste popuščali. Veliko ste se naučili s pomočjo Saturna, prepričljivost in znanja boste uspešno unovčili. Kljub občasnim zaple tom, boste vedno znali potrpežijh^o počakati, da nastopi primeren čas za akcijo. Posebej zadovoljni boste proti koncu leta, ko so mo-go6 nenadni, nepričakovani finančni prihvi. Ljubezen: Saturn vas je v preteklih dveh letih in pol preizkušal tudi v o<^osih in leta 2010 bo še malo kazal moč. To bo za vas preizkus, če ste osvojili Jekcije, ki vam jih je hotel podati. Osamljeni ne boste, previdni pa le bodite proti koncu poletja, ko lahko pride do nesoglasij in zapletov. V ijut)ezen boste uvedli novosti, saj veste, da čisto po starem ne ^e več. Počutje: Nekatere stare, morda celo kronične težave, se bodo unesle in vitalnost bo v porastu. Ker boste zaradi manj naporne in stresne splošne situacije manj obremenjeni, bo tudi psihično počutje bistveno boljše. Ob tem boste znaii poskrbeti za sprostitev, Jd je nujno potrebna. v^om Posel: Mnogi lahko začnete na novo, zanimala vas bo tujina, odločite se lahko celo za samostojno pot ali vlaganja v dodama znanja, kar vam spet odpira priložnosti. V značilnem živahnem ritmu boste komunicirali, se dogovarjali, pohii boste elana in pripravljenosti, da si izborite želeni položaj. Samozavest bo rasla, elan tudi. Povečani dohodki bodo dokaz uspešnosti, kar vas bo še posebej veselUo. Zaradi prilagodljivosti boste uspešni v timskih poshh, najbolj boste blesteli pri delu s strankami. Vse vodi v uspeh, ki se ga boste ob koncu leta veselili. Ljubezen: Večkrat boste želeli, da partnerstvo postane varen pristan. Želeli si boste družinskega življenja, kar bo presenetilo še marsikoga med vami! Čakajo vas bolj in manj prijetni trenutki, več bo pozitivnih! Lahko se prižgejo Iskrice tudi tam, kjer je tlelo le še malo žerjavice. Počutje: Največ za dobro počutje boste storili, če boste uspešno umirjali svoj nemimi duh in si vzeli dovolj počitka. Dobra družba in zanimivi sogovorniki bodo nekaj najlepšega za vašo dušo. Potovanje v kakšne eksotične kraje bo balzam za psihično in fizično zdravje. Posel: Sprememtiam je zelo naklonjena prva polovica leta, ko boste imeli zavezniké med planeti, ki skrbijo za uspeh. Mnogi boste izbrali nov posel, okoliščine bodo naklonjene. Zaradi uspehov boste samozavestni, močni, Zadovoljstvo s finančnimi rezultati vam bo dalo krila. Motivacije in energije bo dovolj, tudi v kritičnih trenutkih ne bo pasivnosti. Ljubezen: Naklonjeni Jupiter lahko prinese samskim partnerja iz sanj. V najlepšem spominu bo ostal maj in debo še jtmij, ko bodo prišle na dan lastnosti, ki vas najbolj krasijo. Izžarevali boste marčno privlačno energijo. Nič posebnega ne bo treba, da boste nase po-tegnih občudujoče poglede. Veliko priložno-sti bo, da uredite razmena, odpravite listo, kar vas razdvaja in stopite stopničko višje. Počutje: Bolj boste izpostavljeni stresu del avgusta in septembra, tedaj je lahko počutje in zdravje malo slabše. Bistveno je, da se boste sprostili, preživljali čas z ljudmi, ki so pozitivni, in ohranili optimizem. Intuitivno razmišljanje bo velikokrat boljše od razumskega, zato sodelujte sami s seboj, šele kasneje z drugimi. Posel: Obdržite odlične ideje zase. saj jih boste lahko uspešno začeli uresničevati že konec pomladi. Jupiter bo čez poletje zelo dobrohoten, poskrbel bo za lep napredek, živahne stike s tujino... Zelo uspešno boste zakorakali tudi v čas po počitnicah, polni moči, energije in neustavljivi v svojem poletu. Sončevo leto je prav vam najbolj naklonjeno. Zaradi tega boste ob koncu leta s poslovnimi in finančnimi rezultati zadovoljni. Ljubezen: Zveze, v katerih že dolgo škripa, se lahko prekinejo. Več planetov vas bo opozarjalo, da je zadnji čas za spremembe in da spustite v ljubezen nov, svež veter. Nove ljubezni, veliko se jih bo rodilo že spomladi, še več poled, vas bodo osrečevale in čustveno izpopolnjevale. Obeta se čudovito poletje, izkoristite junij in julij, ki bosta še posebej romantična. Počutje: Zaradi izrednih aktivnostih skozi vse leto bodo zelo povečani tudi napori, ki jih boste vlagali v delo. Zato bosta sprostitev in počitek še toliko bolj pomembna. Ne izbirajte le med adrenalinskimi športi, tudi zmerna rekreacija bo odlična. Posel: Mnogi se boste spogledovali z možnostjo dodamega dela ali načinov, da bi to dos^i. Vladar Merkur prinaša odlične Ideje, a zelo previdno v času njegove retrograd-nosti. Med aprilom in junijem boste zaradi okoliščin spremenili tempo, a bo to potrebno, da boste potem spet dobro napr^ovali. Zelja po večjih spremembah bo ob iznajdljivosti in sistematičnem delu uresničljiva v različnih obdobjih leta. Leto boste zaključili zadovoljni, čeprav ste po naravi sami sebi kať hud kritik. Ljubezen: Zaradi izrednega zanimanja, ki ga boste posvetili poslu, lahko v določenih obdobjih postavite ljubezen preveč na stranski tir. Največja umetnost bo usklajevati zasebnost in posel, da ne bo očitkov partnerja. JuUja in avgusta vam bodo popustile zavore in Še najbolj zadržani se boste sproščeno prepuščali vsem radostim ljubezni. Zelo osrečujoč bo tudi zaključek leta. Počutje: Stres je večni sovražnik občutljivemu živčnemu sistemu, narava pa najboljša zdraviteljica. Redno gibanje in rekreacija bosta naredila pravi čudež. Lahko se celo odločite, da odpravite kakšne škodljive navade, kar bo še dodatni plus. mmm Posel: Marsikdo bo še vedno zelo prodoren v poslu. Saturn, gospodar časa in usode, ki je že oktobra 2009 vstopil v vaš znak, vam bo krojil usodo naslednji dve leti in pol. Že prvo leto boste naredili preobrate in nehali z zadevami, ki ne prinašajo dobička. Pri delu se lahko oprete na energijo Marsa, ki bo bival v Levu vse do začetka junija. Več previdnosti v zadnji tretjini aprila, ko bo Merkur nastopil retrogradno gibanje. Ljubezen: Ugotavljali boste, kakšna so čustva, kje je treba spreminjati zadeve. Vaša vladarica Venera bo najbolj radodarna aprila, saj bo bivala v Biku. Izžarevali boste močno enerpjo privlačnosti, lahko se celo na novo zaljubite, Poleti lahko doživljate mnoga presenečenja, ne glede na to, da boste včasih želeli le mirne trenutke v dvoje. Sredi septembra bo Venera v vašem znaku prin^ala pravi ognjemet strasti, erotike in čustvene vzvišenosti. Počutje: Skrb za zdravje se bo povečala, prav tako potreba po gibanju in zdravemu načinu prehranjevanja. Marsikdo se bo odrekel nepravim razvadam in v življenje vnesel več reda in discipline. BíOÍ?PlM Posel: Leio 2010 bo zelo pomembno, saj boste veliko zadev zaključiti In začeli neka; povsem na novo. Malo težav bosta povzročala retrogradni Merkur in Saturn, upočasnila bosta zadeve in zapletala življenje. Vstop Venere v Bika aprila bo pravi balzam na finančnem' področju. Pri tem ne boste zadovoljrti z obstoječim, ampak delati načrte, kako čisto na vrh. Ljubezen: Konec januarja bo vstopil Jupiter v Ribi in prebudU nežna čustva. Ponesel vas bo med zvezde in zmanjševal razsodnost. Obetajo se zelo lepi trenutki, ko boste pozabili na vse irf se prepuščali nežnostim in objemom. T^jdi april je zelo izpostavljen glede čustev. Venera v Biku bo prinesla nujne spremembe. Septembra si boste privoščiti potovanje z ljubljeno osebo. Venera bo v vašem znamenju. Zelo strastne urice! Počutje: Zaradi novega načina življenja, ki ga bo prineslo leto, boste narediti večje spremembe. Pomembna vam bo kvaliteta, zato boste imeti visoka merila, kako ohraniti zdravje, da bo dobro služQo še dolgo. V prvi tretjini leta boste narediti pomembne r^Črte in jih ob polovici leta še utrdili. Pojaviti se boste v novi preobleki in šokti"ati marsikoga. m^m Posel: Na začetiR£S (M1S19265 090 61 In090 27 novi tednik VETI 27 KUHAJMO SKUPAJ Silvestrska večerja v oddajah Kuhajmo skupaj na Radiu Celje vam je Andrej Voh iz Srednje Šole za gostinstvo in turizem Celje svetoval, kako se lotiti različnih, predvsem sladkih dobrot. Ibkrat je za vas pripravil predlog za silvestrsko večerjo. Brez strahu, recepti so enostavnir izbira pa vaša morda bo letošnja silvestrska večerja a la Radio Celje. Dober tek želimo tudi v letu 20101 2^liščna skuta z orehi Čebulna pogača XXXXX Brokolijeva kremna juha XXXXX Paranji zavitek s pistacijami in papriko Grahov pire s smetano Zdrobovi ocvrtki Dušen por in korenje XXXXX čokoladna pena z janežem Brokolijeva kremna juha Zeliščna skuta z orehi Potrebujemo: 5 dag masla sobne temperature, 25 dag dobre skute (pretlačimo jo skozi gosto cedilo), ščep soli, poljubna sesekljana zelišča: peteršilj, bazilika, drobnjak, timijan, pehtran ... Priprava: maslo penasto umešamo s Šibo in mu dodamo skuto, sol in vsa sesekljana zelišča. Dobro zmešamo. Če je skuta premalo mazava, ji dodamo še Icakšno žlico kisle smetane. Dekorativno zložimo na Štiri krožnike in obložimo s kakšno rezino trdo kuhanega jajca, redkvice in paradižnika. Po Želji lahko jed pokapljamo tudi z bučnini ail olivnim oljem, dekoriramo s kakšnim listom peieršilja ali sveže bazilike. Čebulna pogača Potrebujemo: 1 kg moke, 2 dag soli, kocko kvasa, 6.5 dl mlačne vode, 3 žlice grobo nasekljane čebule, ki jo rjavo prepražimo in odcedimo. Priprava: v mlačni vodi razmešamo kvas in dodamo sol ter prepraženo čebulo. Dodamo še moko in vse skupaj zamesimo v mehko testo. Pustimo, da vzhaja na dvojno količino, nato znova pregnetemo in testo prestavimo v pekač (model), ki smo ga rahlo namastili z oljem (od praženja čebule) ali pa ga obložimo s peki papirjem. Pustimo, da znova vzhaja na dvojno količino, nato pa pečemo v pečici, ogreti na 175®C 35 do 40 min. Mlačno pogačo narežemo, in ponudimo. Brokolijeva kremna Juha Potrebujemo: 30 dag brokolija, 4 dl kostne juhe, 2 dl sladke smetane živalskega izvora, 1 debel oiupljen krompir, 2 dag olivnega olja, sesekljan strok česna, sol, poper, muškatni orešček. Priprava: olivno olje segrejemo In nanj stresemo narezan krompir in brokoli. Na hitro prepražimo, nato pa dodamo vse ostale sestavine. Skuhamo do mehkega in nato zmiksamo s paličnim mešalnikom. Če juhe ne postrežemo takoj, jo na hitro ohladimo, da ne Izgubimo lepe zelene barve. Pred serviranjem juho potresemo s sesekljanim pe-teršiljem. Puranji zavitek s pistacijo in papriko Potrebujemo: 4 puranje zrezki po 16 dag, sol, poper, malo svežo rdečo papriko (drobno jo nasekljamo), 5 dag oluščenih pistacij, 1 drobno jajce (razžvrkljano), 2 dl živalske Puranji zvNki s prilogo in z nienjavo sladke smetane, 2 dag masla, sesekljan pe-ceršilj- Priprava: puranje zrezke rahlo potolče-mo ter solimo in popramo. Obrežemo jih tako, da dobimo štiri enake pravokotne zrezke. Mesne kose, ki smo jih odrezali od zrezkov, zmeljemo v muitipraktiku in prestavimo v skledo. Z razžvrkljanim jajcem premažemo zrezke, preostanek jajca pa dodamo sesekljanemu mesu. Dodamo še papriko in pistacije. Po potrebi dosolimo in dobro premešamo. Dobljeno maso razdelimo po vseh zrezkih in jih natančno ter tesno zavijemo. Pripravimo si Štiri kose alu folije in vsak zvitek tesno zavijemo kot bonbon. V ponvi razpustimo maslo in na njem z vseh strani opečemo zvitke. To počnemo na šibkem ognju, saj se maslo rado hitro zažge. Po kakšnih 15 minutah opekanja zvitke vzamemo iz ponve in jih odvijemo. Ponovno jih damo v ponev in jih na hitro opečemo. Prili-jemo smetano in dodamo sesekljan peter-šilj. Povremo, da se omaka rahlo zgosti in odstavimo. Omako razdelimo po krožnikih, vsak zavitek pa diagonalno prerežemo in lepo položimo na omako. Grahov pire s smetano Potrebujemo: 40 dag krompirja. 20 dag kuhanega graha (skuhamo zamrznjenega, Id je lepe zelene barve), sol, 10 dag kjsle smetane, 5 dag masla, vroče mleko po potrebi- Priprava: krompir olupimo in pristavimo v slani vodi. Skuhamo do mehkega. Odcedimo in dodamo kuhan in zmiksan grah, kislo smetano in maslo. Prllijemo še vroče mleko (po potrebi) in s šibo razmešamo v gladek pire. Po potrebi še dosolimo. Zdrobovi ocvrtki Potrebujemo: 3 dl mleka, 10 dag pšenič-nega zdroba, 2 dag masla, 1 jajce, sol, olje za cvrenje. Priprava: mleko zavremo skupaj z maslom in soljo. Vanj zakuhamo pšenični zdrob In kuhamo toliko časa, da nastane cmok. Ohladimo do mlačnega in v maso zamešamo jajce. Dobro pregnetemo in iz mase oblikujemo poljubne oblike (svaljke, kroglice, zdrobovo maso lahko tudi razvaljamo in iz nje izrežemo različne oblike; srčke, zvezde...) in jih povaljamo po kruSnih drob-tinah. Zlato rumeno ocvremo v vročem olju tn dobro odcedimo na papirnati servieti. Vroče ponudimo. Dušen por in korenje Potrebujemo: 30 dag korenja. 15 d^ pora, sol, poper, 3 dag masla, muškatni orešček, timijan. Priprava; korenje olupimo in narežemo na poljubne kose. Por očistimo in narežemo na rezine. V kozici razpustimo maslo in nanj stresemo korenje. Solimo, popramo in potresemo z muškatnim oreščkom ter timijanom. Prllijemo malo vode in pokrito du-šimo skoraj do mehkega, nato dodamo por, premešamo in pustimo Še par minut na šibkem ognju, da se zmehča tudi por. Čokoladna pena z janežem Potrebujemo: 4 dl sladke smetane živalskega izvora, 20 dag temne čokolade, nekaj zm janeža. Priprava: 1 dl smetane zavremo skupaj z janežem. Takoj odstavimo in popolnoma ohladimo, nato pa precedimo. 15 dag čokolade stopimo nad soparo (voda ne sme vreti), 5 dag pa jo ^bo nasekljamo z nožem. Janeževo smetano zlijemo k preostali smetani in stepe-mo v pol tekočo zmes. Dodamo stopljeno čokolado in čokoladne koščke ter dobro zmerno. Peno polnimo v lepe pedjate kozarce in za nekaj časa postavimo v Wadilnik (najboljše čez noč, da se dobro razvijejo okusi). Pred serviranjem jo lahko okrasimo s stepeno smetano, kakšno jagoda in lističem melise. NL Foto: GnípA Čokoladna pena zjanehm Sestavine v receptih so za 4 osebe, december 2009 - IŠČEMO TOPEL DONI Brez pokanja novo leto Božič je za nami, pred nami pa se že svetlika novo leto. In kot vsako, bo tudi to ieto odálo z glasnim pokanjem in bleščanjem. Kot najbrž vesîe, večino psov zelo moti pokanje pirotehničnih sredstev, kar izraajo z lajanjem» prestrašenostjo, cviljenjem, skrivanjem, aiiedenos^ ... In če se že mi di&no za ušesa in se prestrašimo jasnega poka, kako šele potem pokanje odmeva v pasjih uàesih in moi^anih. Nekaterim se zdi čudno, zakaj psi tako bumo odreagirajo. s^ njih pač pokanje ne prizadene. A psi slišijo bi se tudi čloyék podelâi v hlače. Zato bodimo to staro leto obzimejSi do naših ljubljencev; ne mečimo glasnih pirotehničnih sredstev, če so v bližini živali, Če je le mogoče, se s kuž-kom pokanju izo^iimo, ne vodimo ga na sprehod» ko je zu- A? Petarda? Raketa? Kaj je to?Tri leta 9em star. pa se nisem sreSal tega čuda tehnike. No, še bolje, kajne? 17703) Ah, mene pa tole pokanje prav ni( ne moti. saj vsakemu izpraiim fit, (e to po6ne ob moji [msotnosti. Tako ga oblajam, da toga nikoli veêne počne. (7591) veliko, veliko boije od nas, menda kar 10-krat bolje, Kó poči petarda v neposredni bližini psa, se mu to zdi, kot bi se poleg njega 2xušila stolpnica. In normalno je, da se zelo prestraši. Ob takšnem glasnem poku Uradne ure: od ponedel^ ka do p^ka od 8. do 16. ure; (^edi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefo-nu, preko e-maila niiia.star- I mm al i prgkft Fa» cefoook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; intemetni naslov www.zonzani.si Ù, ne. spat to pokanje, ki ga tako sovraSml Ne, na. ^ pa 2e ne grem. Ko bo nehalo pokati, potem bom paset.(7643) Šmrk, Imrk, še dobro, da si tukaj, da me vamjes pred tem pokanjem. Í7642) naj glasno, če pa se kuža že prestraši, ga nikar ne pomilujmo in mu ne govorimo, kako je >»bo-gi, bogi«. Slednje samo še poslabša reakcijo psa. Sicer pa upam, da ta konec leta ne bo přepasen; ne za kužke ne za ljudi. Ob bližajočem se letu 2010 vam kolektiv zavetišča Zonzani želi mimo, uspeš no> živalske ljubezni polno novo leto, naši kužki pa si želijo, da bi jih Se naprej pridno vodili na sprehode m jim ponudili nov dom. NINA ŠTARKEL Nas. lisičke Je tudi zelo strah tah groznih petard, zato najraje poiliemo zatočišče pri človeku. Z njim sem vedno vama. |769B) Zgodbi s srečnim koncem V medijih zadnje čase lahko zasledimo samo še slabe novice. Pa je res vse tako črno, kaj res ni lepih zgodb s srečnim koncem, ali se jih samo ne »izplača« objavljati? Mi smo se odloČili» da z vami delimo dve resnični živalski zgodbi s srečnim koncem. Prva je zgodba o Kali, psič-ki mešanki, ki je zaradi svoje otroške igrivosti skočila pred avto.V nesreči je utrpela hude poškodbe glave, eno oko pa jI je izpadlo. Lasmik je bil obupan, spraševal nas je, ali lahko psički sploh pomagamo ali jo je bolje evta-nazirati. Psička je med tem strumno in mimo sedela na pregledni mizi, kot bi hotela reči: »Naredila sem neumnost, v igri sem spregledala avto, sedaj pa bom storila vse, kar bom morala, da mi pomagate.« Z lastnikom smo se dogovorili, da jo stabiliziramo in ji operativno od--stranimo izpadlo oko, ki je bilo izmaličeno. Operacija je potekala brez zapletov, a njena slepota je bila neozdravljiva tudi na preostalo oko. Vidna živca se namreč križata m včasih se pripeti, da se strgata oba, ko izpade oko. Kala je zelo pridna in inteligentna psička, ki jo je imela rada cela družina, a slepe niso mogli obdržati, saj je še zdrava spregledala avto. Vzljubili smo jo tudi v Zvitorepki, predvsem zaradi njene neomajne volje do življenja. Svojo slepoto je sprejela v nekaj dnevih in se že povsem zanašakna preostale čute. Lastniku smo predla^li, da ji najdemo nov dom, saj se nam je zdelo prav, da če lahko slep človek dobi psa vodnika, lahko tudi slep kuža najde razumevaj očega človeka. Ko smo to zgodbo povedali naši prijateljici Darji z Ranča Kaj a in Grom, jo je na »preizkušnjo« sprejela lakoj. Sedaj je Kala na Ranču in jo morda že pozna kdo izmed vas ali pa vaših otrok, saj skupaj z Darjo, kot ambasadori, ši- rita pozitiven odnos do živali in življenja. Druga zgodba je o muci Pan-diki. Ta prisrčna črnobela muca je v poletni vročini zaspala v visoki travi, prebudila pa se je še ravno pravočasno, da je skočila izpol kosilnice. Rešila si je življenje, a cena je bila visoka - kosilnica ji je odrezala obe zadnji tački pod skoč-nim sWepom (približno 5 cm nad prsti). Lastnica jo je takoj s kolesom pripeljala v našo ambulanto. Ko je odprla kletko, je Pandika prilezla iz kletke po okrvavljenih štrcljih in zavzela skoraj enako pozo kot prej omenjena psička Kala. Čeprav so bile poškodbe zares hude, noben od nas vpričo njenega pogleda ni imel srca, da bi jo evalanaziral. Z lastnico smo se dogovorili, da mud operativno oskrbimo rane. Mlica je ZVITOREPKA ZVrrOREPKINA AKCUA V OKTOBRU IN NOVEMBRU edstr»njmrg» zobntga k«mna z 8RHPUČN1M poliranjam zob za uveljavitev akcijske ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta oglds _TrMV9l]iký 2. Cclis 103 490 31 93 \ ww.cviorw''^ potem potrebovala več tednov negovanja lastnikov, previjanja in slďbi, da se ji rane po-celijo, preostalo pa je bilo odvisno od nje in njene volje. Pandika se je izkazala za zares pravo borko, pretrpela je brezkončna previjanja in rane so se ji zacelile. Pa ne le to, medtem je dojila še svojo malo mucko, ki je bila v času nesreče stara le nekaj tednov in odvisna od njenega mleka. Ko so se rane pocelile, ji je lastnica dala sešiti posebne usnjene co-patke, ki jih je v enem dnevu sešila Šivilja iz Celja brezplačno, saj jo je njena zgodba tako ganila. Pandika zdaj živi srečno z lastnico in še vedno lahko skoči na stol. Upam, da sta ti dve ^odbi tudi črnogledim zbudili malo upanja za naslednje leto. Brez dobrih ljudi, ki so ju pomagali pisati, ne bi bili možni. V imenu kolektiva Zviotrepka se zahvaljujem lastnikom Kale in Pandike, »Rančarjem«, šivilji ter vsem ostalim, W ste živalcam pripravljeni pomagati,ko vas potrebujejo neglede na lastno žrtvovanj e. Takšni Ij udje še budijo upanje za ta ponoreli svet. ROK KRAJNIK, dr. vet- med. ROŽICE IN CAJCKI Naj se cedi med staro leto, v katerem smo biO zaradi znane krize daleč od tega, da bi se nam cedila med in mleko, se na srečo poslavlja. KmaJu sebo vpisaJo novo in vsi se nadejamo, da nam bo vsaj to bolj naklonjeno in se nam bo po-cedilo vsaj nekaj medu. A naj si bo kakršnokoli že, z dodatkom medu bo gotovo sl^še In bolj zdravo. Se preden je med odkril Človek, ga je »izvohalo medved. Ta sladiti čebelji zaklad so na pledestal postavljala vsa velika ljudstva. Babilonci so med darovaii bogu Sonca in ga blagoslavljali z besedami: »Med in smetana r^j tečeta zanj.« Egipčani so med uvrščali med najbolj luksuzne dobrine in kottakšnegaso ^ dvomi uradniki varovali pod ključem. Ugotovili so tudi, da je skoraj čudežno zdravilo pri oslabelosti in slabi prebavi. Izraelcem sta med in mleko pomenila najboljšo prehrano za otroke in srčne bolruke. V drugi Mojzesovi knjigi Svetega pisma Bog svojemu ljudstvu obljubi, da ga bo rešil iz egiptovskega suženjstva in popeljal v deželo, kjer se cedita med in mleko. Slavni grški zdravnik Hipokrat je z medom zdravil kar 300 bolezni in učil, da med hladi kri in jo redči. Ko je bil grški modrec Demo-krit pri stotih letih še povsem čil in zdrav, so ga vprašali, kakšen je recept za to. Kot iz topa je izstreûl: >»Uporabljaj olje zunaj, med pa znotraj !«. I^-Ijani so modro strnili, da »strd« ne prija le jeziku, pač pa bistri tudi um in podaljšuje Življenje. Od Galcev in Germanov so se naučili konzervirati sadje z vlaganjem v med in izdelovanja medice, pijače nesnutnosti, ki v potokih teče na drugem svetu. Med velike pridelovalce in ljubitelje medu sodimo tudi Slovenci. Do čebel in njihovih pridelkov smo od nekdaj gojili veliko spoštovanje. Pomenile so nam vzor pridnosti, delavnosti in darežljivosti. Med navadno opisujejo kot sladko židko tekočino, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nek-caija oz. medičine ali Iz mane, ki jo Izločajo kljunate žuželke, kot so denimo uši in druge. Čisti med ne sme vsebovati nobenih dodatkov, kot so voda ali druga sladila. Tekoči med se ne pokvari, lahko edino kristalizira v trdno Piše: PAVLA KUNER stanje. Nazaj v tekočino ga pretvorimo s segrevanjem do 45 stopinj Celzija- Če to mejo presežemo, med izgubi zdravilne lastnosti. Pristen in neponarejen med spoznamo po tem, da je gost, dokler je hladen, se trakasto vleče, lepo diši, je sladek, lepljiv, zlato rumen do rdečkasto ijav. Rad se strdi, zato mu pravimo tudi strd. Ker smo ravno v prazničnem času, povejmo še nekaj o medenjakih in»me-denjači«, veČ o zdravilni vrednosti in učinkih medu pa prihodnjič. Receptov za slastne medenjake je veliko. Navajam enega izmed starejših, po katerem je medenjake pripravljala že moja babica: »Deni 24 dag medu na toplo, da postane tekoč. Zmešaj potem 70 dag moke s 34 dag sladkorja v prahu, prideni zmletega cimeta in stolčenih klinčkov 1er pomešaj s pecilnim praškom. Zgneti dobro to testo, ga raz-valjaj za pol prsta debele krpe in jih zreži na primerne koščke ah izreži z modelčki ter speči v pekaču, namazanim z voskom.« Zanimiv je tudi recept za medenjačo: »-Segrej v ponvi 10 žUc čistega medu, da postane tekoč, in ga zhj v I liter domače sli-vovke ali sadjevca ter prideni 5 dišečih klin&ov. Postavi steklenico na sonce in jo večkrat pretresi. To medenjačo pri-devaj pozimi v Upov ali bez-gov čaj, če je človek premra-žen.« Vsem bralcem želim medeno novo leto! •4, Nagradna križanka HAPPY YEAR! * ». r i ii ^ -Ai Nagradni razpis 1. nagradâ: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: darilni bon za kosilo Zâ 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem 3.-5. nagrada: darilni bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 7. januarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 18. decembra. Rešitev nagradne Icrižanke \z št. 99 Vodoravno: PUKEU OPONA, TOMO. EGIPT, Gl, El, ROBERT. PAN, SKOK, OBLAK. OTA, RINŽA, KRITIKAR, PISOAR, LENT, IZA, ESTERA. INKI, RADOST. UN, CK, NUK, AKTEÍ^. ŠŽ. ASTAT. SANlSCE, OBOA, KEATS. OER, REN. HIPNOTIK, KOL, PAV. AREH, JO, R2, PIVOT, WALES, ONDINA, R£ZANICA, FL^T.NESTOR, MAN. IKRA, ALTIST, AVA, . Geslo: Junaka novega filma Mlada luna. Izid žrebanja L nagrado, daiilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Goz-dana Vede, Sončna ulica 36,3311 Šempeter v Savinjski dolini. 2. nagrado. H;» Ki m bonza kosilo za 2'osebi v Gostilni Kmeiec pri Starem gradu nad Celjem, prejme; Timi Črešnar» Gubčeva 9,8210 Trebnje. 3,-5. oagrado, vstopnica za 2 osebi za drsa-l^če ali bazen Golovec, ZPO Celje, prejmejo: Marija Kameiàdc, Rimska ceâa4a,3270 Laško; Vesna Kmetič, Škapinova 1,3000 Celje in Pi-na Amšek, Studence 27a. 3310 Žalec. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. I 3 4 s 7 8 9 10 11 12 13 • H 15 lé 17 là 19 20 21 22 23 » 26 27 28 29 Ime in priimek: Naslov;___ 30 INFORMACIJE novi tednik MOTORNA VOZILA KUFIM PRODAM POlO, mdolno snbrmboTvt, kak 2002, reg. november 2(110, prevoženih S9.00Q km, pivi lostnilc, pn»}am zo 3.450EUiLT»MQnlMI 941-741. ^ FORD fissto, letnik 1999, Mt bom, S vrel, prevozOTÍÍi 7S.000 kni, prvi bst-fiik, lepo ohranjen, proden. Csio po dogovoru. ToMon 5777-026. 683A FORDflSovtdx luinnon 18 rd, M1994, /dec, zelo dobro ohronten, reg. do sep-tembro 20IO. prodom a 550 EUR. Mon Ml 862-289. sèse HO kofovan, lelnik 1993, dobro ohronle-no, reg. doopnio 2010, prodam. Tel» fon 040 495-135. S854 SUZUKI moruti, lepo ohranjen vroden ogi» do, molo pombo gorivo, 82.000 Im, registriren, z radiem, ^ůAm. Telefon 041 723-551 5715 STROJI PRODAM SNQKI plug, nov, čelm, hidroM dvig, vt Tomo Ifînkovic 419, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 569-362. 5894 Vin za prmo$ okroglih bol, nove, prodonHi. !elefon031 278-706. 5395 MIZARSKO mizo, rwnske oilelove inddai-lor, ugodno prodom. Telefon 5736-005. 59oe WUdADALKO prodom. Mozm hiA koklno meniava.reMonlM190D-234. 5909 GOTOVINSKI KREDITI »zaposlene Zd upokojence Ljubli«ACK« 7 fo4Qn7 33 37 M-U-VillMIM POSOJILA MEDiAfíN KOM đ.o.o,. DunahdcsnUuW^ CeUe: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-st w REALIZACIJA TAKOJ!!? POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 Zi\h\€('s Cejje, Gnsposke ul. 7 NUMERO UNO OOTOVINSKI KRIDITI DO lOLIT ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA POLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, ^ 50 % oWv ebvfsneiri nice evfr«. Tudi no obnovi vozifo In iMsIngl Moinost odplačilo fto pobžniM, pHd«no fi^i r>o dom. NUMCftO ONO te^* Kwko»«« MUfuL« uT, n. Monbo/ feL: 02/252-43-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL 00 3.400 EUR. Do 36 nKsec«v na osnovi OD. pokáním Pi CEUE. UL XIV. «viiiie 10. 03/A297000 Pf MURSKA SOBOTA, tuntla Roimana 16.02/521 30 00 PE MARIBOR, PartiiAiiBka 3-5. 02/2341000 PE Slaviflj CRHfee, R«nk«va r. 02/gd1 2000 StovenUi 27,1000 Ljubljana MAlUâ nihahi trosil« umehiego gnojo kupim. Alofz Sob«(, Žepina 3, ^fon |03)427^505ali 051 628-712.6910 PRODAM SEMIYlOpri GrobelrMoi, novo txBelje. HSa, Ml985,zemljBa839ni^,280m^ bivD^ pomine, k« p ^m, prodom. Ob hi5la»n#kl,3,5-5m,vTl12''16m, pod nfim klet2,5''4 m. Do hiseosfoltin lovno rozsvefiiava. V letu 2004 do 2006 zomenjova strehe In celofnesa stovbnego pohišfvo, Ka sončni legi. Pri-nwTio tudi V) veqo drusno. Ceno po dogovonj. Telefon 041S60-539. SÔ57 HIŠO, no raqledfli in smù legt, z aekoj zemlje, v Šentvidu prf Grobelnem, prodom. Telefor (03) 5740-546,041 283-778. 5860 SOAĐfidlEpođonvcantTuCerta, fokocSo Toper, 270 m^, piodom. Ceno po doço-voni.TelefoR03l322-522. 5876 KUPIM tifŠO, vikend ali kmetijo, loliko je obreme> njeno s fi^eko do 50.000 áR, kupim. Telefon 031400^73. 4570 GRADBENO porteki, no rebcqi Celje-Žofac-Polzeki, kupin). Gotovinsko pkiSo. Tele-fon04181M99. sess STANOVANJE PRODAM PfiOKMJOtO enosoW sMnovoi^, Lsko, 32 m^, prodom, (eno po (l^ovoru. Telefon 051601-770. 5339 DVI)$0eN0dcmovaníe,v0iQin4^ nodstoftdordfto, popoínomo premije* no, z gofdzo, prodon? za 115.000 {UR. Telefon 03) 319-3BB,070856-722. ODDAM OPREMUENOsloímon^, 90 m', vBoslov-čoh, o^om ZD dofjse obdobje. Telefon 040734-571. p STiUI0VAHJEvCe(u,MinejskiIrg,55m', opremljeno, oddom. Telefon 051 351* 676. p DVOSQBW slanMRje vUju, bin centra, oddom nojnje umski osebi oli mirne-niuparu.IeWon041364-140. S905 GARAŽE ODDAM GARAŽO, Molgofeva utko, prt Kajéovi Gimnisip v Ce^u, odtfam. îelefon 041 650^94. 5dii OPREMA PRODAM MALO r^ljen hlodilmk Condy in ovalno mizo $ 6 stdi prodom. lalefoR (03) 5739-201 S7SÛ KUKINIO prodam. leM» 041 263^97. Š672 Trmr MATERIAL PRODAM DRVA, cetm na 1 m, biÀn in osti^ vrste leso, prodam. Po zefp kupcorozrezem in dostavim. Tdefixi 041 375-282. d www.iKivitediiil(.coin v SPOMIN še vedno je svež spomin na 26, december 2002, ko nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustila draga hčerka ANICA KRAJNC iz Laškega Minilo je Že sedem let, kar nas je zapustila naša draga hčerka, sestrična in botra. Hvala vsem, ki postojíte ob njenem grobu in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji L 629 DRVA, bukovo, dolgo v hlodih ter batko zogano, z dostavo, p?odom. Telefon 040211-346. r> gsOON/ A«»^ § isola Ê itiUř VELUX* SPiOŠNO lUePARSTVO • KROVSTVO KRK 2«buhsncaie2.Gfiž» GSM; 031 307 780 dvižn* višina do IS ro KUPIM HLODOVINO igkivcev no ponju (štora), plačilo tokoj ter zomanje (obrezline) ko-pim.Telefon 031357-312. S7it AKUSTIKA PRODAM DtATONIĆNO hannon»b, novo, v^ost 34 cm, trikrot ugloiemi, 6, Es, As, dva dodotna gumba, pro^m. Telefon 031 48S488. s&eo ŽIVALI PRODAM PRA^ cd30 do 250kg in ok^ svinje, možen zokoí fn dostava, donKica hio-na, ugodno prodorno. Telefon 031311-476- še22 PIlAitâ. doffločevirete, težke od 30 kg Jioprej in lobradorce, svetle, mtodi(e, pro<^m. Možna doďovo. Telefon 031 509^61. 5503 (HASffi vseh vrteti in odstát^ svinje, od 250 do 300 kg. zo predelovo, možen zokol in dostavo, prodom. TeMon 031 506-303. Š640 PAR konjev poni pForfam.TelefDn051421-126. 5897 DOMA vzrejene pnSče, mesnote posme, zo zokol, prodomo. Flfcr, Tobor, telefon 041619-372. 6704 BOtCA, Si, sfarego 10 dni, prodom. Telefon 031 72m2. §662 PKASIŒ,od70do 150 kg, prodom. Cenopo dogovctfu. Telefon (02)8019-354,041 708>154. p PRA^tA, težkega pribTůio 160 kg, hrar^' nego z domočo hrono, prodam. TeMon 040879^05. S836 nUCKO, pflsme h/ 800. 5862 2AK1, tgzlim posme, plemensb, podom. Telefon 041 232-594. S87i PKA^ km^ene^zdomoćohnuM, 250 kg, prodam. Telefon 031 525<909, ^Ur. 5863 ÏÏUCO simenMlko, brejo v preàodnjem mesecu, prodam. Telefon 031 501-430. sdes PRAŠiČA, 160 k9.ÍQhko tudi po (»lovkah, hronjenego $ kuhono domoćo hrano, pfodom.Telefon05123B-773. S6e4 BIKCA simentoloi, stofega 10 dni, prodom ali meniom zo teiiďio mesne posme. TelefDn041 83^66. seea 0vù(0. sivodve leti, zoaikol in togenj&e, prodam. Telefon 5773-302,070 B64- 120. 5873 PRAOČE, do 180 lq ^ odc^. ZD nodaltnjo rajo oli zokol, v neposredn; blisnl Celja, prodom. Telefon 041 741-020. S876 KOKOSI nesnke, 20 zokol (đnada^n jo rejo, prodom. Telefon 5730W, Jenke Soio-bir, Trobni Dol 39, Šenmtpeit. 688I DVl te^ posme limuzin, rfove borve, teaû250kg,pfodom.TeMn041265-215. $674 PRAŠtĆA, (eikego 200 kg, hnmjenego z domoćo hrano, lohbtudi p^ovico, prodamo. Možen zakol pri m. Telefon (03) 5795^89. 58S4 PRAŠIČA zo zakoJ, knnljeoega z domooi kuhono hrano, težkego 180 kg, p^ dom. Telefon (03) 5419-776. 5688 BIKCA simenlako, 250 kg, pesnega, prodom. Telefon 070 B66^57. &67& DVA proSôo, te^ 150 kg, domoća bfhona hrana, prodom. Ceno po dogovoro. Te-lef»i (03) 5822-134. 6690 2LAÎ! prinotoKo, ostokrme, breznNlovm-ko, zeloiepe, prodam. Telefon 041 794* 267. Ô676 DVE Micki simentolki, sSori en mesec, prodom. Telefon (03) 734-7636,051210- B81. 5903 PRODAJA NEPREMIČNIN V LASTI OBČINE VOJNIK Občina Vojr^ilc objavlia javno zbfrar^je ponudb 2a prodajo nepremičnin v lasti Občine Vojnik. Pmlmet pimm# so stMovMj« v k.«». Ver^ p#t# In posloimi prostori w Ico, V6]nifc trg. Javno zbiranje ponudb je objavljeno na spletni strani Občine Vojnik in v Uradnem listu RS št 104/2009. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,> starega ata in tasta IVANA SMARČANA iz Lokiovca 70 {3.11.1932-1S. 12.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prtjateljemza vsa izražena ustna in pisna sožaija ter darovane sveče. Hvala tudi gospodu župniku za tepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Velcing. Posebej pa se zahvaljujemo gospe Marini Srebočan za lepo opravljen govor. Žalujoči vsi njegovi 5911 KUPIM KRAVO oti teOto za zakol loi^m. Telefon 031 743-351. Š572 8IKA, 300 do 600 kg, zo nodoljnjo rojo, kupim. Telefon 041522720. 58i3 PROPaM lANO, belo in rdeče, modro frankinjo, sou-Wgnon, ugodno prodom. Telefon 041 913-730. p VINO, belo, rdm, moino dostava, ugodna ceno, prodom. T^on 041 302-735. 6710 VIKO, kiski rizJing m dKmkK>ay, prodam. Telefor)051 822-360. š673 SENO. ročno sprovljeno, v kockoh, prodam po2EUR.TMn031 806-191. sard VINO sotn^gnon, diardonoy in mešano beki vino, prodom. Možno dostava. Telefort 031 572-314. 6692 OSTALO PROPAM 21 store^h knpg, lepo ohranjenih (prozno deh si. pisat^), cena vseh skupaj 50 El}R.TM}n 040 412-452. 5790 SUXO (muh trta prodom. TeleFon 5774-066. 5623 ^K0VNIKGoron|e,star4 mesece, jevgo-ronoji, prodam. Telefon 041 225-970. 5867 SUHA bukova drva in ^ pra^m. Ceno po do9onru.TBlefan04l 564^587. S672 D8VA, buliovo in zelo kokovostno onino, pocen poceni felefon 031 747-93D. 5683 S(NO otm, vkodaA, prodom al menjam ro dm. Prodam tudi korte zo 8Klnev-nopoiDvot^ v Špontio. Ceno po dogovoru. Telefon 031694450. 5882 VEÍ košev, pletenih, iz domadh trt (bek) prodam. Ceno 40 EUR. Telefon 031 876-179. 6891 JEIBIE ikunioke, hidmliaii ofind«, fi 80, hod 350 mm in 4 m^ suhibdrv, prodom. Telefon 040 575-924. ssœ SIMPAHOtA, 404etna ženska, okolica Ce-t}0, želi prijoteijo. Telefon 041 248447; ogenujaSuperAlcn. S852 PO^KA, samsko, zaposlena žensko, ž^i prijoteijo do 46 let. Resna. Telefon D41 248-647; ogencijo Super Alan. 5852 4l4el?ii m^ iz okoíke Šentjurja, urejen, po^, rodno zeposlen, iscem žensko zg resno zvezo, s*on) od 30 do 45 let, ki bi se preselilo k meni. Imom lostno hiso z nekaj zemlje. Telefon 040 558-350, v većemihuroh. 6670 fSISIVA ženska \m zanimanje za nsunv nega, sposobnega, mocnego in poslovnega moškego. Miâte med tednom med 19. in 20. uro, telefon 070 813-342, Anito. 5677 VRTWCA • za sklepanje prijotelfskiti in re* snih zvez. Cm već sretonj in stikov • to je pot do uspehe. Telefon 031 308-524. Mirko Kodoma j, s. p., Ob vrtovih 5, Celje. 5899 SAM svoj mojster s prafesionolnimr in spe-dalnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudînjo), U. bratov Ďo^nškov 13, telefofl 041 629-644, (03) 5414-311. mMmêm s • lig mm—6no Dr. PIRMAT www.pimaLfll IZVAJAMO bmka k^wska in mimjsa tesarska dela po vsei Sloveniji. Pokrívomo z različnimi jrfoćevinosHm? in opečnimi krítincmf. Telefon 041771-740. Srećko fendre, 1 p., Ul. kozjan^ego oèedo 23, 3250 Rogaško Slotino. Sess radîocelje i 95.Í 100 j $o.ea«Hz NAVDIHUJEMO PRAZNIČNO VZDUŠJE • SILVESTROVANJE, 31.12.2009 ZDUOMBONŽUR • NOVOLETNI PLES, 01.01.2010 S SKUPINO SLOVENSKI EXPRESS o ^ Terme Dobrna t rrýo^teTTTK-ihbmasí Navcíihujerrío življenje m ic 101 • 29. deeambM 2009 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, žene» sestre in hčerke OLGE DVORŠAK iz Lopace Prevorje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za duhovno podporo pokojni v času težke bolezni in iepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zborii iz Gorice pri Slivnici in gospodu Alojzu OpreSnIku za poslovilne besede. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Zagajšek za lepo opravljeno storitev, trobentaču za odigrano Tišino, predsedniku Konjeniškega društva sv. Štefan za nošenje prapora ter ostalim konjeniškim društvom. Posebna hvala tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Jakopinov) in dr, Matosovi, hematološkemu in onkološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, dr. Albini Rezar-Planko, njenemu osebnemu zdravniku dr. Aliju Nassibu iti njegovemu medicinskemu osebju za njihov trud in prizadevanje. Lepa hvala tudi direktoru PoŠte Slovenije - Poslovile enote Celje za besede slovesa in celotnemu kolektivu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njeni ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 15. 12.: Valerija BELEC iz Velenja - deklico, Mateja CA J-NEi^-a-Reèice ob Sarinji-de-klico, Romana MAURiC iz Sp. Ivanjcev-deklico,Mihaela RlBlC iz Loč-dečka, Milena ŽAVSKl 2 Grobelnega • dečka, Mihaela VIDEC iz Š^lor • deklico. 16.12.: Gabrijela FORLIN-GER iz Rogaške Slatine - dedka, Polona CEPIN iz Lesič-nega • dečka, Ana KRIVEC iz Šoštanja • dečka. 17. 12.: Andreja ZAPUšEK iz Šentjurja - deklico, Dunja AL MAHDAWI iz Rogaške Slatine • deklico, Katica BELINA iz Celja - deklico, Marija JERNEJŠEK iz Šmarja pri Jelkah - deklico, Darja RIZ-MAL iz Žalca • deklico, Carmen LORGER iz Rogaške Slatine • dečka, Tina ŠTRAUS iz Celja • deklico. 18. 12.: Damjana MLAKAR iz Loke pri Žusmu - deklico. Alma IBRIŠlMOVlC iz Velenja • dečka, Urška LOB-NIKAR PAUNOVIĆ iz Krškega • deklico, Laura BANKO iz Žalca - deklico. Martina GRAČNAR s Planine pri Sevnici - deklico, Maja PUŠNIK iz Žalca • deklico, Suzana BFTENC iz Nazarij - dve deklici. Alenka ŠTANCAR iz Velenja - dečka, Maja KOTNIK iz Vitanja • dečka, Po- lonca ADAMIČ iz Slovenskih Konjic • deklico. Jelka DOBRAVO KEŠE iz Gorice pri Slivnici • dečka, Mojca PET-RIČ z Ravn na Koroškem • deklico, Erna BURGIĆ iz Velenja - deklico. 19.12.: Barbara GOVEK iz Šmartnega ob Dreti - dečka, Mojca BOHAK iz Velenja -dečka, Katarina ŽERJAV iz Poljčan - deklico, Julija KRAMER iz Celja - dečka, Mihe-la PETRAK iz Šoštanja - dečka. 20.12.: Majda MEDVED iz Laškega - dečka. Polonca REPAS iz \ritanja - dečka, Štefka POVH iz Slovenskih Konjic - dečka. Saška HORVAT iz Šentjurja - deklico, Katja TACIGA iz Šmarja pri Jelšah - dečka. 2L12.: Aleksandra TISOM iz Prebolda • deklico. Mateja ŠTRÁJHAR iz Dramelj -deklico, Ksenija KOVŠE iz Vitanja - dečka, Tanja TRATAR iz Sevnice - deklico, Tjaša HUDARIN iz Velenja • deklico. Silva VOGA iz Gorice pri Slivnici - dečka. Tamara ČOP Lz Laškega - dečka. PmOKE Poročila sta se: Almir ŠLJIVAR iz Velenja in Suada MEŠIĆ iz Ljubljane. Zdaj ne trpiš i/ai dragi sin, zdaj počivaš. Kajne, sedc^ te nič več ne boU. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami nt (S. Makawvič) ZAHVALA V 21. letu nas je zapustil dragi sin. bratec, vnuk in nečak ZIGA KOŠTOMAJ ÎZ Šentjurja (7.8.1989-12.12.2009) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Cerovca, prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali in nam pisno in ustno izrazili sožalja. Prisrčna hvala za» darovane molitve, sveče in svete maSe. Posebna hvala kolektivu Cash & Carry Celje, kolektivu Kravanja Babno, kolektivu 2SAM Celje, njegovim bivšim profesorjem iz Kmetijske šole Šentjur in vsem ostalim, ki ste mi denarno pomagali. Hvala sestrični Bredi za ganljive besede slovesa, gospodu župniku, Gregu Majcnu, pevcem in trobentaču za odigrano TiSino. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: mamica, seslrica Larisa, ati, bratec Denis, orna m dedi ter ostalo sorodstvo 6350 Prva beseda mama, zadnja beseda mama, vmes pa veliko, veliko spominov. Mimo spi, mama. ZAHVALA Zaspala je naša draga mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja ŠTEFANIJA CERAR lz Tmovelj pri Celju {9.10.1938-16.12.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem zaposlenim v Domu starejših Laško za strokovno pomoč in človeško toplino. Hvala vsem sodelujočim pri pogrebnem obredu. Žalujoči vsi njeni s881 SMRTI Celje Umrli so: Ljudmila JEEŒ-TIN iz Celja, 83 let. Jožef NOVAK iz Celja, 78 let, Franc KAPUS iz Latkove vasi, 75 let, Mara PETRIC iz Celja. 81 let, Jurij JAMNIK lz Velenja. 59 let. Janez OBERŽAN iz www.radiocelje.com Štor, 61 let. Olga DVORŠAK iz Šentjurja, 42 let, Frida JUS STOJAN iz Celja, 85 let, Ludvik FLIS iz Celja. 80 let, Franc JANEŽlC iz Petrovt 79 let. France VINCENC iz Nazarij, 79 let, Ivaoa KOS iz Celja, 72 let, Stanislav KAVNTK iz Šoštanja, 64 let, Ivan ŠMAR-ČAN iz Lokrovca, 77 let. Anton VADLAN z Vranskega, 83 let, Janez MAJCEN iz Vizor, 46 let, Jolanda VREČKO iz Šoštanja, 86 let, Giovanni SERO-PETTA iz Celja, 78 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in taŠČe MARICE HIMMELREICH roj. Beline, iz Čopove 25 v Celju (13.1.1928-5.12.2009) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki so nam v trenutkih žalosti stali ob strani. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Žalujoči: hčerki Ln sinova z družinami 5642 Ne jokajte ob mojem groba, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta» brata in tasta IVANA OBERZANA iz Prožinske vasi 23 (22.11.1948-13.12.2009) se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in svete maše vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto maSo, trobentačema za odigrano TiSino, pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja in govorniku gospodu Majerletu za poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Štefka in hČi Suzana z Jani jem 5844 Te bolezen je objela, Še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nomi več te nU a v našik srdh boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, brata, strica, svaka in botra FRANCA KOLMANA IZ Lok pri Planini 5, Planina pri Sevnici (6.11.1934-11.12.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sie ga v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku ter zanj darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili pisno in ustno sotalje. Iskrena hvala dr. Šmídu in njegovemu kolektivu, bolnišnici Topolšica, 01 Ljubljana in nečakinji Marici za skrb v Času njegove bolezni. Hvala duhovni-kotna Jožetu Vengustu in Jožetu Jevšniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Martinu Luskajju za besede slovesa pri odprtem grobu, cerkvenim pevcem iz Šentvida za lepo odpete pesmi, KZ Šentjur ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: sin Franci, sestra Kristina z družino in ostalo sorodstvo Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in «agencijsko*tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) S4 41 032. Novi tednik izhaja vsak lorek in petek, cena torkovega izvoda je I EUR petkovega pa 1,25 EUR. l^jnica: Tea Podpečan Veler. NdTOčnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka iransakcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko srediSče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.; Ivana Stamejfič Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail ur^niStva: lednik(S>nt-cc.sÍ £.jnall tebničnega uredništva: tehnikâ.tednik^>nt-rc.» RADIO CEUE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Biniez E-maU: radio^nt-rc.si. £-maU v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Miiena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurait, Rozmaří Petek. UrSka Selišnik, Branko StamejCič, Simona Šolimč, Dean Suster. SaSkaTeržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Lejič propaganda: Zlatko BobÎDâc, Vojko Grabar» Viktor KlenovSck. Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 290 Fax: [03)54 41 032. (03)S4 45 Sil Sprejem oglasov po elekt poàti: agendja@nt rc.si Za koga bije srce? Jasna Zlokić je na tokratnem velikem božičnem koncertu v Celju nastopila v spremstvu pianista, svojega sina, kl je zaen^al še sam. Ce je kakšna obiskovalka tokratnega koncerta ujela njegovo srce, nam ni uspelo preveriti, je pa Jasna vsem obiskovalcem zaupala, da kljub temu. da je »skitnica«, njeno srce bije za moža. SB, foto: GrupA Trije gumbi Dvorana Golovec je pokala po šivih. Na odru so bili Alen, Bebek in Tifa, nekdanji vokalisti ene najboljših jugoslovanskih rok skupin Bijelo dugme. Trije asi v črno beli kombinaciji so v obiskovalcih tokrat pustili mešane občutke. Na največje uspešnice skupine je bilo namreč treba počakati do konca, koncert pa je trajal kar tri ure in pol! SB, fo5o: GmpA D J Teo točno ve, katera skladbo je treba javrleti. da bo »zur«! Božično rokometno rajanje Rajanja po rokometnih tekinah v avli dvorane Zlato-rog postajajo že tradicionalna. 23. decembra je za zabavo skrbel DJ Teo, ki oddajo Clubbing pripravlja vsak petek zvečer na Radiu Celje, posebna gostja na tokratni zabavi pa je bila pevka Sara Kobold, ki je bila sprejeta tudi na Emo 2010. Športne navdušence je pozdravil in nagradil Božiček. Božično rokometno rajanje smo skupaj pripravili Novi tednik in Radio Celje, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in PÍaycaíe. SB. foto: SHERPA Ra-Ce med pravljičnimi vilami Ansambel Ra-Ce se je minulo nedeljo predstavil obiskovalcem Pravljične dežele. Kljub temu, daje bil pevec tokrat odsoten, so obiskovalce navdušili s svojo prvo uspešnico S harmoniko do zvezd. Ra-Ce kljub praznikom te djii pridno vadijo, saj pripravljajo že dn^o skladbo, prav tako nameravajo kmalu postaviti tudi spletno stran. Pravljične vile, ki so se stisnile v njihov objem, so jim obljubile, da jih bodo spremljale na njihovi poti in popeljale do zvezd. Foto: GrupA Sare Kobold ti je od enega Izmed obiskovalcev spo$(Miil« šal Rokometnega kluba Ce^ Pivovarna Laško. Boiicek pa je mad obiskovalca retdalil Številne drobna pozomnti, pa tudi rajal z najmlajšimi obiskovalci. ^ m